VESTNIK yi W"V,m P. Poštni urad 9020 Ceiovec Č ^ ^ Vertagspostamt 9020 K!agenfurN*^5— ^ izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETNIK XXXiX. CELOVEC, PETEK, 10. AVGUST 1984 ŠTEV. 32 (2187) ZSO POZIVA PREBIVALSTVO KOROŠKE: Ne podpišite referenduma KHD! Na skupni seji dne 7. 8. 1984 sta Upravni in Nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem obravnavala trenutni narodno-politični položaj s posebnim ozirom na bližnji referendum KHD proti dvojezični šoli in s tem v zvezi sprejela naslednjo izjavo: Zveza siovenskih organizacij apeiira na prebi-vaistvo Koroške, da ne podpiše referenduma KHD o strogi iočitvi otrok v šoiah. Pobuda KHD v široki avstrijski javnosti ni našia nobenega zagovornika. Nasprotno, merodajni pedagogi in znannstve-niki znotraj in izven Koroške odtočno zavračajo zahteve nemškonacionatnih sii na Koroškem. Znanstvene raziskave so ponovno potrdite, da noben argument KHD aii Haiderja ne vzdrži znanstvene kritike. S tem je postaio jasno, da gre pri teh pobudah te za voiiino-taktične poteze. Zato apeiira ZSO na sodežeiane, ki jim je pri srcu miren in enakopraven razvoj obeh narodnih skupnosti na Koroškem, da referendum KHD ne podprejo. Poziva pa ziasti tudi poiitične stranke, da se nedvoumno postavijo proti referendumu, ker je nedemokratično in zato nedopustno, da bi večina s takimi v resnici protimanjšinskimi obiika-mi odiočaia proti manjšini in njenim pravicam. ,,Ne damo si vzeti dvojezične šole" Predsednik ZSO na srečanju pri Peršmanu ,Kar zahtevamo za lastne manjšine, ne moremo jemati drugim' Zvezni poiitiki o Južnem Tirotu in Koroški ..Nikomur niso v škodo skupne šote" je dejal v nedetjo avstrijski notranji minister Kart Biecha (SPO). „kar zahtevamo za tastno narodnostno skupnost, ne moremo jemati drugim", je nadaljevat avstrijski obrambni minister dr. Friedhelm Frischenschtager (FPO), politični direktor OVP Kurt Bergmann pa je pozval Korošce vseh treh večjih strank, naj se lotijo manjšinskega vprašanja z večjo previdnostjo in manj z mislimi na volilno taktične manevre. „Ne damo si vzeti dvojezične šote, marveč nasprotno zahtevamo izboljšanje te šole ter izpopolnitev našega šolstva sploh, vse od otroških vrtcev pa do višjih strokovnih šol. Zato je v teh tednih naloga nas vseh, da prepričavamo ljudi o škodljivosti delovanja tistih sil, ki hočejo doseči nadaljnje poslabšanje na šolskem področju ter z zlorabo volilnega boja na hrbtu manjšine in njenih pravic kovati svoj poetični kapital v škodo mirnega sožitja obeh narodov v deželi ' Tako je poudaril predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, ko je minulo nedeljo na velikem srečanju bivših protifašističnih borcev in aktivistov treh sosednjih dežel pri Peršmanu v Podpeci zavzel stališče tudi k aktualnim političnim vprašanjem. Obširno poročilo o uspeli prireditvi pri Peršmanu, kjer se je zbralo več kot 500 udeležencev iz Avstrije, Jugoslavije in Italije, da skupno manifestirajo željo po mirnem in prijateljskem sožitju med narodi, objavljamo na 2. strani. Avstrijska državna pogodba je eden izmed temeljev nove Evrope 'n važen del te pogodbe je njen 7. člen, ki obsega naše pravice, je dejal predsednik ZSO, ki pa je obenem ugotovil, da Avstrija tega člena ne izpolnjuje samo zamudno, marveč naravnost restriktivno in diskriminacijsko. Posebej je govornik opozoril na šolsko problematiko ter omenil izjave avstrijskih in koroških politikov, ki so svoječas-no hvalili dvojezično šolo kot najboljšo ureditev in se z njo kot vzorno rešitvijo postavljali celo na pogajanjih za državno pogodbo. ..Takrat so to šolo prikazovali zlasti tudi kot pogoj za mirno sožitje in medsebojno sporazumevanje obeh narodov na Koroškem ter dokazovali njeno uspešnost," je dejal tov. Wieser. „ Danes pa naj bi bila prav ta šola najbolj slaba in celo škodljiva. Danes jo hočejo na- cionalisti odpraviti - tudi za ceno razdvajanja obeh narodov. S šču-vanjem na narodnostno mržnjo zaostrujejo odnose v deželi, da bi pri volitvah utrdili svoj položaj." Zavest o pogubnosti te nacionalistične politike se širi tudi med večinskim narodom, je naglasil predsednik ZSO, ki je ob koncu pozval, da moramo čim več nem-škogovorečih sodeželanov prepričati, da se ne pustijo vpreči v voz nacionalističnih sil — da ne podpišejo referenduma proti dvojezični šoli. Vse to so izjavili ti trije vodilni avstrijski politiki zadnjo nedeljo v televizijski diskusiji, ko so odgovarjali na vprašanja iužnotirolskih mladincev. Mladince namreč ni zanimalo samo, kako se bo Avstrija v bodoče obnašala do Južnega Tirola, hoteli so vedeti kaj mislijo avstrijski politiki o manjšinah v Avstriji, konkretno o šolskem vprašanju na Koroškem. Biecha, Frischenschtager in Bergmann so zatrjevali, da bo Avstrija ostala vedno zaščitnica Južnega Tirola in da se bo pri tem vedno ravnala po željah in zahtevah Južnih Tirolcev. V zvezi s šolo na Koroškem je Biecha odgovoril, da do sedaj ni ločenih šol in da skupne šole nikomur niso v škodo. Vrhu tega pa jie glavni argument Ruf der Heimat o zapostavljanju nemškogovorečih otrok zavrnila pred kratkim tudi posebna študija. Frischenschlagerju pa se je zdelo moralno nesprejemljivo, da v Avstriji vedno spet opozarjajo glede Južnega Tirola, hkrati pa se zakrivajo problemi manjšin v lastni deželi. V nasprotju s provincialnimi koroškimi sovrstniki se je Frischen-schlager skliceval na potrebno evropsko stališče, ki zahteva, pozitivno stališče ne samo do lastne narodne skupnosti, temveč načelno do vseh. Čeprav se je spraševal po „mogo-čih prednostih koncentriranja šol za manjšino" je predvsem poudarjal to, da mora šolska politika izhajati iz tega, kar je v celoti pedagoško najboljše za otroke. Predvsem pa je poudarjal, da naj bi avstrijska politika dajala narodnim skupnostim „kultur-ni dotok". Vse to je seveda razburilo nam vsem znane koroške kroge, tako da smo lahko prebrali ..preklic" Fri-schenschlagerja v članku, ki s polresnicami skuša ustvariti vtis, kot da Frischenschlager vsega tega nikoli ne bi povedal. Wagner ni sprejet podpisov proti šolskemu apartheidu Pred nedavnim je Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju predal zveznemu kanclerju 10.000 podpisov, ki jih je zbral s svojo podpisno akcijo PROTI APARTHEIDU V AVSTRIJI. Te podpise je nameraval KSššD izročiti tudi koroškemu deželnemu glavarju VVagnerju, vendar je le-ta sprejem odklonil z utemeljitvijo, da je v manjšinskem šolskem vprašanju pristojnost na zvezni ravni. Sicer je tako zadržanje deželnega glavarja kot najvišjega in odgovornega predstavnika dežele težko razumeti, vendar je po drugi strani razveseljivo jasno stališče glede pristojnosti — seveda, če enako velja za vse. Kajti postavlja se vprašanje, ali bo deželna raven glede pristojnosti enako dosledna tudi tedaj, ko bo treba odločati o referendumu KHD in drugih akcijah proti manjšini in njenim pravicam. ZSO: Haider za Koroško ni znosen Kot je razvidno iz slovenskega mesečnika Kladivo (štev. 6/7 — 1984), je deželni svetnik Jiirg Haider na prireditvi Nemške telovadne zveze (DTV) 1. julija letos v Šentjakobu izjavil naslednje: „Ne smemo pa se zadovoljiti samo s tem, da ostane ta dežela svobodna in nedeljena. Ta dežela bo svobodna samo tedaj, ko bo postala nemška dežela." Ce je dejansko v tej obliki prišlo do te izjave, potem je pač najbolj pošastna izpoved kakega koroškega deželnega politika po drugi svetovni vojni, sta na skupni seji ugotovila upravni in nadzorni odbor ZSO. Z geslom ..Napravite mi to deželo spet nemško", je Adolf Hitler začel nacionalsocialistično germanizacijsko in preganjalsko politiko proti Slovencem na Koroškem. Haiderjeva izjava kaže, da njegova manjšinskošolska pobuda nima nič opraviti z dejanskimi šolskimi razmerami in s pravico staršev, temveč meri na to, da ogrozi slovensko narodno skupnost v njenem obstoju. Deželni svetnik Haider za Koroško ni znosen. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem poziva merodajne koroške politike, da najostreje zavrnejo navedeno Haiderjevo izjavo. PREBERITE na ttrani 2 Mednarodno srečanje bivših borcev pri Peršmanu 2 Manjšinsko vprašanje razdvaja koroško OVP 3 Poietne prireditve SPD,,Danica za turiste 4 Danes otvoritev Celovškega sejma 5 Pestra dejavnost SPD „Jepa-Baško jezero" 7 Zapisi s potovanja po evropskem jugozapadu 8 Šmihe! in SAK sta zmagata, Setani igrati neodtočeno Odprto pismo Zveze slovenskih organizacij V zadnjem času del nemškega tiska na Ko roškem redno objavlja plačane oglase koroške ga Heimatdiensta, ki so v zvezi z zahtevam nemškonacionalnih krogov po sprememb osnovnošolske ureditve na narodnostno meša nem ozemlju. Vsebina oglasov je ravno tak< kot osnovni namen referenduma KHD naper jena proti sožitju obeh narodov na Korošken in proti elementarnim pravicam slovenske na rodne skupnosti v Avstriji. Kot celotna kam panja KHD, tudi njegovi oglasi v časopisj: pomenijo hudo žalitev slovenske narodne skup nosti na Koroškem in prizadenejo vse, ki s prizadevajo za enakopravno in konstruktivni sožitje slovensko in nemško govorečih Ko rošcev. SOCIALISTIČNI „KTZ" Med časopisi, ki objavljajo oglase KHD, je tudi glasilo vodilne socialistične stranke Karnt-ner Tageszeitung, kar pomeni tudi žalitev slovensko govorečih članov in volilcev te stranke, je rečeno v pismu, ki ga je v tej zvezi glasilu SPU poslala Zveza slovenskih organizacij. V tem pismu ZSO opozarja, da so zahteve KHD in koroške FPO naletele na velik odpor koroške in avstrijske demokratične javnosti. Stro- kovno in politično so jih zavrnili številni strokovnjaki, pedagogi, pravniki in demokratične organizacije. Med temi so tudi številne socialistične in socialistično dominirane organizacije, ki so se izrekle za ohranitev skupne vzgoje in izgradnjo dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem. „Poznamo zagovor deželnega tajnika socialistične stranke dr. Ambrozyja, češ, da so bili pri odločitvi o objavi merodajni gospodarski argumenti," pravi ZSO v svojem pismu: „Ker pa si ne moremo misliti, da je KTZ finančno odvisna od denarja KHD, je politična dimenzija objavljanja vsekakor odločilna. Pridružujemo se kritiki zaradi objavljanja oglasov, ki prihaja iz vrst koroških socialističnih mladinskih organizacij, in jo tudi podpiramo. Upamo, da je ta kritika za odnos večine članov koroške socialistične stranke do nemškonaciona-listične in protislovenske miselnosti bolj reprezentativna kot dejstvo, da ste se odločili objavljati oglase KHD." ZSO poziva glasilo koroške SPU, naj raje redno daje prostor za objavljanje objektivnih člankov o slovenski narodni skupnosti in takih prispevkov, ki pospešujejo sodelovanje med slovensko in nemško govorečimi Korošci. „Ta- ko se bo z vašo pomočjo popravilo vzdušje na Koroškem in se socialistični stranki ne bo treba bati ljudi, ki s protislovenskimi parolami ter z obujanjem in ohranjevanjem predsodkov do manjšine lovijo glasove koroških volilcev." IN URADNI „KLZ" Podobno pismo je poslala ZSO tudi uradnemu listu Karntner Landeszeitung. Poudarila je, da pomeni posebno žalitev slovensko govorečih deželanov, ker oglase KHD objavlja tudi list, ki je glasilo dežele in je torej odvisen od dotacij iz deželnih sredstev, h katerim prispevajo vsi davkoplačevalci ne glede na materin jezik. ..Spoštovanje identitete in pravic manjšine mora biti samo po sebi umevno eden od osnovnih kriterijev za časopis, ki ga izdaja dežela," poudarja ZSO. ..Objavljanje oglasov KHD pa je v očitnem nasprotju s tem kriterijem." V obeh pismih je ZSO izrekla pričakovanje, da bosta upoštevala njen protest, „ki je tudi izraz zaskrbljenosti za nadaljnji razvoj slovenske narodne skupnosti ter enakopravnega in mirnega sožitja med obema narodoma na Koroškem", obenem pa izrazila željo, da bosta nehala objavljati oglase KHD ter njeno mnenje posredovala svojim bralcem. Žrtve fašizma nas obvezujejo da se borimo proti pojavom neonacizma Mednarodno srečanje protifašističnih borcev pri Peršmanu Zveza koroških partizanov je biia prirediteij veiikega mednarodnega srečanja bivših partizanskih borcev in aktivistov ter demokratov treh sosednjih dežei, ki so se minuio nedeijo zbrati pri Peršmanu v Podpeci. Več kot 500 udeiežencev iz Avstrije, itaiije in Jugosiavije se je zgrniio okoii spominskega doma, kjer so nacistični krvniki še teden dni pred koncem druge svetovne vojne zagrešiti krvav ziočin nad Peršmanovo družino. Prišii so stari borci ter pripadniki mtade generacije, da ob spomeniku, ki je posvečen partizanskemu boju proti fašizmu, skupaj manifestirajo za mir, prijateijstvo in sožitje med narodi. Na začetku bogatega kulturnega sporeda, ki so ga izvajale pevke in recitatorke ter jeseniška godba na pihala, je predsednik ZKP Janez Wutte-Luc posebej pozdravil vrsto častnih gostov. Med njimi so bili generalni konzul SFRJ v Celovcu Marko Kržišnik s soprogo, predstavniki Zveze združenj borcev NOV Slovenije, borčevskih in pri-porniških organizacij iz Koroške ter organizacije italijanskih partizanov ANPI, zastopniki prvega avstrijskega partizanskega bataljona ter štajerskih partizanov, predstavniki organizacij koroških Slovencev in zastopniki obmejnih občin z obeh strani meje. V svojem govoru je tov. Luc spomnil na dogodke pred štiridesetimi leti, ko se je tudi pri nas na Koroškem uspešno širil partizanski boj in je skoraj 80 odstotkov prebivalstva na južnem Koroškem aktivno sodelovalo z osvobodilnim gibanjem ter ga podpiralo. Čeprav je nacistični režim pritiskal na prebivalstvo, so na celotnem ozemlju južne Koroške nastajali odbori OF in so se množile partizanske edi-nice, je dejal govornik, ki je posebej omenil tudi pohod partizanov na območje Svinške planine, da severno od Drave zaneti iskro upora. „Povsod, kamor smo prišli, so nas z veseljem sprejeli, ker smo oznanjali skorajšnji konec nacizma in njegovega zločinskega nasilja", je naglasil predsednik ZKP. Zaradi tega uspešnega poleta pa je Himmler poslal na Koroško zloglasni 13. SS-regiment, ki si je nabral ..izkušnje" že v bojih na Poljskem. Prišel je z nalogo, da obračuna s partizanskim gibanjem na ozemlju samega nemškega rajha — na Koroškem. „Čim bolj je rasla udarna moč narodnoosvobodilne vojske, tem bolj je postajalo naciste strah pred končnim obračunom. Zato so še zaostrili svoje nasilje in le dober teden pred koncem vojne v Evropi zagrešili še zadnji veliki zločin tukaj na tem zgodovinskem kraju, kjer se danes nahajamo: 25. aprila 1945 so zločinsko pobili 11 članov Peršmano-ve družine ter požgali njihov dom." Ob koncu svojega govora je predsednik ZKP dejal, da se moramo koroški Slovenci žal še danes boriti za uresničitev tistih pravic, ki so nam zagotovljene v 7. členu državne pogodbe, kateri je sad naše požrtvovalne in junaške borbe proti fašizmu. Obenem pa vetja naša borba tudi pojavom neofašizma, kajti nacifašizem še živi in deluje naprej, pod plaščem demokracije skuša doseči svoje cilje, je poudaril govornik. 2e vsa povojna leta opozarjamo pristojne oblasti in vplivne državnike na nevarnost neofašizma, ki se skriva in deluje v raznih demokratičnih strankah in ustanovah. Toda vsa ta opozorila so bila zaman in šele v zadnjem času, ko so razne neofašistične organizacije pokazale svoj pravi obraz, so se začele avstrijske oblasti zavedati, kam lahko pripelje takšno rovarjenje. „Še posebno pa občutimo to dejavnost koroški Slovenci, ko v napadih na naše pravice skušajo z navidezno demokratičnimi sredstva doseči tisto, česar njihovim prednikom ni uspelo z največjim nasiljem", je ugotovit tov. Luc. „Zato se ne smemo pustiti uspavati in ne smemo čakati, da bodo naše zahteve uresničene, marveč moramo vzeti našo usodo še bolj v svoje roke — kajti imeli bomo le tisto, kar si bomo priborili z lastnim bojem. Mi, ki poznamo grozote vojne in ki smo se borili za pravičnejši svet, moramo te svoje izkušnje prenašati na mlade rodove, da se bodo z nami borili za mir in enakopravnost med narodi vsega sveta." V kratkih besedah so obudili spomin na skupni boj proti fašizmu tudi zastopniki borčevskih organizacij Slovenije ter gorenjskih in av-strijsko-štajerskih partizanov, ki so v duhu tega bojnega tovarištva zagotovili koroškim Slovencem solidarnost in podporo v boju za narodni obstoj in za enakopravno uveljavljanje na vseh področjih družbenega življenja. Prireditev je izzvenela s tovariškim srečanjem, kjer so v prijetnem domačem vzdušju stari soborci in mladi prijatelji skupaj obujali spomine in utrjevali medsebojne vezi — z željo, da bi taka srečanja pomagala uresničevati cilje, za katere so pred štirimi desetletji padale krvave žrtve: mirno in prijateljsko sožitje med ljudmi, narodi in državami. Mtadina evropskih narodnostnih skupnosti za obvezno dvojezično šolstvo na Koroškem Mladina evropskih narodnostnih skupnosti (Youth of European Natio-nalities), ki se je kot naslednica bivše miadinske komisije FUENS konstituirala kot samostojna mladinska organizacija, je na svojem ustanovnem kongresu v Knivsbergu na Danskem obravnavala med drugim tudi položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. v posebm resoluciji, ki so jo poslali avstrijskemu kanclerju Sinosvtzu, pod-kanzlerju Stegerju in ministru za pouk Zilku, je omenjena organizacija obsodila prizadevanja nemškona-cionalnih sil na Koroškem za odpravo oz. okrnitev dvojezičnega šolstva. Z uresničitvijo teh prizadevanj — je rečeno v resoluciji — bi bilo v Avstriji veljavno in pedagoško preizkušeno načeto skupne vzgoje na Koroškem kršeno z ozirom na skupno vzgojo slovensko in nemško govorečih otrok. „Zahteve FPU in KHD je možno razumeti kot zahtevo po geto-solah za Slovence", pravi resolucija. „Le-te bi pomenile za slovensko govoreče otroke izolacijo namesto integracije. Razen tega bi bilo s tem dvojezično ozemlje glede na šolstvo v svojem obsegu močno skrčeno." Mladina evropskih narodnostnih skupnosti poziva zvezno vlado, naj zavrne vse poskuse, ki stremijo za odpravo dvojezičnega šolstva, slovenski narodnostni skupnosti pa neomejeno prizna vse pravice, ki so ji zajamčene v členu 7 državne pogodbe. Pri tem se omenjena organizacija izrecno zavzema za obnovitev takega dvojezičnega pouka na dvojezičnem območju Koroške, kakor je bilo v veljavi v letih od 1946 do 1958 (se pravi, obvezen dvojezični pouk za vse otroke tega ozemlja, kakor to kot najbolj ustrezno in koristno rešitev zahtevajo tudi slovenske organizacije — op. ured.). V tej zvezi Mladina evropskih narodnostnih skupnosti pozdravlja odločbo ustavnega sodišča, po kateri je manjšini treba priznati več pravic, ker sicer ni zagotovljena njena enakopravnost. Posebej Steger-ja kot predsednika FPO pa organizacija prosi, naj na Haiderja in njegove strankarske prijatelje vpliva v tem smislu, da bi umaknili svoj predlog po spremembi dvojezičnega šolstva. Kam vodi to stopnjevanje? ^ Also hat die Geschichte in Karnten noch keinen „Schlu8strich" gezogen. Sie zieht ihn unter zwei Volker nur, wenn eines von ihnen nicht mehr besteht. So ist der Abwehrkampf von 1920 im Jahr 1970 immer noch Ab-wehrkampf mit den Waffen des Herzens und des Geistes und wird es bleiben, so lange es ein deutsches Volk hier, ein slowenisches dort gibt. Ruf der Heimat oktober 1970, štev. 14 ^ „Man darf sich aber nicht nur damit begnugen, da8 dieses Land frei und un-geteilt bleibt. Dieses Land wird nur dann frei sein, wenn es ein deutsches Land sein wird." Haider (FPO) na prireditvi nemškega telovadnega društva (Deutscher Turnver-ein) v Šentjakobu, 1.7. 1984. Kladivo po!etje 1984, štev. 4/7 NEMŠKI ZNANSTVENIK POUDARJA: Zahteve po ločevanju šol so „politično več kot dvomljive" Z začudenjem in „z zmajevanjem z glavo" je o zahtevah nemškonacio-nalnih krogov na Koroškem po odstranitvi oz. okrnitvi dvojezičnega šoistva sliša! tudi nemški znanstvenik prof. dr. Georg Auernheimer z inštituta za vzgojne znanosti na univerzi v Marburgu v Zvezni republiki Nemčiji. „To bi, v kolikor bi mednarodni pogodbeni položaj to sploh dopušča!, pomenilo pedagoško nazadovanje ter bi povzročilo kulturno osiromašenje ne le za slovensko govorečo manjšino, temveč tudi za nemško govorečo večino tega območja," poudarja nemški znanstvenik ter dodaja, da so motivi za zahteve po etničnem razlikovanju šolstva na Koroškem ..politično več kot dvomljivi". Prof. dr. Auernheimer pravi, da iz lastne izkušnje (ko je deloval kot asistent na dunajski univerzi) pozna diskriminacijo etničnih manjšin s strani nekaterih, ravno tudi akademskih krogov v Avstriji. Ko izraža upanje, da te sile ne bodo uspele, zagotavlja, da se bo tudi pri kolegih na avstrijskih univerzah zavzel za njihov angažma proti nameravani reviziji šolske zakonodaje. Knaflova šolska modrost: zožiti, poslabšati, ukiniti! Toda štirje članki v „Osterreichische Monatshefte'* nasprotujejo Knaflu ,.Ali je Knafl že obrnil svojo zastavo po heimatdienstovskem vetru?" smo na istem mestu spraševali začetek julija, ko je predsednik koroške ljudske stranke Stefan Knafl razlagal svoje stališče do dvojezičnega šolstva. To vprašanje je še bolj umestno, če preberemo Knaflov članek v vseavstrij-skem teoretičnem glasilu ljudske stranke „8sterreichische Monatshefte". Novejša izdaja teoretičnega glasila pa daje tudi povod za ugotovitev, da znotraj ljudske stranke heimatdienstovska fronta ni več tako močna, saj se v tej predvolilni številki oglašajo tudi Maria Halmer (glavna urednica Karntner Kirchenzeitung), oba predsednika slovensko-nemškega koordinacijskega odbora krške škofije dr. Ernst Wa!dstein in dr. Valentin Inzko, ter šolski strokovnjak in izobraževalni referent koroške ljudske stranke mag. Walter Juritsch: vsi po vrsti odklanjajo ločevanje šolarjev po narodnosti in tako ugovarjajo predsedniku stranke Knaflu. Čeprav Knafl uvodoma obljublja obširen prikaz trenutne manjšinske situacije in pogled na bodočnost, ostaja v svojem članku v zelo ozkih stvarnih in ideoloških okvirih. Za Knafla j.e izhodišče ugotovitev: Nemščina je državni jezik. To je hkrati že njegova osnovna politična izpoved, ki naj bi se ji podredili tudi pripadniki manjšine. Svojega, v resnici destruktivnega, stališča do manjšine pa tudi ne skriva ob koncu članka, ko ugotavlja, da ljudska stranka ..zastopa pripadnike narodne skupnosti v obsegu, ki je znosen za večino (im AusmaB der Zumutbarkeit fiir die Mehrheit)". Celo v teoretičnem članku Knafl ne skuša razviti vsaj kakšnega navidezno pravičnega stališča, on izhaja iz stališč večine in konec! Ko opisuje šolsko prakso, obžaluje, da na dvojezičnih šolah ni mogoče nastavljati „samo-nemškogovorečih učiteljev" ter trdi da trenutni način poučevanja „ni popolna učna metoda". Ko pa govori o heimatdienstov-skih zahtevah, niti z besedico ne od- klanja ločitve šolarjev, nasprotno: dobrohotno jih razlaga. Zato je tudi jasno, da v njegovih konkretnih predlogih ni govora o kakem razvoju ali zboljšanju dvojezičnega pouka. Predsednik ljudske stranke predlaga: — zožitev dvojezičnega pouka na občine, kjer je po zakonu o narodnostnih skupinah slovenščina uradni jezik in kjer so dvojezični krajevni napisi; — v krajih, kjer j,e malo prijav, pouk slovenščine šele po rednem pouku; — in nazadnje ukinitev možnosti dvojezičnega pouka, tam kjer že dalj časa ni prijav. Knaflova šolska modrost predvideva za manjšino torej le zoževanje, poslabšanje 'in ukinjevanje! Vsi ostalli štirje članki, ki tvorijo težiščno temo pete letošnje številke ..Osterreichische Monatshefte", se po vsebini in načinu pisanja močno razlikujejo od Knaflovega članka. Juritsch: VZ teži k idejam Heimatdiensta Magister Walter Juritsch, ki je pri koroški ljudski stranki odgovoren za izobraževanje funkcionarjev, opozarja v nasprotju s svojim predsednikom, na dejstvo, da je sramotna kampanja KHD-ja in FPO pri nekaterih funkcionarjih OVP padla na rodovitna tla. Zato opominja člane stranke, naj se spominjajo na sklepe salzburškega programa iz leta 1972 in odločno in načelno odklonijo zahteve po ločevanju, saj prepušča OVP vsakemu članu kako se odloči v manjšinskem vprašanju. O koroški ljudski stranki pa trdi, da dopušča takšno poročanje svojega glasila „Volkszeitung", ki teži k idejam heimatdiensta. Obžaluje tudi, da manjka v tem časopisu objektiv- na informacija o ozadjih manjšinskega vprašanja. Se bolj jasen pa postaja Juritsch, ko zavrača predloge KHD-ja in FPO po ločevanju šolarjev, ker „niso v smislu samoodlo-čanja slovenske narodne skupnosti". Odklanja tudi napačno obliko demokracije, ki dopušča, da odločajo o dvojezičnem šoltvu ljudje, ki so izven tega območja. Juritsch vidi v manjšini tudi člen v čezmejnem sodelovanju Koroške, ]3o pozivu, da naj Slovenci sodelujejo v sosvetih, se Juritsch ob koncu članka sprašuje ali se vsak ovp-jevski funkcionar res s srcem in s pametjo bori za odstranitev etničnih predsodkov v deželi ! Pomotoma do resnice V sobotni številki ..Voikszeitung" so v KHD-jevskem ogiasu pomoto) zamenjali besedi ..Mehrheit" in ..Minderheit". Tako je prišla v oglasu h matdiensta končno resnica na dan! Zelo jasne besede za koroške razmere ima vodilna urednica „Karnt-ner Kirchenzeitung" Maria Halmer, ki govori o nemem umiranju koroških Slovencev. Prav posebno kritizira pisanje koroških dnevnikov in tednikov, v katerih ni težko najti protislovenskega poročanja v vseh letih po letu 1945 do danes. Halmer ugotavlja, da mnenje o Slovencih v javnosti delajo nemškopisoči časopisi, ti pa imajo večino, ki (Slovence) dobesedno zmečka! 2ivo poroča tudi o uredniškem delu „Volkszeitung", pri kateri je bila zaposlena 12 let. Prej je bilo na dnevnem redu, da sploh niso uporabljali slovenskih tiskovnih izjav, da niso obiskali slovenskih prireditev, da so sodelavce, ki so se trudili za objektivnost, ožigosali za „kriptokomunistične" ipd. Maria Halmer zatrjuje, da se bo skupno s uredništvom „Karntner Kirchenzeitung" še naprej opirala na stališča, ki so zapisana v besedilu sinode in tudi v papeški encikliki, in da se bo še naprej trudila za objektivno poročanje o manjšini. Dr. Ernst Waldstein v svojem prispevku ugotavlja, da je za razvoj manjšine potrebna zadostna šolska izobrazba, ki jo mora spremljati še zdravo razmerje do večinskega naroda na podlagi enakopravnosti. Ob zahtevah po ločevanju se mu vsiljujejo primerjave z rasno diskriminacijo v Južni Afriki in v južnih državah ZDA, pravi Waldstein. Dr. Valentin Inzko, ki temeljito predstavi razvoj dvojezičnega šolstva od monarhije do danes, pravi, da je dvojezično šolstvo mogoče še izgrajevati. Inzko tolmači tudi stališče slovenske manjšine, da bi ločevanje šolarjev po likvidaciji obveznega dvojezičnega šolstva pomenilo nadaljnjo globoko zarezo v dvojezično šolstvo. Poletna številka ,,Die Brucke" Tudi stvarne informacije o slovenski kulturi Kadar odprem izdajo kakšne revije, me najprej zanima, če je v njej tudi kaj o naši iiteraturi aii kuituri spioh. Toda na Koroškem je !e maio takih revij, ki bi redno pisaie o koroških Siovencih. izjema je !e kutturna redno seznanja o dogajanju stoven- Mladinski dom Slovenskega šolskega društva (MIKSCHALLEE 4, 9020 CELOVEC) # sprejema dijake Zvezne gimnazije za Slovence, vseh splošnoizobraževalnih in poklicnoizobraževalnih srednjih in višjih šol, študente ter vajence $ Dom je sodobno urejen. Dvo- in triposteljne sobe s prho in straniščem ter z mestom za individualno učenje $ Dom stoji v neposredni bližini Zvezne gimnazije za Slovence, tako, da gojencem ni treba prečkati nobene glavne ceste (glej načrt!). Za druge šole obstojajo dobre prometne zveze. $ Vzgojne skupine štejejo med 12 in 18 gojencev. Vsaka skupina ima svojo učilnico in prostor za tiho učenje. $ V vsakem nadstropju je vzgojiteljska soba za oddelčne vzgojitelje $ Gojenci bodo dobivali strokovno pomoč pri učenju. Vzgojitelji so večinoma domačini — absolventi Slovenske gimnazije. # V šolskem letu 1984/85 bo na razpolago tudi sodobna telovadnica z možnostmi za vse dvoranske športe, ki bo hkrati služila tudi kulturnim in drugim namenom. Možnosti smotrne uporabe prostega časa se bodo s tem še bistveno povečale. $ Klubski prostor. $ Samopostrežna kuhinja. # Poldnevno bivanje za dijake, ki odhajajo zvečer domov (kosilo, pomoč pri učenju); mesečnina znaša šil. 700.— # Mesečna vzdrževalnina za polno oskrbo znaša šil. 1.800.— # Za študente znaša najemnina za sobo šil. 1.200 — Obstoja pa tudi možnost polne oskrbe. Prijave sprejema Mladinski dom, Mikschailee 4, 3020 Celovec, tel. (0 42 22) 35 6 51 L Zvezna gtmnazija ^ za Siovence J Center Kulturne novice revija „Die Brucke", ki svoje bralce ske književnosti v deželi ob Dravi. Zato sem tudi v novi izdaji „mo-stu" najprej poiskat tiste strani, na katerih urednik objavlja prispevke slovenskih avtorjev ali članke o njihovih litrarnih uspehih. Tudi tokrat nisem bil razočaran. Najprej sem se ustavil ob članku Marije Pink, ki bralcem predstavlja prevajalca Herberta Kuhnerja, ki se je rodil na Dunaju, svojo mladost preživel v Združenih državah Amerike, kjer je tudi študiral in se uveljavil kot pesnik in pisatelj, od leta 1963 pa spet živi v Avstriji in se posveča prevajanju evropske literature v angleščino. Posebno se Kuhner ukvarja s prevodi literature malih narodov — tudi manjšin. Kot tak je bi) tudi pobudnik za izdajo antologije poezije gradiščanskih Hrvatov, Slovensko prosvetno društvo „Sr-ce" v Dobrli vasi je prejšnji četrtek vabilo na koncert inštrumentalno vokalnega ansambla Alpski kvintet s pevko Ivanko in Edvinom. Kot znano, je bit koncert na dvorišču samostana v Dobrli vasi, kamor je SPD „Srce" vabilo že večkrat. Tudi tokrat je prišlo okoli osemsto obiskovalcev, ki so z velikim navdušenjem prisluhnili zvokom priljubljenega ansambla. Alpski kvintet, ki vse leto gostuje doma in v tujini, deluje že 18 let in bo v teku svoje kariere v letošnji jeseni prejet že četrto zlato ploščo. Vodja ansambla, Jože Antonič, je povedal, da povsod, kjer nastopajo, zaigrajo oz. zapojejo šest slovenskih pesmi, pri čemer je mislil na svoje turneje izven Slovenije. Na željo prireditelja pa seveda zaigrajo tudi več slovenskih ki je lani v angleškem prevodu izšla pri založbi Baumuller. Prevode je Kuhner opravil skupno z gradiščanskim pesnikom Petrom Tyra-nom. Posebno razveseljivo je, da je Kuhner, kot piše Pinkova, skupno s Feliksom J. Bistrom pripravil še antologijo koroške slovenske poezije, ki bo letos izšla v skupni založbi Mohorjeve družbe in Slavica Publishers v Ohiu. Koroški pesnik in pisatelj Janko Ferk predstavlja Celovški Zvon, medtem ko se v drugem sestavku ukvarja z liriko Gustava Januša in njegovim prevajalcem Petrom Handkejem. Ferk piše o tem, kako je do prevoda in tiska Januševih pesmi v slovenskem izvirniku in v pesmi. Alpski kvintet ima v svojem repertoarju tudi več skladb, napisanih za solo trobente ali baritona, kar publiko še posebej navdušuje. Slovenski obiskovalci, ki so zadnjič prišli v Dobrlo vas, so bili malce razočarani, ker so pričakovali več slovenskih pesmi. Sicer je koncert bil prirejen v času turistične sezone, vendar bi prireditelj ob dogovarjanju z ansamblom moral malo misliti tudi na domačo publiko. Obiskovalci-domačini so se zelo razburjali, ker je povezava bila pretežno nemška. Bolje bi bilo, če bi ansambel namesto tega zaigral kakšno melodijo več. Sicer pa moramo reči, da je koncert bil splošno lep kulturni užitek, posebno kar zadeva odlično kvaliteto skladb in njihove izvedbe. nemškem prevodu prišlo in da ima poleg Petra Handkeja precejšnje zasluge za izid, zlasti slovenske zbirke, tudi Franc Kattnig. Kulturno pismo iz Furlanije-Ju-lijske krajine je spet napisa! Lev Detela, ki živi na Dunaju in kulturno življenje te pokrajine spremlja iz te oddaljenosti. Za to je naslov njegovih prispevkov malce zgrešen. Žal kulturnega pisma iz Slovenije v „Die Brucke" ni več kakor tudi pregleda večjih kulturnih prireditev v prostoru Alpe-Jadran. Morda bi o kulturnem dogajanju v Sloveniji lahko pisal kdo iz vrst koroških Slovencev, saj je Celovec Ljubljani bliže kot Dunaj Trstu! Pregled prireditev pa bi seveda bil koristen le, če bi revija izhajala redno, kar pa žal ni slučaj. Sicer bi pa to skrb lahko opravljalo dnevno časopisje, če bi tudi tam vladal duh pravega sožitja in kulturne osveščenosti. V poletni številki „Die Brucke" je še vrsta drugih zanimivih prispevkov. Naj med njimi omenim samo zapis ob 25-letnici smrti Josef-Friedricha Perkoniga in delovanja družbe, ki so jo poimenovali po tem velikem pripovedniku Koroške ter posredniku spoznavanja med kulturama obeh sosednjih dežel, Slovenije in Koroške, in esej o koroškem slikarju Herbertu Boecklu, namenjen 90-letnici rojstva tega velikega slikarja Koroške. J. Z. ,Kolo' v Borovljah V organizaciji Krščanske kulturne zveze in v sodelovanju krajevnih društev Borovelj in okolice, je v nedeljo v boroveljski mestni hiši gostoval eden najboljših jugoslovanskih folklornih ansamblov „Ko-to" iz Beograda. Čeprav so se organizatorji močno trudili, da bi napolnili veliko dvorano, obisk ni bil zadovoljiv, saj je na nedeljsko prireditev prišlo le okoli 150 ljudi. Verjetno je temu botrovalo izredno vroče vreme, očitno pa je ob tem gostovanju prišlo do kolizije številnih prireditev, ki so se odvijale ob istem času. Prireditelji bi pač morali le malo pomisliti, ker so nekatere prireditve bile najavljene že v letnem prireditvenem koledarju. škoda je, da tako odlične folklore iz Beograda ni videlo več ljudi, kajti spored je bit zelo dovršen, pač tak, kakršnega zmore podati le poklicni ansambel. Če bi prireditev bila nastavljena za večerno uro, bi obisk gotovo bit boljši, ker od letoviščarjev nikakor ni pričakovati, da bi se lepemu poletnemu dnevu umikali v dvorano. Najbrž so se tudi naši rojaki raje odločiti za prireditve na prostem. Upajmo, da do take organizacijske pogreške v prihodnje ne bo več prišlo. Aktivnost SPD Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v Šentvidu v Podjuni ni aktivno le v jesenskih in zimskih mesecih, ampak tudi v času turistične sezone. Kot znano, v tem času izvede s svojimi skupinami kar precej nastopov, namenjenim letoviščarjem. Tako je tudi v letošnjem letu, saj imajo ansambli „Da-nice" in sosednjih društev za seboj že številne prireditve, ki jih je or-^ ganiziralo naše društvo. Mislimo, da je prav, če prikličemo v spomin prireditve, ki so potekale v tem okviru, čeprav niso v prvi vrsti namenjene našim rojakom, a je le prav, da o njih zvejo tudi bralci Slovenskega vestnika. Naše društvo je prvo tovrstno prireditev izvedlo že meseca junija. Tedaj je naše društvo gostovalo v GroBgrundlachu, kjer naše druš- V Jakopičevem razstavišču v Ljubljani so ob koncu minuiega tedna odprti pregtedno razstavo stikarskih in grafičnih de) WERNERJA BERGA. Pri tem gre za nekotiko skrčen obseg retrospektivne razstave, ki je bita spomtadi v Cetovcu. V Ljubtjani je na ogted 59 stik in tesorezov nastatih v tetih od 1931 do 1981. Obiskovalcem Bergove razstave pa je na votjo izčrpen katatog z 237 reprodukcijami Bergovih det. Kot znano, bodo Ber-govo razstavo v istem obsegu prikazati še na Dunaju, v Grazu, Innsbrucku, Wuppertaiu in Wiesbadnu. H V Putju se je pravkar končat 31. festivat jugostovanskega igranega fit- tvo s tamošnjimi kulturnimi dejavniki že deset let goji prijateljske stike. To prireditev oz. gostovanje navajamo zato, ker mislimo, da prav tako spada v čas turistične sezone. 10. julija je naše društvo vabilo na kulturni večer v kulturni dom „Danica" v Šentvidu. Spored so oblikovali mešani zbor, trio Korotan s pevci, mlajši mladinski pevski zbor ter dekliški tercet, besede povezave pa sta imela na skrbi Stanko in Mirko VVakounig. Naslednji kulturni večer je bil na Breznikovem campu. Čeprav vreme ni bilo ugodno, je prireditev na prostem zelo uspela. Poleg društvenih skupin je pri sporedu sodelovala še folklorna skupina SPD „Trta" iz Žitare vasi. Potem je bila še prireditev za turiste 27. julija 1984 pri Uranku v Veselah. Tedaj je SPD ma na katerem vsako teto podelijo najvišje nagrade za dosežke na področju fitmske umetnosti. Letos je bit proglašen za najbotjši fitm teta „Bat-kanski špijon" in nagrajen z veliko ztato areo. Razumljivo je, da je tudi glavni igralec fitma „Baikanski špijon" Danito Stojkovič prejet ztato areno za najbotjšo moško vtogo. Med nagrajenci tetošnjega putjske-ga filmskega festivata je tudi Slovenec Branko Gradišnik, ki je ztato areno prejet za najbotjši scenarij, napisan za film Boštjana Vrhovca „Leta odtočitve". Najbotjši režiser letošnjega festivata pa je Rajko Grtič, ki je za svoj fitm „V zrelem življenju prav tako prejel ztato areno. ..Danica" kot prireditelj k sodelovanju vabilo še moški pevski zbor SPD „Vinko Poljanec" v Škocija-nu, pri slednjem pa je trio Korotan gostova) na njegovi prireditvi za letoviščarje. Sodelovala sta še ansambel Korenika in pop skupina Zmeda, ko sta igrata za ples. Ansambel Zmeda, ki deluje v okviru SPD ..Danica", je nastopil še v mladinskem letovišču ..Kinder-land". Ob tej priložnosti je na mestu, če še sporočimo, da je naše prireditve, 7. in 10. julija letos, posnet nek gost z Dunaja in jih za člane društva, zlasti nastopajoče, predvajal v našem kulturnem domu. Za člane zbora in trio, je videofilm bi! zelo zanimiv, saj so na TV zaslonu lahko videli svoj kulturni nastop. D. K. Tekmovanje harmonikarjev Kulturno umetniško društvo v Ljubečni za 25. in 26. avgust 1984 razpisuje tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko za Zlato harmoniko Ljubečne. Prvi dan, 25. avgusta bo predtekmovanje na Frankolovem, naslednji dan, 26. avgusta 1984 pa se bodo najboljši pomeriti še na velikem finalu v Ljubečni. Za letošnje tekmovanje so organizatorji pripravili precej novosti. Tako bo harmonikarje ocenjevala sedemčlanska strokovna komisija. Najboljša in najslabša ocena se v seštevku ne bo upoštevala. Harmonikarji bodo razdeljeni v starostne skupine. Poleg pokala Zlata harmonika pa bo tudi občinstvo s svojim glasovanjem izbralo harmonikarja za katerega bo menilo, da je najboljši. Ta bo prejel posebno nagrado. Harmonikarji, ki želijo sodelovati pri tekmovanju, naj na naslov prireditelja KUD LJUBEČNA, Ljubečna 17, 63211 Škofja vas, čim prej pošljejo svojo prijavo. Za finaliste bo prenočišče poskrbel organizator. Vsi ostali lahko sporočijo željo po prenočišču. Tudi za te bo poskrbel organizator. Cena prenočišča bo zelo nizka. Harmonikarji s Koroške, svojo prijavo lahko pismeno ali ustmeno sporočijo na tajništvo Slovenske prosvetne zveze, Celovec, Gasometergasse 10 (tel. 0 42 22 - 32 5 94). Tam so na voljo tudi vse podrobnosti o tekmovanju. Slovensko prosvetno društvo ..Svoboda" v Logi vasi vabi na slavnostno prireditev ob 80-letnici obstoja ki bo v soboto 11. avgusta 1984 ob 20. uri v gostilni Jagerwirt v Logi vasi. Spored oblikujejo: moški pevski zbor SPD „Bilka" iz Bilčovsa mešani pevski zbor SPD ..Edinost" iz Škofič mešani pevski zbor „Mojcej" iz Šentilja moški pevski zbor SPD ..Svoboda" iz Loge vasi Alpski kvintet gostova! v Dobrti vasi „Danica" v času turistične sezone Tradicionalni pohod na Obir Spet je Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem vabilo na vsakoletni pohod na Obir. Devetega pohoda preteklo nedeljo se je ob lepem vremenu udeležilo razveseljivo veliko planincev in prijateljev narave, čeprav je isti dan bila v bližnji okolici na izbiro še vrsta drugih prireditev in srečanj. S toliko večjim zadoščenjem je na dogovorjenem zbirališču vrh Obirja društveni predsednik dr. Gu-sti Brumnik imenoma pozdravil predsednika SPD „Herman Velik" Jurija Maka. sedanjega in bivšega predsednika Slovenskega planinskega društva Celovec Francija Kropivnika in Lubota Urbajsa, za- stopnika Slovenskega vestnika Vin-kota VVieserja ter tajnika SPZ dr. Jankota Malleja. Prisrčno dobrodošlico je izrekel vsem, ki so letos prišli iz selskega Kota, Šmarjete, Čahorč, Slovenjega Plajberka, Celovca, Škocijana, Železne Kaple, Lepene, Kort in celo iz Trsta, toplo pa je sprejel tudi precej močno ekipo iz Žirovnice/Zabreznice s pevci nam vsem že dobro znanega moškega okteta. Potem ko je predsednik Brumnik v kratkih, a jedrnatih stavkih orisal tik pokojnega aktivista naše narodne skupnosti Hermana Velika, smo prav radi prisluhnili petju moškega okteta DPD France Prešeren iz Žirovnice. Zadovoljni smo se počasi odpravili nazaj k Železnokapel-ški koči, kjer nas je s harmoniko sprejel Pegrinov Breti. Za silo smo si opomogli, nato pa nadaljevali pot k Marufu, kamor smo bili povabljeni na piknik. Za ..kuhinjsko dežurstvo" so letos bili odgovorni Angelca, Mici in Feliks. Svoje delo so opravljali zares pohvale vredno, saj nikomur ni bilo treba trpeti ne lakote, še manj pa žeje. Kar prijetno smo se počutili, še posebno zato, ker se nam je vmes spet pridružil Breti in s spretnimi prsti svoji harmoniki izvabljal melodijo za melodijo. Tako še posebej pride do izraza priljubljenost tovrstnega piknika. Mnogo obiskovalcev iz doline, ki se iz kakršnihkoli vzrokov ne more povzpeti na vrh Obirja, kljub temu zelo ceni v kotlu kuhane klobase, osvežilne pijače ter petje ob harmoniki, kako drugače bi nam iz leta v leto tako zanesljivo prihajali delat družbo? Vsekakor smo jih veseli, saj doprinesejo svoj delež k dobremu razpoloženju. Da bo ostal tudi kakšen spomin za društveni arhiv, je s polaroid-kamero poskrbel Zdenko, ki nam je kar na licu mesta ..sproduciral" nekaj zanimivih fotografskih posnetkov. Čeprav je to bil že 9. pohod na Obir, se prav med domačini Obir-čani vsako leto še znajde kak novinec. Tako so se tokrat pohoda prvič udeležili Bohnečev Hanzi in Sixtus ter Gradišnikov Folti. Gotovo ni žal ne njim, niti ostalim udeležencem, da smo spet skupno „za-sedli" Obir. Danes otvoritev 33. lesnega in 51. celovškega sejma Od 10. do 15. avgusta se bo odvijala v Celovcu največja sejemska prireditev na Koroškem. Po izjavi direktorja Dr. Kleindiensta je bil sejem že pred meseci razprodan. Po njegovih besedah bo letošnja prireditev „sejem superlative". Tradicionalni lesni sejem v Celovcu je internacionalno priznan in velja za Mekko gozdnega in lesnega gospodarstva. Letos pričakujejo okrog 450 razstavljalcev iz vseh evropskih držav, Združenih držav Amerike in Japonske. Tem je na razpolago 35.000 kvadratnih metrov razstavljalnega prostora. Razstavišče je sek-torialno razčlenjeno in ponudba firm sega od predelave lesa, transporta, gozdarstva do finalnih lesnih produktov. Na sejmu bo obiskovalec lahko dobil totalno informacijo o lesnem gospodarstvu. Kot že v prejšnjih letih si bo obiskovalec lahko ogleda! sejemsko žago. Najmodernejša tehnologija in elektronika naj posredujeta gostom fascinacijo avtomatike. Ljudje si bodo lahko s pritiskom na gumb ogledali vse delovne procese na monitorjih. To bo gotovo velika atrakcija letošnjega sejma. Zelo zanimiva bo tudi mizarska delavnica. Letošnji program bo obsegal izdelavo notranjega pohištva. Poleg lesnega sejma teče blagovni sejem (10.—19. avg.). Organizatorji računajo s 1500 razstavljalci, od teh 678 iz Avstrije. Tudi letos bo cela vrsta mednarodnih simpozijev, tiskovnih razgovorov, sprejemov, srečanj, ekskurzij. Nekaj terminov: 13. do 15. 8. 15. mednarodni lesni simpozij 11.8. Nemški dan Dan mizarjev, dan žagarjev 15. 8. Jugoslovanski dan 13.8. Italijanski dan 16.8. Danstarih 17. 8. dan mode itd. Obiskovalci pa se bodo lahko okrepčali v raznih restavracijah in „štantih". Cene pijač in jedi bodo gotovo spet višje kot lani, to se pravi, da bo mora! gost globlje seči v žep. Vsi tisti, ki iščejo zabavo in razvedrilo bodo seveda tudi prišli na zabavišče — od 9. do 18. 9. do dveh zjutraj. Jutri bo zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo, dipl. inž. Gunter Haiden na celovškem sejemskem razstavišču otvoril 33. lesni sejem in 51. celovški sejem. Na razpolago jima bo 103.000 kvadratnih metrov razstavne površine, od katere bo 35.000 kvadratnih metrov pokrite (v halah). Obisk te največje koroške gospodarske prireditve iskreno priporočamo. FRANC ČERNUT 1 S planinci „Auto Celja" v Bosno Nadvse prijateljski odnosi naših planincev s Planinsko sekcijo .Auto-Celje" imajo resda že dolgoletno tradicijo in vsakoletni skupni izleti pomenijo vedno spet edinstveno doživetje. Po doslej skupnem spoznavanju najpomembnejših vrhov posameznih jugoslovanskih republik smo se letos napotili v Bosno, da se povzpnemo med drugim tudi na najvišji vrh Bosne in Hercegovine Mag-Iič 2.386 m. Prisrčen sprejem nas je pričakal v Celju. Pozdrav s starimi znanci — predsednikova dobrodošlica — pesem ob dobri kapljici — obujanje spominov lanskega izleta ob slikah iz Makedonije, in že brni avtobus ob močnem nalivu, blisku in gromu v noč. Preko Zagreba, Slavonskega Broda krenemo ob nastajajočem dnevu mimo Zenice v Sarajevo. Moderni čas in zgodovina se tukaj prelivata v neko čudno harmonijo, ki se zdi očesu spočetka nekam tuja, toda le dotlej, dokler je ne zavestno dojemaš, da se tukaj stikata okcident in Orient. Še močno je v mestu čutiti dih preteklih 14. zimskih olimpijskih iger — njih simbol vabi v izložbah, krasi spominčke vseh vrst, se zrcali v modernih hotelih in daje še poseben pečat štadionu, kjer so bile podeljene olimpijske medalje. Nasprotno pa kraj atentata na avstrijskega prestolonaslednika ne najde skoraj nobene pozornosti več — spominska plošča in stopinje v pločniku se zdijo bolj kot relikvije iz sive davnine. Množice, ki se valijo v Gazi Husrev-begovo džamijo (muslimansko svetišče so v glavnem turisti, ki občudujejo arhitekturo, svoj-stvenost sakralnega okolja, nenazadnje tudi dragocenost, ki med drugim v obliki neprecenljivih preprog pokrivajo tla. Baš-Čaršija — stari del mesta je pravi eldorado zbiralcev spominčkov ročne izdelave, bodisi iz blaga kovine, usnja ali lesa. Tukaj srečavaš ljudi iz vseh delov sveta, slišiš govorice, ki ne veš kam z njimi in imaš vtis živeti v neki pravljici iz Tisoč in ene noči — moti jo edino le hrup motorizacije. Potreboval bi dneve, da bi si ogledal vse znamenitosti, toda nas je vodila pot že ob poldnevu naprej proti Foči, v Tjen-tište, središče nacionalnega parka .Sutjeska", ki ga obkrožajo: Zelengora, Volujak, Maglič in Vučevo. Kraj je znan tako po naravnih posebnostih in lepotah, kot po zgodovinski bitki med nemško okupacijo. Fašistične ter njih kvizlinške enote so na tem področju obkolile glavnino NOV s centralno bolnico in vrhovnim štabom z namero, da tukaj vse uničijo ter tako zlomijo vseljudski upor. Toda 16 brigadam, s številnimi ranjenci, je v herojskem boju uspel prehovd preko reke Sutjeske ter preboj iz nemškega obroča. Mogočen spomenik je posvečen tem veličastnim dogodkom, posvečen žrtvam, padlim za svobodo, katerih imena so ovekovečena v bližnjem muzeju, ki hrani tudi vso dokumentacijo o bitki na Sutjeski. Slikani motivi na stenah pretresljivo prikazujejo vojne strahote tiste dobe. Globoko ganjeni smo od tam kreniti v hriboviti svet. Ustavili smo se še v Pe-ručici — edinem še obstoječem pragozdu v Evropi. Mogočna drevesa s premerom metra in več tvorijo s svojimi silnimi krošnjami pravcato streho, ki jo komaj prodre sončni žarek. Tukaj je narava še nedotaknjena — nemoteno kraljuje tukaj še divjad, saj človeška noga le redko prestopi mejo pragozda — nepoznavalec bi se le težko vrnil iz hoste, polne skrivnosti. Vrsta ledeniških jezer in siloviti slap Skakavac so še nadaljnje znamenitosti tega kraja. Po ozki, gorski poti nas vodi avtobus proti planini. Doslej tako velikemu vozilu še ni uspelo do vrha, našemu šoferju ta mojstrovina s previdno vožnjo in odličnim občutkom uspe. Marsikomu od nas pa se je odvalil težak kamen od srca, ko je zopet začutil trda tla pod nogami. Prostrana, valovita planina je naseljena s številnimi, značilnimi kolibami, ki so preko poletja do-movje kmetom iz doline. Po ogradih se pase živina: krave, konji, ovce in celo prašiči. Tukaj živijo ljudje skromno, nezahtevno življenje brez modernih pripomočkov, brez elektrike, brez vodovoda — le redki osebni avtomobili tu in tam kvarijgo idilično sliko. PRtREDRTVE ZlTARA VAS VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE v nedeljo 12. 8. 1984 ob 20. uri v ljudski šoli v Zitari vasi. Nastopajo: Dekliški pevski zbor Sele, MGV Siittersdorf/Zitara vas, tambu-raški orkester SPD „Zarja" iz Železne Kaple, Duo Sadnikar dz Rikarje vasti, folklorna skupina SPD ,,Trta" v Zitari vasi, MoPZ SPD „Trta" v Zitari vasi. Pohod na Peco v nedeljo 12. 8. 1984 ob 4. uri zjutraj. Kraj: spodnja postaja sedežnice (Pet-zenkonig) v Podkraju Pot: Večna vas—Veški stan (z avtobusom)—Bistriški vrh—zgornja postaja sedežnioe. Cena vožnje z avtobusom in sedežnico: 55 šil. Ob slabem vremenu (padavine) bo pohod v sredo 15. avgusta 1984, ob istem času. Prireditelj: MoPZ „Kralj Matjaž" v Libučah. HODIŠE KOROŠKI VEČER v soboto 11. 8. 1984 ob 20. uri v gostilni Čimžar v Dvorcu. Sodelujejo: Planinski sekstet, Man-nerquintett Rauschelesee, domači tamburaši ter gostje iz Slovenije — plesna skupina iz Gorič. Prireditelj: SPD ..Zvezda" v Hodišah. GLOBASNICA GLOBAŠKA NOC v soboto 18. 8. 1984 ob 20.30 uri pri Sočtarju v Globasnici. Za ples igrajo Fantje treh dolin. Prirediitelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici. Glasbena šola na Koroškem razpisuje mesto GLASBENEGA PEDAGOGA za instrumente: klavir, kitara, harmonika, pihala in godala ter nauk o glasbi Obseg zaposlitve: polna ali delna učna obveznost Pismene prošnje naj se naslovijo na: Kuratorij za Glasbeno šolo na Koroškem, Gasometergasse 10 ali Viktrin-ger Ring 26, Celovec Priložijo naj se spričevala ali druge podlage o kvalifikaciji ŠENTPRIMOZ VEČER PESMI IN FOLKLORE v soboto 11. 8. 1984 ob 20.30 uri v kulturnem domu v Šentprimožu. Sodelujejo: tamburaška skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple, folklorna skupina SPD „Trta" iz Zitare vasi in mešani pevski zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni. Prireditelj: SPD „Danica" v Šentvidu v Podjuni. ZlTARA VAS VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE v nedeljo 12. 8. 1984 ob 20. uri v ljudski šoli v Zitari vasi. Nastopajo: dekliški pevski zbor Sele, MGV Sittersdorf/Zitara vas, tambu-raški orkester SPD „Zarja" v Železni Kapli, duo Sadnikar iz Rikarje vasi, folklorna skupina SPD „Trta" v Zitari vasi, MoPZ SPD „Trta" v Zitari vasi. Prireditelj: SPD ..Trta" v Zitari vasi. Sioveniso prosvetno društvo ,,Radiše" vabi staro in mlado na TEKMO KOSCEV ki bo v nedeljo 12. avgusta 1984 ob 15. uri pri Lipšu v Kozju. Krščanska kulturna zveza razpisuje v okviru akcije zveznega ministrstva za pouk nastavitev absolventa Pedagoške akademije za delovno območje izobraževanja odraslih Interesenti naj se oglasio pri Krščanski kulturni zvezi, Viktringer R. 26, v Celovcu; tel. (0 42 22) 51 25 28-23 ali 24 LOČE FOLKLORNI VEČER # v petek 10. 8. 1984 ob 20.30 uri v gostilni Wrolich v Ločah. Nastopajo: Tamburaški ansambel dz Loč, trio Oraže iz Borovelj, mladinski zbor iz Ledine in otroški zbor iz Loč. Prireditetj: Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" v Ločah. Slovensko prosvetno društvo „Borov-lje" vabi na DVODNEVNI IZLET V TRST od 1. do 2. septembra 1984 Prijave: do 20. avgusta pri Melhiorju Verdelu, 9170 Borovlje, Josef-Ogris-Gasse 3; telefon (0 42 27) 21 3 92 Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na POHOD NA JEPO v spomin na velikega planinca in rodoljuba Jozeja Miklavčiča v nedeljo 12. avgusta 1984 Zbirališče in odhod: ob 7. uri zjutraj izpred gostilne „Tiir-kenkopf" pd. pri Kopanku na Kopanju (parkirišče za avtomobile). Po povratku z Jepe bo ob 14. uri pri slovenski planinski koči na Bleščeči gorska maša. Prisrčno vabljeni! Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na IZLET NA TRIGLAV v času od 17. do 19. avgusta 1984. Prijave do 6. avgusta na sedežu Slovenskega planinskega društva, Celovec, Gasometergasse 10. DOM V TINJAH W Od nedelje 19. 8. ob 18. uri do nedelje 26. 8. ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE. Slovenščina kot seminarski in pogovorni jezik za začetnike in napredujoče. Vodi: ravn. prof. dr. Reginald Vospernik s profesorji, učitelji in študenti # Razstava del (slike) VINKA HLEBŠA je odprta do 23. avg. 1984 ROZEK VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE v nedeljo 19. 8. 1984 ob 20.30 uri v gostilni na Muti (Woschitz) v Rožeku. Nastopajo: folklorna skupina SPD „Trta" iz Zitare vasi, tamburaši SPD „Zvezda" iz Hodiš, MoPZ SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč. Prireditelj: KD ..Peter Markovič" v Rožeku. BOROVLJE FILM — INFORMACIJA — DISKUSIJA v torek 14. 8. 1984 ob 20. uri v Mestni hiši v Borovljah. Film: Mir v lastni hiši. Podijska diskusija: Josef Gutten-bruner, Teodor Domej, dr. Peter Gstettner, dr. Mirko Wakounig (diskusijski vodja) in Zeichen Kristijan. Vabi: Slovensko prosvetno društvo ,,Borovlje". Obvestilo Za vse, ki so se prijavili za izlet na Triglav in ogled Triglavskega narodnega parka, je zbirno mesto v petek 17. avgusta 1984 ob 7.30 uri pred Mleč-nikovo bencinsko črpalko v Kožentavri. Nato skupna pot preko Ljubelja na Bled in v Bohinj. Smer poti iz Bohinja: Uskovnica (planina) — Velo polje (spanje v petek) — Triglav — Hribarice — dolina triglavskih jezer — Komna (spanje v soboto) — Črno jezero — Pršivec — Viševnik — Planina Jezero — Voje — Bohinj (izhodiščna točka — avtomobili). Turo bo vodil alpinist in zastopnik Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak. Pozor! Predpogoj za uspešen potek izleta je dobra obutev (gojzarji) in zaščita proti dežju in mrazu. Joško Lepušic Referent za izletnišfvo 29. KOROŠK! TURiSTiČNi TEDEN V ČRN) NA KOROŠKEM od 11. do 19. avgusta 1984 Prikaz kmečkih de), narodnih običajev in tekmovanje pre-dic — vse pod vodstvom Mita Trefaita. Prisrčno vobijeni! Menjava denarja Stanje v četrtek 9. avgusta 1984 Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev plačate Za 100 iir dobite Za 100 iir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate 12.00 šii. 14 50 &L 1.10 šii. 1.19 šii. 693.00 šii. 709.30 šii. Pestra kulturna dejavnost SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah Nič več ni dvoma — vendarle se je steno plača. Potemtakem pride vsak Po nekoliko ponesrečenih poizkusih na svoj račun in končno — vsak je pričelo pravo poletje. Še ni minilo me- sam svoje sreče kovač, sec dni, ko so turistična podjetja, vse Tudi društveniki SPD „Jepa-Baško tja do najmanjših oddajnikov sob tar- jezero" skušamo vsaj nekoliko posedali nad slabo sezono in že se zopet gati v ta zagonetni vrvež s tem, da polagoma pričenja širiti nevolja vsled opozorimo goste vsaj delno tudi na velike vročine in vse večjega stresa, naš živelj tukaj na Koroškem ter na j-etoviščarji silijo k jezerom in če bi njegovo problematiko. V obliki fol-hotel malo po kosilu preštevati avto- klornih večerov jim predstavimo naše tdobile samo okrog Baškega jezera, pevce, plesalce, instrumentaliste in pri se ti pričelo mešati. Pogled na vod- tem beležimo kar zadovoljive uspehe, do gladino pa daje že prav vznemir- Doslej smo dva taka večera, in sicer btvo sliko in poraja se vprašanje: 6. ter 23. julija priredili pri Pušniku, kdaj se bo le-ta pričela oddajati ra- Poleg tamburašev, mladinskega in ctomrana po kvadratnem metru po- otroškega zbora je tam sodeloval še sameznika. Toda čemu beliti si glave trio Oraže iz Borovelj. Obisk je bil ** sezona je kratka in šiling je šiling na obeh res zadovoljiv in marsikatera kdor hoče odmora, naj ga tudi po- spontana reakcija na tematiko iz po- Tudi v Kranju podpisali pobratenje z Železno Kaplo V prejšnji števiiki Slovenskega vestnika smo poročati o podpisu tisti-"e o pobratenju občin Žeiezne Kapie in Kranja v Žeiezni Kapii, tokrat pa nam je naš dopisnik posredovat poročito o stavnostnem aktu podpisa v Kranju. (% pr^z- so 3. gfgMSta t; KntTtjM s/cUMMO oce/ež:/;' o7?- Kren) Žf/fZTM -Na s/aTMostni seji o^čins^e s^Mpščine sfa njen predsednik /van Cvar in ž%-iz Žeiezne Kapie rliinn /%fan Podprsaia iistino o pokratenjK, s ka-zeiijo v okek oktnejnik okčinak grditi in razširiti dosedanje dvajsetletno sodeiovanje na kaitarnetn, -^portnent in gospodarskem področja, čredno je iistino podpisai, je 7van med dragim dejai; „Za našo okcino pomeni skienitev pokratenja ^adaijevanje aktivnosti ki prispevajo koijšema razamevanja med ijadmi, pretoka znanja in idej, prepietanja ^aitMr, sožitja med narodi, napredka ^ tvokodnema razvoja vsek, ne gie-Ha raziike v dražkenik sistemik, ^c:o7M/7:oy;r' aii dragi pripadnosti. , ° gre za naši okčini, veija vse to -Mj ^no sosedje s števiinimi ^apn;m: interesi na gospodarskem, "^(tarnem, športnem in dragik pod-^oejik, ziasti pa sosedje, ki žeiimo ^kti-v^o prispevati k nadaijnjema Razvoja vsestranskik dokrososedskik "dnosov med Avstrijo in /agos/a- rlikin /avan pa je po podpisa /isti-^ koadarii, da ko to osnova za vse-^bansko pog/okitev stikov med ijad-okek okčin. Kot je dejai, je razmet dosedanjik medsekojnik povezav pokazat, da je z mnogo dokre vo/je ^ rnedsekojnega spoštovanja mogoče premagati vsakršne ovire. 7*o kar so ^