PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
b°
•\0'
,00
0°
primor
-jO'
,qb
p\V'


\A-
•0’
X<V
C,vX
v#
9
t#-
unevnik
rRST
'. Montecchi 6 - PP 559 '. (040) 7796-600 460894 PD I 140/772418
‘A
'd 24 maggio 1 xu481) 533382-535723 rax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 245 (14.336)
Trst, četrtek, 22. oktobra 1992
Državni svet razglasil, da ustreza zakonskim predpisom Po zatrdilu ministrskega predsednika
Končno uradno priznali »Minimum tax dvojezično šolo v Špetru je nedotakljiva«
Gre za dogodek, ki odpira nova obzorja Slovencem v Benečiji Kako gleda na to predsednik upravnega sveta Pavel Petricig
Trgovci in obrtniki se ne marajo ukloniti Vlada je še enkrat zaprosila za zaupnico
RIM — »Minimum tax je nedotakljiva!« Tako je vzkliknil včeraj dopoldne ministrski predsednik Giuliano Amato novinarjem, ki so ga spraševali, ali so resnične govorice, da vlada odstopa od sklepa o prisilni določitvi spodnjega dohodkovnega praga oziroma najnižje obvezne obdavčljive vsote samostojnim delavcem. Stanovska združenja trgovcev in obrtnikov so na to odgovorila seveda s potrditvijo vsedržavnih protestnih manifestacij v Rimu 26. in 29. oktobra. Morda pa bo izvršno telo svojo odločitev omililo, so jih tolažili časnikarji. Ni važno, vseeno bomo protestirali, kajti minimum tax je nepojmljiva in skrajno krivična krivična, so reagirali prizadeti.
Povsem drugačnega mnenja so sindikalisti CGIL, CISL in UIL. Amatovo zatrdilo, da se vlada ne bo premislila, jih je samo deloma pomirilo, kajti prepričani so, da nategovanja vrvi še zmeraj ni ko-
nec. In vendar finančni minister-Giovanni Goria zagotavlja, da ne bo prav nihče po krivici obremenjen: ne tisti, ki lahko z davčno prijavnico 740 dokažejo, da ne sodijo v kategorije, za katere je predvidena minimum tax, niti ne oni, čeprav z velikimi dohodki, ki so bili oškodovani zaradi naravnih nesreč, kot so denimo izbruh požara, povodenj in temu podobno.
Glasovi, da ne bo minimum takse, so slabo vplivali na delniško borzo, kjer je kazalnik MIB zdrknil za 1,9%, a spočetka tudi na liro: zjutraj je marka veljala kar 900 lir, Amatov demanti pa je tečaj zboljšal na 879,81 lire za marko (dolar je veljal 1.330,27 lire).
Medtem je vlada zaprosila za zaupnico, ker opozicija v senatu zavira postopek za odobritev zakona, ki pooblašča klestenje na področju zdravstva, skrbstva, javnih služb in krajevnih financ.
RUDI PAVŠIČ
ŠPETER — Dvojezična zasebna osnovna šola v Špetru je dobila priznanje. Nadvse razveseljivo novico je vodstvu šole pismeno sporočil didaktični ravnatelj iz Sv. Lenarta dr. Adolfo Londero, ki je potrdil, da je vzel na znanje (preša d'atto) odločitev Državnega sveta (Consigio di stato), ki ne osporava, v osnovnih Principih, odprtju na celotnem državnem teritoriju šol s poučnim jezikom, drugačnim od italijanskega.
Odločitev Državnega sveta sledi Pismeni prošnji, ki jo je vodstvo špetrske šole vložilo 30. januarja letos, da bi pristojne oblasti uradno Priznale delovanje zasebne osnovne “Ole, kjer se pouk odvija tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku.
Didaktično ravnateljstvo nadalje Ugotavlja, da delovanje šolskega središča odgovarja zakonskim predpisom tudi v zvezi z osebjem, pro-stori in šolskimi knjigami.
Do tu vsebina pomembnega dokumenta svetlenartskega didaktič-ne9a ravnataljstva. Pavla Petriciga, Predsednika upravnega sveta špetr-skega središča, smo zaprosili za oce-n° dogodka, ki odpira nove per-sPektive šolski stvarnosti v Benečiji.
»Pismo, ki smo ga dobili, je izred-n° važno, saj uresničuje naša večletna pričakovanja. Ves ta čas nismo °čno razumeli, zakaj pristojne ob-lasti nočejo prisluhniti naši prošnji Za legalizacijo šole. Moram reči, da Prvi pozitivni rezultat smo dosegli ani- ko smo dobili pečat legalnosti Za vrtec, sedaj pa ga imamo tudi za uaso šolo in to je velika pridobitev Za celotno našo skupnost. Še poseb-n° je važna za naše osebje in predvsem za starše, ki se bodo odslej ahko počutili enakovredne ostalim s°lskim stvarnostim v naših krajih, legalizacija nam vliva novih ener-99. da nadaljujemo na začrtani poti, Predvideva ojačitev šolskega centra in njegovo osamosvojitev (Vprašanje polaganja izpitov na gotskih šolali itd.). Tudi kar zadeva ^esevanje birokratskih in finančnih ezav, nam bo priznanje šole v velijo podporo, saj nihče nas ne bo mo-9el smatrati za drugorazredne. Mis-lrn. da je v tem trenutku važno, da Za napredek naše šole dobimo solidarnost in pomoč vseh organizacij U\ Političnih dejavnikov, ki jim je Pri srcu razvoj in napredek sloven-ske stvarnosti na Videmskem.«
,oNa sliki: otroci pred špetrsko
Na vseh bosansko-hercegovskih bojiščih se nadaljujejo srditi spopadi
Prekinili humanitarne polete za Savajevo Tudjman in Čosič zadovoljna s sporazumom
LJUBLJANA — Zaradi vse ostrejših spopadov na območjih, kjer potekajo koridorji za letala, ki prevažajo humanitarno pomoč v Sarajevo je Visoki komisariat OZN za begunce včeraj spet ustavil polete v Sarajevo. Nadaljevali so se srditi spopadi v srednji in severni Bosni, v Novem Travniku in Vitezu pa že četrti dan potekajo boji med pripadniki bosansko-hercegovske vojske in hrvaškega obrambnega sveta - HOS, do katerih je prišlo zaradi nesporazumov v zvezi z uporabo neke bencinske črpalke in nekaterih drugih objektov. Sicer pa je včerajšnji dan minil predvsem v znamenju številnih intervencij rezultatov predvčerajšnjih ženevskih pogovorov med predsednikom Hrvaške Franjom Tudjmanom in predsednikom Zvezne republike Jugoslavije Dobrico Čosičem in torkovega srečanja med Čosičem in predsednikom Predsedstva Bosne in Hercegovine Alijo Izetbegovičem prav tako v Ženevi. Jugoslovanska delegacija je ob povratku v Beograd zelo pozitiv-
no ocenila pogovore Tudjmana, še pred tem pa je v Ženevi delno kritizirala skupno poročilo o sestanku med jugoslovanskim in bosansko-hercegovskim predsednikom, ki ga je novinarjem prebral sopredsednik Konference o Jugoslaviji Cyrus Vanče in sicer tisti del, ki je govoril, »da oba predsednika soglašata, da je treba pospešiti delo za normalizacijo odnosov med ZR Jugoslavijo in BiH na temelju medsebojnega priznanja«. Ta del so na zahtevo jugoslovanske delegacije pozneje iz sporočila črtali; po mnenju mnogih opazovalcev predvsem zato, ker se Čosič boji, da bi s takšnim stališčem znova sprožil proti sebi hude reakcije in kritike s strani srbske politike in Miloševiča, nekateri pa so celo namigovali, da je Čosič to storil potem, ko naj bi se po celodnevnem brezupnem telefonskem iskanju Miloševiča pozno zvečer vendarle uspel po telefonu pogovarjati z Miloševičem in slišati njegovo odklonilno mnenje.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sarajevčani kljub bojem se pripravljajo na zimo (AP)
18. BENEČANSKI KULTURNI DNEVI
Umetnostni in kulturni stiki med Slovenijo in Benečijo od XV. do XX/II. stoletja
PETEK, 23. OKTOBRA, OB 20. uri
prof. Giancarlo Meniš (Oglejski patriarhat na stičišču treh kultur) prof. Emilijan Cevc (Umetniški prispevek Andreja iz Loke k slovenski gotski arhitekturi)
PETEK, 6. NOVEMBRA, OB 20. uri
prof. Tarcisio Venuti (Zgodovina in značilnosti gotskih votivnih cerkvic)
mons. Franc Rupnik (Kobariška umetniška šola in zlati oltarji) PETEK, 13. NOVEMBRA, OB 20. uri
— prof. Silvester Gabršček (Nekatere vezi med Furlanijo in Gorenjsko)
prof. Giovanni Maria Del Bianco (Furlani in slovenska kultura) Predavanja bodo v občinski dvorani v Špetru.
Policija že išče pravega morilca malega Allegrettija iz Foligna
MILAN - Na širšem območju milanske pokrajine je v teku policijska akcija v okviru preiskave o umoru 4-letnega Simoneja Allegrettija iz Foligna. Preiskovalci so vedno bolj prepričani, da Stefano Spilotros ni pravi morilec, kljub temu da je prevzel odgovornost za zločin. Vse preveč ljudi iz Rodana je namreč policiji potrdilo, da je bil Spilotros na dan umora malega Allegrettija v Rodanu. To niso potrdili samo svojci in Spilotrosovi znanci, temveč tudi drugi vaščani.
Medtem se že širijo govorice, da so preiskovalci na pravi sledi in da bi lahko vsak čas izsledili pravega morilca. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj Spilotros krije zločinca, saj so pre-
iskovalci prepričani, da mu je lahko samo pravi morilec povedal podrobnosti o dečkovem umoru.
Pred premestitvijo v Perugio (preiskavo bodo sedaj vodili tamkajšnji sodniki) so Spilotrosa dalj časa zasliševali. Izvedelo se je tudi, da je odločno zavrnil psihiatrični pregled.
Ker so včeraj stavkali novinarji tiskovne agencije ANSA, ki nam je v Veliko oporo pri zbiranju informacij, so naše današnje vesti nekoliko pomanjkljive. Bralce prosimo za razumevanje.
Mafija ga je ubila, ker ni več branil njenih interesov v rimskih političnih krogih
Iz Palerma kar 24 pripornih nalogov zaradi umora evroposlanca Salva Lime
PALERMO Palermski sodniki so naslovili štiriindvajsetim osebam nalog o preventivnem priporu zaradi marčnega uboja de-mokristj anskega evroparlamentar-ca Salva Lime. Gre za znana imena mafijcev, ki naj bi po zatrdilu preiskovalcev Limo ubili, ker jim ni več mogel dajati potuhe. Pravijo namreč, da je bil pokojni vrsto let nekakšen posrednik med vrhovi cose nostre in političnimi, fi-
ob-
račal nanj vsakokrat, ko je potreboval pomoč za prevzem nadzorstva nad zajetnim gospodarsko-fi-nančnim poslom ali za pridobitev koncesij in pooblastil, za kontrolo nad zakupi ali javnimi storitvami. Sicer pa navaja obtožnica še ustrahovanje ljudi v predvolilnih obdobjih oziroma usmerjanje njihovih glasov in seveda še neprestano prakso namenskega ubijanja.
Pet mafijcev so aretirali (Vito Palazzolo, Francesco Intile, Gio-
nančnimi ter sodnijskimi krogi. Organizirani kriminal se je
vanni Cusimano, Antonino Geraci in Giuseppe Bono), šest jih je že bilo v zaporu (Pippo Calo, Francesco Madonia, Giuseppe Lucche-se, Bernardo Brusca, Giacomo Giuseppe Gambino in Salvatore Montalto), med drugimi pa velja omeniti Antonina Rotola, Salvatore j a Buscemija, Antonina Porcelli-ja in Procopia Di Maggia. Zanimivo je, da med štirindvajsetimi ni Micheleja Greca in Bernarda Pro-venzana, pač pa so tu skesanci Gaspare Mutolo, Pino Marchese in Tommaso Buscetta, ki so odločilno prispevali k uspehu palermskega preiskovalnega urada - posebno še Buscetta, ki je začel spet sodelovati s pravico in to, kot kaže, zaradi pokolov, v katerih sta bila ob življenje sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino.
Limov prijatelj Giulio Andreotti je izjavil, da so poslanca umorili, ker je soglašal z vladno politiko na področju boja proti mafiji.	Prizorišče umora Salva Lime 12. marca letos	(Telefoto AP)
Oktobrska inflacija bo znašala približno 5%
RIM — Ta mesec bi se morala letna stopnja inflacije v Italiji ustaliti pri 5 odstotkih. Tako vsaj kažejo podatki o gibanju prodajnih cen v osmih vzorčnih mestih, kjer so zabeležili povprečno mesečno podražitev za 0,6%, kar ustreza, kot rečeno, poskoku za 5% v primerjavi z lanskim oktobrom; takrat je znašala letna stopnja +6,1%, septembra letos pa +5,2%.
V tekočem mesecu so cene najbolj poskočile v Turinu in Neaplju ( + 0,8% nasproti septembru), najmanj pa v Genovi in Trstu (+0,3%). K sicer blagemu povečanju življenjskih stroškov so zlasti prispevali izdatki za stanovanje (letna podražitev stanarin), za oblačila in seveda tudi za stanovanjsko ter siceršnje ogrevanje.
V družbenopolitičnem zboru slovenskega parlamenta: Od Aristotela do Toplaka...
Začetek pogajanj o Bližnjem vzhodu
Silovito neurje je prizadelo Toskano
FIRENCE — Zaradi že dva dni trajajočega neurja, ki je v toskani povzročilože nekaj žrtev in ogromno gmotno škodo, je deželni odbor zahteval poseg rimske vlade, ki bi morala proglasiti del Toskane za prizadeto območje. Položaj v tej deželi je še vedno skrajno dramatičen, saj je nad Firencami Arno prestopil bregove, v samem mestu je Arno že začel upadati, prav tako v Pizi, kjer pa so iz previdnosti zaprli za promet vse mostove. Iz Rima so v Toskano že poslali kot okrepitev 200 gasilcev z amfibijskimi vozili.
Prihodnje ure bodo najbolj kritične, saj se bodo padavine nadaljevale, temperatura se bo znižala, tako da bo meja sneženja nekaj nad 1200 metrov višine. Že danes popoldne pa naj bi se nad Toskano vreme nekoliko umirilo. Večje izboljšanje pa pričakujejo šele jutri, medtem ko se bo tudi v soboto nadaljevalo izredno nestanovitno vreme.
LJUBLJANA — V slovenskem parlamentu so se včeraj sestali le poslanci družbeno političnega zbora in med drugim sprejeli tudi predlog zakona o obrestni meri, ki je v javnosti znan tudi kot »Toplakov zakon«. Pred časom so ga namreč predlagali poslanci Slovenske ljudske stranke Ludvik Toplak, Franci Feltrin in Anton Horvat, v obrazložitvi predloga pa so zapisali, da s tem zakonom želijo reafirmirati klasična civilna in ekonomska določila, uveljavljena v pogojih blagovno -denarnega gospodarstva. Skratka kot so poudarjali tudi včeraj,, želeli so se s tem zakonom postaviti po robu oderuškim obrestim, ki so v škodo že tako potapljajočega se gospodarstva.
Zbor občin je nedavno ta isti pr-dlog zakona sprejel, zbor združenega dela pa ga je zavrnil. Zavrnila ga je tudi vlada, ki je za nameček celo odklonila s strani zborov naloženo ji sodelovanje s predlagatelji zakona namreč, da je ta predlog zakona po
svoji vsebini administrativen in pro-titržen. Podobnega mnenja so bili predstavniki vlade tudi na včerajšnji seji družbenopolitičnega zbora, pridružil pa se jim je tudi nesojeni slovenski finančni minister, sicer li-berlani demokrat Janez Kopač. V svoji dolgi razpravi, ki je pravzaprav pomenila zgodovinski presek razvoja in pomena obresti v ekonomiji od »Aristotela do Toplaka in nazaj«, kot je temu sam dejal, je utemeljeval, da bi sprejetje tega zakona predvsem ogrozilo monetarno suverenost Slovenije, pomenilo pa bi tudi globok poseg v bančni sistem in podobno. Ugovarjala sta mu poslanca SLS Janko Halb in Franc Zagošen, ki sta v besednih dvobojih s Kopačem izpadla prepričljivešja, saj so ob koncu poslanci predlog tega zakona vendarle sprejeli.
Zadnja beseda vendarle še ni rečena. Glede na to, da so zbori glede tega zakona sprejeli različne odločitve, sledi še medzborovsko usklajevanje. (NIA)
WASHINGTON — V Was-hingtonu se je včeraj začel nov, sedmi krog arabsko-izraelskih mirovnih pogajanj. Navzoči bodo predstavniki Izraela, Sirije, Libanona, Jordanije in Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Po vsej verjetnosti bo nov krog mirovnih pogajanj na Bližnjem vzhodu trajal najmanj mesec dni. Med ameriškimi predsedniškimi volitvami 3. novembra pa bodo pogajanja za teden dni prekinili. V VVashing-tonu pričakujejo, da bodo tokrat največ pozornosti namenili sporazumu o tako imenovanih mirovnih območjih in predlogu načrta o avtonomiji za 1,7 milijona Palestincev na zasedenem zahodnem bregu Jordana in v Gazi.
Vsekakor bodo vsaj do ameriških predsedniških volitev pogajanja predvsem informativne narave, tako da ne moremo
pričakovati skoraj nobenega sklepa ali večjega premika. Po volitvah pa bo nedvomno v igro konkretneje posegla was-hingtonska administracija, ki ne bo več vezana na predvolilne interese, tako da bo lahko pritisnila na Izrael. To vsaj pričakuje PLO, ki se dobro zaveda, da bi morebitni polom tega sedmega kroga škodil predvsem njej sami. Radikalni pro-marksistični krili, Habašijeva in Havatmehova, sta obnovitev pogajanj zavrnili, ker nima smisla tratiti časa s »sionističnimi okupatorji«. Za Arafata pa je bolj zaskrbljujoče dejstvo, da je odločno proti pogajanjem in prisotnosti palestinske delegacije v VVashingtonu tudi islamsko fundamentalistični Hamas, ki ima na zasedenih ozemljih precej privržencev in marsikje že ogroža vodilno vlogo PLO.
• Prekinili humanitarne polete
NADALJEVANJE S 1. STRANI Predsednik Hrvaške Tudjman se je vrnil v Zagreb »zmerno zadovoljen«. S Čosičem se je uspel dogovoriti o vzpostavitvi uradov obeh držav v Zagrebu in Beogradu, ki naj bi bila nekakšna predhodnica bodočih veleposlaništev. Prav tako sta Čosič in Tudjman dosegla soglasje o nujnosti takojšnje vzpostavitve ko-munikcij med obema držvama in o odprtju cestnih povezav med Zagrebom in Beogradom. Že vspostavlje-na medržavna komisija ZR Jugoslavije in Hrvaške bo nadaljevala dela pri reševanju najbolj aktualnih vprašanj, ki lahko pozitivno vplivajo na normalizacijo odnosov med Hrvaško in ZR Jugoslavijo, pri čemer omenjajo tudi proučevanje možnosti za dvojno državljanstvo in prostovoljno preseljevanje. Hrvaški predsednik je sicer prišel v Ženevo s konkretno ponudbo, da se Hrvaška in ZR Jugoslavija takoj medsebojno priznata v obstoječih mejah in vzpostavita diplomatske odnose. Prav tako je Tudjman predlagal, naj bi predsednik in vlada ZKJ pozvala »pripadnike entične skupnosti Srbov na Hrvaškem, naj uresničujejo svoje pravice izključno znotraj pravne ureditve Republike Hrvaške in da svojo politiko vodijo samo s političnimi in miroljubnimi sredstvi, brez uporabe oborožene in druge sile«. Prav tako bi na isti način tudi Hrvaška pozvala Hrvate v ZR Jugoslaviji, da svoje pravice uresničujejo v okviru pravnega reda ZR Jugoslavije oziroma njenih članic Srbije in Črne gore. ZR Jugoslavija in Hrvaška naj bi po tem Tudjmano-vem predlogu podpisali sporazum o pomoči in zaščiti nacionalnih skupnosti izven matične države, Hrvaška pa bi organizirala demokratične in
večstrankarske volitve v občinah in okrajih s posebnim statusom. Hrvaška bi Srbom na Hrvaškem, ZKJ pa Hrvatom v Jugoslaviji omogočili, če bi to želeli, dvojno državljanstvo, skupaj pa naj bi obe državi proučili tudi možnost za »prostovoljno in organizirano humano preseljevanje posameznikov in skupin iz ene države v drugo.«
Očitno Čosič izrecno ni zavrnil nobene od teh pobud, vendar pa je za njihovo uresničevanje zahteval
republike Jugoslavije, ki se je včeraj nekaj ur mudil na Dunaju, je izjavil, da sta Čosič in Tudjman dosegla pomemben dogovor o ureditvi medsebojnih odnosov med Jugoslavijo in Hrvaško, ki naj bi že v kratkem pripeljal tudi do konkretnih pozitivnih potez. Panič, ki se je na Dunaju srečal z avstrijskih kanclerjem Vranitzkym in zunanjim ministrom Mockom, je predlagal, naj bi se na sestanku na Dunaju našli predstavniki vseh nekdanjih jugoslovanskih republik in se pogovarjali o medsebojnem gospodarskem sodelovanju, »ker bi bilo potem tudi reševanje političnih vprašanj lažje«. Panič 'je tudi dejal, da je predsednik Izetbegovič v Ženevi pristal na kantonizacijo Bosne in Hercegovine. Predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine je včeraj v Ženevi izjavil, da bo muslimanska stran sodelovala skupaj s predstavniki Srbov in Hrvatov iz BiH pri razgovorih o demilitarizaciji Sarajeva in drugih mest v Bosni in Hercegovini. Izetbegovič je ponovno kategorično zanikal, da bi bil v Sarajevu izveden državni udar proti njemu in glasove o tem označil kot izmišljene in kot »propagandno voj-no«.	(NIA)
čas in postopnost. Premier Zvezne
Po dosedanjih vojnih izkušnjah ni nevarnosti da bi se odprla kosovsko-makedonska fronta
LJUBLJANA — Kljub številnim resnim napovedim, se vojna iz Bosne in Hercegovine po vsem sodeč ne bo kmalu preselila na jug nekdanje Jugoslavije. Torej na Kosovo in v Makedonijo. Če namreč še kaj velja »logika« naj novejših vojn med Južnimi Slovani, je odpiranje morebitne »južne fronte« moč prikazovati šele po koncu ali vsaj proti koncu vojne v Bosni in Hercegovini. Velja spomniti, da se je vojna na Hrvaškem začela šele po koncu vojne v Sloveniji, v Bosni in Hercegovini pa ob prvih znakih umirjanja položaja na Hrvaškem. O kakršnem koli umirjanju položaja v Bosni in Hercegovini v tem trenutku ni ne ne duha ne sluha, kvečjemu nasprotno.
Sodeč po redkih in skopih informacijah je BiH veliko bližje popolnem kaosu oziroma vojni vseh proti vsem, kot umirjanju strasti oziroma koncu vojne, kar naj bi bil »predpogoj« za morebitno odpiranje tako imenovane »južne fronte«. To pa seveda ne zanika dejstva, da bi morebiten »predčasen« vojaški konflikt na jugu nekdanje Jugoslavije oziroma v Srbiji, v veliki meri razbremenil branilce Bosne in Hercegovine ter pospešil konec vojne na njenih tleh.
Brez dvoma bi branilci BiH kaj takega komaj dočakali. Njihov problem je v tem, da so »ključi vojne« še zmeraj v rokah Srbije, le-tej pa se ne splača odpirati nove fronte vse dokler ne bo BiH končala začetega. Tudi na drugi strani te morebitne »južne fronte« ni bogve kako zaintersiranih za vojno, razen seveda nekaterih radikalnejših, »nacionalno bolj zavednih« političnih skupin, ki verjamejo, da bi tudi Makedoniji vojna prinesla madnarodno priznanje.
Morda nekoč bodo te skupine le prišle na »svoje«, do takrat pa se morajo sprijazniti z dejstvom, da kljub vsej svoji bojevitosti, v tem trenutku nimajo »sovražnika«, ki bi bil pripravljen sprejeti izziv. Makedoniji preprosto nobena med sesednimi državami ne grozi z vojaško silo, sama pa nima ne moči, kot se zdi, pa tudi volje ne, da bi se uprla političnim in ekonomskim pritiskom oziroma izsiljevanjem Srbije in Grčije.
Proti njeni volji bi Makedonijo v vojno lahko potegnili Albanci s Kosova in njihovi rojaki v sami Makedoniji, in sicer pod pogojem, da so let-ti pripravljeni na vojno s Srbi, kar je manj verjetno. Albanci so po vsem sodeč verjeli in računali, da bodo v procesu razpadanja Jugoslavije in neizogibnih vojn med Južnimi Slovani po mirni poti dobili »svojo republiko«, s časom pa so tudi oni doumeli, da lahko v najboljšem primeru iztržijo le tiso, kar bodo Srbi na Hrvaškem dobili, in sicer ne glede na to ali se bodo bojevali ali pa le demonstrirali.
Gre za lokalno avtonomijo, šole v albanščini itd., povsem nekaj drugega pa je vprašanje, koliko bo kosovskih Albancev v prihodnje sploh deležnih teh pravic. Če bo Kosovo ostalo znotraj meja Srbije, vse pa kaže, da bo , potem ni izključeno, da se bo v tej pokrajini prav kmalu začelo povečevati število Srbov, Albancev pa upadati. Na koncu konca nekje je »vendarle treba namestiti stotisoče Srbov«, ki so že in ki šele bodo, po sporazumu Tudjman-Čosič o »humanem preseljevanju ljudi«, zapustili Hrvaško.
V tem primeru bi bilo Kosovo vse prej kot nekakšna »vaba« kot sta to v očeh Beograda na nek način doslej bile Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Gre namreč za tako imenovano reduciranje ciljev oziroma za to, da je Beograd ob umiku iz Slovenije upal, da bo v Sloveniji »izgubljeno« nadomestil na Hrvaškem, potem pa v Bosni in Hercegovini, v tem primeru pa morda le gre za realno prepričanje Beograda, da bo izgube na zahodu nekdanje Jugoslavije poravnal v svoji »interesni« sferi, torej vzhodno od reke Drine. Poleg Kosova, ki je itak del Srbije, je tudi Makedonija v tej igri, morda pa še Črna gora, čeprav je to manj verjetno. Slednja je v vsakem primeru v veliko boljšem položaju kot je Makedonija. O njeni negotovi prihodnosti ne priča le dejstvo, da je ES, kljub temu da »izpolnjuje vse pogoje«, še ni priznala, temveč tudi izjava (če je seveda avtentična) makedonskega predsednika Kire Gligorova, da bi on osebno med neenakopravno vojno in okupacijo izbral okupacijo. (NIA)
Nasveti za varčevanje z energijo
Zmanjšanje izgub toplote skozi stene in streho hiše, skrb za dobro tesnje-nje oken, vzdrževanje nizke temperature v prostorih, ki jih ne uporabljamo, optimalno izkoriščanje energetske vrednosti goriva s pravilno nastavitvijo grelnih naprav, zmanjšanje potrebne energije za toplo vodo z znižanjem temperature pomeni lahko celo 40% prihranek dragocenega goriva.
1. Izolacija
Vse zunanje površine in še posebej streha povzročajo visoko izgubo toplote. Dobra izolacija je enostavna in v nekaterih primerih tudi poceni. Kadar je potrebna obnova strehe, je dodatna izolacija še bolj priporočljiva in cenejša.
Za izolacijo lahko uporabljamo različne materiale, kot so polistirol, mineralna vlakna, perlit, poliuretan itd. Izbira je odvisna od uporabljene tehnike in od vrste strehe (ravna, uporabno
oziroma neuporabno podstrešje, strop v zadnjem nadstropju).
1. Izguba toplote skozi okna
Toplota uhaja skozi steklo in okenski okvir, hladen zrak pa prihaja v notranjost skozi odprtine zaradi slabega tesnjenja. Da bi zmanjšali izdatke za ogrevanje je nujno potrebno izboljšati tesnjenje in omejiti izgubo toplote skozi stekla in okvir.
•	izolacija steklenih površin
Če imajo okna le eno steklo:
a)	lahko v isti okvir vstavimo še eno steklo;
b)	pred ali za starim okvirjem dodamo še en okvir;
c)	zamenjamo celotno okno z novim, ki ima vgrajeno zračno komoro.
•	preprečitev vdora hladnega zraka
Pretirano kroženje zraka zaradi slabega tesnjenja oken povzroča občutno izgubo toplote. Da bi to preprečili lahko:
s. n. c.
SPLOŠNA GRADBENA DELA NOTRANJA IN ZUNANJA POPRAVILA PRODAJA RAZNIH MATERIALOV IN GORIV
KRIŽ 470/b — Tel. 220755 - 220779
E2,
RINI
IRG-ILIO
'WI
VIB
TRST - Ul. Commerciale 26 Tel. (040) 421808 - fax (040) 44860
TEHNOLOŠKE NAPRAVE ZA CIVILNE IN INDUSTRIJSKE GRADNJE e NAPRAVE ZA: METAN IN VTEKOČINJEN PLIN, OGREVANJE, HLAJENJE, VENTILACIJO • HIDROTERMO SANITARIJE.
načrtovanj«; fin predračuni
L.I.T.
LAVORI
GENERALI
UVOZ-IZVOZ
NOVOST: steklena zavesa
Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zaveso niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali notranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem.
Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do + 13"C pridobiva toploto; poleti, ko se temperatura dvigne nad ii 15°C, pa toploto oddaja. S tem omogoča energetski prihranek.
Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala za primerno, da uporabljajo steklene zavese tudi na vozilih, kot so avtobusi, vlaki itd.
TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL.: (040) 232243 - 232244
LA COMBUSTIBILE s. r. l.
34100 TRST - Domjo 38 - Tel. 820331 - 810252
•	PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
•	KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5
•	PETROLEJ ZA OGREVANJE
•	MOTORNA OLJA
•	KOVINSKI REZERVOARJI
•	DIESEL GORIVA
•	LES ZA KURJAVO
•	RAZNE VRSTE PREMOGA
•	BRIKETI
•	ARTIKLI ZA KAMPIRANJE
•	ŽAR (BARBECUES)
•	PEČI
Shell
Pooblaščeni prodajalec za tržaško pokrajino
Lubrificanti
Izkušenost najboljšega na svetu
a)	uporabimo tesnila iz gume, aluminija ali drugega materiala, ki je enostaven za montažo;
b)	za tesnjenje uporabimo silikon ali podobna enostavna sredstva.
•	zmanjšanje izgube toplote skozi okvir
Okvir predstavlja eno od mest, kjer je izguba naj večja.
Kjer je najmanj dva centimetra prostora za uporabo tesnila, je izolacijski poseg enostaven in prav gotovo koristen.
3. Izolacija zunanjih sten
Stroški za ogrevanje so odvisni od prostornine, ki jo je potrebno segreti, od klime, od notranje temperature in od izgub toplote. Da bi preprečili izgube toplote skozi stene, jih je treba obložiti s plastjo izolacijskega materiala.
Zidove lahko izoliramo z notranje ali zunanje strani, ali s postavitvijo izolacijske plasti v vmesnem prostoru.
•	zunanja izolacija
Je najboljša rešitev za dobro izolacijo neke stavbe.
•	notranja izolacija
Povzroči rahlo zmanjšanje bivalnega prostora, lahko pa jo postavite sami.
•	vmesna izolacija
Če so v zidovih vmesni prostori, jih lahko zapolnimo z ustreznimi izolacijskimi materiali.
4.	Izolacija neogrevanih prostorov
Kleti in garaže dobivajo toploto iz gornjih bivalnih in ogrevanih prostorov. Da bi preprečili nepotrebne izgube, je potrebno izolirati strop v neogrevanih prostorih.
5.	Termostatični ventil na radiatorjih
V prostorih, v katere prihajajo brezplačni viri toplote (kot so sobe na sončni strani, kuhinje itd.), je priporočljivo na radiatorjih vgraditi posebne termostatič-ne ventile, ki ob izkoriščanju teh brezplačnih virov avtomatično zmanjšajo dotok toplote iz ogrevalne naprave.
6. Postavitev grelnih teles
Za ugodno in enakomerno ogrevanje je potrebno grelna telesa postaviti na zunanje stene in to na mesta, kjer prihaja do največjih toplotnih izgub (n. pr. pod okna). Na ta način se zmanjša tok hladnega zraka nad podom; za zmanjšanje toplotnih izgub skozi steno, na katero je postavljeno grelno telo, je treba uporabiti ustrezne termoizolacijske plošče. Grelno telo naj bo od stene oddaljeno 2 do 3 cm, od tal pa 10 do 12 cm. Zakrivanje grelnih teles s posebej izdelanim pohištvom zmanjša termično oddajanje za 5 do 30% zaradi izničenja izžarevanja.
7. Zapiranje radiatorjev
Če med čiščenjem stanovanja odpremo okna, je priporočljivo, da zapremo radiatorje. Puščanje odprtih radiatorjev ob odprtem oknu pomeni izgubo toplote navzven in povečanje porabe goriva.
Izolacija cevi za dotok tople vode
Da bi preprečili izgubo večjih količin toplote in s tem povezano povečano porabo goriva, še preden bi voda prišla do radiatorjev, morajo biti cevi za dotok in odtok tople vode pri napravah za ogrevanje oblečene v izolacijski material,
Temperatura tople vode v kopalnici
Za prihranek je že dovolj, če uporabljamo toplo vodo do 50 stopinj Celzija.
Idealna temperatura prostorov podnevi in ponoči
Podnevi naj temperatura nikoli ne preseže 20 stopinj Celzija.
Ponoči:
-	spalnica 14/16 stopinj;
-	kopalnica 20 stopinj;
-	hodnik 15 stopinj;
prostori za »sedeče« aktivnosti (študijske sobe itd.) 22 stopinj Celzija.
LIMA
STENSKI GORILNIKI IN PEČI
BALTETR
Kdor sedaj naroči, ERVICE /z/d«/ šele čez 6 mesecev
DEVIN - Državna cesta 14, št. 78/D - Tel. 208047
OCEAN	ASTEC m=.
Hidroklima	Ul. Pecenco 4
klimatske naprave	TRST
POVERJENI	Tel. 040/568944
CENTER	Fax 040/577923
Brez skrbi.
1 otem, ko se je posvetil celo življenje delu, ima vsakdo pravico do zasluženega počitka, novega brezskrbnega življenja in novih interesov.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Vam pomaga zaživeti ta trenutek z novim pakteom storitev AURA, izrecno namenjenim reševanju zdravstvenih problemov (brezplačni specialistični pregledi ali brezplačna dostava zdravil) ali vsakdanjih problemov na domu (brezplačno delo kovača, električarja, vodovodnega inštalaterja) in ki nudi še celo vrsto ugodnosti.
Paket AURA je namenjen- vsem tistim, ki bodo nakazali pokojnino na račun TRŽAŠKI KREDITNI BANKI. Osebje banke je na razpolago za vsakršno pojasnilo v zvezi z novo pobudo AURA in vsemi ostalimi storitvami, ki so strankam na voljo.
Auia
Filo diretto
Dr||/Q BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*llxD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - Ul. Filzi, 10 - Tel. 040/6700341 ■ DOMJO - Tel. 040/831131 - Rojan - Tel. 040/411611
Centro Gas
Ul. del Lavatoio (trg Oberdan) - Trst
lllii'"
stenske peči
ogrevanje
♦ MITSUBISHI JTm ELECTRIC
klimatske naprave
klimatizacija
Poziv strankam in manjšinskim komponentam
SSk za skupni nastop na deželnih volitvah
Tako je na procesu Menia-Pahor odločila sodnica Manila Salva
»Slovenska manjšina je priznana zato je dovoljena raba slovenščine«
»Slovenci v Italiji bi najbolj krepko in jasno odgovorili na volilne reforme, ki otežujejo ali pa kar onemogočajo izvolitev slovenskih predstavnikov v zakonodajna in upravna izvoljena telesa, s tem, da bi povezali svoje sile, premostili razlike in oblikovali skupno slovensko fronto za dosego naših pravic, za uveljavljanje demokracije in sožitja«. Zato stranka Slovenske skupnosti predlaga vsem slovenskim političnim komponentam v zamejstvu osnovanje skupne slovenske liste za deželne volitve, ki bodo junija prihodnjega leta in ki se bodo odvijali na podlagi novega volilnega zakona.
Novi deželni volilni zakon onemogoča Slovenski skupnosti, piše v včerajšnji izjavi te stranke, da bi sama izvolila svojega svetovalca, kot je to zmogla od prvih deželnih volitev leta 1964 do danes. Nudi pa ji možnost volilne povezave s kako večjo stranko. To bi ji pod določenimi pogoji omogočilo izvolitev svetovalca iz tako imenovanega 'kotla ostankovVendar je stranka mnenja, »da bi bilo veliko bolj primerno oblikovanje skupne, nadstrankarske slovenske liste, ki naj nastopa kot samostojen subjekt«. SSk je zato prepričana, da bi bili potrebni razgovori z ostalimi komponentami v najkrajšem času, saj bodo zahtevne volitve že čez nekaj mesecev. Dogovor o skupnem nastopu bi bilo treba doseči do konca leta, drugače bo morala SSk - piše
nadalje v izjavi za tisk - iskati drugačne rešitve, »saj si na noben način ne moremo privoščiti nadaljnjega krčenja števila slovenskih izvoljenih predstavnikov«.
O tem je obširno razpravljalo strankino deželno tajništvo, ki je pod vodstvom tajnika Iva Jevni-karja zasedalo v Nabrežini. V razpravo so posegli številni prisotni, ki so v celoti osvojili stališča, ki so prišla na dan na nedavnem deželnem internem seminarju SSk v Kobjeglavi, ki je bil posvečen volilnim preosnovam. Na seminarju je prišla do izraza velika zaskrbljenost nad nadaljnjo usodo stranke na deželnem merilu. SSk bo tudi nadaljevala s prizadevanjem za pravno rešitev splošnih vprašanj volilne zakonodaje, v skladu z evropskimi standardi, tose pravi, da se bo borila za zajamčena mesta za manjšino v vseh izvoljenih telesih.
Na seji deželnega tajništva SSk v Nabrežini je bil govor tudi o komemoraciji, ki jo bodo priredili v soboto, 31. oktobra, skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice na pokopališču v Gonarsu v čast rojakov, ki so trpeli in umirali v fašističnem koncentracijskem taborišču. ZSKP vsako leto v tem času obišče kostnico žrtev taborišča, letos pa se je porodil predlog za širšo in bolj poudarjeno pobudo, saj je minilo 50 let od ustanovitve taborišča v Gonarsu. Svečanost bo ob 16. uri.
Slovenska manjšina je priznana manjšina in kot taka ima pravico, da uporablja materin jezik: tako med drugim pravi 109. člen kazenskega postopni-ka, v tem duhu se je že izreklo ustavno sodišče in to pravico potrjujejo mednarodni dogovori. Na takšni - po njeni presoji neizpodbitni osnovi - sloni včerajšnja odločitev sodnice Manile Salva, ki je na prvostopenjski obravnavi proti napadalcem in ža-livcem Sama Pahorja dvakrat zavrnila poskus odvetnika Giacomellija, da bi slovenskemu jeziku prepovedali vstop v sodno dvorano. Proti argumentom znanega predstavnika MSI sta nastopila tako branilec Sama Pahorja Bogdan Berdon kot tudi javni tožilec Luigi Dainotti; kot že poudarjeno, je pravilnost njunih tez s svojo odločitvijo potrdila sodnica Manila Salva.
Na tržaški preturi se je včeraj dopoldne začel proces proti Robertu Menii, ki trenutno opravlja tudi funkcijo komisarja tržaške federacije MSI, Alessii Rosolen in Pieru Tononu. Prva dva dolžijo, da sta žalila Sama Pahorja, medtem ko Tonona bremeni obtožba, da ga je tudi fizično napadel. Do fizično-verbalnega napada proti Samu Pahorju je prišlo pred dobrim letom, v izredno napetih dneh, ki so sledili napovedi takratnega predsednika republike Cossige, da bi se lahko tanki JA iz Slovenije umikali preko Trsta. Na predvečer izrednega zasedanja tržaškega občinskega sveta (svet se je sestal v nedeljo, 6. oktobra 1991), ko so se med drugim pristaši MSI pripravljali na shod Gianfranca Pinija, sta Samo Pahor in Primož Sancin opozorila mestne redarje, da so zastave in prapori Liste za Trst, ki so jih razobesili po pročelju županstva, povsem nezakoniti in jih je treba zato odstraniti. Na trg pred županstvo je zato prišla policija, prišli pa so tudi fašisti, ki so - kljub (zelo pasivni) prisotnosti organov javnega reda - člana društva glasno ozmerjali, Sama Pahorja pa tudi udarili. Policisti, ki niso evidentirali napadalcev, so Pahorja in Sancina odpeljali na kvesturo, češ da so ju tako rešili pred
linčanjem. Kot sta že takoj napovedala, sta dogodek in storilce prijavila sodišču, in včeraj je bila prva obravnava.
Na procesu je Samo Pahor želel nastopiti kot oškodovana stranka in je zato pripiravil potrebno pristopno vlogo, ki pa je bila napisana dvojezično. Proti temu je takoj vzrojil Giacomelli, vendar ga je v imenu člena 109 kazenskega postopnika oziroma pravice priznanih manjšin, da uporablja materin jezik učinkovito zavrnila sodnica Salva. Vsekakor Giacomelli ni odnehal in grobo vztrajal pri trditvah, da se slovensko sme uradno govoriti samo v štirih okoliških občinah, in sicer v zgoniški, devinsko-na-brežinski, repentabrski in dolinski: tarča njegovih izbruhov so bili v tej drugi fazi uradna zapisničarka Sara Ukmar, ki je uradni zapisnik vodila tudi v slovenščini in ki je kot javni funkcionar prevajala pričevanja Sama Pahorja, ki je govoril v slovenščini. Po oceni sodnice Manile Salva je Samo Pahor pripadnik priznane manjšine, kar pomeni, da lahko v odnosu s sodno oblastjo uporablja svoj materin jezik, sodna oblast pa mu - tokrat v osebi Sare Ukmar - nudi možnost, da se posluži svojih pravic.
Včerajšnji krog obravnave, ki mu je v vlogi publike sledil tudi razred zavoda Carli (dijaki so prišli na sodišče v okviru poučnih ekskurzij in ker ni bilo drugih obravnav, so jih poslali na proces Menia-Pahor), se je osredotočil na javno rabo slovenščine in v zvezi s tem tudi potrdil pravilnost in utemeljenost zahtev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Glede procesa je treba še povedati, da se bo nadaljeval 21. novembra, ko naj bi po vsej verjetnosti začeli obravnavati obtožnico. Roberto Menia in Alessia Rosolen, ki sta Sama Pahorja med drugim opsovala z vzdevki kot so »bastardo, sciavo de mer-da« in podobno, bi lahko zaradi priznanega javnega žaljenja obsodili na do 6 mesecev zapora in na denarno kazen, medtem ko bi Piera Tonona zaradi zadanih udarcev lahko obsodili na zaporno kazen od 3 mesecev do treh let.
Kako manjšina v nove čase? V soboto javni posvet DSL
»Slovenci v Italiji: z novo politiko v novo obdobje«. To je naslov sobotnega posveta slovenske komponente Demokratične stranke levice, ki je posvečen spreminjajočim se političnim razmeram na vsedržavnem in na krajevnem merilu, ob temeljnem vprašanju, ali bo naša manjšina kos novostim, ki se pojavljajo vsepovsod. Po mnenju Slovencev v DSL stopamo v novo zgodovinsko obcfobje in zato je nujno, da tudi naša narodna skupnost čimprej oblikuje učinkovito politiko, ki bo kos novim razmeram.
Uvodno poročilo bo podal načelnik slovenske komponente, deželni svetovalec Miloš Budin, sledili bodo krajši referati o novem pristopu k vprašanju zakonske zaščite manjšine, o napovedanih volilnih reformah s posebnim ozirom na novo deželno zakonodajo na tem področju ter o odnosih med manjšino in matico.
Svojo navzočnost so že napovedali senator Darko Bratina, pokrajinska tajnica stran-
ke Perla Luša, deželni svetovalec Ivan Bratina, predstavniki DSL v krajevnih upravah, strokovnjaki in tudi nekateri gostje iz Slovenije. Prireditelji računajo tudi na številno udeležbo zastopnikov ostalih strank in komponent slovenske manjšine ter seveda širše javnosti, saj je o vseh teh perečih problemih res nujno javno in odkrito soočanje.
Javni posvet slovenske DSL bo v soboto v Prosvetnem domu na Opčinah z začetkom ob 15.30. Poskrbljeno bo tudi za simultano prevajanje.
Dolinska občinska uprava prireja jutri med 9. in 12. uro na županstvu v sodelovanju z združenjem Cuore Amico iz Milj »Dan srca«. Ob tej priliki bodo opravljali brezplačne preglede krvnega pritiska in izvide holesterola, trigliceridov in glicemije.
Trst na repu začasne oktobrske lestvice rasti življenjskih stroškov
Tudi prvi, sicer začasni podatki za tekoči mesec oktober potrjujejo, da je inflacijsko gibanje še vedno v »hladni fazi« in da torej vladni ekonomski manever oziroma nedavno razvrednotenje lire zaenkrat še nista potisnila krivulje gibanja življenjskih stroškov navzgor. To velja predvsem za Trst, ki je skupaj z Genovo tokrat na repu mesečne lestvice podražitev oziroma zvišanja osnovnih življenjskih stroškov: glede na pretekli september se je splošni indeks teh stroškov v Trstu in Genovi zvišal za zgolj 0,3 odstotka (v Milanu in Bologni za 0,5, v Turinu pa za 0,8 odstotka), medtem ko se je v letnem povprečju, se pravi glede na lanski oktober, povečal za 5,1 odstotka (v Genovi za 4,5, v Bologni in Turinu za 5,2, v Milanu pa za 5,4 odstotka).
Kot je zapisano v komentarju, ki tokrat spremlja običajno statistično poročilo pristojnega urada Občine Trst, je k tem ugodnim oktobrskim izidom prispevalo tudi zadržanje prodajalcev oziroma ponudnikov služb in storitev. Iz testiranja namreč izhaja, da nobena izmed 251 običajnih točk preverjanja ni neutemeljeno zvišala cen svojih izdelkov oziroma storitev.
Če se podrobneje ustavimo pri gibanju cen
osnovnih življenjskih potrebščin v živilskem sektorju, ugotovimo, da glede na september ni bilo nobenih sprememb: povišanje cen sira, delno posnetega mleka, banan in sveže povrtnine so namreč kompenzirale nižje cene svežega sadja, krompirja, limon in rib. Pač pa so se vidneje - za 2 odstotka - povečali stroški za ogrevanje, pri čemer se je kerozen podražil za 8,7, plinsko olje pa za 4,5 odstotka. Na področju obleke in obutve so k 1,4-odstotnemu povišanju cen prispevala predvsem zimska oblačila in osebno perilo, ki so doživela običajne sezonske podražitve. Daleč največ pa so h končnemu indeksu porasta življenjskih stroškov prispevali izdatki za stanovanje, ki so zaradi redne trimesečne prilagoditve najemnin gibanju inflacije glede na september poskočili za 2,8 odstotka. Nespremenjeni so poleg stroškov za prehrano ostali še izdatki za zdravstvene službe, za prevoz in komunikacije, za rekreacijo in za razne dobrine in storitve.
V letnem povprečju, se pravi glede na lanski oktober, pa izstopajo stroški za zdravstvo, ki so se v enem letu povišali za kar 15,5 odstotka. Sledijo stroški za razne dobrine in storitve ( + 8,1%), za stanovanje ( + 5,3%), za prehrano ( + 4,9%), za obleko ( + 4,7%) itd.
»VENETI« V ITALIJANŠČINI
Slovenska uspešnica, knjiga o Venetih - naših prednikih, ki so jo napisali J. Savli, M. Bor in I. Tomažič, je pravkar izšla v italijanski izdaji z naslovom
I VENETI, PBOGENirOBI DELL U0M0 EUR0PE0
Poleg že znane in toliko sporne problematike odpira knjiga italijanskemu občinstvu povsem nov pogled na slovenski narod, njegovo zgodovino in kulturo, Ustvarjajoč na ta način novo podlago za sožitje in sodelovanje med pripadniki slovenskega in italijanskega jezika na območju med Alpami in Jadranom.
Predstavitev italijanske izdaje bo jutri, 23. oktobra, ob 19.30 v Trstu v dvorani Kavarne San Marco, Ulica Battisti 18
in Cassa di Risparmio di Trieste (Tržaška hranilnica) % N, uvedla plačilo telefonskih računov po avtomatični ' % s blagajni BANCOBOL na Trgu Oberdan 5 (neprekinjeno 24 na 24 ur) z normalno bančno kartico
BANCOMAT.
//, Obveščamo, da je BANCOBOL avtomatična blagaj-% na, ki omogoča enostavno, hitro in praktično plače-vj, vanje telefonskih računov brez dodatnih stroškov. ^
4,	s,p.,,,	it
'//a gruppo ifii štet	r*
///Sssmssssssssssssssssssssssssa Societa ttaliana per /Esercizio NSSNSNČNNtNN
v// delle Telecomumcaziom p.a.
Odborniki KD Rdeča zvezda načrtujejo nove zanimive pobude
V Saležu bodo odprli razstavo gob
Odločno smo zakorakali v jesenski čas, ko so kmetje že spravili svoje pridelke pod streho, ljubiteljski kulturni delavci pa ta čas zastavljajo vse svoje moči, da bi iztržili čimveč iz setve kulturnih dobrin. Pri kulturnem društvu Rdeča zvezda iz Saleža si je mlada odbor-niška garnitura pošteno zavihala rokave in si na vse kriplje prizadeva, da bi čimbolj popestrila ponudbo članstvu in sploh širši skupnosti, kar naj bi prispevalo k oživitvi in utrditvi družbenega naboja kulturnega podoživljanja v širšem pomenu besede.
Osnovni namen je razširitev spektra dejavnosti in izvirnih pobud za vse okuse, ki naj bi pritegnile pozornost čim širšega zaledja. Tako so se pri Rdeči zvezdi odločili, da ta konec tedna prvič organizirajo razstavo svežih gob. Zaradi poletne sušne klime je bilo do konca septembra gob le za vzorec ali pa niti ne, sedaj pa ob tolikšnih padavinah, rastejo po kraških gozdovih, travnikih in pašnikih najrazličnejši primerki te tako čislane glji-ve, ki je sestavni del narave. Domači prostovoljci bodo poiskali kar čimvečje število gob vseh vrst, rodov in družin, tako užitnih, kot strupenih. Za opredelitev posamez-
nih primerkov in smotrno porazdelitev je zagotovil svoje strokovno mentorstvo mikolog prof. Milko Čebulec, ki je v našem zamejskem prostoru že pravi pojem'pri širjenju gobarske kulture. Razstava gob in jesenskih sadežev, ki rastejo v gozdu in na vrtu, bo odprta v društveni dvorani v Saležu v nedeljo, 25. t.m., od 10. do 17. ure, v ponedeljek pa od 9. do 17. ure. Ob tej priložnosti načrtujejo tudi strokovno predavanje s predvajanjem barvnih diapozitivov. Obenem bodo na ste-
Pietro Ingrao jutri v Trstu
Jutri se bo v Trstu mudil poslanec DSL Pietro Ingrao, ki se bo udeležil javne razprave na temo »Evropa, ki jo je treba odkriti - Med narodi in nacionalizmi, med egoizmi in solidarnostjo«. Srečanje, ki ga prireja kulturno združenje Enrico Berlihguer, bo ob 18. uri v kongresni dvorani na tržaškem sejmišču (Trg De Gasperi 1).
nah razobesili slike in risbe na to tematiko, ki so jih narisali osnovnošolci iz zgoniške občine.
Potem ko so proti koncu prejšnje sezone predali namenu sodobno odpremljeno vidoteko, se je prejšnji petek začel niz predvajanj celovečernih filmskih večerov, že ta petek pa bodo zavrteli novo filmsko uspešnico. Med zimskim časom bodo enkrat do dvakrat mesečno pripravili filmsko predstavo, ponudba pa bo pestra in bo zajela vse vsebinske zvrsti.
Čeprav z nekajtedensko zamudo, se je s polno paro lotil dela tudi pevski zbor Rdeča zvezda. Pevo-vodska taktirka je bila zaupana Alojzu Boštjančiču s Škofij, ki se je predstavil z_ resnim in strokovnim pristopom. Ženska komponenta se vokalno izživlja ob ponedeljkih. V torek so na vrsti moški glasovi, ob četrtkih pa poteka vaja v mešani zasedbi. Zbor širi svoj repertoar in je začel študirati tudi nove pesmi, ki jih je izbral notranji umetniški odbor. Prizadevnost in resnost pri delu je več kot zadovoljiva, zaže-ljena pa bi bila številčna okrepitev vokalnega kolektiva Rdeče zvezde, ki je takorekoč s štetimi glasovi.
B. S.
Ob novem grobem Staffierijevem posegu proti rabi slovenščine
SKGZ vložila formalno prijavo na tržaško javno tožilstvo
Pričakovati je bilo, da bo tržaška občinska uprava z listarskim županom na čelu dosledno izvajala progamsko načelo o »obrambi italijanstva Trsta«, saj je boj proti strahovom edino, kar premore ob splošnem upravnem in političnem razsulu. To, kar zmore korektna interpretacija upravnih aktov, očitno lahko arogantno pregazi politika, arogantno in primitivno, kot se to lahko dogaja samo v upravi z okamenelo vizijo preteklosti in prihodnosti.
Ob novi županovi okrožnici, ki ponovno prepoveduje rabo slovenščine, je očitna brezobzirnost še večja, v kolikor se župan dobesedno požvižga na ukrep komisarja Sergia Ravallija, ki je prvo podobno Staffierijevo okrožnico iz leta 1988 razveljavil kot neutemeljeno in brez pravno-administra-tivne podlage.
Slovenska kulturno gospodarska zveza se tako kot ob prejšnjem primeru tudi tokrat ne bo omejila le na ogorčenje in formalen protest. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je namreč kmalu po prvi županovi okrožnici vložil prijavo na javno tožilstvo v Trstu, ker je župan Staffieri zavrnil v slovenskem jeziku napisane pripombe glede podrobnega načrta za »bazovsko« in »padriško« območje Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Pripombe so bile v skladu z zakonom in pravočasno našlo vij enene na Občino
Trst, poleg SKGZ pa so dokument podpisali še drugi zastopniki ustanov Slovencev na Tržaškem.
Predsednik SKGZ je v prijavi sodnim oblastem podčrtal tudi dejstvo, da je pravico do rabe slovenščine dejansko priznal vladni komisariat, ko je eno od vlog s pripombami prevedel na podlagi lastnega notranjega ukrepa in jo poslal Občini. Palčič je v prijavi nadalje opozoril na dejstvo, da gre pri županovem odklonilnem ukrepu za zlorabo, ki sodi v območje kazenske odgovornosti, spričo županove javne vloge, ko je Staffieri javno izražal nestrpnost do Slovencev, tudi z uporabo žaljivke
»s’ciavi«, kar je tedaj zabeležilo tudi tržaško časopisje.
Prijava doslej na tržaškem sodišču še ni naletela na odziv, župan pa si medtem dovoljuje reprizo svojega klavrnega ravnanja tudi z očitnim omalovaževanjem razveljavitvenega akta komisarja Ravallija. Slovenska kulturno gospodarska zveza si ob tem ponovnem grobem postopanju pridržuje pravico do nadaljnjih sodnih postopkov, obenem pa poziva stranke in vso demokratično javnost, naj se otresejo pogubnih predsodkov, ki so Trstu lahko samo v veliko sramoto in predstavljajo večen kamen spotike.
V TK predstavili delo »Pod južnim križem«
Presenetljiv prevez proze slovenskih emigrantov
Ogorčenje Slovencev v strankah
Tudi stranke, v katerih se razpoznavajo Slovenci so skrajno ogorčene nad Staffierijevim ravnanjem. Slovensko komponento Demokratične stranke levice pa kljub ogorčenju ni presenetilo, da se je »Staffieri potrudil zadostiti zakrknjenosti tržaške fašistične desnice«. Po njenem mnenju je naloga vseh demokratičnih sil, slovenskih in italijanskih, da z združevanjem moči izoblikujejo takšno taktiko in strategijo, s katero bo mogoče to desnico premagati. V nasprotnem primeru - je rečeno v izjavi - bomo prisiljeni še naprej požirati srednjeveško surovost desnice in bomo pred njo nemočni.
Stranka komunistične prenove ostro obsoja pobudo župana Staffierija, ki da je naperjena proti pravicam slovenskega prebivalstva Trsta, z njo pa se je župan postavil v nasprotje z državnimi organi, ki so preko komisarja Ravallija razveljavili prejšnjo Staffierijevo okrožnico iste vsebine. Župan očitno ne pozna temeljnih
državnih zakonov - ugotavlja v izjavi SKP - začenši z ustavo, ki jo tolmači po svoje in v popolnem nasprotju s stališči ustavnega sodišča. Komunistična prenova polemizira tudi s KD in PSI, ki da se delata, kot da ne vidita, da Staffierijeva očitna ksenofobija meče temačno luč na podobo, ki bi jo Trst rad dal o sebi v Evropi.
Pri Slovenski skupnosti so zaprepaščeni spričo nove Staffierijeve okrožnice, ki ne pomeni samo ponovne ža-liteve slovenskih občanov in davkoplačevalcev, temveč tudi posmeh demokratični javnosti, italijanskemu ustavnemu sodišču in zlasti izrednemu komisarju Občine Trst, ki je kot državni funkcionar jasno razvidel protizakonitost prve Staffierijeve okrožnice, katero je bil svoj čas razveljavil. V tiskovni noti deželno tajništvo SSk napoveduje, da bo stranka v prihodnjih dneh sprejela ustrezne pravne in politične odločitve, na odgovornost pa kliče vse stranke, ki vodijo Občino Trst.
Medtem ko danes popoldne zapade rok za predložitev programa novega odbora
Odločitev o usodi Pokrajine šele jutri
Danes ob 16. uri bo zapadel zakonsko določeni rok, do katerega je treba predložiti program novega pokrajinskega odbora. Končna odločitev o usodi uprave pa bo padla jutri zvečer, ko se bo znova sestala pokrajinska skupščina. Glavnemu tajništvu Pokrajine včeraj ni nihče predložil seznama kandidatov za novo upravo. To se bo po vsej verjetnosti zgodilo danes in ni izključeno, da bodo svetovalci dobili v roke kar dva programska dokumenta. Pač pa je bila tudi včeraj cela vrsta sestankov in razgovorov med strankami, ki pa niso obrodili nobenih konkretnih rezultatov. Obstaja vsekakor precej stvarna možnost, da bodo krščanski demokrati, socialisti in liberalci predstavili neke vrste skupno platformo in na njeni osnovi zahtevali glasove ostalih strank, in to neposredno v pokrajinskem svetu.
Melonarji so vsekakor že dali vedeti, da so pri-Praveljeni podpreti tovrstno rešitev, ki pa bi imela v skpuščini za seboj samo 11 glasov, medtem ko jih je za izvolitev odbora potrebnih 13. Od katere strani bi lahko prišla odločilna podpora je v tem trenutku nemogoče napovedati, čeprav Uam je tržaško upravno življenje v preteklih mesecih že postreglo tudi z velikimi presenečenji. V
tem primeru pa bi res lahko govorili o skorajšnjem političnem čudežu.
Stranka komunistične prenove je na včerajšnji tiskovni konferenci utemeljila razloge, zakaj ni podprla ponedeljkove koalicije, ki je izključevala Listo za Trst. Voditelji te stranke (konference se je udeležil tudi pokrajinski svetovalec Spetič) so mnenja, da bi bilo res čudno, ko bi stranke -posebno Krščanska demokracija in PSI : ki podpirajo desničarsko občinsko upravo na Pokrajini stremele po levosredinski koaliciji. Zato je Komunistična prenova za morebitno podporo pokrajinskemu odboru zahtevala predhodni odstop socialističnih in demokristjanskih občinskih odbornikov, vendar je na svojo zahtevo prejela odklonilen odgovor. Stranka vsekakor politično gledano odklanja sodelovanje s tistimi političnimi silami, ki so odgovorne za splošno krizo na Tržaškem in ki sedijo v isti upravi z nacionalističnim županom Staffierijem, ki je znova izdal protislovensko okrožnico. Pač pa komunistični voditelji stalno ponavljajo, da se ne bojijo predčasnih volitev.
Zelo delovni so bili včeraj tudi svetovalci Demokratične zveze, zelenih, republikanske stranke
in Slovenske skupnosti, ki so potrdili mnoga skupna gledanja. Navezali so tudi stike s socialisti, ki so predsinočnjim zapustili pogajanja za sestavo kolikor toliko napredne koalicije. Niti ti razgovori niso obrodili konkretnih sadov, so pa nakazali nekatere možnosti za izhod iz sedanje krize. Neofašisti so znova potrdili, da bodo podprli upravo samo v primeru, če jih bodo stranke za to izrecno zaprosile. Severna liga pa je tudi včeraj odločno odklonila možnost kakršnihkoli političnih pogovorov.
Proti nevarnosti komisarske uprave na Pokrajini je medtem nastopilo pokrajinsko vodstvo sindikata CGIL, ki je prepričano, da bi bil razpust skupščine v tem trenutku zelo škodljiv. Sindikalno vodstvo zato poziva predvsem levičarske sile, naj si prizadevajo najti skupni jezik z zelenimi in z republikanci in naj z izvolitvijo naprednega pokrajinskega odbora uravnovesijo konservativno in nacionalistično tržaško občinsko upravo. Poziv levičarskim silam, naj storijo vse, kar je v njihovi moči za preprečitev novih volitev, sta uradno podpisala pokrajinski tajnik CGIL Gianantonio Bua in njegov namestnik.	g-p
DSL podpira pristaniščnike
Tudi tajnik DSL Occhetto je izrazil solidarnost pristaniškim delavcem, ki se upirajo Tesinijeve-mu odloku. Kot se sicer dogaja z vladnim gospodarskim manevrom ' je dejal Occhetto - se tudi z odlokom o pristaniščih želijo stroški krize naprtiti delavcem. Kompetitivnost in učinkovitost italijanskih Pristanišč se ne veča, medtem pa skuša poniževati pristaniške delavce in jim odrekati pravico do dela. DSL je sicer predložila zakonski osnutek, ki predvideva sPlošno reformo vsedržavne pristaniške politike (glede pristaniškega sistema, klasifikacije pristanišč, odgovornosti v njih in režima koncesij) in hkrati določa take oblike in sredstva, ki bi zajamčili Prisotnost vseh operaterjev in s tem zaščitili pravico do dela in Profesionalnosti zaposlenih. Oc-ehettova stranka si bo torej prizadevala za zamrznitev učinkov vladnega odloka in za preprečitev, da bi Tesinijev ukrep spremenili v zakon.
Naj dodamo, da se bodo predstavniki tržaške kompanije pristaniških delavcev ob 9. uri sestali z delegacijo pristaniške ustanove, °b 11. uri pa bodo imeli srečanje na prefekturi.
Sodelovanje z vzhodno Evropo v člankih »Trieste Economica«
Gospodarski položaj v vzhodni Evropi in možnost sodelovanja s posameznimi državami sta osrednji temi, ki jih v zadnji številki obravnava revija »Trieste Economica«. Cela vrsta člankov prinaša informacije o razgovorih predstavnikov tržaške Trgovinske zbornice (ki revijo izdaja) in gospodarstvenikov z delegacijami vzhodnoevropskih držav in poudarja, da je že prišlo do konkretnih rezultatov. Tako so na primer v našem mestu že ustanovili sekcijo Italijanske trgovinske zbornice za sodelovanje s Češkoslovaško federacijo, prav tako sta v Trstu že zaživeli mešani Slovensko-italijanska in Hrvaško-italijanska zbornica, ki imata svoje predstavnike pri tržaški Trgovinski zbornici. Za domače gospodarstvenike pa so nedvomno zanimivi tudi članki o novih ekonomskih zakonodajah, ki so jih uvedli v Romuniji, Litvi in Poljski.
Govoril naj bi na posvetu ženskega gibanja LpT o psihiatrični oskrbi
Minister De Lorenzo jutri v Trstu
Žensko gibanje Liste za Trst prireja jutri v hotelu Savoia-Excelsior posvet o psihiatičnem skrbstvu v Italiji oziroma o potrebi po reviziji zakona št. 180, ki je pred leti uvedel pomembne novosti na tem področju. Posveta, ki ga bo soorganiziral tržaški študijski center Luigi Einaudi, naj bi se po napovedih udeležil tudi minister za zdravstvo Francesco De Lorenzo. Minister naj bi predstavil spremembe, ki jih namerava predlagati za izboljšanje psihiatrične oskrbe.
Na študijskem srečanju bodo sodelovali še deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati, predstojnik psihiatričnega oddelka bolnišnice v San Daniele del Friuli Raffaele Calabria, predsednica združenja sorodnikov psihičnih bolnikov Maria Luisa Zardini in drugi strokovnjaki.
■ Deželni odbor FJK je na predlog odbornika za industrijo Sara odobril prispevek v znesku okrog 650 milijonov lir za BIG (Business Innova-tion Center). Finančni poseg za BIČ predvideva deželni zakon št. 45/1986, po katerem se lahko namenjajo letna finančna sredstva v višini 50 odst. upravnih stroškov, ki jih je imel BIG v triletju 1989-1991.
Protest osebja gledališča Verdi
V kratkem bi lahko prišlo do novih zapletov z urejevanjem začasnih prostorov za gledališče Verdi. Opozorilo prihaja od pokrajinskih sindikatov FILIS-CGIL, FIS-CISL in FIL-SIC-UIL, ki se nanašajo na posledice telegrama ministra za turizem in prireditve Margherite Boniver, s katerim je pozvala vodstvo gledališča Verdi, naj dosledno izvaja navodila zakonskega odloka iz 19. septembra letos, ki med drugim prepoveduje zaposlovanje novih uslužbencev.
Po oceni sindikatov je vodstvo gledališča zelo dobesedno interpretiralo priporočilo ministrice in v bistvu »zamrznilo« odločitve upravnega sveta, ki je odobril nove namestitve. Ob paradoksalnih situacijah -v službo je bila na primer vzeta ena oseba, druga, ki se je uspešno udeležila istega natečaja pa ne - pa sindikati opozarjajo še na »izrednost« sedanjega obdobja, ko je tehnično osebje močno angažirano pri preurejanju bivše avtobusne postaje v »Dvorano Tripcovich«. V drugačnih okoliščinah - pravijo sindikati - bi osebje gledališča Verdi zaradi takšnega zadržanja vodstva stavkalo. Zato FILIS-CGIL, FIS-CISL in FIL-SIC-UIL pozivajo vodstvo gledališča, naj posreduje pri ministrstvu za rešitev problema organika, politične sile pa, naj glede tega vprašanja posežejo v parlamentu.
V Tržaški knjigarni so sinoči predstavili antologijo slovenske emigrantske proze »Pod južnim križem«, ki je pred kratkim izšla pri celjski Mohorjevi družbi. Antologijo je uredila Zora Tavčar, pri knjigi pa sta sodelovala še Helga Glušič, ki je podala jedrnato literarno-estetsko analizo izbranih del in Martin Jevnikar, ki je za vsakega od 40 avtorjev pripravil kratek življenjepis.
Po pozdravnih besedah odgovorne za knjigarno Ude Košuta, je Matija Remše, urednik Mohorjeve družbe iz Celja, orisal delovanje založniške hiše in razloge za izdajo te'knjige. Za njim je povzel besedo Matjaž Kmecl. Poudaril je, da je izid te antologije pomemben dogodek, pa čeprav je še vedno obremenjen s političnimi okoliščinami, kar pa se dogaja drugod v še težji obliki, je dodal. Knjiga je prerezni prikaz proznega ustvarjanja cele generacije Slovencev, ki so se morali seliti po letu 1945 in tudi generacije njihovih otrok. Zora Tavčar je odlomke za objavo izbrala zelo skrbno in s posluhom. To je ogromno delo, je še poudaril Kmecl, če drugega ne, že zaradi razsejanosti Slovencev po svetu, od Južne Amerike do Kanade, Avstralije, Indije, Koreje... poleg primarnega jedra v Argentini. Iz antologije polno izstopa ugotovitev, da slovenski duh vendarle živi neko enotno življenje, in občudovanje, kako v teh avtorjih slovenski jezik še vedno prepričljivo govori. Knjigo odlikuje tudi pluralnost žanrov, veliko je mladinskih del, kar je antologiji v prid, saj pridejo do izraza izredno zanimivi detajli.
Zora Tavčar je na kratko pojasnila kriterije, po katerih je izbrala avtorje. To je neznano morje - je poudarila - poleg tega je iz proznih del, zlasti romanov, težko najti zaokroženi odlomek, ki bi vseboval vse za določenega avtorja značilne prvine. Poleg tega ni objavila avtorjev, katerih knjige so že izšle v Ljubljani, ker pač tega ni več mogoče upoštevati kot zamolčano literaturo. Ni pa se ustavila samo pri znanih imenih, temveč je sprejela tudi skoraj neznane avtorje, če so se ji zdeli dobri. Na koncu je igralka Mira Sardoč prebrala tri odlomke iz knjige, ki so prisotnim dali občutek o raznolikosti literarnega ustvarjanja slovenskih emigrantov in tudi o njihovi razsejanosti po svetu, saj izbrani avtorji živijo v Indiji, Koreji in v Torontu, (bov)
Na sliki (foto Križmančič) gostje v Tržaški knjigarni.
■ Patronat INCA-CGIL in obalna sindikalna organizacija iz Kopra, Izole in Pirana sta podpisali sporazum o sodelovanju, ki predvideva ustanovitev prave mreže služb v korist zaposlenih in upokojenih iz sosednje Slovenije.
Ob izgubi dragega očeta Evgena izreka Kmečka zveza svojemu odborniku Adrijanu in svojcem občuteno sožalje.
Družina Zandomeni iskreno sočustvuje s prizadetimi svojci ob boleči izgubi prijatelja Evgena Kalca.

Po novih pravilih, ki jih je za jusarske odbore določil komisar Cossu, se tudi delovanje vaških srenj mora snovati na drugačnih osnovah, predvsem birokratskega značaja. Srenjska organizacija pa je s tem postala tudi zgolj posrednik med jusarskimi upravičenci in občinsko upravo. Njena vloga torej ostaja še vedno zakoreninjena v prostovoljnem delu, pristojnosti pa ima predvsem v oskrbi - vedno v dogovoru s krajevno upravo in drugimi pristojnimi organi - za naravno okolje oziroma nepremičnin, ki so srenjska last. V tem smislu se je pred dnevi razvila razprava na rednem občnem zboru boljunske Srenje, ki je v zadnjih letih še posebej utrdila svojo notranjo organiziranost. Poleg neizogibnih problemov in vprašanj, ki zadevajo predvsem posamezne člane Srenje, torej so bolj zasebnega značaja, sodijo med večje načrte oziroma naloge te vaške skupnosti, upravljanje in sedaj že obnavljanje dveh stavb, v katerih sta lekarna oziroma žu-pnjišče. Glede tega so si stališča precej različna, saj je prišlo iz vrst prisotnih tudi do upravičenega kritičnega mnenja zaradi še ne začetih obnovitvenih del nepremičnin, ki so sicer v dokaj zaskrbljujočem stanju. Prejšnji odbor Srenje, ki je po dogovoru z večino volilnih upravičencev pristal tudi
na donosen načrt odlagališča neškodljivih snovi na pobočju Koro-mačnika, pa je del odgovornosti prenesel na občinsko upravo. Glede tega bi bilo verjetno treba doseči večjo jasnost v dogovorih med odgovornimi za Srenjo in občinsko upravo. Sicer bo novi srenjski odbor, ki je bil izvoljen na tem občnem zboru, poskrbel za uresničitev obeh zastavljenih načrtov, čeprav so predvideni časovni roki za razne gradbeniške posege vse prej kot kratkoročni.
Med drugim je bil na rednem občnem zboru boljunske Srenje govor tudi o cesti v Glinščico: namen, da bi jo zgradili in tako olajšali dostop do kakovostnejšega lesa ob redni sečnji, je prisoten že dalj časa, ustanovitev parka, in torej zaščitenega naravnega območja, pa je vnesla nova pravila tudi v odnosu do gozdnih površin. Kljub temu, da je boljunska Srenja, ki sega do Lakotišča in Kr-menke, deloma lastnik parka doline Glinščice, mora pristati na dovoljenja in omejitve, ki jih pač določa status zaščitenega naravnega prostora.
V novi odbor boljunske Srenje so bili na občnem zboru izvoljeni Silvester Metlika, Danilo Starec, Robert Ota, Drago Košuta, Tiberio Mauri in Miran Bandi, (dam)
Na sliki (foto Magajna) sestanek boljunske Srenje.
V Nabrežini uspela kulturna prireditev posvečena Krasu
V Grudnovi dvorani v Nabrežini je bil predsinočnjim kulturni večer posvečen Krasu, ki sta ga skupno priredili »Krožek 1991« in domače društvo Igo Gruden. Miranda Caharija in Patrizia Vascotto sta brali odlomke iz pesmi in proze raznih avtorjev, ki obravnavajo Kras in njegove značilnosti. Večer je popestril nastop ženskega zbora Igo Gruden (na sliki - foto Križmančič).
razstave
V	TK Galeriji je do 29. t. m. na ogled razstava slikarja ADRIANA BONA. Urnik: od torka do sobote od 8.30-13 in
15.30-19.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom 'Imago mundi et Italie".
V	gledališču Miela je na ogled razstava o Beatlesih z naslovom MEMORABI-LIA, na kateri so na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Gnido Toffoleti.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 je do 30.
t. m. je na ogled razstava slikarke SILVE FONDA.
V	palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOPIARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti.
Na tržaškem velesejmu, Trg A. De Gasperi 1, je do 25. t. m. na ogled razstava o Antarktiki. Urnik: vsak dan 8.30-13,
14.30-18, ob nedeljah 10-17.30.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Na ogled je razstava videa in grafik Matjaža HMELJAKA: VAJE ZA TIPKOVNICO IN EKRAN. Predstavitev Aldo Castelpietra. Vabljeni!
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure.
V	galeriji "Laboratorio P - Ul. S. Ci-lino 16 — Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma.
V	galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI.
Tržaški občinski galeriji - Trg Unita - je na ogled do 28. t. m. razstava tržaškega slikarja Roberta TIGELLIJA.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1992-93
ALDO NICOLAJ
Hamlet
v pikantni omaki
Režija ŽARKO PETAN
Danes, 22. oktobra, ob 16.00 Abonma Red H
Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664.
gledališča
Stalno slovensko gledališče
Gledališka sezona 1992/93
Danes, 22. t. m., ob 16. uri bo v Kulturnem domu v Trstu ponovitev predstave HAMLET V PIKANTNI OMAKI. Abonma RED H.
Prodaja abonmajev vsak delovnik od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, telefon 040/632664.
Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (umik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio.
Jutri ponovitev ob 20.30.
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 25. t. m., ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva.
Nastopil bo duo FEDERICO GUGLI-ELMO in JOLANDA VIOLANTE. Na sporedu Mozart, Dallapiccola in Brahms.
Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta.
V	petek, 30. t. m„ ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella, v okviru prireditev v čast Beatlesov na sporedu koncert pevke Shawne FARROL in pianista Raimonda CAMPISIJA, ki sta žela velik uspeh na Festivalu operete '91.
Gledališče Miela
Tržaški jazzovski krožek
V	sredo, 25. novembra, ob 20.45, bo
na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON.
V	četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREVV in NIELS O.PEDERSEN.
Milje - Gledališče Verdi
V	soboto, 31. t. m., bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas.
SKD Tabor v sodelovanju z ZSKD in deželnim sedežem RAI. V nedeljo, 25. t.m., ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo na vrsti dmgo GLASBENO SREČANJE. Na sporedu bodo Kogojeve Malenkosti v izvirniku za klavir in krstna izvedba v priredbi skladatelja Fabia Niederja; uvodni predgovor prof. Pavle Merku. Vabljeni!
izleti
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu obvešča člane in prijatelje, da prireja v nedeljo, 25. oktobra, obisk pri katoliških izobražencih v Ljubljani. Srečanje bo povezano z vodenim ogledom Kočevske Reke in Kočevskega Roga. Prijave vsak dan dopoldne na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, tel. 370846.
Sindikat upokojencev CGIL Devin-Nabrežina prireja v soboto, 24. oktobra, izlet v Čedad - Castelmonte. Za informacije telefonirati na št. 200036 ali 200007.
Kriška zveza upokojencev SPI-CGIL prireja v nedeljo, 8. novembra, izlet v S. Martino (Goriška Brda). Cena izleta 44.000 lir: vpisuje M. Turel, tel. 220266.
KD Valentin Vodnik - planinsko-ori-entacijski odsek - vabi v nedeljo, 25. t. m., na celodnevni izlet h Krnskemu jezeru. Prijave sprejema David (227037).
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 22. oktobra 1992
TILKA
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.07 - Dolžina dneva 10.36 - Luna vzide ob 2.13 in zatone ob 15.01.
Jutri, PETEK, 23. oktobra 1992
JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1008,3 mb pada,brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 17,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Mazzini, Nico-la Freschi, Margherita Simicich, Alessan-dro Azzolin, Andrea Spagnuolo, Allessio Zaccariello, Andrea Felician.
UMRLI SO: 23-letni Luca Marcheschi, 79-letni Tommaso Coccolo, 59-letna Irene Radin, 63-letni Nicola Semeraro, 93-letna Aurelia Hesky, 57-letna Luciana Zonta, 87-letni Cesare Augusto Gallesi, 84-letna Rosa Cascella, 79-letna Alba Duplicar.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12. oktobra, do nedelje, 18. oktobra 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 255141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana.
EXCELSIOR - 18.00, .20.00, 22.15 Alien III., r. David Fincher, i. Sigourney We-aver.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 II tagliaerbe, r. Stephen King.
NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Giochi erotici e perversi, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE IV - 15.30, 17.45, 20.00,
22.15	Indocina, i. C. Denevue.
GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 Giochi di potere, i. Harrison Ford.
MIGNON - 16.00, 18.45, 21.30 La caduta degli dei, r. Luchino Visconti.
EDEN - 15.30, 22.10 ...e dietro un caldo maschio, porn., □ □
CAPITOL - 17.20, 19.40, 22.00 Cuori ri-belli, i. Tom Cruise, Nicole Kidman.
LUMIERE - Festival latinsko-ameriškega filma: prva predstava ob 10.00, zadnja ob 22.00. Vstop prost.
ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.15, 22.00 Un’-altra vita, r. Carlo Mazzacurati, i. Cla-udio Amendola.
RADIO - 15.30, 21.30 Maliziosi turba-menti di Eva, porn., D □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom D □
___________prispevki________________
Ob 1. obletnici smrti Ernesta Subana darujeta Neva in Marjan 30.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob svojih pokojnih daruje Vera Grgič 30.000 lir za ŠD Zarja.
Skupina šestdesetletnikov daruje
250.000	lir za Sklad "Mitja Čuk".
Namesto cvetja na grob male Nike darujejo Mira in Romano Bizjak ter Slava Petaros Bizjak z družino 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 25.000 lir za Združenje AGMEN.
V	spomin na drago Niko Vouk darujeta Nada in Karlo Pavlič (Boršt 26) 25.000 lir za Center za mišično distrofijo in
25.000	lir za Združenje AGMEN.
Namesto cvetja na prerani grob drage
Nike darujejo Roza, Nada in Sonja z družino 25.000 lir za šolo v Borštu in 25.000 lir za Združenje AGMEN.
V	spomin na Vido Ban darujejo bivše deportiranke 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob male Nike Vouk darujeta Dorjan in Fulvia Žerjul
30.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 24. oktobra, na predavanje prof. MARTE IVAŠIČ z naslovom »Leto 1592 - ali kdo je kaj odkril«. Začetek ob 18.30.
Čarodej Mario - Pogačnik ima v zalogi presenečenja za prisotne na večeru v KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Semio 27, v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni.
Skladu Mitja Čuk bo kantavtor IZTOK MLAKAR posvetil celovečerno družabnost jutri, 23. oktobra, ob 20.30. "Klape veseljakov" vabimo na večerjo ob ruj ni kapljici v društveno gostilno na Opčinah (nasproti cerkve). Rezervirajte čimprej pri Mirandi, tel. 212119, ali pri Skladu, tel. 212289, ker je število mest omejeno.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 30. oktobra, v OŠ Miroslav Vilhar v Cerovljah s pričetkom ob 20.30 večer diapozitivov Damjana Križmančiča: UTRINKI NARAVE, JAME, KRAŠKI SVET, TO, KAR ŽIVI OKOLI NAS. Vljudno vabljeni.
KD Rdeča zvezda prireja v nedeljo, 25., in ponedeljek, 26. t. m., GOBARSKO RAZSTAVO v društvenih prostorih v Sa-ležu. Urnik: v nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek od 9.00 do 17.00.
razna obvestila
SKD Vigred s sodelovanjem Rdečega križa iz Sežane organizira v društvenih prostorih v Šempolaju nabiralno akcijo zimskih oblačil, posteljnine, pralnih praškov, toaletnih pripomočkov in hrane za begunce iz BiH danes, 22. t. m., od
15.00	do 17.30.
Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure.
Zimovanje in smučanje na Kobli od 28. decembra 92 do 4. januarja 93 za mlade od 12. do 17. leta starosti. Vpisovanje do 28. oktobra v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, tel. 573141. Interesenti pohitite, ker je število mest omejeno.
Taborniki Družine šumečih borov Prosek-Kontovel vabijo vse, ki bi se nam radi pridružili, na ogled diapozitivov našega delovanja danes, 22. oktobra, ob 18. uri v Soščevi hiši na Proseku.
V Društvu slovenskih izobražencev -Peterlinova dvorana - bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 20.30, prof. Nada Pertot predstavila knjigo Radoslave Premrl »Moj brat Janko Premrl - Vojko«.
_________mali oglasi______________
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
TRGOVINA s tehničnim blagom v Gorici išče vajenca z znanjem slovenskega jezika. Za informacije tel. na št. (0481) 530114.
PRODAJALKO z znanjem slovenščine in italijanščine, po možnosti z delovnimi izkušnjami, zaposlimo v trgovini za omejen čas. Tel. (0481) 530295 od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00.
IŠČEMO snažilke za čiščenje stavb. Tel. na št. 639540.
ŠIVILJA in modelistka sprejema vse vrste dela: popravila in izdelava novih oblek, tudi moških. Za informacije tel. 299710 v večernih urah.
KNJIGOVODINJA z dolgoletno prakso išče službo, po možnosti part-time. Tel. ob večernih urah na št. 812309.
MLADA gospa nemškega materinega jezika daje lekcije iz nemščine za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na št. 772155 - Nataša.
PRODAM R5, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. na št. 944005.
PRODAJAM avtomobil VW maggiolino v dobrem stanju. Tel. na št. 44411 oziroma 415969 - Peter.
PRODAM kombi VW, 9 sedežev, v dobrem stanju. Tel. na št. 228090...
PRODAM motor aprilia AF1 - 125 replika v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (0481) 21329.
PRODAJAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
PRODAM hišo z vrtom na Krasu. Tel. na št. 225008 od 13. do 14. ure.
STANOVANJE v centru mesta, 4 sobe, kuhinja in kopalnica, samostojno gretje, dajemo v najem za urade ali drugo. Ponudbe poslati na Publiest, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Stanovanje«.
NA PRODAJ je cvetličarna. Informacije na tel. št. 220727.
IZ ZDRAVSTVENIH razlogov oddajamo v najem dobro vpeljano trgovino z jestvinami na Krasu. Za informacije tel. na št. 362925, oziroma 362949.
menjalnica
OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB
21. 10. 1992
TUJE VALUTE / NAKUP
BANKOVCI _ TRST
TUJE VALUTE / NAKUP
BANKOVCI . TRST
Ameriški dolar ............ 1315.
Nemška marka................ 880.	-
Francoski frank ........... 260.
Holandski gulden .......... 790.—
Belgijski frank.............. 42.
Funt šterling ............. 2150. —
Irski šterling............. 2260.—
Danska krona............... 223.—
Grška drahma............... 6.—
Kanadski dolar............. 1000.
Japonski jen................. 10,60
Švicarski frank ........... 990.—
Avstrijski šiling ......... 123.-"
Norveška krona ............ 213.
Švedska krona.............. 230.
Portugalski eskudo............. 9,30
Španska peseta............... 11,50
Avstralski dolar .......... 880. "
HUF........................ 12.
ECU........................
Slovenski tolar .............. 15"/
Hrvaški dinar :................ 2,25
—	Telef.: Sedež 040/67001
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Agencija Domjo 831-131
BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Na premieri Puccinijeve Tosce v Metropolitanu
Luciano Pavarotti
osvojil New York
Pavarotti je osvojil New York. V vlogi Maria Cavaradossija v Puccinijevi Tosci je v Metropolitanu prepričal tudi najbolj zahtevnega opernega sladokusca in s svojim glasom požel uspeh, kakršnega je v Združenih državah le malokateri operni pevec okusil.
Pričakovanje za nastop znanega italijanskega tenorista je bilo res veliko. Vstopnice za premiero so bile razprodane že nekaj mesecev, v zadnjem tednu pa je poskočila cena tudi vstopnicam na črni borzi (za dve vstopnici je bilo treba plačati tudi do tisoč dolarjev). Za podražitev je posredno »poskrbel« sam Pavarotti s svojim ponesrečenim koncertom v Modeni, kjer se je namesto, da bi zapel v živo premeteno poslužil posnetega traku. Trik mu je spodletel, saj se je o celotni zadevi kmalu razvedelo, kar je dvignilo mnogo prahu v krogih resne glasbe, na italijanskega pevca pa se je vsul plaz žolčnih kritik (med drugimi je britanska televizijska mreža BBC zagrozila, da ne bo plačala predvidenega prispevka za renos koncerta).
V Združenih državah so sredstva javnega obveščanja pred premiero Tosce vso zadevo še napihnila. Zapisala so, da je Pavarotti v zatonu, da njegov glas peša. Ta negativna reklama je vsekakor povečala zanimanje za Tosco; mnogi so prišli na koncert s skrito željo, da bi slišali, kako bo pevec zafušal in klonil pod salvami žvižgov in bučanja.
Luciano Pavarotti teh krokarjev ni »uslišal«. Nasprotno, odgovoril jim je z monumentalno pevsko
Luciano Pavarotti
predstavo, čistim, kultuviranim glasom, ki je prišel najbolj do izraza v arijah Recondita armonia, Tosca, sei tu (z mogočnim akutom), v lagodni Qual occhio al mondo, v romantični E lucean le stelle in O dolci mani. Njegova markantna prisotnost je napolnila oder najbolj prestižne ameriške operne hiše.
Italijanski tenorist je bil v Metropolitanu neizpodbitna primadona, kljub temu, da je nosilno vlogo pela priznana bolgarska sopranistka Ghena Dimitrova. K popolnemu uspehu Puccinijeve opere sta prispevala še mladi romunski dirigent Christian Badea, ki je suvereno vodil orkester, ne da bi ga pogojevala prisotnost pevca takega formata, kot je Pavarotti, in italijanski režiser Franco Zeffirelli.
___________________sklad mitja Čuk___________jelka cvelbar
Ko otrok zboli za hudo bolezen
V tem, ko sami nimamo, hvala Bogu, večjih problemov s svojimi otroki, velikokrat pozabljamo na težave in žalost drugih. V reviji Eltern so spomladi objavili reportažo o deklici, ki je stara pet let in ima raka. Zdi se nam, da ne bo odveč, če se v današnji rubriki zamislimo v usodo težko bolnih otrok. Za Giinterja in Sabine Me-yer se je začelo odštevanje časa 2. novembra 1990. Kar je bilo pred tem, se je razblinilio kot sanje, ko se predramimo.
Bil je petek. Sabine je odšla s štiriletno hčerko Nino k zdravniku, ker se deklica ni še dobro počutila po prehladu. Na sprehodu je namreč »padla skupaj« in oče jo je moral nesti domov.
Zdravnik je Nini odvzel nekaj krvi in jo naročil za prihodnji teden, ko bi bili znani rezultati. V resnici se je morala deklica vrniti v ambulanto že istega dne, ker so ugotovili, da nekaj z njeno krvjo ni v redu. Lahko bi šlo, (ni pa nujno), za kako krvno bolezen. Svetoval je vsekakor, naj gresta mati in hči v otroško bolnišnico, kjer bo deklica hospitalizirana dva dni, zato da bi izvedli še vse potrebne preglede. Deklica v bolnišnici ni smela k drugim otrokom. Kasneje sta v sobo stopila dva zdravnika. Glavni zdravnik je materi sporočil: »Ne vemo še za gotovo, toda Nina bi lahko bolehala za levkemijo. Prav zaradi nejasnosti smo jo izolirali, kajti če je res levkemija, bo tako in tako morala na Univerzitetno kliniko, kjer imajo poseben oddelek za rakasta obolenja, s posebnimi izvedenci.« Za tem je Sabine Meyer ostala sama
v sobi s svojo hčerko. »Zakaj jokaš mama, saj mi je dobro«, je spraševala deklica.
Sabine je stara 26 let. O levkemiji ve le to, da je ime za krvni rak. Ve tudi, da ne umirajo več vsi otroci zaradi levkemije: nekje je brala, da morajo preležati vsaj pol leta na kliniki in da vedno izgubijo vse svoje lase zaradi kemoterapije. Nikakor pa ni mogla sprejeti, da je Nina obolela za levkemijo. Saj je tudi glavni zdravnik dejal, da še ni gotovo, in Nina se počuti prav v redu, posebej sedaj, ko je lahko sama s svojo mamo, brez mlajše sestrice Katje. Tudi pri apetitu je, saj si žali za zajtrk jajce. Sabine odide k bolniški sestri, da bi vprašala ali ga je mogoče dobiti, v tem pa sliši, da je ta po telefonu naročila taksi, ki naj bi štiriletnega otroka, ki boleha za rakom, odpeljal na univerzitetno kliniko v Heidelberg.
Bil je najhujši trenutek.
Brutalni konec vsega upanja. Zavest, da bodo odslej z Nininim življenjem razpolagali drugi.
Nekaj trenutkov kasneje ji je zdravnik prišel povedat tisto, kar je že izvedela. Dodal je še, da bi želeli, ker je pač konec tedna, da bi primarij Univerzitetne klinike pregledal Nino še danes.
Sabine Meyer je skušala dojeti, da se je za ostali del človeštva začel čisto običajni konec tedna.
Njen mož Gtinter je bil star takrat 29 let. Po poklicu je trgovski potnik. Že nekaj let se je trudil, da bi si postavil samostojno trgovino, pri kateri bi mu pomagala žena. Skupaj bi si lahko izboljšala
ekonomski položaj. O levkemiji je vedel le to, da gre za obliko raka, zaradi katere otroci umirajo. Ko ga je žena poklicala po telefonu, je v torbo spravil nekaj igrač za Nino in oblek za obe, ter se z avtom odpeljal v Heidelberg.
Glavni zdravnik je počakal Nino. Temeljito jo je pregledal. V nedeljo pa se je zdravnica na dolgo pogovorila s starši. Sedaj je bilo že jasno, da je Nina zbolela za akutno vrsto levkemije. Verjetnost, da se bo iz te bolezni srečno izvlekla, je velika. Toda pot do ozdravljenja je zelo težavna.
Nina bo potrebovala kemoterapijo, toda to je nekaj drugega kot žarčenje. Zdravili jo bodo s citostatiki, s sredstvi, ki napadejo rakaste celice z vseh strani. Pri tem seveda trpijo tudi zdrave celice, toda ne tako hudo, ker se delijo počasneje kot rakaste celice. Natančen terapevtski načrt preprečuje, da bi se poškodovalo preveliko število zdravih celic. Toda kljub vsemu morajo računati s tem, da bo imela Nina težave pri požiranju, pitju, počutju in seveda, da bo izgubila lase.
Starši so podpisali, da so seznanjeni s posledicami terapije. Zdravljenje so začeli še istega dne. (Sledi)
Darujte v sklad
Mitje Čuka

w	m-m v m e e w • m	Wm* W •	* e
današnji televizijski in radijski sporedi
i

!*«!!■

| C RAI 1__________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
10.05	Rubrika o gospodarstvu
10.15	Nad.: Mino (i. Ray Lo-velock), vmes (11.00) dnevnik 1
11.55	Vremenska napoved
12.00	Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Prove e provini a scommettiamo che... ?
14.30	Aktualno: Primissima
14.45	Film: Le pistolere (vestern, Fr. 1971, i. Claudia Cardinale, B. Bardot)
16.30	Nan.: Gli anni d'oro
17.55	V Parlamentu in vesti
18.10	Nan.: Mio zio Buck
18.45	Variete: Ci siamo?, vmes Almanah
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo)
23.00	Nočni dnevnik
23.15	Boks: Kalambay-Collins (EP v srednji kat.)
0-	20 Dnevnik in vreme
0.50 Danes v Parlamentu
100 Rubrika opolnoči
1-	30 Film: Vado a riprender-
mi il gatto (kom., It.)
^ RAI 2
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Nanizanke in risanke
9.35	Rubrika: Verdissimo
9.55	Film: Lo scatenato (kom., It. 1968)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Aktualno: 100 ključev za Evropo
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.25	Santa Barbara
15.15	Film: Le perle nere del Pacifico (pust., ZDA)
16.40	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
17.00	Vesti in iz Parlamenta
17.20	Nan.: Un caso per due
18.10	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Hunter
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Ore disperate (dram., ZDA 1990, r. Michael Cimino, i. Mic-key Rourke)
22.20	Aktualno: Cosa nostra (zgodovina ameriške mafije)
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Filmske novosti
23.45	IP v košarki
^ RAI 3	|
7.00	Sat News, pregled tiska
11.50	Drobci
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr. odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Glasba: Figaro gua, Fi-garo la
15.15	Dok. DSE: Šola se posodablja
15.45	Samo za šport: rubrike o hokeju, nogometu, namiznem tenisu, kolesarstvu, 17.05 supermarec-ross (finale)
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
17.55	Dok.: Alto Reno
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
20.05	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina
20.30	Film: Un nonno guattro nipoti un cane (kom., ZDA 1990, r. J. Melman, i. Robert Mitchum)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.40	Posebnosti TG 3
0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Filmske novosti
1.05	Variete: Fuori orario
[ fr- TV Slovenija 1	|
10.20	Spored za otroke: nan. Jakec in čarobna lučka,
10.30	Oče javor, 10.40 Norčije v živalskem vrtu
10.55	Šolska TV: Analitična mehanika, 11.25 angleščina, 11.45 Muzzy, angleščina za najmlajše
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.05	Napovednik
15.10	Športna sreda (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Spored za otroke: nad. Ebba in Didrik, 17.40 Živ žav
18.35	Svetovalno _ izobraževalna oddaja: Že veste
19.05	Risanka
19.20	Napovedik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Žarišče
20.35	Glasbena oddaja: Bo-benček
21.45	Tednik
22.35	Dnevnik, vreme in šport
23.00	Poslovna borza
23.10	Napovednik
23.15	Sova, vmes nanizanka Dragi John in nad. Največji potres v Los Angelesu
TV Koper
14.10	Film: Črni bandit (vestern, ZDA 1967)
15.35	Dok.: Sodobna umetnost
16.00	TV novice - Oresedici
16.05	Otroški spored: Čarobna svetilka, vmes tečaj italijanskega jezika
17.00	Aktualno: Bersaglio
17.40	Arhitektovi nasveti
18.00	Slovenska kronika, Studio 2
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Crime Story
20.40	Aktualno: Meridiani
21.25	Eurogol
21.50	Vsedanes - TV dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Juke box (vodi Alex Bini)
fr TV Slovenija 2
16.40	Sova (pon.), vmes nan. Radio FM in Največji potres v Los Angelesu
18.00	Regionalni programi -Slovenska kronika
19.00	Videolestvica
19.30	TV dnevnik Koper
20.00	TV igrica: 16 črk
20.30	Nan.: Gozdarska hiša Falkenau
21.00	Zelena ura
22.00	Umetniški večer
__ CANALE 5_________________
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
J 1.00 Nan.: I Jefferson
11.30	Variete: Ore 12
13.00	Dnevnik TG 5
13.25	Aktualno: Sgarbi guoti-diani (vodi V. Sgarbi)
13.35	Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
14.45	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.15	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: vmes risanke in kviz
!8.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
0-	25 Variete: Striscia la noti-
zia
20.40	Kviz: Tutti per uno (vodita Mike Bongiorno in Paola Barale)
22.30	Nan.: I Robinson - L'uo-mo venuto dal freddo
3.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1-	30 Striscia la notizia
2.00	Nočni spored
RETE 4_________________
6.55	Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. TG 4 Flash
10.00	Nad.: Marcellina, 10.30 Ines (i. Victor Camara)
11.00	Aktualno: A časa nostra
11.40	Kratke vesti
12.50	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nadaljevanki: Sentieri,
14.25	Maria
15.15	Rubrika o lepoti
15.25	Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre d'amore, nato vesti
17.40	Aktualno: C eravamo tanto amati
18.10	Kviz: La cena e servita
18.55	TG 4 vesti
19.30	Nadaljevanka: Gloria
20.30	Film: II colore viola (dram., ZDA 1985, r. Števen Spielberg, i. VVhoopi Goldberg, D. Glover)
23.15	TG 4 vesti
23.30	Film: Sugarland Express (dram., ZDA 1974, r. Števen Spielberg, i. Goldie Hawn, Ben Johnson)
1.50	Nočni spored
ITALIA 1_______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 La časa nella prateria, 11.45 La donna bionica, 12.45 Magnum P.I.
13.45	Otroški variete
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nanizanka: Poliziotto a
guattro zampe
16.35	Varieteja: E' pericoloso šport, 16.50 Twin Clips
17.25	Nan.: Agli ordini papa
17.55	Aktualno: Lo dici tu,
18.00	Mitico
18.25	Nan.: MacGyver
19.30	Odprti Studio
19.40	Studio šport in vreme
19.45	Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke
20.30	Film: Uno strano caso (fant., ZDA 1989, r. Emile Ardolino, i. Robert Dow-ney, Ryan O Neal)
23.00	Aktualno: Solamente Madonna
24.00	Variete: Playboy Show 0.30 Odprti studio
0.45 Pregled tiska
1.00	Studio šport
OPEON________________
13.00	Nad.: Colorina
14.00	Deželne vesti
14.30	Risanke
15.30	TV film: E con la piccola fanno cingue (kom., i. Cliff Robertson)
16.15	Film: I peggiori anni della nostra vita (kom., It. 1949, r. Mario Amendola, i. Paolo Stoppa, A. Tierij
18.00	Nad.: Mariana - Il diritto di nascere
19.00	Deželne vesti
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nan.: T and T
20.30	Film: Eureka (dram., 1983, r. Nikolas Roeg, i. Gene Hackman, Rutger Hauer, T. Russell)
22.45	Deželne vesti
23.00	Aktualna oddaja: Odeon Regione
TMC___________________
8.30	Nan.: Batman, 9.00 In Kingstone-Dossier paura
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Nan.: Doris Day Show
12.15	Variete: Kosilo z' Vilmo
13.00	TMC Nevvs in šport
14.00	Film: La commedia uma-na (dram., ZDA 1943, r. C. Brown, i. Mickey Roo-ney, Frank Morgan)
16.15	Variete:: Arniči mostri
17.15	Rubrika: Ženska TV
19.30	Vesti: TMC News
19.55	Otroški variete: Le favo-le di »Arniči mostri«
20.00	Nanizanka: Maguy
20.35	Film: Fiori di zucca (kom., It. 1988, r. Stefano Pomilia, i. M. Ciavarro)
22.30	Nad.: La Certosa di Parma (zgod., It. 1982)
23.35	Vesti: TMC News
23.55	Film: Memorie di famig-lia (dram., 1975, r. Alex Segal, i. Robert Preston)
1.20	Aktualno: CNN Nevvs
TELEFRIULI_____________
14.30	Ena rastlina na dan
15.30	Fantasilandia
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nan.: Anna ed io
18.30	Nad.: Destini
19.00	Večerne vesti
19.30	Rubrika: Parliamone .20.30 Film: Fine di un sogno
(1978, i. A. Dickinson)
22.15	Ena rastlina na dan
22.30	Nočne vesti
23.15	Rubrika: Belo & Črno
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, december 1941; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Pesmi nove dobe: New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski kocert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (r. Marko Sosič, 22. del);
11.45	Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 MePZ Rupa-Peč; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika-,
17.10	Mi in glasba: skladatelj Vinko Vodopivec; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu: 8.45 Informacije,-
9.00	Pesem tedna; 10.30 Primorski val;
11.00	Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje po telefonu; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti;
14.00	Želja po glasbi; 14.45 Glasbene novice in recenzije z Angelom Baiguero;
16.00	Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus vam prelaga; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Single tedna; 17.32 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'Italy;
18.45	Čas je za jazz; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
17.30	The story of...; 21.00 Radio ga ga.
Pobuda "Mi z vami - voi con noi ” se uspešno nadaljuje
Učenci tržiške osnovne šole Largo Isonzo so bili na obisku (in delu) v Ul. Brolo
Antologija avstrijske poezije v italijanščini
Počastitev 100 - letnice germanista E. Pocaija
Učenci in učitelji osnovne šole iz Tržiča, ki deluje v rajonu Largo Isonzo ter osnovne šole Oton Župančič so v odprto knjigo medsebojnega spoznavanja in sodelovanja včeraj napisali novo poglavje. V okviru večletnega sodelovanja, ki je del zanimivega pedagoškega načrta, katerega optimalni cilj je vzgoja k interetič-nosti, so osnovno šolo v ulici Brolo včeraj obiskali učenci četrtih in petih razredov omenjene tržiške šole, skupaj z učitelji.
Srečanje je bilo dobro pripravljeno in, lahko rečemo, kar se da delovno. Ker gre za utečeno prijateljstvo in sodelovanje, so se po sicer nujnem pozdravu in dobrodošlici, gostitelji in gosti takoj lotili igre, oziroma dela. Dogovor je bil namreč, da bodo ob pomoči učiteljev izdelali papirnate leteče zmaje. Rečeno storjeno, le da so se zaradi neusmiljenega dežja morali odpovedati najlepšemu. Ni bilo namreč predvidenega krajšega izleta na letališče, kjer bi papirnati zmaji poleteli in z njimi tudi najlepše otroške želje.
V pogovoru z ravnateljico g. Mirko Brajnikovo in koordinatorko načrta medšolskega sodelovanja Sonjo Klanjšček smo se seznanili z dosedanjimi izkušnjami večletnega in zanimivega sodelovanja ter z načrti in željami za prihodnje. Pobudnik in koordinator srečanja na tržiški šoli, Janez Toplicar, pa nam je zaupal, kako se je sodelovanje sploh porodilo in kako so na pravzaprav drobceni stvari začeli graditi zanimiv in s pedagoškega in sociološkega vidika, poenostavljeno bi temu rekli z vidika kulturnega sožitja, izredno pomemben načrt vzgoje.
"V razredu smo imeli deklico iz mešanega zakona, mati je Makedon-ka, ki so ji učenci, po otroško pač, in
Zaposleni z izdelavo zmajev	(foto Klemše)
ne zavedajoč se niti pomena, prilepili ime "Macedonia". Iz tega se je začel razvijati načrt. Najprej smo skupaj spoznavali, kaj je to sploh Macedonia, kje je ta dežela, ta narod. Kasneje smo to povezali s stvarnostjo v tedanji Jugoslaviji, v Sloveniji in pri nas, v Furlaniji Julijski krajini. Tako smo oblikovali željo in radovednost da pobliže spoznamo naše vrstnike in se z njimi spoprijateljimo".
Led je bil prebit s skupno prireditvijo v goriškem Kulturnem domu, pred dobrimi tremi leti, ki so jo poimenovali Mi z vami — voi con noi.
Toliko časa je že minilo, da je prvi ciklus sodelovanja, ki so ga začeli vzpostavljati v prvih razredih, šel že mimo, oziroma se zaključuje. Skupaj z otroci in njihovo stopnjo dojemanja je rasel in se oblikoval tudi program sodelovanja, spoznavanja, razumevanja in sprejemanja različnosti.
Kako v prihodnje ? Vsekakor bomo nadaljevali, zatrjujejo sogovorniki, in že tudi nakazujejo nove možnosti posredovanja k vzgoji v multi in inter-kulturnost. S preprosto besedo povedano je to spoznavanje lastrne in drugih kultur in njihovo primerjanje. Ob tem vsi nekaj pridobijo, so bogatejši, ne da bi se odpovedali lastni kulturi. Do zdaj sta v tem načrtu sodelovala le dva člena tukajšnje, oziroma deželne večnarodnostne skupnosti, italijanski, oziroma bizjaški in slovenski člen, nadalnjo stopnjo si zamišljajo s pritegnitvijo šole iz furlanskega etičnega območja.
Razmišljajo pa tudi o tem, kako bi njihove nedvomno pozitivne in spodbujajoče izkušnje na najbolj primeren način posredovali tudi drugim okoljem, drugim šolam.	<y ^ i
Pred dobrim tednom so v palači Attems predstavili knjigo ' Avstrijski pesniki v prevodih Ervina Pocarja", ki je že v prodaji v goriških knjigarnah. Izid knjige sta omogočila Odborništvo za kulturo pri goriški Pokrajini in avstrijski generalni konzulat v Trstu. Obsežno knjigo, ki ima na preko tisoč straneh natisnjene tako originale kot prevode pomembnejših avstrijskih pesnikov od srednjega veka do danes, so predstavili slovesno, kakor se za tak dogodek spodobi. Gre namreč za knjigo, ki je pravzaprav redkost v italijanski književnosti. Nihče namreč še ni sestavil tako obsežne in popolne antologije avstrijske poezije.
Knjigo sta na srečanju predstavila profesor Giorgio Cusatelli s pa-vijske univerze in urednica Nicoletta Dacrema. Ervino Pocar je ime, ki je v svetu italijanske germanistike pojem. Velja namreč za enega najboljših poznavalcev literature z nemškega jezikovnega področja, pa tudi za enega najboljših in najbolj marljivih prevajalcev. Čeprav je bil Pocar rojen v Istri, v Piranu 4. aprila 1892, so se njegovi kaj kmalu preselili v Gorico, kjer je obiskoval državno gimnazijo (Staatsgymnasium), univerzitetne študije je opravil na Dunaju, kjer je pri petindvajsetih letih začel tudi prevajati. Najprej je prevajal Hofmannsthala, že leta 1934 pa je postal urednik pri Mondadoriju v Milanu, kjer je bil zaposlen pravzaprav do zadnjega. Pocar je prevedel okrog 80 tisoč strani nemške literature, kar je nedvomno ogromno. Dejansko je postal idealni člen med germansko in italijansko kulturo.
Umrl je v Milanu leta 1981, Gorici pa je ostal zvest celo življenje. Pripadal je kulturni in miselni sferi Mittelevrope.
V	Novi Gorici predstavitev najnovejše Zlobčeve knjige
V	Novi Gorici, v knjižnici Franceta Bevka, na ulici Gradnikove brigade 25, bodo drevi ob 19. uri predstavili knjigo "Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko..." Cirila Zlobca. Prisoten bo tudi avtor, znani kulturni delavec in podpredsednik Predsedstva repubčlike Slovenije.
Knjigo so prejšnji teden že predstavili v Trstu, Sežani in nekaterih drugih krajih in je naletela na izredno zanimanje. Avtor s svojega zornega kota osvetljuje in pojasnjuje ozadje in dogodke ob osamosvojitvi Slovenije. Gre za obdobje, ki je že do zdaj spodbudilo marsikaterega pisca, tudi iz vrst politikov in ki bo tudi v prihodnje vsaj še nekaj časa predmet zanimanja, kar dokuzujejo navsezadnje tudi ostre polemike.
Prihodnji teden, 29. oktobra pa bo Ciril Zlobec gost Kulturnega doma v Gorici. Knjigo "Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko..." bodo predstavili na goriškem gradu.
Namesto Osimske bomo imeli na Goriškem Vinsko cesto
Popotovanje v Modro mesto za uvod v sezono
V soboto je v Sovodnjah gostovala mladinska plesna skupina Igen
Občinska izvršna sveta (tako imenovani občinski vladi) v Novi Gorici in Ajdovščini sta imenovala svoje predstavnike v projekt za določitev tako imenovane Vinske ceste v Sloveniji. Le-ta naj bi obiskovalce oziroma turiste usmerjala po vseh vinorodnih področjih, ki jih je v državi veliko. Omenjeni projekt o vinski cesti je naročilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in sicer na pobudo Turistične zveze Slovenije. Pomemben del vinske ceste bodo zagotovo Goriška Brda, kjer so tako cesto oziroma traso pred več leti že določili. Pri tem so se zgledovali po izkušnjah, ki jih z odpiranjem vinskih cest imajo v sosednji števerjanski občini in v Furlaniji. Vinsko cesto v Goriških Brdih bodo torej le ponovno aktualizirali in jo uvedli.
Občina Ajdovščina pa se bo v projekt o vinski cesti v Sloveniji vključila s celotnimi tako imenovanimi Vipavskimi griči. Na slednjih imajo skupaj okrog 1.700 hektarov vinogradniških nasadov. Ob vinski cesti bi razvili mrežo zasebnih ponudnikov vin, obnavljajo pa tudi opuščeno hišo v gasah nad vasjo Goče, ki naj bi postala pomembna točka ob vinski cesti. Zelo važna bo tudi vključitev vinske kleti v Vipavi, ki bo čez dve leti praznovala stoletnico svojega delovanja. (m d )
V Kanalu odpirajo triletno šolo za umetniško oblikovanje keramike
Novogoriška zveza kulturnih organizacij in prosvetno društvo "Soča" iz Kanala, ob pomoči pokrovitelja, podjetja GITOS, odpirata v četrtek, 5. novembra 1992 prvo keramično šolo in prvi atelje za lončarsko in keramično umetnost na Goriškem. S to pobudo nameravajo oživiti zanimanje za to prastaro obrtniško in umetniško dejavnost, ki je bila prisotna na naših tleh že v pradavnini.
Šolo bodo namestili v prostore podjetja GITOS v Gradnikovi ulici 21. Odprta je dijakom in odraslim, učenje v šoli keramike bo trajalo tri leta. Voditeljica keramične šole v Kanalu bo Darja Žorž, ki bo k sodelovanju povabila še druge priznane umetnike. Interesenti, ki bi se radi vpisali na omenjeno šolo, naj pokličejo v dopoldanskih urah na Zvezo kulturnih organizacij Nova Gorica, telefon 21450, oziroma naj se osebno zglasijo v ulici Gradnikove brigade 1.
Prijave sprejemajo do 26. t.m. Torej velja pohiteti.
V Kulturnem domu v Sovodnjah so v soboto nastopili mladi plesalci skupine Igen, ki deluje v okviru Studia za ples iz Celja. Skoraj trideset, v glavnem mladih plesalcev je predstavilo "plesno potovanje v modro", ali plesno pravljico, popotovanje v modro mesto, ki ga osvetljujejo žive barve, kjer je polno rož, metuljev in kresničk, kjer je celo čarovnica zabavna in strašilo zanimivo, kjer se šopiri gosposki pav in prebiva ljubka vila.
Ves ta svet, vse te pravljične prebivalce srečuje otrok na svojem popotovanju. Zares, kako pravljično in drugače od te naše krute vsakdanjosti, zlasti še, če pomislimo na dogajanja, ki niti niso tako daleč.
Oblikovalci plesne predstave so v glavnem otroci. Takoj naj povemo, da gre za kakovostno in v vsakem oziru dovršeno predstavo, za prireditev, ki jo bolj poredkoma srečamo na naših odrih, kjer sicer baletne, oziroma plesne prireditve res niso kdovekaj pogoste. Ob tem velja sicer zapisati, da so predstavo, ki so jo prvič uprizorili lani, ob zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa v Celju, doslej ponovili že preko stokrat in je tudi zato izvajanje v celoti dovršeno in sproščeno.
Res lepa predstava, za mladino in odrasle. Škoda le, da zaradi vremena in nekoliko nerodne ure udeležba občinstva ni bila taka,
Javno srečanje DSL o vlogi Dežele
Deželno vodstvo DSL prireja danes ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani javno srečanje z evropskim parlamentarcem Giorgiom Rossettijem, s članom vsedržavnega vodstva Pierom Fassinom in s predsednikom SDP Slovenije Cirilom Ribičičem. Govor bo o vlogi in možnostih Furlanije Julijske krajine v novi in spreminjajoči se Evropi. Na srečanju, ki ga bo vodil pokrajinski tajnik DSL Salamoni bosta nastopila tudi senator Darko Bratina in Claudio Tonel.
SLOVENSKO KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA GORICA
vabi predstavnike včlanjenih društev in občane na
SREČANJA PRED POKRAJINSKIM OBČNIM ZBOROM
22. oktobra ob 20. uri na sedežu KD Jezero v Doberdobu, za območje doberdobske občine in Laškega.
5. novembra ob 20. uri na sedežu KD A. Paglavec v Podgori za briško območje.
kakršno si predstava nedvomno zasluži.
Mimogrede: plesna skupina je v soboto dopoldne dvakrat nastopila v tržaškem gledališču Miela, v okviru prireditev Več glasov , eno mesto.
Gostovanje v Trstu in v Sovodnjah je oskrbela Zveza slovenskih kulturnih društev. S sobotno prireditvijo pa se je tudi dejansko začela nova sezona v okviru KD Sovodnje.
Obvestilo
Pokrajinsko ravnateljstvo finančne uprave obvešča, da v smislu določil zakonskega dekreta št. 263 z dne 28. 2.1992, 4. novembra zapade rok do katerega morajo uporabniki oziroma koristniki, ki v kakršnikoli obliki uživajo premoženje, ki je last Države, državnih ustanov, Dežele, občin, Pokrajine predložiti posebno prijavo na obrazcu 5DEM. Prijava služi kot osnova za odmero petodstotnega davka na najemnino oziroma odškodnino.
Obrazci 5DEM, ki se nanašajo na premoženje, ki je last Države, so na razpolago na sedežu pokrajinskega finančnega ravnateljstva.
razna obvestila
Didaktično ravnateljstvo Doberdob
obvešča, da bo otroški vrtec Sovodnje deloval v Rupi le še do konca tedna. Od 26. t.m. pa bo spet v prostorih v Sovodnjah.
Društvo upokojencev prireja tradicionalno martinovanje, v nedeljo, 8. novembra, na gradu Dobrovo: obisk kleti, degustacija vin, večerja, godba, kostanj... Vpisovanje na sedežu ob sredah do 28. t.m. in pri poverjenikih.
Fotoklub skupina 75 vabi v petek, 23. t.m. na predstavitev fotomonografije Marjana Bažata 'Trenutki v Goriških Brdih". Knjigo bo predstavila prof. Nives Marvin. Ob tej priložnosti bodfo tudi odprli razstavo fotografij istega avtorja. Program bo zaokrožil "Nonet Brda". Prireditev bo ob 20.30 v domu na BUkovju.
Knjižnica D. Feigla prireja od 26. oktobra do 2. decembra tečaj za knjižničarje v šolskih knjižnicah. Tečaj ob ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure. Prijave in informacije v knjižnici v Ul. Croce 3 vsak dan (razen sobote in četrtka dopoldne) od 10. do 17. ure.
Kinoatelje prireja multimedialne tečaje slovenščine. Tečaji so različnih stopenj. Informacije in prijave v knjižnici D. Feigel.
Nocoj na sporedu Avatijev film Bratje in sestre
V okviru filmske sezone Gorica Kinema bo drevi ob 20.45 v kinodvorani Vittoria na sporedu film Rupija Avatija Fratelli e sorelle (Bratje in sestre). Film so predstavili na letošnjem festivalu v Benetkah.
Gre za na prvi pogled sila preprosto in pogosto zgodbo: zgodbo žene srednjih let, ki po več kakor dvajsetih letih zakona odkrije, da jo mož vara. Iz jeze in obupa se, skupaj z otrokoma, najstnikoma, preseli k sestri. V novem okolju se sinova, Matteo in Francesco, znajdeta zelo različno. Prvi se hitro vživi v okolje, medtem ko ostane Francesco osamljen, kar negativno vpliva tudi na njegov odnos do staršev in brata.
Naj povemo še, da bo obiskovalcem nocoj na razpolago katalog.
Na razpolago pa so še zmeraj abonmajske vstopnice.
Orlando v Corsu
Koordinator in ustanovitelj Gibanja La Rete, nekdanji palermski župan Leoluca Orlando bo drevi ob 20. uri govoril na srečanju v kinodvorani Corso. Srečanja se bosta udeležila tudi Alfredo Galasso in Carlo Palermo.
kino
Gorica
VITTORIA 20.45 Gorica Kinema »Fratelli e sorelle«. Film predstavljen na festivalu v Benetkah 1992.
CORSO 20.00 Zborovanje gibanja La Rete.
VERDI 20.30 Gledališka predstava »Non tutti i ladri vengono p er nupocere«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Prava vojna«.
__________pogrebi______________
Danes v Gorici ob 11. uri Giovanni Taverna iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločnik in na tamkajšnje pokopališče.
mm
Ravnatelj, osebje in dijaki Oddelka za zunanjo trgovino TTZ Žiga Zois in poklicnega zavoda za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, izrekajo prof. Jošku Šavliju iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
Knjiga Silvija Dominija je izšla ob S kongresu Sociazion cultural bisiaca
»Bizjakarija« v luči spoznanj upokojenega učitelja od Ronk
Knjiga ima sicer »le« 80 strani. Bogato je ilustrirana. Posvečena je Ron-kam, oziroma 80-letnici cesarjevega odloka o povišanju tega kraja iz vasi v trg. ftšla je na predvečer 3. kongresa »Sociazion cultural bisiaca«, ki je bil v Ronkah 18. oktobra.
Po tolikih besedah se spodobi, da navedemo tudi avtorja. To je Silvio Domini, upokojeni učitelj doma v Ronkah, ki je v literarnih in zgodovinskih krogih naše dežele znan, ker je napisal celo vrsto zgodovinskih knjig o Bizjakariji, t.j. o krajih med Timavom in Sočo. Marsikdo, tudi sam Domini (npr. v II Territorio, štev. 1, 1978), je večkrat razglabljal od kod ime tem krajem. Razpravljale! so razdvojeni. Nekateri menijo, da to izhaja iz latinskega »bis acguae«, saj gre za zemljo med dvema rekama. Drugi pa dajejo drugačno razlago. Ime naj bi bilo slovenskega izvora, iz besede »bezjak«, bežeči mož. Pravega odgovora nihče ne daje, najbrž ga tudi ne more, saj imata obe razlagi svojo upravičenost. Sicer pa je treba reči, da je med slovenskimi ljudmi, tudi a ne samo na Primorskem, veliko takih, ki jim je priimek »Bizjak«. Podoben priimek z italijansko ali furlansko inačico »Bisiach« dobimo tudi med tukajšnjim italijanskim prebivalstvom.
Ni nam, da bi sedaj tu razglabljali o izvoru imena teh krajev, med Tržičem in Zagrajem tja do Škocijana, krajev v katerih živi nekaj deset tisoč prebivalcev in ki imajo to posebnost, da so do francoske zasedbe konec 18. stoletja bili sestavni del beneške republike. Prav zaradi tega so Slovenci na Krasu pravili, da »gredo v Laško«, dočim izraza »Lah« za Furlane Slovenci na Goriškem niso uporabljali. Še dandanes Kraševci uporabljajo izraz »grem v Laško« ne pa »na Laško«, kot menijo nekateri slovenski pisci, ki te krajevne posebnosti ne poznajo. Šele po porazu Napoleona so ti kraji pripadli Avstriji.
Silvio Domini objavlja svoja dela o krajevnih posebnostih že dobrih štirideset let. Tako v reviji Studi gorizia-ni, ki jih izdaja Državna knjižnica v Gorici, kot v reviji II Territorio, ki jo izdaja večnamenski kulturni center V Ronkah, kot v drugih revijah deželnega značaja. Na njegovo pobudo je
konec osemdesetih let pričela izhajati letna revija Bisiacaria. Seveda tudi v njej najdemo njegove spise.
Spoprijel se je tudi z literaturo. Napisal je več pesmi, ki jih je zbral v zbirki »Lucamara«, ki je izšla leta 1985. V knjigo je zbral pregovore, ki so jih nekoč uporabljali prebivalci Bizjakarije. Vezani so bili predvsem na kmečka opravila. S sodelavci Al-dom Fuliziom, Aldom Miniussijem in Giordanom Vittorijem je sestavil monumentalni slovar bizjaškega dialekta (550 strani!). Čeprav je v njem največ besed, ki so iste ali zelo podobne tistim, ki so jih v svojem narečju uporabljali tržaški ali goriški Italijani, je na voljo tudi veliko posebnih izrazov, ki so le tu doma.
Pomembni za spoznavanje življenja v krajih tega predela Goriške, ki meji na slovenski Kras, pa so Domi-nijevi zgodovinski spisi. Navedli bi nekatere med njimi. Pisal je o nekaterih osebnostih in dogodkih od Ronk, segel je čez Sočo in pisal o Gradišču, pisal je o privilegiju cesarja Otona I. z dne 29. aprila 967, o starih zemljevidih teh krajev. Napisal je knjige o Tržiču. Napisal je zares pomembno delo o Štarancanu, ki je doživela dve izdaji. Tudi v tej knjigi najdemo precej navedb o slovenskih ledinskih imenih na tem področju. Avtor pošteno pove, da gre za slovenski izvor, tega ne skriva ali popači, kot dela marsikdo drug.
Sedaj je tu še knjiga o Ronkah. Gre pravzaprav za knjigo o pomembnem dogodku, do katerega je prišlo leta 1912. Cesar Franc Jožef je takratnemu županu Alessandru Blasigu poslal odlok, napisan v italijanskem jeziku, s katerim je Ronkam dal pravice trga. Zadnja Dominijeva knjiga je posvečena temu dogodku, pa čeprav je v njej veliko povedanega o življenju v Ronkah v tem času in o županu Blasigu še posebej. Mož je bil očitno slovenskega ali slovanskega izvora, pa čeprav živeč v drugem okolju, kjer se je hitro udomačil. Bil je bogat posestnik, kot tak je postal župan in na tem mestu bil kar nekaj desetletij. V času njegovega županovanja so se življenjske razmere spremenile tudi na tem področju.
Še do srede prejšnjega stoletja so bile Ronke najpomembnejši kraj v
Bizjakariji. Na vsem področju so se ljudje ukvarjali predvsem s kmetijstvom. Precej je tu bilo veleposestev. V Ronkah je takrat živelo največ ljudi, Tržič je bil neznatno mestece t malo prebivalci. Ko so se nekateri in-dustrijci iz Trsta odločili, da v teh krajih zgradijo nekaj tovarn, ker v Trstu ni bilo več prostora zanje, se je življenje pričelo spreminjati. V Ronkah in Tržiču sta bili zgrajeni predilnici, v Tržiču razne tovarne in še zlasti ladjedelnica. Gospodarskemu razvoju je pomagala tudi železnica. Pravzaprav sta bili tu dve, ena iz Trsta v Gorico in Videm, ta sicer že sredi prejšnjega stoletja, druga pa iz Tržiča v smeri Červinjana in Benetk več desetletij kasneje.
Ljudje iz teh krajev kot tudi s Krasa so pričeli odhajati na delo v tovai^ ne. Ko se je le dalo, so se selili v bližino tovarn. Tržič, a tudi Ronke, so dobile veliko priseljencev. Seveda se je bolj širil Tržič, saj je bilo tam več tovarn. Kmalu je Tržič po številu prebivalstva prekosil nekdanjo »prestolnico« kmečke pokrajine. Tako v Tržiču kot v Ronkah so bila zgrajena naselja delavskih hiš. V oba kraja so se preselili tudi slovenski ljudje, še zlasti iz naj bližjih krajev na Krasu.
Knjiga Silvia Dominija o Ronkah je izšla na predvečer 3. kongresa biz-jaške kulturne zveze. Ta zveza si prizadeva ohraniti kar se le da staro lokalno zgodovino. Ni lahko pisati o zgodovini teh krajev. Ne gre namreč za zgodovino bogatih plemičev ali gradov, ki jih tu ni bilo. To je v glavnem zgodovina preprostih ljudi, kmetov, rokodelcev, ribičev. Ti pa niso zbirali dokumentov, po katerih bi segali kasnejši raziskovalci. Silvio Domini to dobro ve. Prav zaradi tega je njegovo delo hvalevredno, saj nam je v svojih številnih spisih obelodanil prav življenje teh preprostih ljudi, oživel nam je besede, pregovore in navade, ki so dandanes že skoro pozabljeni. Koristni pa niso le domačemu prebivalstvu, ki še vedno govori bizjaški dialekt, marveč tudi nam Slovencem, saj v teh delih najdemo tudi marsikaj takega, kar nas neposredno zanima.
MARKO VVALTRITSCH
___________glosa__________
Slovenska samostojnost in razpad Češkoslovaške
Rimski prijatelj Cosanzo Ca-succi mi je poslal pred dnevi krožno pismo, naslovljeno na Milico Kacin Wohinc, toda namenjeno širšemu krogu italijanskih in slovenskih znancev. Ker gre za tekst javnega značaja, mislim da nisem netakten, če ga v svoji glosi obnovim in komentiram. V pismu Milici se Casucci sklicuje na apel, ki ga je lani naša zgodovinarka naslovila na italijanske intelektualce ob slovenski "secesiji" s prošnjo, naj jo podprejo. »Nihče od prijateljev, katerim sem ga predložil ni tega storil,« pravi Casucci, »ne jaz, ne Pavone, ne Carocci in tudi drugi ne.« Razloge za tak odklonilen odnos, piše prijatelj dalje (in hkrati obljublja, da bo o stvari podrobneje spregovoril v reviji II Mulino), je mogoče implicitno razbrati iz apela za celovitost Češkoslovaške, ki ga je napisal s Pavo-nejem in Caroccijem in ga je poleti objavil v reviji Espresso.
V omenjenem apelu se petnajst znanih italijanskih intelektualcev strinja s Vaclavom Havlom, ki da želi preprečiti razpad Češkoslovaške, s predlogom naj o tako pomembnem vprašanju odloči ljudstvo na referendumu. »Ta predlog podpiramo,« pišejo Casucci in njegovi somišljeniki, »kot državljani dežele z velikimi ekonomskimi in kulturnimi razlikami, ki pa jih je treba po našem razrešiti z integracijo in ne z razkolom med Severom in Jugom; kot člani naroda, ki je nastal v spoju idealov svobode z ideali domovine; kot verniki Evrope, idealnega stičišča svobode in razuma, v kateri naj prevlada pluralizem in ravnotežje svobodnih narodov, ne pa razkrajajoči partikularnem zaprtih etnij, ki postanejo lahko lahek plen zunanjih hegemonij.«
Naj zaradi prostorske stiske odgovorim na zgoraj zapisano v telegrafskem stilu. 1) Reševati z referendumom eksistencialne probleme večetnišnih skupnosti je dvorezen meč, saj lahko služi številčno krepkejšemu narodu, da vsili svojo voljo šibkejšemu. 2) Primerjati italijansko problematiko s tisto v bivši Jugoslaviji ali na Češkoslovaškem je zavajajoče. Kljub notranjim razlikam ima italijanski narod jia Severu in na Jugu skupne poteze (literarni jezik, religijo, zgodovinski spomin), ki jih jugoslovanski narodi, pa tudi Čehi in Slovaki, nimajo ali niso imeli. Čeprav so živeli v isti državi, so ohranili svojo identiteto in so se v obrambo le-te tudi razšli. Treba je ločevati med državo in narodom, razumeti, da je država le oblika, s katero narod udejanja svoje koristi. Kadar mu ni več po merijo mora spremeniti, da se v njej ne zaduši. Govoriti o integraciji v mnogoetnični državi, ko ni več prostora za dialog, pomeni isto, kot zahtevati, da prevladajo koristi tiste nacije, ki je močnejša ali bolj nasilna. 3) Evropa se mora zares združiti na podlagi pluralizma, toda takšnega, ki bo vreden tega imena. Slovenci in Slovaki imajo pravico, da stopijo v Evropo kot samosvoji osebki ne pa kot priveski drugih narodov. S tem, da zahtevajo svoj prostor v evropskem koncertu, se ne zapirajo v svojo lupino, temveč kvečjemu iz nje stopajo v iskanju novih, svobodnejših in pravičnejših integracij. Če bi ne bilo tako, bi tudi ne bilo jasno, zakaj nihče ni nasprotoval emancipaciji Litve, Estonije in Latvije izpod moskovskega jarma. Ali pa so se Casucci in njegovi prijatelji tudi v primeru baltskih republik postavili v bran sovjetske domovine?
Milijon izvodov romana Siddharta Hermana Hesseja
Nemški pisatelj Herman Hesse je postal na italijanskem knjižnem tržišču pravcat fenomen. Njegove knjige že vrsto let zasedajo visoka mesta na lestvicah najbolje prodajanih knjig, roman Siddharta pa je postal pred kratkim celo rekorder. Knjiga, ki je' izšla v prevodu pri založniku Adelphiju leta 1975 in so jo do letos že 44-krat ponatisnili, je Pred dnevi presegla milijonsko naklado. Bila je kar 280 tednov na lestvici najbolje prodajanih knjig, ki jo tedensko objavlja književna priloga turinske Stam-Pe Tuttolibri, sedaj pa je postala indi radijska nadaljevanka. Od torka, 1§. oktobra, jo namreč oddajajo po drugi italijanski radij-ski mreži (od 15. ure do 15.30) z Marzio Ubaldi, Enzom tarasciom jn VValterjem Mestosijem v režiji knigija Durissija.
Herman Hesse, ki je bil leta 1946 dobitnik Nobelove nagrade književnost, je umrl pred tridesetimi leti v starosti 85 let v Švici. Že za časa življenja je bil Priljubljen pri bralcih, po smrti Pa se je njegova slava takorekoč Podeseterila,-V Italiji je v zbirki Hscar založnika Mondadorija na yolj° bralcem 24 njegovih del. ^lod temi je najbolj zanimanja vzbudil Stepni volk s 307 tisoč Prodanimi izvodi. Druga njegova dela, v prvi vrsti romani, pa tudi Povesti, so domala vsa dosegla Prodajo nad 100 tisoč izvodov.
Hesse je izzval največ zanima-nia med mladino. Tudi velik ko-mercialni uspeh Siddharte gre Pripisati odzivu mladih, ki jih Privlačujejo notranje iskanje, po-0 vanj a in želja po razvedritvi.
Ob začetku nove abonmajske koncertne sezone v novogoriškem Kulturnem domu
Sklep Kogojevih dni in Dubrovniški simfoniki
V Novi Gorici je bil 9. oktobra zaključek »Kogojevih dni 92« obenem pa prvi abonmajski koncert Kulturnega doma z nastopom Simfonikov RTV Slovenije pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Sodelovala sta solista: sopranistka Laura Cherici in trobentač Stanko Praprotnik; recitator je bil Carlo de Incontrera. Na sporedu so bile Štiri ljudske pesmi za godala Janija Goloba, »Friedrick Lieder« za sopran, recitatorja in orkester — delo je napisal Marco Tutino, medtem ko sta v drugi del sporeda bili uvrščeni Desonata op. 19 Janeza Gregorca (krstna izvedba) in Koncert za trobento in orkester armenskega skladatelja Aleksandra" Arutjunj ana.
Pripomniti moram, da je bil za ta koncert predviden dirigent Rino Marrone iz Italije. Iz sporeda pa je izpadla Rapsodija za violo in orkester, ki naj bi jo izvajal violist Mile Kosi. Verjetno je do odpovedi Mar-roneja prišlo v zadnjem trenutku, kajti orkester ni bil dovolj pripravljen pri Golobovih Ljudskih pesmih, pri katerih je prišlo zlasti pri prvih dveh do ritmičnih neskladnosti pa tudi interpretacijska nazornost ni dosegla tiste prepričljivosti, kakršno smo pri tem orkestru doživljali v njegovi interpretacijski zagretosti in jo tudi tokrat pričakovali.
Nasprotno pa se je ustvarjalna volja sprostila ,pri izvedbi Tutinovega dela, ki je po svojstvenem konceptu in moči svoje povednosti predstavljalo osrednji umetniški trenutek koncerta. Le škoda, da mikrofon, ki se ga je posluževal recitator, ni bil dovolj kvaliteten, da bi enakovredno reagiral na vse dinamične nianse govorne oziroma deklamatorske fraze. Laura Cherici, ki razpolaga z lepim glasom, predstavlja muzikalno osebnost: s svojim spontanim oblikovanim entuziazmom je k učinkovitosti in odzivnosti tega dela odtehtala svoj najizrazitejši prispevek.
Kar zadeva drugi del sporeda pa mislim, da ni vezan na ideje in duh Marija Kogoja, čeprav nočem zanikati umetniških vrednot Gregorčeve Desonate, ki je dobra skladba, medtem ko je Arutjunjanov Koncert za trobento in orkester preračunan na efekt virtuoznosti, v kateri se je v resnici tudi z vso briljantnostjo predstavil izvrstni Stanko Praprotnik. Žal pa je sij te muzike v trenutku ugasnil. Vsekakor bi bila Marti-noujeva Rapsodija celotni zasnovi festivala primernejša in le škoda, da je izpadla iz programa.
14. oktobra je bil v novogoriškem kulturnem domu že drugi koncert v novi sezoni, sicer izven abonmaja, vendar lahko rečemo, da je v pogledu kakovosti in umetniške ravni, kakršno morajo imeti simfonični koncerti Kulturnega doma, ta kon-
cert tako po izvedbi, kakor po sporedu (L. Sorkočevič: Peta simfonija v D-duru; W.A. Mozart: Koncert za violino in orkester v A-duru, KV 219; L,V. Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru, op. 36) pravi začetek koncertne sezone, čeprav Dubrovniški simfonični orkester, ki je nastopil kot gost, ni uvrščen v niz abonmajskih koncertov. Zakaj? Ker je bil dobro pripravljen in muzikalno odziven.
Ni mi neznan, saj sem ga poslušal nad dvajset let na vsakoletnem Dubrovniškem festivalu, povečini na polnočnih serenadah, pa tudi drugače — v njegovih skromnejših trenutkih pa tudi v njegovih posebnih vzponih, vendar se nisem srečal s tako enovitim in disciplinirano delujočim ansamblom, kakor v Novi Gorici. Moram priznati, da v resnici nisem pričakoval take ravni, zlasti ne, ker si lahko predstavljam, da orkester živi takorekoč življenje begunca; prostor in instrumente mu je
Besede misleca: F. Nietzsche o resnici, laži in politiki
(...) Ne maram biti svetnik, še zmeraj rajši pavliha ... Mogoče sem pavliha ... ampak kljub temu ali pa mogoče ne kljub temu - ker do zdaj še ni bilo bolj zlagane stvari kakor svetniki - govori iz mene resnica. In moja resnica je strahotna: zakaj do zdaj so laži rekli resnica. Prevrednotenje vseh vrednot: to je moj obrazec za dejanje najvišjega osamoovedenja človeštva, ki je v meni postalo meso in genij. Moja usoda hoče, da moram biti prvi spodobni človek, da se zavedam, da sem v nasprotju z zlaganostjo tisočletij ... Šele jaz sem odkril resnico, in sicer tako, da sem najprej začutil laž kot laž - jo zaduhal ... Moj genij je v mojih nosnicah ... Nasprotujem, kakor ni bilo nikoli nasprotovano, pa sem kljub'temu nasprotje zanikujočega duha. Sem veseli glasnik, kakor ga še ni bilo, poznem naloge višine, za katere do zdaj nismo imeli izraza; šele od mene naprej je spet nekaj upanja. Pri vsem tem sem nujno tudi človek prekletstva. Če namreč resnica stopi v boj z lažjo tisočletij, bomo imeli pretrese, krčevit potres, premikanje gor in dolin, kakor se nam nikoli še sanjalo ni. Pojem politika je potem prešel v celoti v vojno duhov, vse tvorbe moči stare družbe so vržene v zrak - vse skupaj počivajo na laži: vojne bodo, kakor jih še ni bilo na zemlji.	Izbral: Slavko Gaberc
razdejala vojna, ni pa glasbenikom vzela poguma.
Že V prvem delu, Sorkočevičevi simfoniji, smo lahko spoznali smotrno zastavljeno delo, dokajšnjo tehnično dovršenost in skladno igro, potrebno homogenost v godalnih skupinah in tudi boljšo skupino pihal, kakor so bila nekoč. Razumljivo je, da je v tem pogledu dobro naštudiran spored osnova sproščeni igri in predanemu muziciranju, ki se je razvijalo v vsej kontrastnosti oblikovanih del.
Z iztanjšanim muzikalnim občutjem je Mozartov Koncert nazorno interpretiral violinist Goran Končar. Dirigent je solista in orkester strnil
v	osmišljeno se razvijajoči dialog, v izredno nazorno dogajanje. Orkester je bil otipljiv sogovornik solistu, kar kaže tudi na svojsko iznajdljivost dirigentove interpretacijske celostne zasnove, ki je v svoji poustvarit-
vi	izzvala vznemirljiv odziv.
Dobro pripravljenost in pristni ustvarjalni entuzijazem je orkester še bolj potrdil pri izvajanju Beethovnove Simfonije, pri kateri ne bi mogel dati prednosti temu ali onemu stavku, ker je bilo delo izoblikovano kot enotna plastične podoba, kljub temu, da je prišlo do nekaj šibkosti v trobilih.
Orkester je deloval z nenavadno ustvarjalno zagnanostjo. Spominjal je na mlad, z rutino neobremenjen ansambel, ki snuje iz pristne notranje pobude; je dojemljiv in kreativen. Seveda, ker je pred njim dirigent, ki ve kaj hoče in ki je orkester temeljito pripravil do zaznavne dovršenosti, do potrebne prožnosti in ustvarjalne spontanosti; izvrstno vodenje orkestra in smiselno zasnovane interpretacije tudi v odnosu do stilnih posebnosti posameznih avtorjev izkazujejo Pavla Dešpalja kot osebnost visoke glasbene kulture.
IVAN SILIČ
V evropskih pokalih Milan in Roma brez težav, Parma doma brez gola, toda
Kriza Napolija se je še poglobila
POKAL PRVAKOV
SLOVAN BRATISLAVA - MILAN 0:1 (0:0)
STRELEC: Maldini v 61. min.
SLO.VAN: Vencel, Stupala, Glonek, Khvila, Kinder, Kristofik, Pečko, Klynovsky, (Haraoui od 69. min.),'Gostic (Maixner od 59. min.), Du-bovskj, Timko.
MILAN: Antonioli, Tassotti, Maldini, Albertini, Costacurta, Baresi, Lentini, (Simone od 80. min.), Donadoni, Van Basten, Boban, Papin (Gambaro od 46. min.).
SODNIK: Nielsen (Danska). RUMENI KARTONI: Glonek in Boban. IZKLJUČITVE: Albertini v 41. min. GLEDALCEV: 35.000.
BRATISLAVA — Gol Maldinija je še olajšal pot Milana v tem drugem kolu pokala prvakov, tako da je vrsta trenerja Capella pred povratnim srečanjem čez 15 dni v Milanu povsem brez skrbi. Milančani, ki v domačem prvenstvu nimajo enakovrednih tekmecev, so igrali dobro, kljub temu, da je zaradi dvojnega opomina že pred koncem prvega polčasa zapustil igrišče reprezentant Albertini, že pred tem pa sta Van Basten in Papin (v drugem polčasu ga je iz taktičnih razlogov zamenjal Gambaro) imela zreli priložnosti za zadetek.
V drugem polčasu je Milan še naprej igral bolje (čeprav z možem jnanj), tako da je bilo vodstvo povsem zasluženo. Po podaji v sredino kazenskega prostora je Van Basten z glavo odlično podal Maldiniju, ki sam pred vratarjem ni zgrešil lahke priložnosti.
Gostitelji so skušali reagirati, a so bili lahek plen off side taktike Milančanov.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
PARMA - BOAVISTA	0:0
PARMA: Ballotta, Pin, Di Chiara, Minotti, Apolloni, G run (od 70. min. Matrecano), Mel-li, Zoratto, Osio, Cuoghi, Asprilla (od 55. min. Pizzi).
BOAVISTA: Alfredo, Jaime Alves, Rui Ben-to, Venancio, Caetano (od 65. min. Casaca), Tavares, Nogueira, Marlon Brandao (od 89. min. Garrido), Ricky, Nelo, Bobo.
SODNIK: Damgaard (Danska). RUMENI KARTONI: Gaetano, G run, Bobo, Pizzi, Garrido, Nelo, Nogueira.
PARMA — Nogometaši Parme se včeraj proti solidnim igralcem Boaviste precej razočarali, saj so se morali zadovoljiti s skromnim izidom brez gola, kar gotovo ni ravno naj-, boljše izhodišče za povratno tekmo na Portugalskem.
Gostitelji so imeli sicer terensko premoč, toda ustvarili so le dve zreli priložnosti z Mellijem. Nevarnejši so bili gostje, ki so v 42. min. z MarlonOm Brandaom za las zgrešili zadetek.
Parma bo na povratnem srečanju čez 15 dni na Portugalskem igrala brez Belgijca G runa, ki si je včeraj prislužil drugi letošnji »evropski« rumeni karton.
POKAL UEFA
NAPOLI - PARIŠ ST. GERMAIN 0:2 (0:2)
STRELEC: Weah v 16. in 35. min.
NAPOLI: Galli, Ferrara, Crippa, Pari, Fran-cini, Corradini (Policano od 83. min.), Mauro, Thern, Careca, Zola, Fonseca.
PARIŠ ST. GERMAIN: Lama, Sassus, Colle-ter, Ricardo, Roche, Le Guen, Fournier, Gue-rin, VVeah (Calderaro od 81. min.), Valdo, Gi-nola (Bravo od 85. min.)
SODNIK: Assenmacher (Nemčija). RUMENA KARTONA: Colleter in Lama. KOTI: 15:3 za Napoli.
NEAPELJ — Pokalno zmagoslavje v Valencii je že zdavnaj zbledelo. Napoli v mednarodni preobleki je enak prvenstvenemu, torej izredno slab. Zato je bil poraz, ki le še poglablja že tako hudo krizo v moštvu, res neizbežen. Francozi, ki so v svojem prvenstvu na odličnem drugem mestu, so vidno nerazpoloženost gostiteljev spretno izkoristili tako, da so s silovitim presingom zameglili domačinom ideje. Kljub temu bi se bili lahko igralci Napolija izognili goloma. Oba sta namreč prišla po prekinitvah igre. Prvič po prostem strelu, drugič pa po kotu. Obakrat je v polno zadel temnopolti Liberijec Weah, ki ga mnogi imajo za novo svetovno zvezdo.
Neapeljčani so imeli dovolj časa, da bi vsaj poskušali izenačiti, vendar pa so kljub dobri volji igrali zmedeno in počasno, ko pa so bili
vendarle dovolj spretni se je izkazal vratar gostov Lama.
Trenerju Napolija Ranieriju so ure štete. ROMA - GRASHOPPERS	3:0 (3:0)
STRELCI: Carnevale v 18. min., Rizzitelli v 25. min., Giannini v 41. min.
ROMA: Cervone, Garzva, Carboni, Piacen-tini, Benedetti, Aldair, Mihajlovič, Hassler, Carnevale, Giannini (od 71. min. Bonacina), Rizzitelli (od 83. min. Salsano).
GRASSHOPPERS: Zuberbuhler, Vega, Ya-kin, Hermann, Gamperle, Meyer (od 69. min. Lombardo), Kozle, Gretarsson (od 46. min. Magnin), Elber, Bikel, Suttel.
SODNIK: Holzmann (Avstrija). RDEČI KARTON: Carnevale (37), RUMENI KARTONI: Carnevale, Meyer, Cervone. GLEDALCEV: 35.000.
RIM — Roma je tudi v včerajšnjem domačem pokalnem srečanju potrdila zelo dobro formo s prvenstva in brez težav odpravila, sicer solidni Grasshoppers. Ne samo: rimsko moštvo je od 36. minute prvega polčasa igralo z nogometašem manj (Carnevale si je naivno prislužil dva rumena kartona in je bil zato izključen), vseeno pa je zmagalo kar s 3:0.
Švicarsko mrežo je v 18. min. načel razpoloženi Carnevale, le osem minut kasneje pa je podvojil Rizzitelli, da bi malo pred koncem polčasa po lepi solo akciji Hasslerja nato realiziral kapetan Giannini.
Gostje so bili sicer v drugem polčasu nevarnejši, Boškova ekipa pa se je strumno branila in tudi ohranila visoko vodstvo do konca srečanja.
POKAL PRVAKOV		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
IFK Goteborg (Sve) - Lech Poznan (Pol)	1:0	4.11.
Glasgovv Rangers (Sko) - Leeds (Angl)	2:1	4.11.
Slovan Bratislava (CSFR) - Milan (It)	0:1	4.11.
Dinamo Bukarešta (Rom) - Olympique (Fr)	0:0	4.11.
Bruges (Bel) - Austria Dunaj (Av)	2:0	4.11.
Sion (Svi) - Porto (Por)	2:2	4.11.
AEK Atene (Gr) - PSV Eindhoven (Niz)	1:0	4.11.
CSKA Moskva (Rus) - Barcelona (Sp)	1:1	4.11.
POKAL POK. ZMAGOVALCEV		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Luzern (Svi) - Feyenoord (Niz)	1:0	4.11.
Monaco (Fr) - Olympiakos Pirej (Gr)	0:1	4.11.
Aarhus (Dan) - Steaua Bukarešta (Rom)	3:2	4.11.
Trabzonspor (Tur) - Atletico Mad. (Sp)	0:2	4.11.
Admira VVacker (Av) - Antverpen (Bel)	2:4	4.11.
Spartak Moskva (Rus) - Liverpool (Angl)	danes	4.11.
VVerder (Nem) - Sparta Praga (CSFR)	2:3	4.11.
Parma (It) - Boavista (Por)	0:0	4.11.
BOKAL HBCA POKAL UeFA		
šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Vitoria Guimares (Por) - Ajax (Niz)	0:3	4.11.
Napoli (It) - Pariš St. Germain (Fr)	0:2	4.11.
Kaiserslautern (Nem) - Sheffield (Angl)	3:1	4.11.
Frem Copenhagen (Dan) - Real Zar. (Sp)	danes	4.11.
Panathinaikos (Gr) - Juventus (It)	0:1	4.11.
Hearts (Sko) - Standard .Liege (Bel)	0:1	4.11.
Auxerre (Fr) - CF Copenhagen (Dan)	5:0	4.11.
Real Madrid (Sp) - Torpedo Moskva (Rus)	5:2	4.11.
Borussia Dortmund (Nem) - Celtic (Sko)	1:0	4.11.
Vitesse Arnhem (Niz) - Malines (Bel)	1:0	4.11.
Roma (It) - Grasshoppers (Svi)	3:0	4.11.
Feuerbache (Tur) - Sigma Olom. (CSFR)	1:0	4.11.
Eintracht Fr. (Nem) - Galatasaray (Tur)	0:0	4.11.
Torino (It) - Dinamo Moskva (Rus)	danes	4.11.
Benfica (Por) - VAC Samsung (Madž)	—	4.11.
Anderlecht (Bel) - Dinamo Kijev (Ukr)	4:2	4.11.
Povratne tekme bodo 4.11.; osmine finala pokala UEFA bo 25.11. in 9.12.; tekme polfinalne skupine pokala prvakov bodo 3.3., 17.3., 7.4. in 21.4.; četrtfinale pokala pokalnih zmagovalcev in UEFA bo 3. in 17.3., polfinale 7. in 21.4.; finalni tekmi pokala UEFA bosta 5. in 19.5.; finale pokala pokalnih zmagovalcev bo 12.5.; finale pokala prvakov bo 26.5.
Drevi v Trstu v 6. kolu italijanske košarkarske A-l lige
Setfanel proti Messaggero
Tržaški Stefanel ne pozna premora. Tanjevičevi varovanci so komaj uspešno opravili »posel« v italijanskem pokalu, s tem da so se uvrstili v četrtfinale, v nedeljo pa so uspešno premostili še prvenstveno oviro v Riminiju, že drevi pa bodo zaposleni v 6. kolu A-l lige proti Messaggeru iz Rima. Srečanje bo drevi ob
20.30	v tržaški športni palači.
Tržaško moštvo je z dosedanjim prvenstvenim obračunom vsekakor zadovoljilo. Še posebno, če pomislimo, da je večino tekem igralo brez Gregorja Fučke, ki bi bil ekipi še kako koristen. To pa je dokaz več, da letošnji Stefanelovi uspehi niso odvisni le od učinka posameznikov, temveč od vse ekipe. Res je, da Bo-diroga in English moštvu veliko pomenita, toda svoj dragocen doprinos dajo tudi Bianchi (na sliki), Canta-rello, Pilutti, De Pol in drugi.
Po drugi strani pa drevišnji Stefa-nelov tekmec, II Messaggero, preživlja grenke trenutke. Sobotni domači poraz proti Philipsu v zadnjih minutah je bil bridko razočaranje za igralce, vodstvo in navijače. Še hujša pa je bila zanje vest, ki jih je »presenetila« dva dni kasneje. Fer-ruzzi se je namreč odločil, da zapusti »športno dejavnost«, in pri tem seveda tudi košarko društvo II Messaggero.
Ce dodamo še, da se je društvo znašlo z enimn samim tujcem, ker so zaradi nešportnega vedenja odslovili Američana Mahoma, je trenutna slika rimskega moštva jasna.
To pa seveda ne pomeni, da bodo Rimljani drevi že vnaprej vrgli puško v koruzo. Nasprotno: Tanj e vic se boji prav odločno reakcijo (na vse težave) rimskega moštva, ki uvršča nekaj odličnih posameznikov, kot so Radja, Fantozzi, Dell' Agnello, Nic-colai, Premier ... Tudi brez enega
tujca je Messaggero kar čedna ekipa.
DREVIŠNJI SPORED (20.30): Philips - Baker; STEFANEL - Messaggero; Phonola - Clear; Robe di Kap-pa - Marr; Panasonic - Knorr; Team-system - Bialetti; Kleenex - Šcavoli-ni; Scaini - Benetton.
LESTVICA: Philips Milan in Knorr Bologna 10; Panasonic Reggio Calabria in Benetton Treviso 8; Messaggero Rim, Clear Cantu, Sca-volini Pesaro in STEFANEL Trst 6; Baker Livorno, Robe di Kappa Turin, Kleenex Pistoia in Bialetti Mon-tecatini 4; Phonola Caserta in Sacini Benetke 2; Marr Rimini in Teamsys-tem Fabriano 0.
Danes tudi v A-2 ligi
DREVIŠNJI SPORED (20.30): Ca-giva - Glaxo; Fernet Branca - Bur-ghy; Telemarket - Napoli; Hyundai - Auriga; Sidis - Panna; Mangiaebe-vi - Ticino; Ferrara - Teorematour; Medinform - B. Sardegna.
LESTVICA: Napoli, Ticino Siena in Burghy Modena 8; Auriga Trapa-ni, Mangiebevi Bologna, Glaxo Verona, Sidis Reggio Emilia, Cagiva Varese in Banco di Sardegna Sassari 6;Fernet Branca Pavia, Theoremato-ur Milan, Hyiundai Desio, Ferrara in Telemarket Forli 4; Panna Firence in Medinform Maršala.
V spomin A. Giordanija
V nedeljo bo pred prvenstvenimi košarkrskimi tekmami A lige enominutni molk v spomin na Alda Giordanija, ki je v torek umrl. Giordani je bil gotovo eden najpomembnejših italijanskih košarkarskih časnikarjev in znan tudi po vsem svetu.
Hokejska Alpenliga:
Lion trdno vodi
BOČEN — Izidi 14. kola hokejske »Alpenlige«: Gardena - Asiago 3:5, Allege - Villach 5:2, Jesenice - Fassa 8:1, Brunico - Lion Milan 3:7, Bolzano - Fiemme 6:1, Zeli Am See - Varese 7:4, G raz - Feldkirch 6:2, Kla-genfurter - Innsbruck 2:6.
LESTVICA: Lion Milan 25, Asiago 20, G raz in Alleghe 19, Zeli Am See 18, Bolzano 17, Jesenice 16, Villach 15, Klagenfurter in INnnskbruck 14, Fledkirch 13, Brunico 9, Fiemme 6, Gardena in Varese 5, Fassa 3.
Crippi dve koli
RIM — V zvezi z nedeljskimi tekmami nogometne A lige je bil za dve koli diskvalificiran le član Napolija Crippa, precej težav pa bo s sestavo moštva imel v nedeljo trener Fiorentine Radiče, ki ne bo razpolagal kar z dvema tujcema.
Dve koli: Crippa (Napoli); eno kolo: Invernizzi (Sampdoria), Laud-rup in Effenberg (Fiorentina), Bruno (Torino) in Fontana (Ancona).
Juventina častno izločena iz pokala
SAN SERGIO - JUVENTINA 0:2
(0:1)
STRELCA: Peteani v 2. min. in An-daloro v 52. minuti.
JUVENTINA: Pascolat, Chizzolini, Travagin, Peršolja, Bastiani, Kavs, Peteani, Kovic, Gandin, Andaloro, Cec-cotti (Dario od 80 ).
Nogometaši štandreške Juventine nezasluženo zapuščajo tekmovanje za italijanski pokal. V povratni tekmi šestnajstine finala so sicer v Trebčah proti Šan Sergiu zmagali s prepričljivim 2:0, vendar pa jim tudi tako gladka zmaga ne zadošča za uvrstitev v naslednjo fazo, kajti pred dvema tednoma so v Gorici (nerodno) izgubili s 3:1, gol, dosežen v gosteh, pa, kot znano, šteje dvojno.
Kljub temu, da je bilo igrišče mokro, vreme pa megleno (vidljivost od vrat do vrat je bila včasih pod mejo regularnosti), je bila tekma lepa in korektna. Juventina je nastopila brez petih standardnih igralcev (Capoto-roto, kapetan Trevisan, Tabaj, Pizzi in Braida, poleg Černigoja in Devetaka), okrnjeni pa so bili tudi gostitelji, kajti zgodnja ura in delavnik sta mnogim igralcem obeh ekip preprečila, da bi igrali. Očitno je bil doprinos rezervnih igralcev Juventine veliko bolj učinkovit, kar je še posebej razveseljivo. Štandrežce je že na začetku opogumil lep zadetek mladinca Marina Peteanija, ki je po lepi podaji Andalore z desne strani z lepim lobom mojstrsko ukanil domačega vratarja. Le nekaj minut zatem je Ceccotti zadel prečko, pri čemer ga je v samem kazenskem prostoru na nedovoljen način oviral domači branilec, česar pa sodnik ni upošteval. Kmalu zatem je v kazenskem prostoru San Sergia »sumljivo« padel tudi Gandin.
V drugem polčasu je Juventina pritisnila še ostreje in si ustvarila veliko število priložnosti. Kmalu je tudi podvojila z Andaloro. Akcija se je za-
Bastiani je včeraj igral izvrstno
čela na sredini, kjer so gostje prestregli žogo, Andaloro pa je nato preigral tako branilca, kot vratarja in poslal žogo v prazna vrata. Priložnosti so se še vrstile, a tretjega zadetka Štandrežci vendarle niso dosegli. Posebno spodbuden je bil nastop mladincev Dina Peršolje in Marina Peteanija, odlično pa je igral tudi Tullio Bastiani.
Čeprav so torej Štandrežci izločeni iz pokala, se lahko tolažijo, da so San Sergio, ki nastopa v višji ligi »eccel-lenza«, pognali strah v kosti.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija nogometne deželne zveze je v 2. amaterski ligi izključila za eno kolo Andreo Mas-saia (Kras), v prvenstvu under 2l prav tako za eno kolo Brežana Stefana Gregorija.
V nogometnem prvenstvu najmlajših na Goriškem
Doberdobci s polno paro
Primorska košarkarska liga
Iračani ugnali Borovo peterko
BOR RADENSKA -
ITALMONFALCONE 68:86 (37:37)
BOR RADENSKA: Simonič 4, Perčič 7 (1:2), Debeljuh 2, Persi 12 (7:10), Barini 7 (1:2), Smotlak 9 (4:8), Carbo-nara 8 (6:7), Monticolo 7 (1:2), Poretti 7 (1:2), Grbec 4 (2:2), Samec 1 (1:2), trener Sancin.
PON: Perčič (35), Carbonara (39). TRI TOČKE: Smotlak 1, Persi 1.
V	2. kolu članske primorske košarkarske lige se je Bor Radenska pomeril z Italmonfalconej em, ki igra v C ligi. Igra je bila izenačena do 24. min., nato pa je prišla na dan premoč Tržičanov, predvsem v skoku.
Od 30. do 35. min. pa so gostje z delnim izidom 13:2 zanesljivo povedli in našim ni uspelo nadoknaditi rezultata. (U.a.)
Danes ob 18.30 v Sežani K. zidar - Micom Marcus
V	drugem kolu članske primorske košarkarske lige se bosta drevi ob 18.30 v športni dvorani v Sežani spoprijeli domači kraški zidar in koprski Micom Marcus. Srečanje bo gotovo zelo zanimivo in kakovostno, saj obe ekipi igrata zelo zanesljivo v svojih ligah. Koprčani so namreč prvi v 1. slovenski, Sežanci pa prav tako prvi v 2. slovenski ligi.
MLADOST - OPICINA	2:2 (1:1)
STRELEC ZA MLADOST: Florenin 2.
MLADOST: Dem. Devetak, Sergo, Prinčič, Jarc, Petejan, DL Ferletič, M. Devetak, Jelen, Gorjan, Černič, Florenin (Dav. Devetak, M. Ferletič, Moro, Mt. Jarc)
Štiri prvenstvene tekme - štiri zmage. To predstavlja več kot obetaven začetek za doberdobsko moštvo naj-mlajših. V nedeljo je prišla v goste enajsterica Opicine z Opčin, ki se je pokazala kot čvrsta celota, saj razpolaga s fizično krepkimi igralci, ki so v povprečju eno leto starejši od naših.
Na težkem in blatnem igrišču so naši povedli že v drugi minuti ter bili v večjem delu polčasa boljši nasprotnik na igrišču. Proti koncu polčasa pa je Mladost popustila in pobuda je prešla na stran gostov, ki so uspeli izenačiti prav v zadnjih sekundah. Zaradi fizične premoči je obstajala bojazen, da bodo v drugem polčasu naši postali lahek plen gostov s Tržaškega. Zgodilo pa se je ravno obratno. V tem delu igre niso Openci niti enkrat resneje ogrozili domačega vratarja, naši pa so si v hitrih protinapadih ustvarili več priložnosti. Zadeli so tudi prečko; deset minut pred koncem pa je Florenin z »eurogolom« dosegli zmagoviti zadetek.
V soboto čaka Doberdobce verjetno najhujša preizkušnja. Igrali bodo v Moraru proti tamkajšnji Isontini, ki je
dosle dosegla že 21 golov, prejela pa nobenega. Tekma se bo pričela ob 15.30 uri.
OSTALI IZIDI 5. KOLA: Mladost -Opicina 2:1, S. Marco - S. Sergio 2:2; Monfalcone - Como 2:1; Aris - Lucini-co (neod.); Gradese - Pro Romans (neod.); Staranzano - Romana 5:1, Pie-ris - Sancrocchese (neod.), Mossa-Ison-tina (neod.).
LESTVICA: MLADOST 8, Isontina 6, Mossa 6, S. Marco 6, Monfalcone 6, Opicina 4, Staranzano 4, Pieris 3, Pro Romans 3, S. Sergio 3, Aris 2, Gradese 2, C orno 1. Romana 1, Lucinico 1, Sancrocchese.
VILI PRINČIČ
V	prvenstvu začetnikov na Tržaškem
Naša združena ekipa starta kot favorit
V	nedeljo se bo začelo še eno mladinsko nogometno prvenstvo.
Po enomesečni zamudi je nogometna zveza le objavila koledar začetnikov, ki nastopajo po novih predpisih za leto mlajši igralci in prvič se bodo morali sprijazniti z velikim igriščem. Za nas je novost tudi v tem, da nas bo letos tudi v tej kategoriji zastopala skupna ekipa z dresom bazoviške Zarje.
V	prvenstvu bo tako igrala Zarja A in Zarja B letnikov 1981-82 pod vodstvom trenerjema Primosija in Hafnerja. Kakih 25 otrok iz krajev od Doline do Proseka trenira že kar dva meseca in to uspešno, saj so že osvojili turnir na Opčinah, zato tudi z optimizmo gledajo na skorajšnji začetek prvenstva, v katerem bi morali igrati vlogo favoritov. Trikrat tedensko trenirajo v Dolini, Bazovici in na Proseku. Prvenstvene tekme pa bodo igrali na lepem travnatem bazoviškem igrišču.
Skupno se je prijavilo 23 ekip, ki so jih razdelili v skupino A in B. Prvenstvo bo gotovo kakovostno, saj so se mnoge ekipe med seboj združile, tako bo tudi skupina A, v kateri nastopa Zarja A, močnejša, saj bodo poleg naših nastopili še Triestina A, San Gio-vanni A, Portuale, Ponziana, Chiarbo-la, Fortitudo, Altura-Muggesana, Don Bosco, Roianese, Montebello-Campa-nelle in Esperia.
V	B skupini bodo nastopila poleg že omenjene Zarje B, ki bi se morala boriti za visoko uvrstitev, še društva-Sant-Andrea, CGS, Costalunga, Ful-gor, San Giovanni B, Fani Olimpia, Triestina B, Domio, San Luigi in Opicina.
SPORED 1. KOLA: Chiarbola - Alt,-Muggesana; Triestina A -Monteb,-Campanelle; Esperia - San Giovanni A; Zarja A - Don Bosco; Roianese -Portuale; Fortitudo- Ponziana. (d. gr.)
V soboto bo start v državnem košarkarskem prvenstvu kadetov
V konkurenci tudi borovci in Kontovelci
V soboto bodo letos prvič stopile na igrišča košarkarske ekipe državni kadetov kadetov, medtem ko bodo deželni kadeti startali teden kasneje (31. t.m.). V kakovostnejši skupini sta vpisani ekipi Bora in Kontovela, medtem ko so pri Bregu zbrali manj kompetitivno konkurenco na deželni ravni.
Borova ekipa lahko upravičeno meri na visoko uvrstitev, saj ima trener Martini solidno skupino igralcev, med katerimi je tudi nekaj takih, ki občasno dopolnjujejo člansko moštvo v D ligi. S Samcem in Grbcem tvorijo prvo peterko še Gallopin, Cupin in Porpo-ratti, tudi nekateri rezervni igralci pa lahko priskočijo na pomoč v vsakem trenutku. Omejeno število razpoložljivih igralcev bo dopolnjeno z nekaterimi naraščajniki, ki že dalj časa vadijo in igrajo s starejšimi klubskimi kolegi, v prvem kolu pa bo Borova ekipa igrala v gosteh proti Servolani.
Nekaj stopničk niže bi uvrstili postavo Kontovela, ki je z odhodom Budina izgubila svojega »leaderja«. Trener Vatovec ima vsekakor homogeno skupino igralcev, ki so že večkrat dokazali, da se tudi brez svojega bivšega zvezdnika lahko enakovredno kosajo z ostalimi peterkami te kategorije. Ze v uvodni tekmi pa bo Kontovel gostil glavnega favorita, moštvo Stefanela.
Sistem tekmovanja predvideva, da Se 12 vpisanih ekip pomeri med sabo,
Razstava o planinstvu, alpinizmu in jamarstvu
Se dva dneva nas ločujeta od svečanega odprtja zanimive, in zlasti za mladino, privlačne razsta-Ve o planinmstvu, alpinuzmu in jamarstvu, ki gre pod naslovom »od -1000 do + 8000«. Razstavo prireja VeJesejemska ustanova v prostorih tržaškega velesejma, kjer so v teku s"e zadnje mrzlične priprave in dela v Posmeznih razstavnih prostorih, s katerimi se bodo predstavila posamezna planinska in jamarska društva in klubi ter posamezne ustanove, ki se ukvarjajo z vprašanji gora m narave. Na razstavi bosta prisot-nt tržaški sekciji italijanskega vsedržavnega alpinističnega kluba jamarski klubi in alpinistične skupine.
S svojim paviljonom bo prisotno tudi Slovensko planinsko društvo rrst, ki pripravlja izčrpno restros-Pektivno zgodovinsko razstavo dokumentov fotografskega materiala 'n slik o svoji dejavnosti od početja leta 1904 do današnjih dni, s posebnim poudarkom na velike dosežke, kot sta bili himalajski odpravi na Južno Anapurno in na Eve-
V okviru razstave o doprinosu Trsta za razvoj in širjenje alpiniztma Pri nas, je predvidena vrsta dodat-mh in dopolnilnih prireditev. Po °tvoritvi, v soboto, 14. t.m. ob 11. Uri' bo že popoldne predavanje z naslovom »Planinske poti se sreču-
v nadaljnji del pa se uvrstita prvi dve uvrščeni ekipi.
SPORED 1. KOLA: Servolana Latte Carso - BOR (v nedeljo, 25.10. ob 11.30); KONTOVEL - Stefanel (v soboto, 24.10. ob 16.00); Menta Piu' Gorica -Don Bosco; Pall. Udinese - Ricreatori; Arte Gorica - Inter 1904; Italmonfalco-ne - Udine Basket.
POSTAVI NAŠIH EKIP BOR
PLAVMAKER: Michel Grbec (1975), Igor Giacomini (1975). BEK: Aleks Gallopin (1975), Marko Verri - (1976), Cristian Palmisano (1975), Pavel Bandi (1975), Vasja Gregorič (1976), Tom Oberdan (1977), Sergio Požar (1977), Verner Sancin (1977), Marko Uršič [1977). KRILO: Alan Porporatti (1975), Stefan Samec (1975), Saša Čupin (1975), Boris Vidali (1975). TRENER: Lucio Martini.
Domače tekme ob sobotah (ob 18.00) v telovadnici Ervatti.
KONTOVEL
PLAVMAKER: Matej Cingerla (1975), Angelo Spadoni (1977). BEK: pavel Križman (1976), Mauro Špadoni (1975) Aljoša Škerk (1977),. Patrik Žerjal (1976). KRILO: Dean ČerneJ1975), Marko Emili (1976), David Šuligoj (1976), Robert Švara (1976), Marko Colja (1976). TRENER: Valter Vatovec.
Domače tekme ob nedeljah (ob 11.00) v telovadnici Ervatti.
V. JOGAN
jejo z zgodovino«. Zvečer je napovedan nastop pevskega zbora al-pincev. V nedeljo bodo prireditelji sodelujoče peljali na izlet v Slovenijo. Podali se bodo na Nanos in preko Stran do Predjamskega gradu, zvečer pa je napovedano predvajanje diapozitivov o izvenerop-skem alpinizmu.
V ponedeljek bo na tržaškem velesejmu znani alpinist, Južnotirolec Hans Kammerlander, ki bo zvečer predvajal vrsto diapozitivov o svojih podvigih v domačih in tujih gorah. Za torek, 27. t.m., je predvidena razprava o nesrečah v gorah in v jamah, medtem ko bodo Hrvati v sredo predvajali diapozitive o svojih hribih in jamah. V četrtek bosta na velesejmu znamenita zakonca Carnovalini, ki sta prepešačila skoraj pol Evrope, medtem ko je za petek predvidena razprava o planinskih postojankah leta 2000. Razpravo, katere se bodo udeležili vidni predstavniki dežele, občine in raznih vsedržavnih alpinističnih klubov, prireja Dežela Furlanija Julijska krajina. Razprava se bo nadaljevala tudi v soboto. V nedeljo, 1. novembra, pa bo predvajanje o zgodovini tržaškega alpinizma s predvajanjem diapozitivov. Zvečer ob 2.00 pa bo svečanost zaključka te razstave, ki naj bi po zamisli prirdi-teljev pritegnila na velesejem veliko število ljubiteljev gora in seveda radovednežev.
Kot rečeno si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi razstavni pro-
DEŽELNI MLADINCI
NA TRŽAŠKEM
SERVOLANA - KONTOVE1 74:70
(37:43)
KONTOVEL: Ban 13, Gulič 15 (5:10), Križman, Emili, Kralj 14 (0:2), Hmeljak 10 (0:2), Danieli 6 (0:2), Rauber, Vodopivec 4 (2:2), Turk 8 (0:2).
TRI TOČKE: Kralj 2, Ban 1. PM: 7:20.
V	prvem kolu tega prvenstva so Kontovelovi mladinci klonili pred Servolano, ki sodi z Don Boscom med favorite za končno zmago.
Kljub porazu so naši zadovoljili, saj so več kot polovico tekme zasluženo vodili. Bili so bpljši predvsem v prvem polčasu, ko so si s solidno obrambo in hitrimi protinapadi priigrali prednost šestih - osmih točk, v drugem delu tekme pa so nasprotniki stisnili zobe v obrambi in upočasnili ritem naših v napadu. Tudi v obrambi je pešalo, tako da je Servolana najprej izenačila, potem pa odločilno povedla.
V	končnici pa našim ni uspelo nadoknaditi zaostanka. Vsekakor je treba pohvaliti vse igralce, predvsem za odlično igro v prvem polčasu, kar daje dobro upati za nadaljevanje prvenstva, saj bi lahko prav Kontovelci prijetno presenetili. (Luka Furlan)
štor Slovenskega planinskega društva v Trstu v paviljonu B. Te dni vneto pripravljajo člani društvenega odbora, ki se resnično žrtvujejo, da bo razstavni prostor lepo urejen in privlačem za obiskovalce, zlasti za tiste, ki so jim pri srcu gore in predvsem, dosežki društva in posameznikov.
Uspelo predavanje o vremenu
Uresničile so se vse napovedi dr. Tomaža Vrhovca, ki je prejšnji četrtek prišel predavat tzržaškim planincem o vremenu. Predavatelj je prisotnim, ki so ob odprtju letošnje predvajateljske sezone SPDT polnoštevilno napolnili Gregorčičevo dvorano, nozorno prikazali značilnosti nastajanja oblakov, vetrov in padavin, pokazal diapozitive raznih vrst oblakov ter obrazložil kako pride do sestave vremenske karte, zadnje čase tudi s pomočjo satelitov.
Prisrčno in v šaljivem tonu je dr. Vrhovec poslučalcem povedal še kakšno anekdoto v zvezi z vremenom, priporočil pa je vsem, naj tudi tedaj ko sije sonce, imajo s seboj dežnik ali pelerino, kadar gredo v gore, kjer se vreme zaradi višinskih vetrov naglo spreminja. Na vprašanja prisotnih, je na koncu za konec prejšnjega tedna napovedal nalive in vztrajno deževje v teh dneh, kar se res uresničuje. (L.A.)
Mladinska odbojkarska liga
Zmaga borovk
PREVENIRE - BOR
FRIULEKPORT 0:3 (2:15, 4:15, 2:15)
BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Flego, Vodopivec, Čok, Pitacco, Guštini, Vidali, Zadnik, A. Faimann, Gruden, Pernarčič.
V prvem prvenstvenem nastopu »plave« niso naletele na enakovrednega nasprotnika. V nedeljo so z naj čistejšim rezultatom odpravile njim nedorasli Prevenire v borih 32 minutah.
(Igor)
SGT - BREG 3:0 (16:14, 15:18, 15:6)
BREG: Bandi, Kosmač, Laurica, A. Mauri, S. Mauri, Metlika, Pettirosso, Sancin.
Brežanke so začele tekmo dokaj prepričljivo in so v prvih dveh setih pokazale nekaj dobro odigranih akcij. Ključni trenutek za naše je bil v končnici prvega seta, ko jim je manjkala le točka do osvojitve seta, nakar so zgrešile servis in dopustile nasprotniku, da je set osvojil. Od tu je začela samozavest upadati, vzporedno s kakovostjo igre in poraz je bil neizbežen. (Sain)
LESTVICA PO 2. KOLIH: Koimpex in Sgt 4, Bor Friulexport, Altura, Breg in Cus Prevenire 2, Virtus, Prevenire in SanVAndrea 0. (Bor Friulexport in Altura imata tekmo manj).
IZID 3. KOLA: Bor Friulexport - Sgt 3:0.
Praznik kostanja bo v nedeljo, 25. t.m.
Vreme, ki je že več tednov kar se da muhasto in prav nič prijetno za razne prireditve na odprtem, je go-riške planince nekako prepričalo, da je le bolje, če se načrtovana družabnost, praznik kostanja pri Šte-karjevih, preloži za teden dni. Družabnost bo torej v nedeljo, 25. oktobra, seveda v kolikor bo vreme to dopuščalo.
Dobra volja, sladka kapljica in kostanj bodo na razpolago že od prvih popoldanskih ur. Vabljeni člani in prijatelji Slovenskega planinskega društva. Pridite, ne bo vam žal.
Martinovanje na Lokvah
Martin trka na vrata. SPD Gorica bo tudi tokrat poskrbelo za ustaljeno družabnost, skupno večerjo, prijetno glasbo in bogato tombolo. Družabnost bo v nedeljo, 15. novembra v gostišču Paradise na Lokvah.
Prijave že sprejemajo na sedežu društva, in sicer ob sredah med 11. in 12. uro ter ob četrtkih od 17. do 19. ure (torej tudi danes).
Društvo obvešča, da je na razpolago omejeno število prostorov in da se bo vpisovanje zaključilo ob oddaji vseh prostorov, najkasneje pa 30. t.m.
Društvo tudi priporoča članom, naj ob vpisu prinesejo s sabo tudi člansko izkaznico in poravnajo članarino, v kolikor so na to iz takih ali drugačnih razlogov pozabili.
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
obvestilo
ZSŠDI
obvešča, da bo danes ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja vaditeljev smučanja.
ZSŠDI
obvešča, da bo seja balinarske komisije v ponedeljek, 26. t. m., ob 20. uri v Koči pod Rupo v Repnu.
SPDT - MLADINSKI ODSEK prireja 25. oktobra 3. zamejsko tekmovanje v orientiringu. Zbirališče ob 8.30 pred telovadnico v Zgoniku. Udeleženci se lahko prijavijo na sedežu ZSŠDI ali po telefonu na št. 55180 ali 30 minut pred startom. Vabljeni!
SK BRDINA
organizira sejem smučarske opreme, ki bo 6., 7. in 8. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje opreme bo v četrtek, 5. novembra, od 18. do 20. ure.
SK BRDINA
sporoča, da je sedež odprt za razne informacije ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30)
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 25. t.m. »2. kraški suhi slalom«, ki bo na zasebnem terenu blizu nogometnega igrišča v Velikem Repnu, s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131, jutri, 23. t.m., od 18. do 20. ure. Informacije dobite na tel. št. 212859.
ŠZ BOR
obvešča, da je za žensko rekreativno telovadbo ob sredah (ob 10.20) in ob sobotah (ob 9.30) še nekaj prostih mest. Interesentke se lahko prijavijo pred začetkom vadbe.
ŠD SOKOL
obvešča, da se je v nabrežinski občinski telovadnici pričela vadba mi-niodbojke za deklice, rojene leta 1981 in mlajše, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi za naraščajnice (letnika 1979 in 1980) pa so ob sredah in petkih, s pričetkom ob 14. uri.
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljujejo tečaji na plastični stezi v Nabrežini. Drugi tečaj za začetnike se bo začel 27. t.m., drugi izpopolnjevalni tečaj pa začetka novembra. Dan bomo naknadno javili. Pohitite s prijavami na tel. št. 220423 ob večernih urah. Na razpolago je še nekaj mest.
SK DEVIN
organizira tradicionalni sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki bo 14., 15. in 16. novembra v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
SK DEVIN
obvešča, da se je začela telovadba v telovadnici osnovne šole v Devinu s sledečim urnikom: ob sredah pred-smučarska od 18.00 do 19.15, za odrasle od 19.15 do 20.30 in ob petkih predsmučarska od 18.00 do 19.30, za odrasle od 19.30 do 21. ure. Za informacije tel. Brunu Škerku na št. 200236 ob večernih urah ali neposredno v telovadnici.
ŠK KRAS
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da so redni treningi namiznega tenisa za začetnike v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prijavite se lahko neposredno pred treningom. Vabljeni!
ŠK KRAS
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da bo v kratkem stekla v večernih urah vadba namiznega tenisa za rekreativce v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku. Vse informacije dobite v tajništvu društva ob ponedeljkih od 18. do 20. ure, tel. 229477, ali pri trenerju Šercerju vsak dan od 16.30 do 20.30.
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
Pobuda za srečanje v čast naši rojakinji Arianni Bogateč, udeleženki olimpijskih iger v Barceloni, ki je bilo pred kratkem v Križu, je nedvomno hvalevredna. Le škoda, da se je odvijalo v ožjem krogu, čeravno sem v Primorskem dnevniku bral, da se ga je udeležilo lepo število ljudi.
To je bilo prvič, da se je član naše vaške skupnosti na športnem področju povzpel tako visoko, zato bi si dogodek nedvomno zaslužil večjo-pozornost. V tem smislu imam nekaj pripomb na račun organizatorjev tega srečanja. Po mojem mnenju bi bilo namreč umestno in zaželjeno, da bi pobudnik povabil k sodelovanju vse kriške organizacije in ne samo nekatere.
S tem bi dali možnost vsem vaščanom (širša javnost o tem ni bila obveščena), da pozdravijo Arianno in ji čestitajo za njen nastop v Barceloni. Bogatčeva pa bi se gotovo bolje počutila v sicer mali, toda polni dvorani Sirkovega doma.
ANČKOTENCE
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Flrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 22. oktobra 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zapleti in razpleti v zvezi z državljanstvom R Slovenije
Določiti kdo naj se pogaja o slovensko-hrvaški meji
MARIBOR — Pred dnevi so slovenski državljani dobili na dom lično kuverto z grbom Slovenije ter napisom: »Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana, Štefanova 2«. Takšnih kuvert, pa naj bodo še tako lično oblikovana, se ljudje običajno ne razveselijo preveč, pač pa začnejo običajno takoj brskati po spominu, kje so ga kaj »polomili ali prekršili zakon«. Tokrat pa je bilo drugače, saj je slovensko ministrstvo za notranje zadeve vsem državljanom Slovenije poslalo na dom potrdilo o slovenskem državljanstvu, o čemer so slovensko javnost predhodno obvestili.
Številni državljani Slovenije so bili potrdila o državljanstvu, ki jim ga je prinesel poštar na dom, zelo veseli, saj jim bo odslej prihranjena marsikatera pot po občinskih uradih. Po osamosvojitvi Slovenije namreč državljani Slovenije niso mogli čez noč dobiti novih osebnih dokumentov, s katerimi bi dokazovali svoje državljanstvo, saj so, denimo, imeli in še imajo »stare« osebne izkaznice ter druge »stare« dokumente, ki še vedno nosijo napis »Socialistična federativna republika Jugoslavija«, tako državljani Slovenije
kakor tujci iz nekdanjih jugoslovanskih republik s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Tako so morali od osamosvojitve naprej državljani Slovenije pri nakupu nepremičnin, v dednih postopkih ter v številnih drugih pravnih poslih izkazati svoje državljanstvo s posebnim potrdilom, po katerega so morali vsakič v zgradbo svoje matične občine. Vrste pred uradi za izdajanje potrdil o državljanstvu so bile včasih zelo dolge, saj je proces odkupa in privatizacije nekdanjega družbenega stanovanjskega fonda v Sloveniji povzročil živahen promet z nepremičninami nasploh.
Poleg potrdila o državljanstvu so dobili občani še pojasnilo, da bodo dobljeno potrdilo »lahko uporabili kot dokaz državljanstva in prebivališča v vseh postopkih pred državnimi organi, organizacijami in skupnostmi.« Vendar pa ta informacija do nekaterih uradnikov na lokalnih ravneh še ni segla, zato ljudi še vedno pošiljajo po »stara« potrdila o državljanstvu, kar povzroča »hudo kri« pri občanih. Načelnik oddelka za notranje zadeve v Mariboru Jože Majer je zato že nekajkrat celo po
lokalnem radiu pozval uradnike, naj vendarle začnejo delati »po novem«.
Še bolj pa se razburjajo posamezni občani, ki potrdil o državljanstvu po pošti niso prejeli. V Sloveniji namreč mnogi po preselitvi dolgo ne prijavijo novega bivališča, da bi jim ne bilo treba zamenjati vseh bančnih knjižic, kreditnih kartic in drugih dokumentov-takšnih poštarji niso našli na pravem naslovu. Potrdil o državljanstvu pa niso dobili tudi nekateri, ki so bili prepričani, da so državljani Slovenije, vendar to zaradi različnih vzrokov niso. Tako se je zadnjič na občini hudoval, da ni dobil potrdila o državljanstvu, možakar iz Ruš, ki vse življenje živi v okolici Maribora, starša pa sta po rodu iz Hrvaške. Izhajajoč iz starih dokumentov je državljan Hrvaške, čeprav tega ni vedel.
Kakor že, z izdajo potrdil o državljanstvu vsem državljanom je občanom olajšano opravljanje pravnih poslov, razbremenjeni pa bodo tudi državni uradniki. Dokončno pa bodo vsi problemi v zvezi s tem odpadli, ko bodo državljani Slovenije verjetno v sredini naslednjega leta dobili nove osebne izkaznice ter druge osebne dokumente.(NIA)
LJUBLJANA — Skupščinska komisija za notranjo politiko je na včerajšnji seji, na kateri je obravnavala problematiko meje med Slovenijo in Hrvaško, posebej tiste na morju, podprla pobudo, naj vlada čimprej ustanovi posebno komisijo, ki bo pripravila strokovna izhodišča za pogajanja s Hrvaško o meddržavni meji. Izhodišča -tako strokovna kot tudi pogajalska, ki jih bo pripravila vlada -morajo dobiti zeleno luč v slovenskem parlamentu in šele takrat se lahko začnejo pogovori med slovensko in hrvaško stranjo.
Komisija je ob tem ugotovila, da sta državi z medsebojnim priznanjem 25. junija lani priznali tudi obstoječe meje. Ker pa ta meja ni natančno določena, morata državi začeti s postopki za določitev meje na kopnem in morju. Obenem se je komisija za notranjo politiko strinjala s stališčem pomorske komisije glede ustanovitve državne komisije za določitev meddržavne meje.
Komisija za notranjo politiko se je zavzela za dolgoročno rešitev problemov, povezanih z določitvi-
jo meje med dvema sosednjima državama, čeprav je izrazila dvom, da je to mogoče doseči v predvolilnem času. V vsakem primeru pa je treba razpravo o meddržavni meji prenesti v slovensko skupščino, ki mora opredeliti izhodišča za nadaljnja pogajanja. Kakršnokoli drugačno ravnanje samo slabi pogajalske pozicije slovenske strani, kar hrvaška stran s pridom izkorišča.
Predsednik pomorske komisije Danijel Starman je sodil, da bi morala Slovenija vztrajati pri celovitosti Piranskega zaliva in neposrednem dostopu do mednarodnih voda ter pri ohranitvi pravice do vstopa do odprtega morja. Hrvaški strani bi morali tudi jasno povedati, da je naše izhodišče pri pogajanjih o meji na morju položaj, kot je bil 25. junija lani, ko je slovenska policija branila Piranski zaliv.
Peter Toš z zunanjega ministrstva je razložil da je meja med Slovenijo in Hrvaško na kopnem določena, čeprav ni še v celoti označena v naravi. Meja na morju pa ni bila nikoli določena in pri tem vprašanju so še vse opcije odprte, čeprav so bile v javnosti po srečanju slovenskega predsednika s hrvaškim na Brdu tudi drugačne razlage. Prav zato je član komisije krščanski demokrat Nace Polajnar zahteval, da je treba končno razjasniti, kdo se s slovenske strani pogaja o meddržavni meji. Še preden pa bo stroka povedala svoje, je treba, kot sta dejala Franc Feltrin (SLS) in Marjan Dvornik (SKD), opredeliti politične interese, saj vendarle težave z določitvijo meje ne pomenijo zgolj zapleta s Piranskim zalivom. In če se je Slovenija z resolucijo o pomorstvu opredelila kot pomorska država, se mora izogibati korakov, ki bi jo, kot je dejal liberalni demokrat Jože Zakonjšek, uvrstili med drugorazredne pomorske države.
(NIA)
Opozicija glede lastninjenja ni enotna
LJUBLJANA — Malo možnosti je, da bi zakon o lastninjenju parlament sprejel pred volitvami, saj je med strankami slovenske skupščine preveč nezaupanja in notranjih trenj. To so menili predstavniki Slovenskih krščanskih demokratov, Slovenske ljudske stranke, Narodnih demokratov, Liberalne stranke in zunajparlamentarne Gospodarske stranke na redni tedenski tiskovni konferenci, kjer so tudi povedali, da skupnega stališča do zakona še nimajo, da pa bo posebna strokovna skupina do prihodnjega ponedeljka pripravila predlog vsebinskih pripomb, oziroma dopolnil. Sicer pa se mnenja strank o usodi lastninskega zakona vendarle razlikujejo. Slovenski krščanski demokrati so, denimo, med predlagatelji zakona in so tudi prepričani, da je takšen kompromis mogoče sprejeti še pred volitvami, Liberalna stranka meni, da slovenska skupščina v sedanji sestavi ne bo sprejela nobenega zakona več, Slovenska ljudska stranka pa predlaga nekakšen preizkus zakona v enem od »divje« privatiziranih podjetij. Meni namreč, da je v tem trenutku, ko je velik del nekdanje družbene
lastnine že dobil »lastnika«, seveda na nelegalen način, še posebej pomemben tisti del zakona, ki bo tovfstne dosedanje »divje« privatizacije razveljavil. Opozicija tudi poudarja, da je projekt lastninenja zasluga vseh in zato - če bo zakon sprejet - ne more biti adut ene same stranke ali sedanje vladajoče koalicije.
Predstavniki opozicije so povedali, da so zaskrbljeni in ogorčeni zaradi dveh najnovejših afer -' zaradi odkritja, da so bili poslanci, nadzorovani in zaradi novih elementov v polemiki Janša - Zlobec. Gre za resno in nevarno zadevo, menijo poslanci opozicije, Liberalna stranka pa zahteva informacijo o vsebini prisluškovanega pogovora. Opozicija hoče vedeti, kdo je priskuškoval in komu, s čigavimi pooblastili in zakaj pristojni, če je član državnega predsedstva Ciril Zlobec res izdal" državno skrivnost, niso pravočasno ukrepali.
Stranke, ki so pred dvema tednoma podpisale sporazum o sodelovanju pred volitvami in po njih, zdaj oblikujejo skupno listo kandidatov za volitve
v Državni svet. Na volitvah v Državni zbor bodo, kot je znano, nastopile samostojno. Predstavniki vseh štirih strank so potrdili, da so ob sporazumu o volilnem sodelovanju, podpisali še nekaj točk, ki za zdaj niso znane javnosti. Gre za sodelovanje strank po volitvah. Če bo sedanja opozocija dobila večino, si bodo pri oblikovanju vlade razdelile ministrska mesta v skladu s številom glasov, oziroma poslanskih sedežev. Mandatarja bo določila stranka, ki bo na volitvah najuspešnejša, če pa vse sedanje opozicijske stranke ne bodo dosegle večine v parlamentu, se bodo o morebitnih koalicijskih zaveznikih iz vrst sedanjih vladnih strank dogovarjale skupaj. To z drugimi besedami pomeni, da, denimo, Krščanski demokrati ne bi mogli brez soglasja drugih treh strank skleniti povolilne koalicije z Liberalnimi demokrati, o katerih se je v zadnjem času zelo veliko govorilo. Pomeni tudi, da so stranke nekdanjega Demosa spet tesneje povezane in da povolilnih presenečenj ne bo, če seveda ni katera od strank sporazuma podpisovala s figo v žepu.	(NiA)
Na Hrvaškem na različne načine komentirajo prisotnost modrih čelad Organizacije združenih narodov
Tudjman ne misli podaljšati mandata silam UNPROFOR
LJUBLJANA —- Vsake tri mesece so v taboriščih mirovnih sil Organizacije združenih narodov, ki so raztresena po vseh tistih hrvaških območjih, kjer je divjala vojna, prisrčne slovesnosti. Ob zamenjavi vojaških moštev iz posameznih držav, ki sodelujejo v združenih enotah OZN, z novimi sestavi iz teh istih držav vojaki pripravijo pisan program, ki največkrat predstavi del posebnosti in značilnosti ljudi in krajev, od koder so prišli v službi miru na Hrvaško. Vsi odhajajoči vojaki dobijo po protokolu OZN posebne medalje OZN kot priznanje in spomin. Ena izmed takšnih prisrčnih slovesnosti je bila prejšnjo soboto v Okučanih pri Novski, kjer so se poslavljali pripadniki jordanskega bataljona. Komandat mirovnih sil general Nambiar je jordanskim vojakom podelil medalje OZN, vojaki pa so pripravili program, v katerem so ob zvokih svoje vojaške glasbe predstavili tihi marš, boje z rokami, folklorni ples in skakanje skozi goreče obroče. Poročevalci so še posebej opozorili, da so se na slovesnosti pojavili tudi povabljeni predstavniki Hrvaške in Srbije, »ki so si sicer prireditev ogledali iz dveh ločenih šotorov, na kosilu, na katerem so stregli jančke, piščance, riž, torte in druge dobrote pa so se se znašli pod skupnim šotorom...«
Med povabljenimi Srbi in Hrvati so se znašle osebnosti, ki so se še pred nekaj meseci tolkle druga proti drugi. Z mesta, kjer je potekala slovesnost, nedaleč od avtoceste Zagreb - Beograd, so v času vojne agresorske srbske enote s topovi streljale na Novsko in Stari Grabovac. Tako enote OZN ustvarjajo tudi priložnosti za kontakte med ljudmi, ki so pred vojno živeli skupaj na istem prostoru, potem pa je med njimi zazijal prepad.
Sicer pa na Hrvaškem na različne načine komentirajo navzočnost modrih čelad OZN. Predvsem je predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudjman že nekajkrat izjavil, da Hrvaška marca prihodnje leto ne misli podaljšati mandata enotam OZN na Hrvaškem, čep-
rav v mednarodnih krogih menijo, da takšna odločitev ne bo prispevala k umirjanju razmer v tem delu nekdanje Jugoslavije. Sami Združeni narodi priznavajo, da njihovim mirovnim silam ne uspeva, da bi po predvidenem programu izvajale mirovni načrt Cyrusa Vancea. Hrvati zaradi počasnosti pri realizaciji dogovorjenega načrta pogosto izgubljajo živce in obtožujejo posamezne poveljnike in enote OZN za zavestno pristranost, pri čemer seveda mislijo na njihovo večjo naklonjenost nasprotni strani. V zvezi s tem leti še zlasti veliko očitkov na račun ruskih enot in ruskih poveljnikov. Nekateri časopisni komentarji so prav nestrpni, ko gre za ocenjevanje vloge in ravnanje sil OZN na Hrvaškem. Prav tako je slišati tudi precej, včasih prav neutemeljenih očitkov na račun pripadnikov enot OZN. Tako nekatere komentatorje moti, ker so le-ti »zavzeli« posamezne gostinske lokale in se v njih »bahato vedejo«. Nek novinar je iz Sarajeva žolčno poročal, da imajo pripadniki enot OZN v Sarajevu zagotovljeno najboljšo prehrano, »celo meso, mleko in kakav po izbiri«. Takšna natolcevanja seveda burijo duhove in nerazpoloženje med ljudmi. Sicer pa so se zapleti in nesporazumi v zvezi z mirovnimi silami začeli še, preden so le-te prispele na Hrvaško. Tako so hrvaški uradni krogi namignili pristojnim telesom OZN, naj bi bili v sestavu teh enot zgolj vojaki iz Evrope, kar je generalni sekretar OZN z ogorčenjem odbil, nekateri pa so to razumeli kot nekakšen rasizem. Vsekakor je zanimivo, da so tudi v Sloveniji iz desnih strank zelo skrajnostno reagirali samo na napoved možnosti, da bi mirovne enote OZN na Hrvaškem uporabljale slovenska letališča in nekatere druge slovenske usluge. Rečeno je bilo, da bi to povzročilo resne motnje v »normalnem življenju Slovenije«, ker naj bi bili vojaki OZN moteč faktor in nevarnost za širitev bolezni, zlasti AIDSA med Slovenci... (NIA)