Naročnina mesečno 2) Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III VESEC Ček. račun; Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 7563 Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Telefoni uredništva i dnevna tliibi 2*5« - sočna 29H, 2994 in 2Wt Uprava: Kopitar-leva b. telefon 2992 izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Edina pot Zakaj je na svetu toliko trpljenja in zakaj je zemlja bolj podobna solzni dolini kako«- pa kraju veselja in udobnega uživanja za večino njenih prebivalcev? Tako sprašujejo v teh težkih časih, ki jih preživljamo, mnoge zaskrbljene, nepotrpežljive duše. Vsako neugodje in trpljenje občutimo tem bolj živo danes, ko je življenje novodobnega človeka vse tako uravnano, da se čim bolj izogne vsaki neprijetnosti. Razveseljevanja, ki jih nudi moderna civilizacija, imajo v prvi vrsti namen, da človek pozablja tisto, kar bi sam s seboj v samoti le z bolečino nosil. Zato teatri in kino in v veliki meri tudi alkohol, ki je postal čudežna reka Letha za moderni svet. Toda končno se človek z vsemi temi dvomljivimi sredstvi trpljenju le ne more izogniti, kar bo vsak potrdil iz lastne skušnje. Zato je slej ko prej važnejie vprašanje, kako trpljenje premagati, ki človeka in zlasti dobrega človeka nikakor ne stre, temveč ga oplemeniti in dvigne. Že stari svet ie je pečal z zagonetnim problemom trpljenja, kakor nam med drugim s čudovito nazornostjo kaže biblična Jobova knjiga. V tej tudi danes mnogo čitani svetopisemski knjigi >e v presenetljivih variacijah prikazuje varljiva igra usode in sreče. Nairaznovrstnejša so stališča, ki jih prijatelji k Jobovi nesreči zavzemajo, dokler končno Bog ne obrne vsega v dobro, Job, ki je pri vsej pobožnosti bil prej vendarle samozavesten mož, je po trpljenju izčiščen in Bog ga more ob-suti z obilico dobrot brez nevarnosti, da bi težko preizkušanj radi nenadne obilne sreče pozabil, kako nestanoviten je njen nasmeh. Prav isti nagib utegne že tudi danes biti najgloblji vzrok skrivnosti, zakaj morajo tudi pravični, pošteni ljudje toliko trpeti v življenju: Trpljenje jih iizori v boljše ljudi. Osvobode se mnogih stvari, ki srečneže stalno tišče k tlom. bolj svobodni postanejo v svoji notranjosti in tenkočutni za resnične življenjske vrednote. Srce človeka, ki je mnogo trpel v življenju, bo hitro do-umlo bridkost bližnjega, bo pravilno zajelo bolest vsega naroda. Kdor je šel skozi ogenj trpljenja, ne bo več trepetal radi izgube denarja, premoženja, niti ne življenja. Samo tisti, ki so trpeli v življenju, so zmožni držati pokonci zastavo idealizma na tem svetu. Nihče, ' ki ni trpel, ne more tega razumeti ne tega storiti. Tudi se ne bo mogel povzpeti nad povprečnost in vse življenje se ne bo otrese! strahu pred trpljenjem, kar je največja ovira vsaki dobri stvari na svetu. Vsa najboljša literarna in pristno umetniška dela, ki imajo globino in trajno vrednost, so porojena iz trpljenja (ne iz strasti). Istotako je tudi politika le revna igrača v rokah mož, ki so skusili le solnčne strani življenja. Intenzivnega, bogatega notranjega življenja si brez trpljenja niti misliti ne moremo. Zato ima Francoz globokoumen pregovor: Qui peut souflrir, peut oserl Le kdor ima pogum trpeti, si lahko kaj upa v življenju. Kdor se boji žrtev, ni sposoben za večje stvari. Takšni tudi ne bodo nikdar okusili globoke sreče, ki jo občuti svoboden duh, gospodujoč nad sebičnostjo, in pogumno se boreč za velike, idealne cilje. Človek, ki se ne upa trpeti, ne pozna božje volje, ki ni hotela iz nas napraviti ljudi uživanja in izživljanja in solzavih slabičev, katerim je vse pretežko v življenju, ki vedno povešajo glave in ne nehajo tožiti nad »slabimi časi«, mesto da bi krepko poprijeli in sebi pripadajočo nalogo dobro izvršili. Le preradi prezremo, da moramo biti skušani in preizkušeni, da tako izobličimo v sebi najboljše sile. Celo Pestalozzi trdi, da stiske in trpljenje ljudi prej vodijo k miru in veselju kakor pa brezskrbno uživanje. Kot katoličani pa imamo ravno v krščanstvu vir neizmerne energije, ki jekleni našo voljo in v vseh stanovih človeške družbe vzgaja duševne plemiče in junake. Danes je več beroizma v malem življenjskem krogu kakor pa v tako zvani junaški dobi. »Knezu sveta« je prepuščeno, da dobre preizkuša z dobrinami, ki jih ima v lasti in jih svojim podeljuje. Lahko jih plaši in stra&i tudi z velikimi nevarnostmi. Mnogoki"at mu je izročena tudi velika oblast nad pravičnimi, celo nad njihovim življenjem, kadar hoče Bog pokazati, koliko morejo z njegovo pomočjo ljudje prestati za dobro stvar. Trpljenje je najsigurnejii ključ do ljudske du-ie Ljudstvo, ki je v stiskah, ima navadno jako oster čut, da razloči, ali tisti, ki ga hoče tolažiti, tudi ve, kaj ono trpi. Ljudje bodo šli preko življenjske kalvarije le za tistim voditeljem, ki je že sam pred njimi stal na Golgoti. Mi še danes globoko občutimo Davidove psalme, ker so od avtorja bili res doživljeni. V tem je tudi izvor skrivnostnega vpliva gotovih govornikov, politikov, pridigarjev na ljudstvo. Trpljenj« je najboljša šola za učenje drugih m edina voditeljska legitimacija pred narodom. Toliko je gotovo, da bi brez velikega trpljenja bilo posamično človeško življenje za človeka samega, za njegovo okolico in za njegov narod — le majhnega pomena. Tako zvani srečneži, od sta-rt .-•a Kreza in Polykrata pa do modernih denar-n mogotcev po pravici niso bili nikdar ljubljeni o i naroda. Zato pa tudi voditelji in izobraženci fsuktga naroda ne smejo zreti svojega ideai« v Senzacijonalna razkritja socialistov v avstrijskem parlamentu: Nevarna smodnišnica v središču Evrope - Avstrijski Heimwehr oskrbuje z orožjem vse sovražnike miru in obstoječih pogodb Avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss Dunaj, 4. februarja. Komaj se je tako/.vnna hirteoberška afera, ki so jo sedaj mislili na lep način likvidirati diplomatičnim potoin, nekoliko polegla, že se je stvnr vnovič hudo kompilicirnta po novih razkritjih socialnih demokratov v avstrijskem zveznem parlamentu. Znano je, da je v Avstriji napetost med socialisti in narodnimi socialisti oziroma heimvvehrovci vedno večja, ker nstrij-ski narodni socialisti čedalje bolj predrzno dvigajo glavo. Avstrijska zvezna vlnda. ki očitno vedno bolj leze pod vpliv avstrijskih fašistov, je odredila te dni v socialističnem delavskem domu v Dunajskem Novem mestu preiskavo, ker jc izvedela, da se tamkaj nahaja socialistično skrivališče o rož a Policij« je našla 8 težkih strojnih pušk, 4 stojala za strojne puške, 31 karahink, 31.000 pa-tron, 47 bajonetov in drugo orožje. To dejstvo je socialne demokrate zelo razburilo, kur je umevno, čc se pomisli, da avstrijska vlada ni še nikoli odredila nobene preiskave pri heimvvehrovcih, o katerih vsak otrok ve. dn so oboroženi in to šc neprimerno bolj nego socialisti. Razburjenje jc naraslo, ker je orož-ništvo nadaljevalo preiskavo tudi v skladišču cestnega odbora v Dunajskem Novem mestu. Tam so našli 30 strojnih pušk. 80 pušk in 70.000 patron. Množica je priredila demonstracije in ogrožala orožnike, ki so se komaj hitro reš;li na pripravljeni avto. Preiskava pa se je vršila tudi v nekdanji vojaški bolnišnici, kjer so tudi našli 24 strojnih pušk, 800 kosov municijc in drugega vojnega materijnla. Zaradi tega je prišlo do burne debate v proračunskem odboru parlamenta. Socialni demokrati so nastopili z največjo odločnostjo in si izbrali za tarčo posebno zveznega kanclerja dr. Dollfussa in pa državnega podtajnika za varnost dr. Feva (ki je nedavno inspicirnl državno mejo na Koroškem). Napad je bil silno učinkovit in je kancler prišel v hudo zadrego. Socialisti so mu namreč dokazali, da je v hirtcnberški aferi sporočil zastopnikom velesil in male antante neresnico in so razkrili tudi druge hude stvari, ki bodo imele za posledico, da se bo hirtenberška alera razvila v mednarodni dogodek prve vrste Sevedn so heimvvehrovci zmerjali socialiste, da so veleizdajnlci in da hujsknjo inozemstvo proti lastni državi, toda socialisti so jim dobro odgovorili, da je to le odgovor na preiskave v Dunajskem Novem mestu in da pri tem ne gre za nobeno veleizdajo, ampak zo to. tla Avstrija spoštuje določbe senžermenske pogodbe in se ne da zapel ati v pustolovščine Debata v budžetnem odboru se je razvila nekako tako-le: Ko je poročevalec finančnega odseka poročal o členu »državna pogodba iz St. Germaina«, je povzel besedo socialist Stika, ki je odrekel državnemu tajniku Fevu moralno pravico, da Išče orožja pri socialistih, ko pa se čisto nič ne briga za ogromna skladišča orožja, ki ga Ima spravljenega Hebnvvehr. Dr. Feyu jc dobro znano, da so imeli v zadnjem času ...................................... tem, da a« kar moči odtegujejo vsemu trpljenju ljudstva, iz katerega rastejo, in ustvarijo iz sebe nekakšno priviligirano kasto, temveč da v sreči in nesreči dele narodovo usodo in mu po svojih voditeljakih in umskih sposobnostih kažejo pot v boljšo bodočnost. Inteligenca, ki ne bi imela za to smisla, bi z vso svojo izobrazbo narodu le malo koristila. Prej ati slej bi delila usodo bivše aristokracij«, ki j« svoj življenjski cili zrl* lc še v samoonraai orm voditelji Heimtvehra v Budimpešti konference s tamkajšnjim* monarhisti glede vlihotap jan a orožja ki se sistematično iz Avstrije prevaža na Mud-jarsko. G. Fey pnč zasleduje cilj, da bi republikanci bili popolnoma brez orožja, ko bi avstrijski in mndjnrski fašisti poizkusili kakšen državni udarec. Socialisti niso nikoli tajili, da imajo orožje in ga bodo tudi tako dolgo imeli, dokler bodo oboroženi heiinvvehrovri in »nnciti«. Potem, ko je državni kancler dr. Dollluss skušal vzeti v zaščito orožništvo in poročal o najdbah orožja v Dunajskem Novem mestu, so jc oglasil socialistični poslance dr. Dcutsrh, ki je temeljito obračunal /. državnim kanclerjem dr. Dollfussom. Dejal je: Konstatirnm in zahtevam, da se mi prinesejo protidokazi, ako ni res, da dr, Ootlfuss ni poročni velesilam resnice glede hirtenberšhe afere iu da se kljub nasprotnim trditvam še danes v Hlrtenbergu nahaja 10.000 pušk in 100 milrn-Ijez. (dr. Dollluss: Kar vi tukaj govorite, meji nn veleizdajo!« — burni ugovori pri socialistih). Če govorite o veleizdaji, potem je veleizdajalcc dr. Fey, ki trpi, da se v Avstriji shranjuje in vtihotaplja nn Madjnrsko orožje, ki pohaja iz tuje države, in s tem krši nevtrnliteto avstrijske republike ter jo tako izpostavlja nevarnosti akcije velesil. Orožje v Hirtcnhergu se nafta a pod varstvom He'mwehra in stražniki dobivajo za to 100 šilingov nn teden. V stanovanju g. Mundlu, ki to zadevo vodi, se tudi shajajo častniki avstrijske, zvezne armade r. mndjarskinii častniki, ki prevzemajo orožje in ga s tovornimi avti skozi Enzerfeld vtihotap-Ijajo na Madjarsko. Tudi tuja etala, ki lela o preko Avstrife na Ogrsko, nos:'o s s "bo o rože ker dobro vedo, da sc jim od Avstrije ničesar ne bo zgodilo. So visoki krogi vlade in industrije, ki to stvar podpirajo in intrigirajo, da bi se zanetila v srednji Evropi vojska Na te težke očitke dr. Bnuru zvezni kancler ni odgovoril ničesar, nego le z medklici trdil, da so to nedokazane trditve, naknr je pa takoj dobil odgovor socialnih demokratov. Oglasil se je še fašistični poslanec Neustiidter, ki ni mogel ničesar pozitivnega odgovoriti,_ ampak samo zmerjal socialiste z veleizdajalci, češ, da so take vrste veleizdaje uganjali tudi pod bivšo monarhijo in pomagali sovražnikom Avstrije. Ko je Neustiidter metal okoli s temi izrazi, mu je socialistični poslanec dr. Ellenvogel zokliral, naj molči, ker socialisti vedo, da heimvvehrovci Vodja avstrijske socialne demokracije dr. Ruuci oskrbujejo z orožjem ludi hrvatske monarhiste, nakar je Neustiidter odgovoril: .»Kar vi zadnje čase uganjate, ko sc celo ne sramujete take laži. da mi oskrbujemo z orožjem hrvatske monarhiste, to je čisto navadna podla vcleizdaja.f Nato je odgovorit sorialno-deniokralski poslanec dr. Rauer, ki jc očitke socialistov energično ponovil in dejal, dn bo treba parlament razpustili in razpisati nore volitve ker socialisti nc bodo trpeli, da bi se pognala republika v avanture. Prizor v finančnem odboru bo imel zelo resne in dnlckosežne posledice. Znano je. dn zastopniki male antante zahtevajo, da hirtenberška alera pride preti Zvezo narodov. Angleška diplomacija, ki jc bila skupaj s francosko napravila v tej zadevi korake na Dunaju in Budimpešti pa tudi drugod, sc trndi. da bi se stvar likvidirnla mirno brez posledic. To pa sedaj po razkritjih socialistov v avstrijskem parlamentu ne bo šlo. Tako Francija, kakor Anglija in države male antante bodo primornnc zahtevati, dn se stvar temeljito ra/.čisti in dn se Avstr;ra energično prisili k spoštovani nevtraUtete ker ne gre, da bi Avstrija postala nekako skladišče orožja in središče intrig, ki jih fašizem snuje proti sedanjemu stanju v srednji Evropi in proti svetovnemu miru. Heimwehrovska akcija \e naperjena v prvi vrsti proti Jugoslaviji Pariz, 4. febr. tg. »Populaire« ponavlja dn-nes svoje očitke, ki jih je naperil proti voditelju heimvvehrovccv, knezu Stnrhembergu radi njegove vloge v hirtenberški aferi, in jih vzdržuje popolnoma. Bivši madjarskj poslanik v Berlinu Kanya je vodil ta pokret, ki jc v prvi vrsti naperjen proti Jugoslaviji. Vladna kriza v Španiji Socialisti izstopili iz vlade Garcia Pricto Madrid. 4. febr. ž. Politični položaj v Španiji se je zadnja fini zelo poslabšal. Na snotmji seji kor-tezov je pri&lo do dramatičnega spopada meti predsednikom vlade Azanom in njegovim prejšnjim so-trudnikoni in bivšim zunanjim ministrom ter voditeljem »radikalov«, Lerrouxee-ia je ostro napadel vladno politi'ko, ki dopušča, da socialistični sindikati vladajo nad vsem ostalim ljudstvom. I>er-roux je protestiral tudi proti diktatorskim ukrepom vlade, ki so samo dokaz slabega položaja te vlad.5. Lerroux je ostro napadel nasilne m< "kide A za nove vlade, grajal izjemne odredbe vlade proti tisku In združevalni svobodi ter njeno popolno nezmožnost izvesti potrebne socialne reforme. »Če ne bo prišlo kmalu d« vladne krite.« )e vzkliknil Lcrrou*, »petem bo Španija »opet doii-vela krizo vladavine!« Te bes,:de so izzvale med vladno večino vellfc vihar, radi česar se je morala seja prekiniti. Ko se je vznemirjenje nekoliko poleglo, j.3 odgovoril vladni predsednik Azana. ki je skušal dokazati, da je politični položaj v Španiji »povsem normalen,- (velik smeh in ironični klioi pri opoziciji), radi česar se ne more trditi, da parlament ne dela tako, kakor je njegova dolžnost. Vlada smatra, da je sodelovanj? s socialisti potrebno. A za na je v nadalj-nom govoru obtožili Lerrouxa, da hoče z nelojalnimi manevri škodovati vladi. Na splošno iznenadenje pa sta po govoru predsednika vlade nenadoma odstopila minister javnih del, vodja španskih socialistov Garcia Prieto, in prosvetni minister, ki prav tako pripada tej stranki Svojo demisijo sta utemeljevala s leni, da ne želita bitii v na pot j i' sporazumu med meščanskimi strankami. PojMjlnoma jasno je, da je ta nenadni odstop dveh ministrov izzval po vsej Španiji veliko senza cijo in da bo imel dalekosežne politične posledice, ker bre« socialistov vlada nima večine. Zelo mila razsodba v procesu zoper Eidouxa Rini, 4. febr. tg. V procesni pred izjemnim ro-di&fom v varstvo države proti voditelju pariške politehnike Kidnuxu in njegovi tajnici Bonncftmd. ki sta bila obtožena vohunstva v prid Francije, je bila r večernih urah kljub ostrini zahtevam državnega prardnika isrecena mila razsodba. Dočim je državni pravd nik zahteval z>a Eidou.xa lv> let ječe, za njegovo tajnico pa 10 let ječe, je sodišča izreklo, da zločin vohunstva ni podan in da sta obtoženca samo E okušala širiti v srvrho vohunstva talka jjoročila, bi imela ostati tajna. Ei<1oux je bil obsojen na f>et let ječe. od katerih mu odštejejo 3 leta z amnestijo. dalje pa se mu vračuna v knz*>n pel mesecev preiskovalnega zapora, lako tla bo imel prestati samo še kazen poldrugega leta ječe. Bonnefond po je bila obsodila n« tri leta in štiri m«*eee. Ker pn jc ta čas že izčrpan po amneziji in pneiskovahiem zaporu, «o jo takoj jx> razglasitvi razs-dbe izpustili in izgnali. Ob koncu sta izjavila oba obtoženca, la s svojim de.!ovanjtmi nitvta zasledovala nobenih po-I lUičaih tendenc. Daladier dobil zaupnico s 370 glaSOVi prOii 200 - poprej "esigurni Puriz, -i. lebr. Vlada g'. Daladiera je dobila v potek i»i svojem prvem nastopu v poslanski zbornici večino 170 glasov. Aplavz, s katerim je bila sprejeta njena deklaracija, ni bil ravno preveč navdušen. Vzrok je v tem, ker je g. Daladier v svoji deklaraciji, v kateri je obširno govoril o zunanjepolitičnem položaju, ki je po nastopu Hitlerja v Nemčiji vse kaj drugega nego rožnat, malodane z molkom prešel preko onega vprašanja, ki jc danes v Franciji najbolj vazuo, namreč okoli finančne reforme, nad katero je padel njegov predhodnik Paul Boncour. Zdi »e. da bo Daladier, da ugodi socialistom, opustit finančni načrt prejšnje vlade. Toda Daladier mora ostopnli po načelu, da bo volk sit in koza. cela. Ako hoče dobiti glasove sredine, se bo moral odpovedati projektiranim davkom na kapital, čo pa lioče potolažiti socialiste, bi moral vsaj uvesti nekatere državne monopole, o katerih pa francoski kapital noče absolutno ničesar slišati. Daladier je v svoji deklaraciji rahlo obljubil nekakšno državno kontrolo nad privatno podjetnostjo, s čemer jo mogočo mislil železnice, ki so v Franciji . privatnih rokah in še kakšno drugo panogo produkcije, toda določenega ni rekel ničesar. Rezultat je bil, da je dobil zaupnico s 370 gla-■vovi proti "200. Socialisti so glasovali za, izrecno pa naglašajo, da se iz lega nikakor ne sme sklepati, da bodo glasovali tudi za proračun. To je odvisno od vlade in od seje strankarskega izvršilnega odbora socialistične stranke, ki bo v nedeljo, dne \ t. m. '200 glasov pomeni za vlado veliko opozi- cijo, ki se zna kmalu izpremendti v večino, ako ne bo uspelo napraviti kompromisu s socialisti. Levičarski blok je umrl! Stojimo pred vlado nacionalne unije Pariz, 4. febr. tg. Kljub temu, da jc Daladier /, glasovanjem 370 proti 200 dobil enako zaupnico kakor Herriot in Paul Boncour, jc videti, da je včerajšnji Herriotov govor v parlamentu povzročil senzacljonalen preokret, ker sc da posneti iz njegovo izjave, da jc želeti koalicije vseh republičan-riiih elementov. Levičarska večina bi so zamenjala s koncentracijsko večino, radikali bi se ločili od socialistov in stopali skupno s sredino, ki jo vodi Flandin. Tak preokret l>i bil sličen, kot je bila Poincarcjcva nacionalna unija iz leta 11)24. Herriot se je izjavil ho jasneje: Radikalna stranka upa, da bo parlament v težkih notranjih in zunanje-poli-tičnih razmerah sedanjega časa pozabil vse, kar looi stranko in da se bo združil v čim širšo republikansko koalicijo. »Matin« pišo, da odobravanje, katero jc žel Herriot po svojem govoru, kaže, da koncentracijska večina ze obstoja, da pripada bodočnost njej in da bo Herriot njen voditelj. Tudi socialistični »Popu-> laire« priznava, da jc imel Herriotov manever pri j strankah sredine iu daleč v tabor desnice popolen 1 uspeh. Agrarna reforma v gornje-grajskem okraju Roosevelt oiicijelno prezident Združenih držav Washington, 4. febr. AA. Iz Warms-Springsa poročajo: Danes Roosevelta proelasili za predsednika USA. Glede kabineta ki m ga ho novi predsednik izbral, je dane* čisto gotovo, da lin državni tajnik ca zunanje zadeve, tennesseejski senator Hull, drž. tajnik t znkladncm ministrstvu senator Glas iz Vir-•?inije, generalni poštni mojster James Karlov, drž. •sinica v delovnem ministrstvu Miss Fr. Perkins. Miss Perkins se je rodila leta 1882 v Bostonu (Masaehusettsu) in zdi se. da je za to mesto posebno kvalificirana. Njene socijološke razprave so v Združenih državah dobro znane,- ml 1. 1910 je za- Delovnemu ministrstvu bo načelovaSa miss Perkins vzemala ze vet uglednih mest v raznih industrijskih podjetjih. Roosevelt jc zapustil snoči na jahti »Vinecnt Astor« TiVarmsprings. Za svojo odsotnosti bo v brezžični zvezi z, Miamijcm in bo vsak dan dajal izjave listom. Preden se je vkrcal, je Roosevelt izjavil, da bo objavil oficijolno listo svojih ministrov šele 2. marca. Daljo je izjavil, da hoče sklicati kongres ua posebno sejo. da ho razpravljal o uravnoteženju proračuna iu nkrcnil vse potrebno zastran vprašanj, ki jih jc republikanska uprava utegnila zanemariti ali pa odložiti. Ljubljana, 4. februarja. »Jutro« od 31. januarja poroča, da so bile na političnem zborovanju v Šiški, pa tiuli drugod, sprejete razne resolucijo, med njimi tudi ena, ki zahteva, »da se izvede agrarna reforma tudi na cerkvenih posestvih, ker bo le mi ta način našemu malemu človeku omogočena priti do lastne grude«. Ker se s takšnimi pozivi med nepoučenimi ljudmi očividno hoče ustvariti neko zmotno nnziranje, kakor da se cerkvena oblast krčevito upira agrarni rolormi. ugotavljamo, da so ze leta t',121 katoliški škofje Jugoslavijo principiclno pristali na izvedbo agrarno reforme na cerkveni posesti proti primerni odškodnini. IVzneje izdani zakoni so cerkveno posest, kakor vsako drugo veleposeslvo, res tudi zajeli pod agrarno reformo. Ves olweg, ki jc nad zakonitim maksimumom, se tako že dejansko nahaja v rokah agrarnih subjektov. Le-li žc plačujejo od agrarnega urada določeno najemnino in sicer nc cerkveni oblasti, ampak dotičnim agrarnim Uradom. Ce pa ta zemlja še do danes nI prešla v last zakupnikov, je krivo dejstvo, (la zakon o likvidaciji agrarne reforme (19. junija 1931) še ni izvršen. Toda za to n« zadene krivda škofov, Nadaljevanje resolucije pravi: >Smo proti temu, da se je z ustvaritvijo izjem skušalo ščititi škofovsko veleposeslvo v irornjegrajskem okraju, ker vemo, da jo tam preko polovico vsega prebivalstva v srezu bas zaradi združitve velikih kompleksov zemljo v eni roki skrajno obubožano«. Tudi ta o v skupščini pričela proračunska debata. Belgrad, 4. febr. 1. Odbor, ki proučuje zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev, je danes popoldne dokončal svoje delo. Na seji je bila mestoma zelo burna debata pri onih členih zakonskega osnutka, ki so bili preje rezervirani. Odbor je na svoji današnji seji sprejel vse člene gornjega zakonskega načrta ter bo izročil svoje tozadevno poročilo narodni skupščini i IKinedeljek dopoldne. Za poročevalca narodne skupščine je določen jMislanee 1'ripko Ninkovie. Belgrad 4. febr. 1. Finančni odbor je danes lopoldnc nadaljeval s svojim ilcloni ter vzel v irctre-s proračunski predlog ministrstva za gozdove in rudnike. Bomo lahko govorili s Zeileisom Bclerad. 1. febr. AA, Prometni minister je jdobril telefonski promet med Ljubljano in Gries-viivhnoni ler njegovo pomožno telefonsko centralo O a 1 ls pa c h oni. Promet se lahko začne takoj, faksa znaša 09.75 Din odaosno 4.05 zl. fr. enoto razgovora Romba}', 4. febr. AA. Danes so ženo Mahal me \ Gandihija aretirali v vasi Ras. Vzrok aretacije n: znan. To je že tretjič v zadnjih trinajstih mesecih, da so aretirali Gandhijevo ženo. Drobne vesti fffl ' \Veshiiigton, t. febr. AA. Kongres je sprejel j zakonski načrt, ki >. njim poklanja Rdečemu križu in drugim humanitarnim organizacijam 350.000 bal | bombaža, da pripravijo obleko zn siromašne prebi-j vider. Zakonski načrt je zdaj na podpisu pri : Hoovru. Paril, 4. febr. AA. Danes ob 11.45 je dolar n o lira I 26.60, funt pa 87.05. Kodnnj, 4. febr. AA. Znameniti gospodarstvenik BircJc je umrl. Berlin, 4. fsbr. AA. Dohodki nemških železnic so leta 1932 padli za 958 milijonov mark, lo je za 25% nasproti letu 1931. Kolu, J. febr. AA. V nekem rudniku v ruhrski kotlini je nastal ogenj. Najbrž je eksplodirala rudarska svetilka. Kn rudar jc mrtev, štirje so pa še v rovu iu jih (lozdaj niso se mogli rešiti. Wa«dt!ajrton, !!. febr. AA. Proračunski primanjkljaj ameriških Združenih držav v prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega teta znaša 1272 milijonov dolarjev. Najdena milijonarka ttolgrail. 4. febr. k Belgrajska policija je danes dopoldne našla znano belgrajsko milijonarko gosp« Drago Mifričovič, ki je pred 14 dnevi izginila. Policija je ugotovila, da so jo neznani zločinci ubili v njenem stanovanju v kralja Milana ulici t nekim 1 topim orodjem ler jo nato zavlekli v klet. kjer so j skrili njeno truplo v temnem kletnem kotu in nn-meraii nanj razen ies in tramovje. Generalna revizija vpohojenskih draginjskih doktad Belgrad, 4. fabr. I. V zadnjem času jc finančno ministrstvo prejelo več ovadb, da prejemajo nekateri vpokojenci na jiodlagi netočnih podatkov nepravilne draginjske dodatke. Ker je bila državna blagajna na la način zelo oškodovana, jc finančno ministrstvo odredilo generalno revizijo vseh prijav vpokojencev za prejemanje draginjskih doklnd. Osebne vesti Belgrad, 4. febr. 1. Na predlog prometnega ministrstva jc postavljen s kraljevim ukazom v 4. pol. skup. II. stopnje v splošnem oddelku za višjega svetnika in ?:efa pravnega odseka dr. Lav Vueinn, dosedanji višji svetnik iste položajne skupino in šef administrativnega odseka ekonomskega oddelka glavnega ravnateljstva drž. železnic. Iz 7 .v 6. položajno skuzino so napredovali sledeči poštno-brzojnvni uradniki in uradnice: Milena Omalien, Žiri; Anastazija Jug, Ivaii1 Rakovee, Ljubljana I.; Ivan Novak, Ljubljana V,:; Karel I-Iribernik in Jurij Bilas, Maribor L; Josip Čer-novšek, Maribor II.; Avgust Brejc,' No^-o; mesto; Valerija Polgar in Gabrijela Debevc, Novi..Sad T. Iz 8 .v 7. položajno skupino so napredovali sledeči poštno-brzojavni uradniki in uradnice: Hil-da Cop Kranjska gora: Ivan KraSovec in CHgfi.Ga-vrilovič, Ljubljana L; Angela Fačiiii, fijubljana IV.; Milan Raj h, Maribor I.; Dušica Škerlj, iPavliv Kan-tlus, Ciril Kokošar, Miroslav Belin, Maribor' JI.; Bogomir Leske, Trbovlje II., Terezija GrObeliiik, Celje. Na predlog prometnega ministra jo postavljen s kraljevini ukazom pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani v 7. pol .skup. na postaji Ljub-Ijana-glavni kolodvor za kontrolorja M. Vaček, dosedanji kontrolor iste položajne skupine in šef postaje Kočevje. Za upravnika C>. pol. skup. pri pošti in brzo-javu v Ljubljani IV. .je postavljen za upravnika 6. jiol. skup. Hinko f las, starešina 7. pol. skup. pri isli jw5ti. V ekonomski oddelek železniškega ravnateljstva v Smederovu je postavl jen za kontrolorja Ivan Megla, dosedanji kontrolor iste položajne skupine. Vpokojena je Olga Podgornik, poštna uradnica 7. pol. skup., Maribor 1. — Z rešitvijo ministra za gozdove in rudnike je postavljen za gozdnega pristava 8. pol. skupine in šefa gozdno uprave v Kranjski gori ing. Radovan Zupančič, uradniški pripravnik in ef iste uprave. Belgrad. 4. fetur. Postavljeni so za svetnika v 5. skupini in šefa personalnega odseka splošnega oddelka ravnateljstva drž, žel. v Zagrebu Milivoj Priča, svetnik splošnega oddelka zagrebškega .ravnateljstva, in za |>ovarje Slovenskem tudi kmeta, padli v že tako dovn1 mine žepe špekulantov, pa naj si bodo to poklic mi prekupci in trgovci, ali pa lastniki velikih i »v. (dobrino oč Minist»rsl.o sociloln« pollliU. m noredrug« Urovlj« S. »le« 2«> »i li It 1931 ffV>fPy\J Tirprifl £rS" jarftfirrSorrr-^mrrcnfaj/\9S Slovenski misijonar v Južni Afriki Pismo brata misijonarja Rafaela Kolenca iz Južne Afrike dr. L. Ehrlichu v Ljubljani: prejelo veliko tudi odraslih zakrament sv. krsta; se pridno učijo. O drugem misijonskem delu je pa gotovo kaj naš visokotastitii P. general govoril z Varni. Sedaj delamo prav pridno šole na vseh straneh. P. Morše-r jo je dokončal v Ermelu. sedaj pa delamo zopet eno in mislim, da se še za drugih šest pripravlja. Ko bi iineli le kaj več denarnih sredstev! Moje zdravje po operaciji se silno počasi boljša. Cele noči mi ne da spati, delo imam pa vedno le težlko; no pa ljubi Bog že ve, zakaj mi polno bolečin pošilja. Nje-nmi bodi hvala za to! — ln Vas, vieokočastiti g. profesor, najlepše pozdravi jam in Vam ostanem udani misijonski brat na daljnem Jugu — Rafael Kolenc. Molite za mene in za naš misijon! Z Bogom! Zamorske deklice: Vse so si sestrici ne med seboj. Tri, ki so v belih pokrivaliih, so rimsko katoliške vere in se pišejo Majila. So zelo revniiih staršev. Maria Trost, 1. jan. 1933. Prosim, oprostite, alko se zopet predrznem pisati nekaj vrstic iz daljnega Juga. Sem pač radoveden, aLi ste moji dve pismi prejeli io stvari, ki sem jih poslal za Museonm. Visokočastiti g. profesor! Ali smem vprašati, Bodo piše o meni v Slovencu? Najbolj gotovo Vi, gospod, 'kaj ne? Jaz bi Vas, visokoSastiti, lepo prosil, da bi o nas, o našem misijoniu ali o meni kaj v slovenske liste pisali in bi meni tiste številke poslali. In to se Vam je tudi precej zanimivo zidedo, ko so naš tako preprosti in ponižni gospod P. Jožef Muear pri volitvah kar general postali, kaj ne? Pri nas v misijonu smo vsi prav zadovoljni. Res, smo samo trije slovenski fantje tukaj, drugii pa so Nemci, pa vsi zadovoljni. I-n posebno nas vse še to veseli, ker ste našega g. generala tako slovesno sprejeli v Ljubljani. Vsi naši misijonarji Vas Slovencev ne morejo prehvaliti za take usluge. Posebno vsi hvalijo Prevzvišenega dr. G. Rozmana; vsi pravi jo, takega nadpastiirja pa ni lahiko dobiti. Nadvse se čudijo Vam, ljubim Slovencem, da ste tako goreči za misijone. Pri nas smo božične praznike prav lepo in slovesno obhajali. Na božično noč smo imeli kar tri sv. maše zaporedoma; pri prvi peti sv. maši je igrala tudi naša godba, pri drugi so molili glasno sv. rožmi venec in pri tretji so pa aopet peli, ker naši zaimorčki prav lepo pojejo in imajo tudi prav lepe glasove. Vernikov je bilo prav vediko in tudi ev. obhajil pri vseh treh sv. mašah. Sv. krstov nismo nič imeli letošnji božiič, ker našega g. župnika še ni nazaj iz Evrope, kamor so Sli s P. Musarjem k generalnim volitvam. Njegov namestnik pa v tem času krsti saimo v smrtni nevarnosti. Ako ne poprej, upam, da bo za veliko noč Letnih!! - Jaritas"! Vsi, ki ste roj. 1. 1859, 1864, 1869, 1874, 1879, 1884, 1889, 1894, 1899, 1904, 1909, 1914, 1919 zavarujte se pri »KARITAS« takoj, sicer boste zavarovani pri istem prispevku za znatno manjši znesek. — Pojasnila dobite v župnih uradih in pri Vzajemni zavarovalnici, oddelek »KARITAS«, Ljubljana. Jarltas" ni samopomoč Takole so oblečeni zamorski fantje, ki delajo kot delavci po mestih, da si kaj zaslužijo. — Kdor pa živi daleč od mesta, da ninva službe, je .pa kajpada drugače »oblečen«, sikoroda gol. O grašhih Slovencih K članku »Oče gra.šlkih Slovencev« v »Slovencu« 4. febr. 1933 smo prejeli naslednje pojasnilo: »Čudno je, da se v tem članoiču prav nič ne omenja »Slov. k a t o 1, aikad.-tehn. drušlvo Zarja«, ki je taiko odlično in neustrašeno delovalo vprav v času najhujšega dirjanja nemških nacionalcev proti Slovencem in po mnogih najiorih doseglo, da so iimeli graški Slovenci v zadnjih dveh lotili svetovne vojne slovensko službo s slovensloo pridigo in sflov. petimi litanijami v sredi mesta stoječi veliki cerkvi Usmiljenih bratov. Mohorjeva družba je imela tedaj v Gradcu 142 članov; lansko leto (19821 samo enega, t. j. misijonskega brata lazarisla Knizcetama Oroža; lotos jih ima razori tega, ki dobiva poslej 2 izv.. samo še 5 drugih, mod temi pa »Čitalnice« ni I Vprašanje je torej, kako delujejo pod onim člankom podpisani »Graški Slovenci in slov. visakošolci v Gradcu«. in kaj se v tej -,Ci4aJn.i«k č i t a : Ali moitia samo knjige Vodnikove družibe? AAi ni ta Stančič samo lep uvod za bližajočo *e fohtarijo z« ii ' ripo/L/aJd ou/afntjn^ Tatvina in uboj pred sodiščem Novo mesto, 3. febr. Kazenski senat trojice tuk. okr. sodišča j« danes razpravljal zoper Badovinea Gabrijela iz Dola pri Suhorju. Le-ta je lansko jesen kradel na debelo tostran in onstran Gorjancev pri več posestnikih in ogoljufal tudi ženo davčnega sluge Kovačiča. Izdajal se je za solastnika apnenioe ter ji je prodajal 8500 kg apna. Dala mu je 100 Din are. Sodišče mu je prisodilo dve leti strogega zapora in izgubo častnih pravic. Vršila se je nadalje razprava zoper (iramca Antona iz Stankovega pri Brežicah, ki se je dne 8. okt. 1932 vračal iz vinograda svojega brata. Pridružil se je posestnice sin Klemenčič Martin, ki je šel z njim do svojega doma. Naenkrat pa je pritekel, domnevno nahujskan, za Gramcem in kričal nad njim. da morata še nocoj obračunati. Vnel se je med njima prepir. Grame je pograbil burklje, za katere sta se ruvala, dokler jih ni odvzel posestnik Jalovec. Grame je nato zagrabil v veži sekalo in udaril Klemenčiča po roki, bojda tudi j k) glavi. Nato pa je Grame odšel domov. Kinalu potem je prišel Klemenčič k Jalovčevi hiši in zahteval Gramca. Jalovčevi so mu pojasnili, da je Grame odšel domov. Klemenčič se je nato napotil proti Gramčevi hiši, kjer je razsajal in z neko planko tolkel po plotu in klical Gramca, naj pride ven. Le-ta je šel v vežo, vzel sekiro in skočil z njo na dvorišče. Oba sta stekla drug proti drugemu. Gram je pri tem z ušesom sekire udaril Klemenčiča po glavi, tako da se je zvrnil na tla, potem pa še ležečemu zadal nekaj udarcev. Zlomil mu je lobanjo, na več mestih utisnil čelno kost in zmečkal možgane. Z udarci mu je prizadejal eno smrtno in 3 sinrtnonevarne poškodbe, vsled česar je nesrečni Klemenčič izdihnil. Grame se je zagovarjal s silobranom, ki pa po pričevanju prič in gori opisanem dejanskem položaju ni bil podan. Sodišče je prisodilo Gramcu 15 mesecev robije. G&as „shrhmostne bele zene » I/. Virovitice poročajo: V bližnji vasi 1'epc-lani so kmetje pri razkopavanju zemlje naleteli na sledove grobnice iz stare rimske dobe. Zelo je zanimivo, kakor je prišlo do tega odkritja. Neki premogar je sanjal, da se nahaja na področju brega, ki ga tamkajšnje ljudstvo imenuje »turški grad«, zakopan zaklad. V istem hipu se mu je prikazala neka bela žena, ki mu je svetovala, naj gre prvo nedeljo jki polni luni pod »turški grad«. Označila mu je točko, kjer mora razprostreti bel robec, nanj |«)klek-niti in moliti, nato naj vztrajno koplje in našel bo zakopano blago. Premogar je zjutraj pripovedoval svoji ženi te sanje in žena ga je prvo nedeljo po polni luni nagovarjala, naj |><>-nlušii glas tajni- žene. Res je premogar odšel na dotično mesto in na opisani način izvršil |X)goje bele žene ter začel kopati. Ko je s kopanjem prišel že dva metra globoko, je iskopal ostanke lobanje, kar ga je tako preplašilo, da jo vrgel lopato proč in pobegni!, /.a to je zvedel ekonom I.aza Markov ie. ki je lastnik omenjenega zemljišča na bregu turški grad«, in je nadaljeval s kopanjem. Kmalu je naletel na grobnico, v kateri je bilo |X)lno človeških kosti. Sodijo, da ta grobnica pohaja iz rimskih časov, ker so nedaleč od tnm našli rimske zidove. ?.u\ da Mar-kovič. zaradi pomanjkanja sredstev ne more nadaljevati z izkopavanjem. Zbirajte Baragove spomine! Pismo Slovencem v domovini Jožef Gregorič, član odbora društva »Škof Baraga« v Chicago, je spisal leta 1931 knjigo: »Apostol Indijancev uipava«. Pred kratkim je pisal zanimivo pismo o škofu Baragi, ki ga objavljamo. Ce kak čitatelj »Slovenca« ve za na.prošena pojasnila, ga prosimo, da jih pošlje na uredništvo »Slovenca«. Piše sledeče: »Leta 1932 sem mnogo časa porabil, da sem zbiral snov o Baragi. Tudi več izvirnih pisem njegovih ali o njom sem našel, ki vsa pričajo o nesebični požrtvovalnosti njegovega življenja. Sedanji misijonarji, ki delujejo v starem Arbre Croohe. skušajo kolikor mogoče ugotoviti prvotno misijonsko zgodovino lega kraja, kjer je nekdaj Baraga deloval. Leta 1833 je Baraga poslal Leopoldiinski družbi zemljevid teli krajev. Obenem je svojo sestro Amalijo prosil, da naj napravi posnetek tega zemljevida. Ali ve kdo za ta zemljevid? V poletnem času 1931 sem bdi tam in smo izkopali srebrne svečnike, ki nosijo napis: »Malh. Sohreiner in Laibaoh Gurtler lK42t. Breadvomno so bili ti svečniki poslani č. o. Pircu, ki je deloval ofo tein času v onih krajih. V sedanji duhovni hiši v tem istem kraju se nahaja tudi zelo umetno izdelan križ, ki nosi napis: »Fecit Potnipe 1791 . (Iz Ljubljane?) Zanimanje med Amerikanci za Baragovo beati-fikacijo je večje, kakor bi človek mislil. Neki nemški časnikarski dopisni sindikat je pošiljal dva do tri članke o Baragi približno nad sto katoliškim časopisom, ki so združeni v tem sindikatu. To se je delalo več let. Jaz sem našel v javni knjižnici v Ghi-cagu približno 500 knjig, ki omenjajo Barago in sicer vse v najbolj spoštljivih besedah. Zanimanje med nami ni bilo primerno [/oživljeno. Toda jaz zau.pam v naše vernike, da bodo nekega dne v presenetljivi meri odgovarjali pozivu, a.ko bodo pravi voditelji v-zeii to v roke, in drznem si napovedati, da bo mladina, rojena v Ameriki, stala na čelu tega gibanja. Vse. karkoli bi moglo dati pojasnila o zgoraj omenjenih točkah, bi z>elo cenili, posebno glede posnetka omenjenega zemljevida. Nov zdravilni vrelec v Vrniačkibanii r....... Novo mesto, 3. febr. Šumina Niko, 25-letni pos. sin iz Keserjev, občina Radatoviči, se je prepiral in dobil s polenom po glavi, tako da mu je razbilo lobanjo in ga težko in nevarno poškodovalo. Trdič Leopold, IMetni delavec iz Desinca, je v Črnomlju rezal s cirkularko deske na žagi lesne tvrdke »Zora«. Pri žaganju mu je roka izpodrsnila in je zadel s levico v cirkularko ter si je urezal dlan Sanatorij »St. Gjordje« t Vrbnjački banji. »Hrvatska Straža« poroča: V znanem srbskem jsdravitiSču V ni jarka banja kopljejo nov vrelec tople zdravilne vode. Do fm-nes so izkopali 40 metrov globoko. Kopališka ivprava je izjavilo, S. Ojurgje« (na sliki) go cene znižala za 40 do 50'/o. Ljubljanske vesti: Sprememba pri Pokojninskem zavodu Ob odhodu dosedanjega predsednika g. Vrtov ca Ljubljana, 4. febr. Zadnjo dni januarja so je poslovil od Pokojninskega 'zavoda za nameščence v Ljubljani dosedanji predsednik g. Vekoslav Vrtovec in izročil posle novoimenovemu predsedniku. Odhajajoči predsednik g. Vrtovec praznuje ravno jutri, dne ">. februarja desetletnico, odkar je bil izvoljen kot delegat in kot član načelsfva in upravnega odbora v zavodovo upravo, kjer je delovni v upravnem odboru kot zastopnik nameščencev do 20. septembra 1928. ko je bil imenovan za dobo petih let v smislu obstoječega zakona za predsednika zavoda. Tedajnemu predsedniku g. dvornemu svetniku Fr. ' Vodcrujakit je namreč potekla njegova poslovna doba (imenovan je bil dne 18. junija 1922 in predsedoval je zavodu do 20. septembra 1928). G, minister je takrat vzel novega predsednika iz vrst upravnega odbora, da se tako dokumentira kontinuiteta v upravi zavoda. Z odhajajočim predsednikom g. Vekoslaveiv Vrtovcem zapušča zavod ■ r «.•"., — človek, ki je posvetil svoje sile za procvit zavoda, za dobrobit zavarovancev in celokupnega našega narodnega gospodarstva. Poglejmo samo malo številke. L. 1919 je pričel zavod poslovati s komaj krog 1500 zavarovane! in sicer v Dalmaciji z 200 zavarovanci, v Sloveniji z 1300 zavarovanci. Danes pa ima že nad 10.000 zavarovancev. Medtem, ko si je leta 1919 moral od bivše deželne vlade izposoditi 50.000 jugosl. kron kot obratni kapital, da je mogel pričeli poslovati, razpolaga danes z imetjem z. nad 200 milijonov Din in izplačuje mesečno z,a zavarovalne dajatve blizu en milijon Din. Imovina zavoda je deloma Liojzc V novec, bivši predsednik Pokojninskega zavoda. vancev za njihova stara leta, ampak tudi ponos Ljubljane, Slovenije in države. In marsikateri privatni in drugi nameščenec je prišel na podlagi cenenega stavbenega kredita do svojega prijaznega doma. V Splitu pa se gradi blizu obale moderna ustanova. Upravni odbor in načelstvo zavoda sta se v svojih sejah prisrčno poslovile od p- d šolnik« zavoda i ' - • » ' - p • t. Uprava m načelstvo •oglašata, ua sta prav prisrčno sodelovala z gospodom predsednikom Vek. Vrtovcem ter da so bili vsi sklepi vselej soglasno sprejeti. Osobito je bilo na teh sejah načelstva in upravnega odbora konštatirano. da je bilo delo predsednika v resnici inicijativno in požrtvovalno delo za proevit Pokojninskega zavoda, o katerem bo objektivno sodila šele zgodovina. Upravni odbor in načelstvo iskreno obžalujeta, da zapušča predsednik svoje zaslužno mesto. Krasen razvoj Pokojninskega zavoda v zadnjih letih ni v majhni meri zasluga dosedanjega pred- ponedeljek 20. febr. t. I. ob 20 zvečer v zbornici gl. univ. poslopja. — Pripravljalni odbor. © V Ljubljani umrli od 27. januarju do 2. februarja 1933: Jereb Pavel, 58 let, železniški uradnik v p., Poljanski nasip 12-1; Megllč Marija, 80 let, vdova po kovaču, Galjevica 108; Sehemerl Elizabeta roj. Hirsch, 84 let, vdova dvornega svetnika v p., Rimska c. 2; Ilieng Muriju roj. Prebil, 72 let, vdova trgovca, Levstikova ul. 4; Nuroli Vilko, 51 let, uradnik, Podjunska ul. 27; 1'elko Elizabeta Angela, 55 let, usmiljonku, Slomškova ul. 20; lticci Zofija, 79 let, učiteljica jezikov, Poljunska c. 10; Obreza Uršula, 09 K t, Vidovdanska e. 9; Zamljen Frančiška roj. Grčar, 81 let, zascbnica, Bleivveiso-va c. 10, pr.; Maležič Uršula, 32 let. uradnica, Sredina 8; Jeve Franc, 8L let, posestnik, Črna vas 34; Gogala Helena, 00 let, delavka tobačne tovarne v p., Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Barnardi Ivana roj. Slatner, 01 let, vdova sluz. drž. žel., Glince 1-9; Kern Jakob, 07 let, obč. ubogi, Stara Loka; Čotar Ludovik, 30 let, dninar, Sv. Petra c. 25; Pahor Krna, 28 let, žena pekovskega pomočnika, Rožna dolina e. 11-14; Urbas Stanislava, 1 leto, hči mehanika, Stopanja vas 125; Šarič Ivana, 1 leto, hči kuharice, Odenger 11 pri Trebnjem; Kunstelj Feliks, 3 lela, sin hišarja, Bukovca 38, obč. Vodice; Novinc Kdo, mesece, sin šivilje, Galjevica 20(1; Seliškar Jakob, poljski dninar, 70 let, Kolezijska ul. 14; Kozman Ivana, 44 let, poljska dninarica, Stražišče 80, srez Kranj. terpentinovo milo Creppe de Chine v vseh poljubnih barvah 34 Din pri tvrdki Josip Ivančič, Ljubljana, Prešernova 54. 0 Utopljenec identificiran. Poročali smo, da so našli v četrtek v stepa n j i vasi truplo neznanega utopljenca, ki je utonil v Gruberjevem kanalu. Mrtveca so identificirali že v četrtek in sicer ga je spoznala njegova žena. ki je brala v časopisih njegov opis. Utopljenec je 28-letni mestni delavec Anton Žagar, doma iz Ograje na Hrvatskem, odkoder se jc priselil že pred leti v Ljubljano. Stanoval je na Grajski planoti il. Žena je povedala, da je Žagarja zadnje čase nekaj silno potrlo in da je hodil ves zbegan okrog. Očitno gre za samouenor, ki ga je Žagar napravil v zmedenem stanju. Žagar j evo truplo so pokopali na štepanjskem pokopališču. Smučarske in športne čevlje najboljše vrste v vseh velikostih dobite le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ulica. 0 Tatvina pri Hinku Smrekarju. Akademski slikar Hinko Smreknr sc je moral te dni zateči na policijo, ker mu je izgini! znesek 4000 Din, ki ga je imel spravljenega n« svojem stanovanju v Hiški. Denar je izmaknila .Smrekarju neka ženska, ki mu je pospravljala stanovanje. Policija je pri ženski napravila hišno preiskavo, pa ni mogla najti nič denarja, šele pri natančnem zaslišanju je ženska povedala, kam je spravila denar iii je policija tako rešila Smrekarju štiri jurčke, ki bi jih sjeer bridko pogrešal. naložena v državnih papirjih (do (35%), deloma v pupilarno varnih hipotekarnih in menjičnih posojilih. deloma nepremičninah. V Mariboru ima za-od palačo na Kralja Petra trgu, ki reprezentira vrednost okoli deset milijonov, v Celju krasno, moderno stavbo, ki je bila otvorjena lani, v Ljubljani pa poleg palač na Miklošičevi cesti. Aleksandrovi cesti in stanovanjskega kompleksa na Brinju pa krasen in reprezentativen blok nebotičnika-, ki ni samo Irdua in varna naložba denarja zavaro- Kai bo danes? Drama: Ob 15: Voda«. Izven. Znižane cene. ' Ob 20: »Zadoščenje«. »Gospa Callilecna«.Izven. Znižane cene. Opera: Morana«. 1'remijera. Izven. Trnovo-Prosveta: Ob 15: Janko in Metka«. Rokodelski dom: Ob IT: Stric v Toplicah. Društveni dom Vič-Glince: Ob 20: .N irodni poslanec. šišensko prosvetno društvo: Ob 8 zvečer v samostanski dvorani Gogoljeva komedija Zenitov <:. Kino Kodeljevo: Ekspres ljubezni': ob pol 4. pol 6 in 8. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Ku.ta.lt. Gosposvetska c. 10. KAJ BO JUTRI? Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. šišensko prosvetno društvo: Ob S /večer zanimivo skioptieno predavanje O Rusiji«. Predava, prof. dr. Capuder. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 iu mr. Ranior. Miklošičeva cesta 20. _ Zobni zdravnik dr. Josip Tavčar se je preselil v nebotičnik II. nadstropje. Tel. 3393. Ordinira od 8—1 in od 2—7. ;'ol honorarja se lahko plača z vlogami Ljubljanske Kreditne banke, Banovinske hranilnice in ICmetske posojilnice. • Zadnja pot Urške Maležičeve. Včeraj popoldne je ogromna množica občinstva spremljala pokojno gdč. Urško Mnlcžičevo ua njeni zadnji |>oti. Pred hišo žalosti se jc ob 2 popoldne zbralo številno občinstvo, pevci »Ljubljane« pa so pod vodstvom dr. Doli nn rja zapeli . Pomladi vse se veseli«. V dolgem žalnem sprevodu je šlo med pogrebci korporativno članstvo j Ljubljane«, dalje stolna kongregacijn in zastopstvo raznih drugih društev. V sprevodu je bilo več lepih vencev, tned temi krasen venec Ljubljane«. V kapeli so pevci zapeli »Usliši nas«, na grobu pa »Človek glej«. Oči so se mnogim orosile, ko so poluguli v grob krsto s truplom pokojnice. Počivaj v Bogu. vrlo dekle! Naj ji sveti večna luč! 0 Pevcem »Ljubljane«. V |>onedcljek ob 8 zvečer redna pevska vaja za celotni zbor. Pro-sim zanesljive in točne udeležbe. Pevovodja. © Veseloigra »jStric v Toplicah na odru Rokodelskega doma. Danes popoldne bo vpri-" zorilo rokodelsko društvo priljubijeno veeelo-! igro Stric v Topili th«. "Ce samo Lj-ibtjončn-' 110:11, ampak tudi \seni okoličanom ji dana Vos ne uci prati, temveč hraniti sednika g. Vrt ovca. Marsikateri delegat in zavarovanec zavoda v Sloveniji in Dalmaciji bo obžaloval odliod g. Vrtovca, ki je članom Pokojninskega zavoda šel na roko s tovarišico ljubeznivostjo v vseh zadevah. Največja Vrtovčeva zasluga pa je, da je kot predsednik tega velikega socialnega zavoda ves čas znal varovati njegovo avtonomijo. ugodna prilika videti v resnici zabavno igro, polno smeha v vzorni režiji gospoda Janko Novaka. Ceno so z.elo zmerne. Vstopnice se dobivajo v predprodaji danes dopoldne od 10—12 in popoldne pred predstavo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica J2. Pričetek predstave je točno ob 5 popoldne. 0 f>. poljudnoznanstveno predavanje Pri-rodoslovne sekcije Muzejskega društva se bo vršilo v četrtek, 9. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob B zvečer. Predaval bo g. docent dr. Albin Seliškar o naših največjih jamah. Predavanje bo posebno zanimivo radi tega, ker predavatelj ne bo omenil »nino naših največjih jaai, kot so Križna jama, Logarček in druge notranjske ter dolenjske jame, temveč bo govoril tudi <1 Vjetrenici, največji jami v Jugoslaviji. o Lipski pečini itd. llkratu bo podal tudi izčrpno poročilo o delu naših jamarjev v zadnjih dveh letih. Predavanje bo pojasnjevalo nad 100 krasnih skioptičnih slik. Vstopnina običajna. Hej, fletno bo, ker gremo spet se drsat tja na gladki led, potem na ob povratku v mesto v buffet na Gosposvetsko cesto! 0 Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani ponovno prosi vse one svoje člane, kateri še. niso dvignili zelenili članskih izkaznic \ društveni pisarni Vegova ulica št. 8, da pri- dejo [Ki iste zanesljivo do občnega zbora, kateri se vrši, kakor že objavljeno, dne 8. I. 111. pri »Levu« ob S zvečer. 0 Predavanje o Visokem Atlasu. \ torek 7. t. 111. priredi turistovski klub Skala : ski-optično predavanje o afriškem Visokem Atlasu. Predaval bo g. dr. Oskar Reva, ki se je lansko poletje v avgustu nudil v družbi z nemškimi tovariši v tem gorovju. Povzpel sc je na najvišji tamošnji vrh i ubkal«, visok 4170, v glavnem grebenu Visokega Atlasa in lin drugi najvišji vrh : Lik mu 14. visok 5yio 111. Preživeli so dva tetina med tamkajšnjim berberskim plemenom »Šloli«, ki je še napol divje in v etnografskem oziru nad vse interesantno. Na podlagi številnih skioptienih -lik nam bo prikazal lepoto legti Slovencem še nepoznanega \ole-gorja in življenje atlaških prebivalcev. Predavanje se vrši v dvorani Delavske zbornico ob 8. uri zvečer. O Snuje se Društvo prijateljev pravne fakulteto v Ljubljani. Naloga društva bo, dn pospešuje razvoj naše pravne fakulteto kot znanstvenega in učnega zavoda. To nalogo bo društvo doseglo zlasti s tem, da razširja strokovne publikacije fakultete. Njenega Zbornika znanstvenih razprav izide letos IX. zvezek, a za nadaljnje izhajanje je treba, da se razširi krog odjemalcev in čateljev. Usta-;u vni občni zbor. nn l:alere;: i vabimo vse prijatelje 1'akullelc (pravnike in nepruvnike), bo v Mt nismo iznašli posebnega načina pranja za drag denar, pač pa da/emo našim gospodimam odlično milo po miti ceni 0 Odisejadn odej. Pred neko gostilno na Opekarski cesti je stal voz /. dvema konjeua, voznika pa ni bilo, ker sc jc krepčal v gostilni. Dva potepuhu sta to priliko izrabila in vzela konjema odeji. Voznik je sicer krepko zaren-tučil, ko je opazil, dn konja zebe, pomagati pu si ni mogel drugače, kakor, da jc stvar prijavi! policiji. Odeji pa sta med tem romali iz rok v roke. Prva cena jima je bila kovač, potem pa je cena naraščala, ker j ■ pač vsakdo hotel pri odejah neka j zaslužiti. Končno je policija ujela nekoga, ki je v Tivoliju ponujal eno odejo na prodaj. Po dolgih zasliševanjih je policija ugotovila, kdo je odejo ukradel in ta je izdal še drugega tovariša. Eno odejo je policija že zaplenila, za drugo pa tudi že ve, kje jc. Zobozdravnik meti. mm. dr. Savo Pire otvori G. februarja lastno ordinacijo v nebotičniku Ljubljana, Gajeva ulica št. 1 Ordinira vsak delavnik od 8.-—13.111 15,—-18. ure Telefon: 3393 Lift O Ponesrečenci. Ko je popravljal doma avtomobil, si je poškočlovai desno roko 28-letni šofer Alojzij Stopal' /. Masarykove ceste 5. — V gramozni jarmi na Vodovodni cesti je nekdo udaril tned prepirom po glavi 53-letno zaseb-nieo Ivano Žimrekovo in jo resno poškodoval. — Z mlekom se je poparila I-letna hčerka slu-žitelja Gabrijela Glinšek z Dolenjske ceste. — Pri Sv. Katarini pri Kranju je domu padel in se hude notranje poškodoval 45-letni delavec Valentin Meglic. — Doma jc padel in si zlomil desno roko t l-letni posestnikov sin Vinko Oman i/ Vevč 54. O Modne hlače — punipurce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra eesta 14. S Dr. Jože Rant Specljalist zn zobo/.d ravništvo, čeljustno kirurgijo in orlodontijo. Ordinira od 6. februarja dalje Ljubljana, Gaieva ulica 1/1 (nebotičnik) od 8—13 iu od 14 — 19 ure. Tel. 33-93. ZIMSKE SUKNJE črne in v modnih barvah ter najboljše doublo sukno v veliki izbiri po priznano nizkih cenah pri Drago Sclmvab ♦ Llubltana O 50 letnico rojstva obhaja gospod Frane V e r b i c, uslužbenec veletvrdke Mayer, daleč znan po vseh slovenskih deželah kot izvrsten lovec in vesel družabnik. Jubilant je bil rojen 4. februarja 1883 v Malem Mengšu, odkoder se je vsa Kovačkova družina preselila v Ljubljano v obče znano Batafariko'. ob Ljubljanici, kjer se je mladi Francel že zgodaj izvežbul v lovski umetnosti na ribe in vodne ptice pa tudi na drugo divjad, tako tla mu dnne!i ni izlepa para v zeleni bratovščini. (Jospoil Franc pa ni znan samo kot prvovrsten lovec, čigar doni diči nebroj trofej, ampak tudi kol ugleden zastopnik renomirane ljubljanske firmo in ljubezniv družabnik, ki je povsod z radostjo sprejet in čislati radi odličnih lastnosti svojega veselega in srčno dobrega karakterja. Vsi mnogo-brojni prijatelji in znanci njemu in cenjeni družini ob tej priliki žele, da ga Bog ohrani še dolgo zdravega in lako dobre volje, kakor je vedno bil! 0 Nadaljevalni smučarski tečaj priredi Slovensko planinsko društvo prihodnji teden t. j. od ti. ilo 10. t. m. vsak dan od 15 do 18 in to v okolici. Vežba zvezni učitelj J. Kveder. Prijave in podrobne informacije v pisarni Slov. plan. društva v palači Grafike, Masarykova cesta 14-1. Cerkveni vestnih II. Vnanja kongrcgaeija pri uršulinkah ima danes j>opoldne ob 2 mesečni sestanek. (Pridite vse. -- Voditelj. © Reven akademik, ki je povsem navezan nase, marljiv, priden in vesten, bi prevzel pri dobrih ljudeh inštrupcijo iz vseh realčnih predmetov. Naslov v uredništvu : Slovenca , Kopitarjeva U. — Toplo priporočamo. A ~3anatorium Emona jb ^ Ljubljana Komenskega ul. k. y Oskrbnina: I. razr 100 Din, II. razr.80 Din Zdravnik: Dr. Fr. Derganc. šef-primarij v p. Marjan čadež: Ljubljansko vreme preteklega tedna od 28. jan. do 4. febr. Vreme lega tedna jo bilo v marsičem zelo zanimivo. Najprej nas jo presenetil zmrznjen dež, ki je začel padati v nedeljo 29. jan., nato pa nc-stalnost zračnega pritiska, ki je močno vplivala na potek oblačnosti, vetrov, temperature itd. Soboto 28. p. m. je bil lep zimski dan z visoko meglo, mirnim ozračjem in nizko temperaturo (najnižja je bila —8" C, najvišja pa —311 C) — barometer je padal. V nedeljo je barometer močneje padal, temperatura zraka je bila še vedno nizka, a skozi višjo meglo so se šo videli visoki oblaki, iz katerih je začelo popoldne malo snežiti in zvečer jo začel padati zmrznjen dež. Naslednji dan v ponedeljek je ves čas po malem deževalo — zmrznjen dež je padal predvsem dopoldne — in radi temperature pod ničjo se je naredila poledica. Ta dan je padal barometer nekako do 4 popoldne, "od tedaj naprej pa so je dvigal. To naglo dviganje barometra je preprečilo nadaljnje padavine in torek jc bil še precej lep jasen dttn, brez vetrov in padavin. V visokih oblakih jc pihal, kakor ludi prejšnje dni, slab zahoden veter. Sreda je bila meglen dan, Ljubljana je bila ves dan v gosti megli in pričakovali smo, da bo to vreme nekaj časa trajalo; toda barometer, ki sc je čez noč še močno dvignil, je začel čez dan hitro padati in je padal še malodane ves četrtek. Megla je izginila in nebo so pokrili visoki oblaki in v četrtek, ko je pihal pri tleli in v oblakih zahoden veter, se jo dvignila temperatura precej visoko nad ničlo. Pričakovati je bilo padavin, a so bile radi zopetne izpremembe zračnega tlaka lo neznatne in to v petek zjutraj, ko je malo deževalo. Po leni lahnem dežju se je nebo precej zjasnilo, tako da sta bila petek in sobota precej lepa in topla dneva. Ta teden jo stal barometer najvišje 1. t. in. 740 mm, najnižje pa v ponedeljek 30. p. ni. 731 mm, temperatura je bila najnižja 28. p. m. —8" C. najvišja 3. 1. m. 9° C. Padavin je padlo za S inm. ki so nastopile v treh dneh. Radi zelo toplih dni proti koncu tedna je že skoraj ves sneg skopnel in snežna odeja, ki je bila spočetka tedna visoka 18 cm, je sedaj v senci le še 5 cm visoka. Jezica Občinske takse. Občinski odbor je za I. 1933 sklenil, da se bodo pobirale razne občinske takse v svrho kritja primanjkljaja za tekoče leto. Tako se bo tudi pobirala taksa na izdane živinske potne liste. Od vsakega živinskega potnega Usta se bo poleg tiskovine, državnega in ban. koleka plačalo še 2 Din občinske takse. Kakor smo poučeni, županstvo že sedaj zahteva plačilo le takse, kar je preuranjeno, ker do danes še ni odobren sklep, da sme občina pobirati sklenjene takse. Občanom bodi v pojasnilo, da sme občina sklenjene takse pobirati šele takrat, ko bo banska uprava potrdila občinski proračun za leta 1933 oziroma občinske fakse za lo lelo. Občinska seja. V zadnji seji jc občinski odbor izvolil za občinskega blagajnika Kerševana Le-andra, vodovodnega mojstra pri mestnem vodovodu, za člana socialnega odseka po Jožefa Blaža. Banska uprava jc za brezposelne naše občine nakazala 10.000 Din podpore. Polovico je občina že prejela, polovico pa prejme v marcu. Vsi brezposelni naj sc javijo pri županstvu. Predavanje o motornih brizgalnali se bo vršilo danes popoldne ob 3 v Gasilnem domu na Ježici. Predaval bo znani strokovnjak g. France Košir, zastopnik Roscnbaverjevih motornih brizgalen v Celju. Vse gasilce iz naše okolice vabimo, da se predavanja udeleže. Trbovtie Umrla je Gorjup Helena, žena rud. podurad-nika, stara 73 let. Bila je zvesta članica krščanskih orgunizacij. — Za pljučno jotiko pa je umrla Pre-logar Angela, delavka, stara 25 let. Svetilu jima večna luč v Bogu. Preostalim naše iskreno sožalie. Prodana jc bila hiša na javni tlražbi, last nekdanjega trgovca Itotar Martina nn Posetju, za Din 85.000. Znamenje krize. Svoje čase bi zadela ninc\-. go več. »Vodo«, veselo in izvirno slovensko komedijo bodo igrali danes naši dramatiki v Društvenem domu. Začetek ob pol 4. Pridite I Smrt starešine največje zadruge v državi V okolici Jajca, zlasti po vaseh na desni obali reke Vrbasa, so se še do sedaj obdržale velike družinske zadruge, od katerih jih v eni živi nad 100 ljudi To je zadruga Bečira Makiča iz sela Dnoluke, uro daleč od Jajca. Te dni je umrl starec Bečir Makič in je njegova smrt izzvala splošno žalost v tem kraju. Nenavadni starec jc bil priljubljen tako v vasi kakor tudi v mestu, kjer so ga spoštovali kot dobrega organizatorja in vzornega starešino. Kavno o priliki smili Bečira Makiča je treba opisati tudi, kako vzorno je bila njegova zadruga organizirana, ki je največja v državi. Stari Bečir je malo pred svojo smrtjo sprejel časnikarje in pripovedoval o svoji zadrugi, katero je vodil 50 let. Modri starec je govoril: Mi nismo kakor drugi ljudje. Ne pomnim, da bi se kdo od Makičev kdaj oddelil od zadruge. Tako smo prišli do tegu. da nas je v zadrugi okoli 100 ljudi, vsi sami Makiči. Morda se motim v točnem številu in morda nas je eden ali dva več ali manj. Seveda, ko je pa toliko rojstev. Na mesec se nam rodi eden, dva, pa tudi troje otrok, umre pa po kakšen star človek. Star sem in mnogim ne vem imena. Najtežje pa mi je zapomniti si imena najmanjših: pravnuč-kov. Mnogo jih je, lakoj jih lahko vidite. Vem, da so moji, ker takoj tečejo k meni z vseh strani. Mlajši mi poljubljajo tudi roke. Mlajši od mene so pa seveda vsi in vsi me ubogajo. Živimo vsi v eni hiši, nismo si pa po krvi vsi enaki. Velika je družina, pa so se po rodu razšli. Toda izpod stare strehe se ne razhajamo. Moji ljudje se n. pr. poročajo skoraj le med seboj, toda brez greha. Poročajo se oni, ki so si po krvi bolj oddaljeni. Mi imamo svojo džamijo in svojega ho-rabi zaslonke, s čemer bo gotovo dobil vsaJf amater nekaj nujno potrebnega teoretičnega znanja v teh najkočljivejših vprašanjih. Zanimivi so razgledi po filmskem svetu, pretresi amaterskih uspehov. načrti za februar in raznoterosti. Mesečnik v resnici vedno bolj izpolnjuje vrzel, ki So jo čutili doslej vsi naši fotogra f i -amaterji. Glede na to, da ima mesečnik kol prilogo še Miri celostranske fotografije na krednem papirju, je cena 4 Din za posamezno številko v resnici nizka. — Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri za-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurjif. »Franz-Jo-sef«-grcnčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Slovenske narodno pesmi so tista naša ljudska lepota, ki jo moramo vedno negovati, da se ohrani nepokvarjena. Zato so posebnega priijioro-čila vredne »Slovenske narodne pesmi«, ki jih je s pravim čutom priredji prol. Marko Bajuk in jih je založila »Nova založba« v Ljubljani. Iz več prejšnjih zvezkov so tu zbrane najlepše naše narodne pesmi, ki so primerne za vsako priliko bodisi veselo ali slovesno. __ — Bojevnik ima v 1—2 letošnji številki sledečo vsebino: Izjava o organizaciji Zveze bojevnikov — Kaj smo in kaj hočemo — Agrarna reforma in naša organizacija — Ne bomo molčali — Živel duh vzajemnosti Mladino pripravljajo na novo klanje — Iz spominov prostovoljskega živ-ljena na Solunski fronti — Pot v robstvo — Naše mirovno poslanstvo in Iz organizacije. Radi pestre vsebine in zanimivih člankov list vsem priporočamo, saj stane le 10 Din letno. — Bojevnik je glasilo Zveze bojevnikov in Samopomoči zveze bojevnikov. — Našim gospodinjam je namenjena najnovejšo knjiga: »Naši .gostjo — kako jim strežemo . ki jo je spisala s. Deodata Kumip učiteljica gospodinjske šole. Knjiga ima 03 strani besedila, 66 slik. Cena vezani knjigi je Din 45. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v literaturi vsako gospodinje, to je o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripravah /.a razne pojedine, ki se prireja-in v domačem krogu 111 ?d znanci in prijatelji ali izrednih družabnih slavnostih (čajanke, banke« itd.). Knjiga je razdeljena v dva dela: a) splošni, b) posebni del. V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse, kar je treba vedeti o obeotiici, mizii, namizni posodi, namiznem perilu, namiznem priboru, steklem namizni posodi in krašenju miz; poleg tega daje še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharici glede priprave jedil. — V posebnem delu obravnava pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinjamje mize. strežba pri zajtrku, pri mali južini (malici, predjužniku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, romtu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu in o pikniku. Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjske šole in tečajev, ter natakaricam in natakarjem. — Tovarna čevljev Petovia d. d. v Ptuju, katera je ob koncu leta prekinila obratovanje radi potrebnih večjih popravil strojev, bo obratovala v naslednjih dneh zopet v polnem obsegu. Vesli o ]x>poltii ustavitvi obrata ne odgovarjajo dejstvu. — Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena kislina v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katarji, motne sluzn ice preidejo z uporabo »Franz Josefove« grenčice, — Neveste! Gospodinje! Kuhinjsko posodo in porcelan, le solidno blago, kupite najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. Med. univ. dr. A. Grahor — Belgrad ordinira od pol 12 do 13 in od 15 do 18 v palači Srpsko Amer. Banke, Kralja Milana 10 II. stopnjišče. Kostanjevica nia B 25597 . Morebitne zanimivosti bomo .< čili, ko dobimo odgovor omenjene postaje. Knjižnica tuk. Kat. izobr. društva se na novo preurejuje. Na novo je dobila knjižnica okrog 200 knjig. 40.000 2>inje.ttkocftaoa/iiack 5 -1S.OOO nc^ačmkzat&uca}Atnhtne Nekdanje življenje v srbski rodovinski zadrugi NctjijMitriijarlialneiŠH ustanova stolpnega druiaai-kega življenja za skupno produktivno i«živijaiije je bita v srbskem uarcdn • - zadruga. Ta družinska oblika je imela nekdaj velik pomen za življenje in razmere zlasti kmeta, ki je pni obdelovanju svoje zemlje s primitivnimi sredstvi potrudit ogiromno večjo energijo v odnosu produkcije kakor pa danes, ko izginjajo zadnji sledovi patrijcrhal-nega zadrugarslva. Vendar je to zadruigamstvo iune-lo poleg gospodarskega tudi etično moralni značaj. Dfužiiaieko zadružništvo je vseslovanskega izvora in se je zlasti, pri Srbih vzdržalo do zadnjega časa. Izhajajoč iz prvotnega primiliviiama se jc v srbskem narodiu razvilo v narodne svojstveno sli. ki se jo dvigala v veliki l/uibezni naroda in njegovi: zemlje. Po zadružnom življenju se je ohranil in razvil poljedelski duh naroda, ne glede na to, da so v svojih osvobodilnih bojih tapeti iu cesto v velikih migracijah menjali svojo fiziološko, stratigrafsko, klimatsko in elniško sredino. Tri kulture so vplivale na materijalno, duhovno in duševno življenje srbskega naroda: bizantin-sfco-ciiicaavka, italijansko-baneška in arabsko-tur-Ska. Življenje srbskega naroda med narodi bal-kauiiskega polotoka je imelo izredno mnogo etnogra-Uične sile iu svežc^li /u smisel looinpak&e etnične Strukture iu sam« bitno narodno zavest, vsled česar ni podleglo mnogoštevilnim narodom. Zadržanje svoje specifične, sociološke, etnografske ki psihične vsebine in svojevrstno patriarhalno življenje jo bilo v teh dobah pač zelo težko. Zato pa se ima zahvalili izredno močni sili domoljubja, materijal neinu in intelektualnemu duhu, ki se je v impul-zivni volji proizvajal v družinskem zadružništvu. Patriarhalno zadružno prebivalstvo je ustvarilo v trdnem d-clu iu i j. svojih izkušenj svojo svojstveno moralo in svojo folkloro, ki so se izražale v karakternih osuovmo moralnih dobrinali kot: po-Menost, pobožne st, spoštovanje starejših ljudi, do-brosrčje, miroljubnost, spoštovanje do dela, uda-nost iu jkhios itd. Tudi temperament naroda je dobival svoj posebni značaj, ki se je izražal v samostojnosti. razburi jlvc-t i pri varovanju pravde iil svobode. iirokogrtidm -ti, nagnjenja h krvni osVeti, zlasti pa veliki tenkočutne*!i v obrambi svoje ča- j .-ti, la temperament pa se izraža v peo nočeh v gorah«. K znamenitemu skioptičnmmi f»r<"dnvanju Se sedaj vabimo vse prijatelje planin in smeha . Jubilej tarkih prikazovanj proslavi dekliška Marijina družba z, lepo igro -»Litrska pustiriea . ki bo dane* teden popoldne v društvu. Poleg tega ho š- veseloigra Kaztiovana neeiimirabo energije. Zgodaj zjutraj je bila pripravi-iena vsa družino in odšla na delo. Gospodar skrbno čuje nad delom, gospodinje raznosiji kos'I o na kraj . el:. Ob sončnem zatonu se delo z molitvijo preneha in družina se vrača domov, kjer gospodarju poroča o delu in stanju dela, trle, živine itd. Nedelja iu prazniki so posvečeni miru, molitvi in čiščenju. V beliih oblekah se družina napoti v cerkev, doma ostanejo samo oni, ki so za nujno hišno delo potrebni, drugi pa gredo po cerkvenem opravilu na vaške :"rgovore. mlaPra pa zapleše pri cerkvi in ee veseli po svoje. Cvetko Živo j.'«. □ »Voda« ua Ljudskem odru. Vombergarjeva komedija Vodne je delo, kakor jih naša oderska literatura šc nima. Slovenci smo borni na komedijah. i:i še te, kar smo jih imeli, so bile bolj karikatura, kakor pa odraz pristnega narodnega življenja. . Voda-::, zabavna in poučna zgodba naše starokopitne in za napredek nedovzetne vasi. pa je kakor iz življenja izrezana. Pisatelj je v tem deiu pokazal svoj izreden opazovalen talent in obenem s krepkim humorjem združeno fino ironijo. Delo je bilo že vprizorjeno na mnogih odrih in povsod je doseglo nedeljen uspeh. Zlasti ob vprizoritvi na odru ljubljanskega gledališča se .je kritika izrekla izredno pohvalno. V Mariboru si je zasigural prvo vprizoritev Ljudski oder. Režim Jovčič, nastopi pa veš društveni ansainbl. Župana suhodol-ske občine, Jurija Rebernika, igra Skrinjar, njegovo ženo Franco, Klokočovnikova; njuno hčerko Anko, Grmekova iu sina .Joška, Zoro. Nečakinja Katrica je filipčičeva, slikar Janko Kopriva je Jovčič, občinski tajnik Jaka Jakopič je Eichmei-ster, trgovca Ažmana podaja Tušak, njegovega sina Martina, Paheruik; bivšega župana Kneta, Fran; posestnika Primožeka Vilko; Jerana Fika; Spina Havaič; Rnbnsa Bober: Lužarja Dragan: bajtarja dimna Miro; vdovo Hribarico Slavica; sinka Tin-četa Ernst in poštarja Kuri. Igra prične ob pol 17 v dvorani Zadružne gospodarske banke. □ Organizacija absolventov trgovske šole. Po vzgledu ljubljanskih tovarišev je izšla iz krogov tukajšnjih absolventov iu absolventinj državne trgovske šolo, pobuda za ustanovitev društva absolventov državne trgovske šole v Mariboru. Smoter društva je, da ščiti interese absolventov in absolventinj uaprem delodajalcem, da jim olajša soc. položaj, ki sla ga omajala današnja neugodna konjunktura in stagnacija in da skrbi za njegovo strokovno izobrazbo. Da bi se ta smoter dejansko uresničil, se je osnoval že pripravljalni odbor. Večina absolventov in absolventinj. posebno pa starejši letniki, so sledeč svojemu poklicu zaposleni in raztreseni po vseh krajih liaše domovine. Posledica te okoinosti je bila, da zavzemajo funkcije v sedanjem pripravljalnem odboru absolventi in absolventlnje mlajših generacij. Sedanji pripravljalni odbor želi, da bi v odboru sodelovali po možnosti tudi absolventi iu absolventinje starejših letnikov, da bi društvo imelo res neko kolektivno obeležje. Radi tega se obrača sedanji pripravljalni odbor na absolvente in absolventinje starejših letnikov s prošnjo, da javijo tekom R dni pismeno svoj pristanek na sodelovanje v odboru omenjenega društva, ker bi bila potem, ko je odbor de-finitivno konstituiran, vsaka rekonstrukcija za določen čas, ki ga predvidevajo pravila, nemogoča. Vsi tozadeviii dopisi naj se pošiljajo v že navedenem roku na sledeča odbornika: Uršič Franc, Maribor, Frankopnnova 4.9, tč. predsednik in Ivan Vernig, Maribor. Kralja Petra trg 0. tč. tajnik. □ Krčevina in Košaki proti. Z ozirom na naš tozadeven članek v številki od 3. febr. t. I. smo od županstev občin Krčevina in Košaki prejeli obvestilo, da so predstavniki občin, kakor tudi občani ne strinjajo pod nobenimi pogoji s priključitvijo obeh omenjenih občin k tneslu. ker bi bilo lo za davkoplačevalce finančna katastrofa. □ Revnim in bednim Ha oltar. V torek zvečer se vrši v dvorani Uniona koncert, na katerem dobo nastopili mariborski umetniki in pevci, da dajo s tem svoj doprinos v korist bednim brezposelnim. Koncerl se vrši pod deviz,o Maribor zn Maribor. Nastopijo solisti: gospa Bramllova, gdč. Vedralova. gg. Živko in Nernlič, orkester vojaške godbe in [>evskI zbori Maribora. (Hftsbene Malice, Jadrana in Drave. Dolžnost mariborske javnosti je, da se v polnem šlevllu odzove povabilu umetnikov ter podpre z obiskom koncerta njihovo plemenito stremljenje. □ Število volivcev je naraslio. Že včeraj smo poročali, da je komisija odobrila volivne imenike. Število vseh vpisanih volivcev znaša v novem imeniku 9494 ter je naraslo od lanskega leta Za 201 volivca. □ Kljub zimi živahno delo. Kljub mrazu in snegu se nemoteno nadaljujejo cestna dela, pri katerih so zaposleni brezposelni reveži na račun fonda pomožne nkcije. Delo je dobilo 110 delavcev, ki so zaposleni pri napravi Kacjanarjeve ulice v Melju in na podaljšku Delavske ceste v mugda-lenskem predmestju, □ Velika pomoč v bedi, Veliko dobrodelno delo jc izvršila Vincencijeva konferenca z otvoritvijo ljudske kuhinje v Zadružni gospodarski banki. Komaj dober mesec dni obstoja kuhinja, pa so že skoro prostori premajhni za ves živahen promet, ki tu vlada. Dnevno izda kuhinja že nad 40 kosil na izkaznice, ki jih darujejo revežem dobri ljudje. Veliko kosil pa se razdeli tudi za plačilo; l.ečen in dovoljen obed stane 2 Din. Bloki z nakaznicami Sa kosilo, ki jih izdaja Vincencijeva konferenca, so se zelo obnesli kot najprimernejše nadomestilo miloščine v gotovini, □ Smrt blage žene. V Kamnici pri Mariboru je v sredo dne 1. t. m. v najlepši dobi 36 let umrla žena gosp. organista in cerkvena pevka Marija Ca-futa ter zapustila štiri nepreskrbljene otroke. Najstarejši študira na mariborski gimnaziji. Bila je zelo dobra in skrbna mati. Zlasti je imela veliko veselja do cerkvenega petja, katerega se je rada udeleževala, dokler je ni zahrbtna bolezen položila na bolniško posteljo. Pogreb se je vršil v petek 3. t. m. ob številni udeležbi občinstva. Ob odprtem grobu se je poslovi! od nje domači č. g. župnik Franc Božiček. Poslovilne besede sta tudi spregovorila gospa S t r a u s o v a ter član cerkvenega pevskega zbora gosp. Breznik. Cerkveni pevski zbor pa ji je v zadnje slovo zapel žaloslinko. Naj počiva v miru! Žalujočemu možu in otrokom pa naše iskreno sožalje. □ Trg v znamenju prvega. Mariborski flkoli-čani imajo dobre izkušnje, kdaj se splača trg obilo založiti. Dočim je bil zadnje tedne trg dokaj slab, so včeraj navozili in nanosili obilje blaga, da so imele gospodinje izbire kar preveč. Špeharjev je bilo 37. Vodnikov trg je bil kar pokrit z vozovi krompirja in čebule, ki so segali še daleč v Koroško cesto, novi trg pa 60 napolnili sadjarji z vozovi jabolk. In v sredi vsega, na glavnem tržišču, je celo dopoldne valovalo in plulo živahno tržno življenje. Cene so bile z ozirom na obilo ponudbo dokaj zmerne, mestoma so proti poldnevu celo znatno nazadovale, ker so se hoteli prodajalci čimprej iziiebiti blaga. Perutnina se je prodajala po 20—30 Din za par piščancev, 30—35 za kokoš ali raco, 35—60 gos in puran. Krompir je bil po 1—1.50, čebula 2—2.50, kislo zolje 0) in 1 voz ržena slame (75 dinarjev). T Smrt v ledeni Dravi. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je izginila iz stanovanja zaseb-mca Marija Vihar. Domači so takrat izrazili zlo slutnjo, da je izvršila samomor. Slutnja se je izkazala kot upravičena, ker je dospela včeraj iz Zgor. Dupleka vest, da je našel posestnik Vo-grinec na plivini, ki jo dela Dvava, truplo starejše ženske, v kateri so prepoznali pogrešano Viher-jevo. Ni šc ugotovljeno, če je skočila obupana žena sama v ledeno reko, ali pa je postala žrtev nesreče. 1 rupjo so včeraj prepeljali v Maribor ter bo pokopano danes popoldne ob 4 na mestnem pokopališču, □ Nove in izbrisane obrtne pravice. V preteklem mesecu je bilo izdanih v Mariboru 20 novih obrtnih pravic. V istem času je bilo izbrisanih 16 obrti. D Pereča komunalna vprašanja. Na seji mestnega občinskega sveta ki se vrši v ptek, dne 10. februtirja, so med drugim na dnevnem redu tudi sledeče zadeve: Volitev disciplinskega odseka in odbora za volivne imenike, priključitev okoliških občin, zgradba tkalnice ter stanovanjskega in pisarniškega poslopja v Linhartovi ulici (tvrdka Zelcnka Co,), podaljšanje Smelanove ulice do Or ožnove. oprosti lev novih zgradb hišnonajemnin-skih davščin In šc drugo. Dnevni red obsega 72 točk. □ Pesem bobna. Dne 27. februarja bo pri mariborskem okrajnem sodišču dopoldne ob 10 v sobi št. ti dražba nepremičnin zem. knjiga k, o. Kače, vi, št .344. Cenili« vrednost znaša 186.000 dinarjev najmanjši potludek 117,872 Din 10 par. U Proslava Slrossmsjetja. Na vseh mariborskih srednjih šolah se je vršila včeraj dopoldne Doffy milo Lavendet, Buftermilk, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica proslava spomina vladike Jos. J, Slrossmajerja. Na sporedu proslav so bila predavanja Ier pevske in glasbene točke. □ Mrtvaški zvon. Na Teznu, Ptujska cesta 99, je umrl bivši pekovski mojster Franc Vombeg v starosli 70 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 16 iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče. Žalujočim naše sožalje. □ Tekstilna industriju napreduje. Mariborske tekstilne tovarne obratujejo s polno paro. Na pomlad bodo pričele skoro vse tovarne s povečanjem svojih obratov. Prva bo povečala obrat tekstilna tovarna v Studencih, ki se je razvila v kratki dobi enega leta iz skromnih začetkov v lepo podjetje. Tovarna je že nabavila nove stroje, s katerimi bo opremila povečan obrat. □ Okolica in mesto. Danes dopoldne se vrši na mestnem magistratu nadaljevanje posvetovanj med zastopniki mariborskega mesta in predstavniki okoliških občin. Na današjem posvetovanju bodo predložili zastopniki okolice svoje pogoje z ozirom na eventualno priključitev mestu. □ Predpusliia igra. Katoliška omladina priredi danes v nedeljo ob petih popoldne v omladinskem domu predpustnemu času primerno igro »Dve nevesti« v treh dejanjih. Vsi prijatelji nedolžnega veselja in smeha vljudno vabljeni. □ Rdeči križ v Mariboru ima dne 11. t. m. ob pol 20 pri »Orlu« svoj redni letni občni zbor. □ Vse davščine kakor 1932. Mestno načelstvo razglaša, da je z odlokom banske uprave v Ljubljani in z rešenjem finančnega ministra mestni občini odobreno, da izza dne 1. januarja 1933 pa do odobritve proračuna za leto 1933 pobira vse davščine, kakoT leta 1932. □ Podporno društvo za uboge učence v Mariboru ima svoj redni občni zbor jutri v ponedeljek dne 6. februarja ob 17 v glasbeni sobi Cankarjeve šole. □ Tudi late. Posestnik Jamšek v Kocenovi ulici se je včeraj zjutraj preplašil, ko je pogledal svoj lepi plot, s katerim ima zavarovan vrt. Ponoči ga je oplenil neznan storilec ter potrgal 20 približno 2 metra visokih lat. □ Z rožem v koleno. V neki gostilni v Št. Petru je nastal včeraj med dvema mladima gostoma spopad, ki se je tragično končal za 20 letnega hlapca Janeza Krajnce. Dobil ie od nasprotnika nož v desno koleno, ki ga je hudo ranil. Rcševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Celje & Običajna priredite« podružnice Sloveai. lov. društva v Celju se bo vršila II marca v Narodnem domu v Celju. 1297 ■& Kunec poti.« Po dobro uspeli prvi predstavi ponove danes ob lo.BO v veliki dvorani Lju .nsega društva -/.p revna otroke v Gaberja se vrši d::nr- ob l1 v posebni' sobi goslilne Pernic/o; število bre.';i(i.«cHh tiatašiu Pri tukajšnji ekspozituri Itonrc !;-'a sc je v zadnjem "a*u število brcojroselnih zelo pomnožil-j in ima celjska ekspozitura sedaj v evidenci fiol oseb in sicer 1088 moških in 163 žensk. Celjska ekspozitura Borze dela je od 21. do 31. januarja plačala na podporah Din 18.704. kaj ne posipa? Dvomim, da Kom dobro postrežena. Ali jaz Vam jamčim, da Vas bom postregel z vedno ;vežim špecerijskim blagom. — Vljudno se priporočam FRANC JAKŠE, CELJE Ljubljanska cesta 4. — Podružnica: Cesta na grad. Županstvo občine Celjc-okolica prosi za objavo sledeče notice: G. Pajunan Prane je bil razrešen na lastno prošnjo, ker se .jc za stalno preselit v mesto Celje. -& Ustanove, letno poročilo in bilanca. Ustanovne Uprave so po členu 37 pravilnika za uporabljanje zakona o ustanovah dolžne, da predloži do konca marca vsakega leta banski upravi kot ustanovnemu oblastvu letno poročilo o svojem poslovanju v minulem letu obenem z bilanco za to lelo. sestavljeno nit dan 31. decembra. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, morajo ustanovni oblasti podati lotno poročilo o svojem delu. Vse uprave ustanov v Celju se opozarjajo, da pravočasno pr.Hlože bilanco in poročilo, sicer bi jih zadele posledice po § 23 zakona o ustanovah. jO Blagoslovitev iu otvoritev suiu-ke skakalnice. Danes ob 11 sc bo vršila slovesna blagoslovitev in otvoritev c-muearslke skakalnice v Liscah. Ob 14 se\ začno uiedkluMc' skakalne tekmo. Ob 17 bo v n- * stavraelji Polrlčck razglasitev rezultatov in razdelitev daril, Oh tej priliki je jmispel v Celje ludi znani norveški smučar in trener Arne Gutlorsen Prispelo je tudi pet avstrijskih tekmovalcev. 30. ■^LOVLM.C*, dne 3. lebruarju iy33. Stran 7. Po slovenski domovini K*ant Nagla smrt. Včeraj dopoldne je nenadoma tragično umrl znani kranjski posestnik gosp, Viktor Omersa. — Že dalj časa je kazal znake duševne zmedenosti in potrtosti. Ko je gosp. Omersa prevzel posestvo in hišo, je bila v njegovi hiši v Ko-krSkem predmestju nastanjena puškama, ki se je ob prevratu preselila iz BoroveJj v Kranj. Po odhodu pu.škarne iz Kranja v Užice je gosp. Omersa sam pričel misliti na ustvaritev puškarne, Poleg trgovine z orožjem tn municijo je v teku zadnjih par let upostavil z najmodernejšimi stroji opremljeno tovarno za izdelovanje lovskih patronov, katere je razpcčaval po vsej državi. — Njegovo največje veselje pa je bilo sadjarstvo. Na svojem posestvu je imel vzorno urejeno drevesnico ter se je prav mnogo pečal z izboljšanjem in reorganizacijo sadjereje v kranjskem okraju. Prav tako je vneto deloval kot odbornik sadjarskega druStva s predavanji, članki in nasveti je poučeval sadje-rejce. Bil je tudi navdušen in dober lovec, posebno rad je imel živali pse in ptiče. Po značaju je bil gosp. Omersa dobričina, dober stanovski tovariš, posten in zelo usmiljenega srca za siromake. V javnem življenju je nastopal popolnoma nepristransko. V druftvu hišnih posestnikov je bil tajnik. Ob njegovi prezgodnji smrti — saj je star šele 36 let — žaluje gospa soproga iz Schiffrerjeve rodbine z osirotelimi otroci, ki so izgubili očeta. Pokoi njegovi duši, žalujočim riase iskreno sožalje. Spremembe na sodišču. Kranjsko okrajno sod-nijo je zapustil sodnik na kazenskem oddelku g. Joško Pfeifer, ki se je pri ljudstvu v teku svojega poslovanja v Kranju zelo priljubil radi svoje vestnosti, nepristranosti in točnosti. Odšel je na sodišče na Brdo, kjer mu želimo prav tako veliko uspeha. Na kranjsko sodišče je na njegovo mesto prišel sodnik gosp. dr. Valentin Benedik. Jadranska straža podružnica v Kranju ima občni zbor v torek, dne 7. februarja ob S zvečer v hotelu »Kranjski dvor« (pri Peterlinu). — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah rta klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ffl •• v Trzic Ponovitev Ptičarja mi Svetnico popoldne je. maniln radi obolelosti enoga solistu odpusti, Kar je napravilo mnogo neprijetnosti zlasti zunanjim obiskovalcoin Našega doma«. Naj nam oproste. V nedeljo, 12. t. tn. bo nadomestitev in bodo veljale vstopnico, ki so bile razprodane za 2. t. nt. Kdor bi nc mogel priti, naj vrne vstopnico v trafiki ge. Por ne, kjer bo dobil povrnjen denar. Danes (5. febr.) bo pa v dvorani popoldne misijonsko predavanje ob priliki misijonske razstave v Tržiču, zvečer pa ponovljen Hamlet«. — Cankarjevi »Hlapci« bodo igrani tudi 12. t. m. in sicer /večer, ker stalni obiskov tilci že povprašujejo, kdo j bo kaj novega. S (cm jim bo ustreženo. Krekova mladina. Domžale Zadnja pot pokojne Miukc Senicove. Nad krsto Miukc Senicove so se zgrnile grude prsti. Ko je ležala na mrtvaškem odru, so jo prihajale kropit dolge vrste ljudi, ki so kdaj uživale njeno dobroto ali .so poznale njeno plemenito srce, ki jc za vekomaj obstalo. Prihajali so otroci, ki jim je mnogim bila kakor druga mati, prihajali revni in ubogi, tla pok rope blago pokojnico. Včeraj jc napravila zadnjo zemsko pot. Nebo je bilo sivo in žalostno, kot bi tudi, ono sočuvstvovalo, kot bi i ono žalovalo zn blago Senicevo gospo, (ki blizu in daleč so prihiteli na n jen pogreb, izkazal ji poslednjo čnst. Takega pogreba, kot jc bil današnji, še niso videle Domžale. Trgovine in javni obrati so bili zaprti — vse Domžale so bile odete v žalost. Ob pol 16 je domžalski gospod župnik I'r. Mernik ob številni asistenci, k jer smo opazili tudi vizitatorja oo. lazu r isto v g. Schcnida, blagoslovil truplo, nakar so pevci zapeli žalostinko: »Človek, glej dognanje svoje!« Nato st; je razvil pogrebni sprevod, ki je bil doslej največji, kar jih je bilo kdaj v Domžalah, kjer je bilo že veliko lepili in ogromnih sprevodov! Na čelu so nesli dolgo vrsto vencev, katerim je sledila Marijina družba žena, katere članica jc bila pokojnini. Sledila je /ustava Kat. izobraž. in podpor, društva, za njo pa Fantovski odsek društvu. Zu požarnima hrambama i/ Domžal in Stoba je šla domžalska godba, ki ji- / igranjem žalostlnk izkazala poslednjo čast k u uiici svojega doma. Za krsto je šlo globoko užaloščeno sorodstvo, nato pa nepregledno množice pogreb-ccv, ki .so prispeli od blizu in daleč. Mod odličnimi zastopniki so bile ge. dr. Natlačenova, dr. Sllšnikova. Remčeva, štreinova, dalje dr. Miha Krek. Na ude Novak. dr. Žvokelj ter še mnogo odličnih predstavnikov našega javnega življenja. Ob odprtem grobu jo spregovoril domači župnik, ki se je poslovil od rujnice, ki je bila podpredsednica Kut. izobr. in podp. društva v Domžalah. Slavil jc pokojnico kot vzorno katoliško /eno, gospodinjo in mater, ki jc imela blugo srce in odprte roke /41 Vsakogar, ki jo bil potreben. Kot prava Slovenka je nilu dobra katoličanka, kar je pokazala tudi v veliki dobrotijivosti in darežljivosti napram cerkvi. Svoj govor je zaključil s toplo željo, daj nebeški plačnik bogato poplača vse njene dobrote. ki jih je sipula njena roku! Žalostno so peli do.n/ulski zvonovi, ko so grude prsti padale nu krsto in so se ljudje jeli razhajati z šalostniln srcem, ne obžalujoč |Kikojnicc, ki je našla nov doni \ božjem naročju, temveč nje. ki jim je bila ljubljena soproga in dobra mamica. Vsled nenadne smrti ge. Senicove. kuniiee in diibrotniee. je Godil »eno društvo Domžale preložilo svojo predstavo veseloigre Babilon« nu nedeljo, dne 12. t. Ul. Vstopnice, ki so bile kupljene /u svetnico, veljajo /,a 12. februarja. Ker je komedija dobro nnštudirana. vabimo nc samo domačine, temveč tudi okoličane, du si jo ogledajo. Sprožajte .Slovenca* I Novo mesto Strossnia.ye>rjcru proslava osmošolrev na gimnaziji. Včeraj se je vršila na tuk. gimnaziji proslava obletnice rojstva velikega hrvatskega prvo-boritelja za svobodo vladlke ,1. Strossmayerja. Program proslave je sestavil in Izvršil vsak razred p svojih močeh. Kakor pri proslavi sv Save, tako je tudi danes sestavil in izvršil najboljši program najvišji razred na gimnaziji. Program' je obsegal 10 točk, to je kar cela akademija, s katero bi lahko stopil VII1. razred nu vsak oder in bi žel veliko uspeha. Ofvoril je proslavo tamburaški zbor VIII. razreda s komadom ()j Hrvati, jamici sledila je deklamacija M. Mlsjakove Slovenci biskupu Stross-inayerju« (Gregorčič). Nato je igral vijolinist Premrli komad Heigen . Na harmoniju ga je spremljala E. Loge r jeva. Kot I točka je bila Jerebova recitacija Biskup srednješkolcimn . Berkopec je potem izvrstno podal Župančičevo Našo besedo-: Osrednja točka program je bil govor Švajgerja »Kulturni pomen biskupa za Hrvate-, v katerem nuni je v izbranih besedah podal markantno osebnost na slovanskem jugu in njen vpliv ua Hrvate in Slovane sploh. Govoru je sledil solospev E. Lo gerjeve Arija iz Prodane neveste -. Kakor ua sve-tosavski proslavi, je tudi sedaj gdč. žela veliko pohvale. Irena Vodnikova je nato deklamirala V kri]iti djakovske katedrale . Tudi ta deklamncija je imela velik uspeh. Predzadnjo točko je izvedel zopet tamburaški zbor, ki je zaigral Savske valove . Zaključek je tvorila Bože pravde«, ki jo je zapel osmošolski pevski zbor. Tako je gimnazija na najlepši način proslavila i spomin srbskega kulturonosca sv. Savo i velikega hrvatskega biskupa Strossmayerja. Želeti bi bilo, da bi tudi naprej tako lejio počastila spomine drugih naših velikih mož. Prosvetno društvo priredi dne 12. febr. t. ' Pri zimskem športu NIVEA-CREME a,. OLJE Nadrgnite si pred odhodom ua planino vsa svetlobi iu vetru izpostavljena mesta z Nivea-Crenie aH Nivea oljem ter ponavljajte to masir. nje med potjo po potrebi čini večkrat. — S tem zmanjšate nevarnost pred nepri.etninii solnfinimi opeklinami in se Vam ni treba bati, da bi koža 1 ostala suha. Nivea-Creme in Niveaolje du Vaši koži tisto čudovito lepo bronasto barvo, s katero se. tako radi vračamo s športnih pohodov domov Samo Nivea-Creme in Nivea-olje vseoujetu koži soroden in Ito-žonegujoč eucerit Jugosl. P. Beiersdorl & Co. d. s. o. j. Maribor. Gregorčičeva ulica '24 Piui pi satclj Finžgar bo piedaval v lutsLntan gledališču v Ptuju v nedeljo IM. februarja, na kar opo-zanjanio že danes. Podroben - I burno,80 objavili. Murijunska akademija, katero je priredilo [litijsko dijaško ped zaščito Brezmadežne v mestnem gledališču ua Svečnico, Je nad vso pričakovanje dobro izpadla. Gledališče je bilo do zadnjega kotička j zasedeno, nekaj ljudi je moralo oditi, ker niso našli . prostora. Boga! spored je nudil občinstvu mnogo užitka. Posebno moramo omenili lep slavnostni govor dijaka Miheliča, zborno dekJaniacijo.: Kriki | mladih duš. prizor dijakinj: Marijine cveske. Voia-| ričev duel: Divja rožica ler končno krasno -klopno sliko Da j.t imela predstava lep uspeh, je v prvi vrgli zasluga gg. pp. Konstantina in Mirka. Igralci so bili vsi kos svoji nalogi. Tudi tamihuru-ški zbor ininoritskegu samostana, ki je igral med odmori, .-e prav leipo razvija in napreduje. Tedensko službo ptujskih gasilcev od 5. do 12. februarja ima prva. d esetina drugega vod« in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Miha Zamuda. Reševalno službo šofer Ervin Daniiš in Pavel Muhač, od moštva pa Strcss in Pfajfar. Sadjarska iu vr mirska podružnica je imela na Svečnico svoj redni občni zbor, na katerem je imel strokovni učitelj Vardian poučna predavanje o vrtnarstvu. Podružnica ima 8000 Din premoženja in sicer 3f)00 Din gotovine, za 5000 Din pa inventarja. Predavatelj Vardian je pri svojem predavanju presenetil zborovalce z novico, da raste v vasi Grešje pri Ptuju cvetica, ki je edina v Evropi. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. Sredfšče ob Dravi Marijin vrtec. Na Svečnico se je vršil pri večernicali »prejem otrok v novoustanovljeni Marijin vrtec. Sprejetih je bilo H) otrok, ki so dopoldne vsi prisopili k mizi Gospodovi. I.epo število, vendar, ko bi se starši zavedali pomembnosti te otroške družbe, bi bilo število lahko večje. Katoliška akcija. Kakor eiijemo, ima farni odbor tukajšnje katoliške akcije svojo prvo sejo to nedeljo, dne 3. t. 111. ob prisotnosti tajnika škofijske Katoliške akcije g. Kolenca i/ Mariboru. Želimo mnogo uspehu, /lasti pa pričakujemo, du bo K. A. pred vsem zajela tuiše može in fante, ki so katoliškega preporoda najbolj potrebni. Smrtna kosa. Na Svečnico zjutraj nuni jc naznanil zvon. dn se je preselil v večnost najstarejši tržan g. I. Kobilic. V 94. letu svojega življenja je podlegel pljučnici. Blag mu polniti, preostalim naše sožalje. Konjice Poroka. Včeraj se je poročil v Koziem tuk. odvetniški koncipijent gosp. Jože Humor z gdč. Doro Moser. Mlademu paru, ki se naseli v Konjiča!., želimo obilo sreč« iu božjega blagoslova! Ukinjeno je kazensko postopanje proti gosp. Ludviku Sosiču, bivšemu tajniku Kmečke hranilnice; Jožefu Stravsu, kleparskemu pomočniku iz Konjic; Francu Celcerju, lesnemu trgovcu iz Oplot-nice; Ivanu Vahterju iz Gradiča in Mihaelu Zo-lerjti iz Čadrama. Kakor smo svojČas poročali, so bili imenovani lansko leto meseca avgusta izročeni v preiskovalni zapor celjskega okr. sodišča. Ovadba jih je hotela spraviti v zvezo /. dogodki na Brinjevi gori ob priliki cerkvenega proščenja dne 20 junija 1. 1. Toda že po enem tednu ,-;o bili vsled brzojavnega naročila notranjega ministra, izpuščeni na svobodo, Preti kratkim pa so dobili obvestilo, da jo sodno postopanje proti njim sploh ukinjeno, ker niso v nobeni zvezi z, omenjenimi dogodki na Brinjevi gori. Slovemtfra.tHec Osebna vest. Radi dolgotrajne neozdravljive bolezni je bil upokojen se laki pismonoša zvari ičnik g. Franc Ferk, posestnik v Slovcnjgradeu. Bil je vsled vestnega službovanja in prijaznega nastopa pri strankah zelo priljubljen. Občni zbor Protiluberkiilozne lige se je vršil v sredo zvečer v občinski pisarni. Sklicatelj občnega zbora g. dr. Pohar je uvodoma pozdravil udeležence in podal poročilo o smernicah in nalogi tako zelo važne in človekoljubne organizacije, kakor je ProUtuberkulozna liga. Protituberkulozna liga je bila v našem mestu ustanovljeni že pred veo leti, a je dalj časa zaspala, zato je nujno potrebno, da se zopet spravi k življenju. Po poročilu sklicatelja so se vršile volitve odbora in je bil za predsednika izvoljen sani t. referent g. dr. Maks Pohar. Sledila je sprememba društvenih pravil. Liga je bila dosedaj samostojno društvo, sbdnj pa je pristopila Osrednj protituberkulozni ligi v Ljubljani kot nekaki centrali vseh lig. Članarina se ,je določila na (5 Din letno. Pri slučajnostih je predsednik spodbujal člane k uspešnemu in intenzivnemu delu, o prodaji protituberkuloznih kolekov in počitniških kolonijah. Ko nastopi g. dr. Fr Rad-šel svojo službo prininrijn v tuk. javni bolnici v internem oddelku, namerava leta ustanoviti tudi protituberkulozni dispanzer. ;;Ij bo govoril ......_____ kulturnih razmerah in misijonskem delovanju med Kitajci. DHetantje pripravljajo Vombergarjevo Vodo-, komedijo v 3. dejanjih, ki sc odigra na pustno nedeljo, dne 26. I. m. in Finžgar-jevo štiridejansko dramo - Razvalina življenja--, ki se v prizori meseca marca. ' Vincencijeva konferenca je v nifseou januarju podpirala 19 oseb ozir. družin s svojimi jiičli. mi do odki. Bansika uprava je podelila 1000 Din podpore .neimenovani po je daroval 100 Din mesto venca na grob. Z ozirom na veliko bedo prosimo dobrotnike, da radi prispevajo nabiralcem in nabirajte™ z.a prepolrebno karitativno delo. Župni urad sprejema udnino za družbo uvelega Mohorja za tekoče leto, ki znaša 20 Din, do konca lega meseca. Ker izda prihodnje lelo Mohorjeva družba zopet lepe in zaiiimi- - knjige, opozarjamo člane, da obnove naročnino. V avta vas To je bilo življenje pretekli leden! Pot za sani laka, da si ljudje boljše želeli niso mogli. Zato je šel voz za vozoui — obložen z drvmi iz boršta od Drganjih sel. Ljudska posojilnica je dala izsnažiti svoj gozd, kamor zasajajo smreke. Ljudje so se prav dobro in na lahek način preskrbeli z drvmi. Kar je največ vredno — je pa to, da so dobili drva zastonj. Čast Ljudski posojilnici, ker je v teh težkih časih naredila tako dobio delo. — Na prosvetnem polju se tudi pridno deluje. Prosvetno društvo je priredilo v adventu zelo vzgojno igro: 'Mati in sin;.. Po božiču nas je presenetilo s t asu primerno igro Trije kralji , ki je ljnl- 111 tako ugajala, kot še skoraj nobena. Sedaj pa pripravljajo Vodo . Jož. Vombergarja. — V r, ši fari je bilo v letu 1932 rojenih 55 otrok, na drugi svet se jih je pa preselilo 24, torej prav lep prirastek za faro. ki ima okoli 1300 ljudi. Vmes je seveda ludi nekaj cigančkov, krščenih tu. Ciganov pa ni menda nikjer toliko kot ravno tu. Bati se je, da bojo postali sčasoma za domačine prav resna nadloga. Cigani so tudi važna zadeva, ki io bo treba kmalu rešiti. Postali so namreč tako predrzni, da kar zahtevajo, kar bi radi. Pred nekaj tedni sta prišla dva cigana v zidanico nekega kmeta in -zahtevala vina. Ker jima ni dal toliko, kot sta ga želela, sta mu začela groziti /. noži. Iz mučnega položaja ga je rešil sosed, ki je prišel zraven. Vič Že nekaj mesecev sera, to je zlasti v letošnji jesenski in zimski dobi, je opažati, da se skrivajo v našem okolišu neznani zmikavti, ki se zadovoljc z vsako stvarjo, in jo. če le mogoče, pouzmajo in z njo odkurljo v noč. Trni v jeseni je semintja izginila kakšna kura, kaik zajček, na Gli-nenh 41 je bit ukraden celo tolsti koMrunček (bil je za božično pečenko) in tudi poljskih tatvin ni manjkalo. V ikmH na pe-tek pa so se ta lovi zopet pojavili v gostilni Pirnitt na Tržaški 33. Ukradli so moško kolo lažje vrste, last g. Perkona. Izginila pa je tudi ženska t-Veika, ki se je oprana sušila na dvorišču omenjeno hiše. Malo dni prej pa je neznan uzmovič ukradel na Tržaški 30 lepo pisano ogrlico (šal), vred-n-o 30 D i n. Človek si ne more misliti, koga bi sumil. Za/kaj dnevno se pojavljajo na vratih steno vanj najmanj trije brezposelni, par beračev, vzbujajočih gcifco usmiljenje z octrcveiialimi udi, pa tudi brez njih. mali šolor>ibvezni otroci proseči na pr. vžigalice, kruha, dinar, idajpazdaj jiokiika v sobo tudi črn obraz cigana ali ciganke, polne prerokovan«. Razen t-.di hod.ijo v vas tudi dežniikarji. piskrovezi in lončarji, ki slove sicer kot polteni obrtniki, pa kdo ve? Tam pral časom sc je le govorilo, da so izginili čevlji, ko je pick.rovez zapustil hišo. K« j hočeš torej V Vsekakor bi bilo potrebno tudi ptri nas napraviti racijo in po loviti ničvredne tatiče! Liutomer nnf V Parizu .fe dne 30. januarja umrl g. Vefko Katnik »in ugledne slovenske rodbine v 'Prstu, brat gospe Repičeve iz Ljutomt-ro. Pokojnikovi dti-Si večni mir. blagi gospo Repi-čevi pa naše sožalje. •Beneški trojčki«. Prosvehto tlruštvn pripravlja za pretipat /.namenilo Collaltovo komedijo svetovnega alovcsa »Beneški Irojokb. ki je preti kratkim izšla v slovenskem prevodu. Slr.ri burkež ■llarlekin (Kurent) bo prinesel s seboj smeha, da ga bomo imeli za vee po-sliri čas. Opozarjamo na to prelpu-.lno predstavo v Kalollšikem domu, ki se bo vršila v nedeljo, dne 19. I. m. ob 3 popoldne. Svoje kočije morajo lasrtniiki do 20. I. m. prijaviti na akraljnem glavarstvu in na davkariji [>la-čati pripadajočo pristojbino 100 Din. Važni posli Maribor, t. februar^. V palači mariborskega okrožnt^ga sodišča se nahaja v drugem nadstropju oddelek ki živi čisto svojevrstno živlgemje. Hrup in vrvenje strank, ki odmeva po hodnikih drugih oddelkov sem ne sega. Le malo posetnikov vidijo dnevno v sobah oddelka; najpogostejši je meti njimi pjsmonoša, slug<' tisikam in pa časopisni reporteirji. Vse to zatišje pa je znak velikega dela, ki se vrši na oddelku. Važne odločitve se Iti dogajajo — o svobodi, premoženja in življenju tisočerih se tu odloča in marsikomu, ki nima pred zakonom čiste vesti, je to kroj groze in strahu. Ta odde-lej; je — državno pravdništvo, institucija, brv/, katero si ni mogoče zamisliti poslovanja sodišča. Državni pravdnik bedi nad vsem početjem iu življenjem prebivalstva njegovega področja, zasleduje v«1 življenjske pojave. Obseg poslov državnega pravdtjištva je bil v letu 1032 egroimen, ni pa dcsegel" predlanskega. Je to p.^lediica kazenske norele. Imlero so se odstopila manj važna kaznjlva dejanja dcrnjnlm s-ihii~:cein; piedvsetn pa-estopki zaradi žalitve časti, ki -u bilii veliko breme okrožnih sodišč, so odpu-dli. Prijavljenih je bilo v lanskem letu držtivnttm. pi-avdništvu 1372 slučajev. Od tega je bilo peslo panje uslavljetio v 1374 primerov, 4t*J storilcev je bilo neznanega bivališča, upravnim oblaslvom se jo edslopilo 1142 c»eb. 1200 oseb pa je bilo obtoženih. — Mladinsko sodstvo, ki se nanaša na osebe od 14. do 17. letu. ni bilo preobsežno; deloma ljudje 110 prijavljajo vseh primerov, deloma se |>o prijavi poruvTKijo. Značilno pu je, da ivi bila v minulem letu izrečena nobena odredba, da se odda mladoletnik v vzgajal išče. Vzrok je pač v tem. ker 1 ni nobenih prostih mest v vzgajallift&ih. Takih z;t-vodov bi bilo i>ač treba več, ker 11:1111 drugače ne pomagajo vse najmodernejše določbe našega mladinskega sodstvu, če jih ni mogoče izvesti, tie eno j važno funkcijo izvršuje državno pravdništvo, ki mu I nakoplje čestokral hude in neprijetne zapletijaje. Je to — cenzura. Cenzor in časnikar sta se neprestano v laseh; iu zahteva mnogo takta in politike, ; da se talki spori ublažijo. Maribor Lina tka dnevnika, 4 dvcdnevniikc in tednike, 12 mesečnikov in nekaj listov, k.i izhajajo po potrebi. Vse to inera biti preči lan« od cenzorja od prve do zadnje črke. od uvodnika pa do zadnjega inserata. Poleg tega še pride cenzura inozemskih časopisov, ki se uvažaj« prek« Maribora. - » . v- • • Pevska zveza Note za ljubljanski cerkveni koncert so pripravljene, Zbori ljubljanskih okrožij, ki bodo sodelovali pri koncertu 10. aprila, naj jih pridejo iskal na Dunajsko cesto 17 in obenem sporočo. koliko sopranov, altov, tenorjev in basov ima /.bor. To potrebujemo za Tomčevo mašo. Ostale note so natis njene v partiturah. Pevec se je za trenotek vsled priloge zataknil. Prihodnji teden ga raziiošljemo. Pesmarice so po zuižmih cenah se na prodaj samo do 23. februarja. Opozarjamo na to vše one, ki jih še nameravajo naročiti. Cena (znižana) za zvezek 5 l>in. Okrožja naj Čimprej otlgovore 11:1 okrožnice, ki smo jim jih razposlali o razporedu zborov 'po okrožjih. One 4. tra r ca bo priredi! ( iribi-Metudij-ki zbor iz Zagreba v Unioint koncert s prav izrednim originalnim sporedom. Četudi je to sobota, vendar opozarjamo nanj vse pevovo naših krajih. Za jutrajšnji koncert si je izbral prvovrsten umetniški program, za kar nam že jamčijo imena skladateljev, ki so zastopana na lom fnporetlu, predvsem glavna mojstra Beethoven in Mendelsso!,n. Na klavirju spremlja Karla Rupl.i eden naših najodličnejših pianistov prof. Janko Ravnik, ki je znan kot prvorslen umetniški spremljevalec, ki smatra svojo vlogo ravno tik.) važnim 1 kakor umetnik, katerega spremlja. Pri dprodaja I vstopnic v Matični knjigarni ua Kongresnem trgu, j oenc običajne koncertne. Šmartno ol> Savi. Dane«, popoldne ob 3 v pri zori v Pevskem domu dramatični odsek gasilnega društv i Podgorieu veseloigro Peslednii mož<. K obilni udaležbi vabi odbor. Gorje. Donos popoldne ob 3 predava v Gor j jonskem domu g. Vinko Zor. tajnik Prosvetno : zveze o potovanju Z Alpnuto Tirolske Dolomite i Predavanje bodo pojasnjevale lepe «li];p, nekaj sli! še iz svetovne voine. kar bo gotovo zanimalo one ki so se borili v Tirolah. Zato vsi ti in tudi braz našega »lovstva vel narodnostnih bojnih ge- Carlo. Njegova pilota sta dva Američana, ki nikoli ne pijeta in se nikoli ne udeležujeta slavnosti. — Pripovedujejo, da je njuno ponašanje pravljično. V Hatainen-ulici opaziš dolgo vrsto infanterij-skili čet, ki se vadijo za boj. Vsi ti vojaki so slabotni videti po telesu in se dobro vidi, da so iz mandžurske domovine njihovi predniki. Nosijo pa novodobno uniformo in orožje. Človek bi mislil, ako jih opazuje, da jih je prevzela stroga evropska disciplina. V resnici je to telesna straža čudovitega generala. Od časa do časa je povabljenih v Čansuljanovo palačo tako zvanih 400 višjih . Ob taki priliki je kajpada veliki salon čudovito razsvetljen in poin ljudi. Ruski orkester nudi kozmopolitični program. Sluge v sinjih tivrejah vrvijo med gosti in prinašajo zmerom nove krožnike z najraznovrstnejšinii jedili. Težak tobakov dim se vije nad glavami visokih dostojanstvenikov. Čansuljan pa se nikoli ne udeleži podobnih pojedin, marveč ga zastopa njegov brat, šef generalnega štaba. Tudi dame so navzoče. Njihovi kostumi so mešanica istočne eksotike in zapadne pariške mode. Najlepšo svilo sveta nadenejo nase te male azijske gospe, ki pripadajo haremu generala Cansuljana. Ako hoče kdo, da ga mnogoštevilni služabniki pripuste v avdijenco njihovega gospoda, mora posebno prošnjo za avdijenco vložiti. Toda že vnaprej mora vedeti, da ne lio pripuščen pred enim tednom. Čansuljanov tajnik je Američan. Ta pripoveduje, da maršal zelo samovoljno misli in si ne dn vplivati. Od starega kitajskega funkcionarja, ki je živel v službi nankinške vlade in poznal starega očeta Čansuljanovega, je prejel širokoobsežno klasično izobrazbo. Sedaj šteje trideset let in ima prijetno zunanjost. V svoji postavi nima ničesar, kar bi spominjalo na atleta ali bojevnika. Sicer ne zna govoriti angleško, razume pa zelo dobro, .lavno nastopa le redkokrat. Trideset milijonov Kitajcev v Mandžuriji in zgovorni pekin- ški prebivalci pripovedujejo o njem raznovrstnih anekdot. Pravljice bajajo v njem, da je zelo zaprt. Druge zopet trdijo, da je strasten ljubitelj opija in ostalih pustolovščin. Še naprej pripovedujejo ljudje, da je opustil vse podobne razvade in da živi vzorno življenje. Njegova bolezen iz preteklega leta ima svoj izvor v zastrupljenem sadju, katero so mu nekateri podaniki darovali. Drugi pa pravijo, da je podvržen tifusu. Ko je izbruhnil preteklo leto spor med Rusi in prebivalstvom Mandžurije, so nacionalci zahtevali od nankinške vlade, da nastopi maršal proti Rusom. In res je poslal nekaj divizij na rusko-man-dzursko fronto, toda ruska armada je napravila s temi divizijami kratek proces. Ko so se nekateri drznejši časnikarji odpravili na bojišče, so mogli le ugotoviti, da je vojna minila. Maršal je moral sprejeti vse mirovne pogoje. Ko so leta 1931 Japonci udrli v Mandžurijo, niso mogle vse nankinške ponudbe zadržati osvo-jevalnega pohoda. Japonska je neovirano prodirala. medtem ko je vsa Kitajska brezdelnega generala odklanjala. Hkrati se je obrnila proti njemu tudi japonska propaganda in iskala prav v njem objekt, ki naj odgovarja za japonsko prodiranje v Džeholu, Mukdenu in Mandžuriji. Japonci in Kitajci so si bili torej edini; da mora general nekaj začeti. Koncem avgusta 1932 pa je Čansuljan nenadno napovedal svoj odstop. V oficijelnih krogih je ta vest vzbudila porazno razpoloženje in celo o voja škem sodišču se je govorilo, ki naj bi razsodilo, kaj so generalove dolžnosti. Vendar se ni nič zgodilo. Čansuljan sedi še danes na svojem mestu. Njegova armada šteje 200.000 mož. Večina te ima svoj sedež v provinci Hopeh. Moštvo je svojemu poveljniku otroško vdano, prav tako vsi častniki. Veliko vprašanje je, kaj ho Čansuljan storil. Kitajska je radi njegovega zagonetnega ponašanja v velikih skrbeli .. . Radio Programi Kadio-Ljnbljana i Nedelja, 5. febr.: 7.30 Sadjarstvo (ing. Luk man) — 8.00 Nasveti za kmetovalce — 8.15 Gimnastika (M. Dobovšek) — 8.45 Poročila — 9.00 Versko predavanje _ 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.00 Elektrotehnika (dr. M. Vidmar) — 10.30 Zabavni količek (St. Bitežnik) 11.00 G. Drmota poje narodne (spremljavo improvizira dr. Švara); vmes harmonika solo, g. Stanko 12.00 čas, poročila, plošče — 15.(10 Šumarstvo (ing. Novak) — 15.30 Gdč. Dragica Sok poje slovenske narodne s spremljevanjem salonskega kvinteta — 10.30 Ljudska igra: Če pismonoša prepozno pride« (P. 1'erko) — izvirna radijska šala, igra Ljudski oder — 17.00 Plesno glasbo izvaja Odeon jazz 20.00 Samospevi ge. Schieck Konig — 20.30 Ronny — jazz s sodelovanjem pevskega kvarteta — 22.00 Čas poročila — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljek, (i. febr.: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet: IV. ura ruske glasbe — 18.30 lisperanlo (g. Kozlevčar) — 19.00 Srbohrvaščina (dr. M. Rupel) — 19.30 Zdravstvena ura _ 20.00 Prenos opere iz Belgrada — 22.30 Čas, poročila. Torek, 7. febr.: 11.15 Šolska ura: Nikola Tesla (dr. Čermelj) — 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, Radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintet: Otroška ura — 18.30 Nemščina (dr. 1. Grafenauer) — 19.00 Dubrovnik 11. (dr. Andrejka) 19.30 Potovanje v Zadnjo Indijo (ing. F. Lupša) — 20.00 Prenos iz Zagreba — kompozicijski večer — 22.00 Čas poročila — 22.15 Salonski kvintet. Drugi programu Nedelja. 5. februarja. ' Zagreb: 20.00 Tamburaški zbor — 20.30 šla-gerji in okretne melodije — Milano: 21.00 ()|>erni prenos — Brno: 19.00 Koncert gledališkega in radio orkestra — Barcelona: 22.45 Večerni koncert London Region: 21.00 Bogoslužje — 22.05 nedeljski orkestralni koncert — Stuttgarl: 20.15 Veseli večer __ Suissc Romande: 20.00 Radio orkester — Berlin: 20.00 Koncert — Belgrad: 20.10 Izprehod po Evropi — Rim: 20.45 »Dolarska princesa , opereta — Beroiniiiister: 20.00 Lakme«, oj>era -Langcnberg: 20.00 Koncert — Praga: 20.05 Instrument. koncert — Miinchen: 20.20 »Viljem Teli«, igra — Budapest: 18.00 Koncert vojaške godbe — 19.30 Prenos igre iz studia. Ponedeljek, 5. februarja: Zagreb: 20.00 Prenos iz Belgrada — Milano: 20.80 Koncert komorne glasbe — 22.00 Orkestralni koncert — Brno: 20.00 Orgelski koncert — 20.30 Komična opera — Barcelona: 21.15 Večerni koncert — 22.00 Kitare — London: 22.45 Vokalni koncert — StutgaH: 20.05 Leharjev večer — Suissc Komande: 20.35 Simfonični koncert — Berlin: 21.20 Filharmonija —- Belgrad: 20.00 Operni j>re-nos — Rim: 20.45 Koncert lahke glasbe — Bero- p m ii aster: 20.00 VVagnerjev večer — Langcnberg: 20.00 Colegium musiciim Praga: 20.00 Planinski koncert — Dunaj: 19.4,-, Tekme FISe v Inomostu — 20.05 Leharjev večer — 21.15 Koncert filharmo-nikov — Miinchen 20.45 Koncert filharmonije _ Budapest: 21.30 Koncert 0|>eni. orkestra —" -jH.ce Jazz. Torek. fi. februarja: Zagreli: 20.00 Komjiozieijski večer _ 21.15 Veseli večer — Milano: 19.10 Plošče — 19.30 Plošče — 20.30 Operetni prenos — Brno: 21.10 Koncert radio orkestra - Barcelona: 21.10 Operni prenos — London: 21.00 Koralna glasba Stuttgarl: 20.45 Koncert - Toulouse: 21.00 Simfonična glasba 21.30 Operni fragmenti — Suise Romande: 2100 Kabaretni koncert — Belgrad: 20.00 Koncert godalnega kvarteta - 21/10 Zagreb -- Rim: 20 15 Plošče — 20.45 Zester koncert Heroiniinstcr: 19.45 Scene iz. veseloigre »Napolitanecc — 20.15 Narodne melodije — Langcnberg: 21.00 Koncert — Senovo V nedeljo, dne 12. februarja, priredi pevsko društvo sProbuda« v šolski dvorani na Senovem pevski koncert ob pol 4 po|>oldne. Nu tem koncertu se bodo izvajale 14 skladb najbol jšili slovenskih skladateljev. Koncert vodi pevovodja g. Martin Selicr. Kolikor vemo, bo ta koncert edina prosvetna prireditev v predpostni sezoni na Senovem, zato priporočamo vsem ljubiteljem naše lepe slovenske pesmi, da sc koncerta udeleže in dajo s tem zadoščenje idealnemu stremljenju naših pevcev. Škodljivi pojavi v sodobnem športu Takega razmaha kot ga je zavzelo športno gibanje v povojni dobi, niti največji optimisti niso pričakovali. Ni je kulturne države, kjer se ne bi gojile kake panoge telesnih vaj. Povsod se propagira športna misel, ki čedalje bolj prodira ne samo v mesta in trge, ampak že celo v gorske vasi. To je pač naraven pojav, katerega se moramo samo veseliti. Nazaj k naravi, nazaj v naravo, lako je geslo propagatorjev sodobega športnega gibanja. V soncu, vodi in svežem zraku se hoče gibati današnji svet, zlasti mladina, ki je glavni steber vsakega naroda in države. Gotovo je bolj pravilno, da prebijemo svoj prosti čas v naravi ter ga porabimo za športne igre, izlete itd., mesto, da bi ga presedeli v nezračnih sobah ali morda celo v zaduhlih gostilniških in kavarniških prostorih. In kdor mladini, osobilo še nedolžnim olročičkom ne privošči veselega razgibanja na zelenem travniku, ta prav močno greši, ne glede na la. da mora vse posledice, ki običajno izvirajo iz. tega (bolezen i. dr.) navadno sam nositi. Človek postane po oddihu na svežem zraku veliko bolj odporen, razne športne vaje mu zelo večajo njegovo razpoloženje in njegovo veselje do dela ali učenja je vedno večje. Sploh se po razumnem športnem udejstvovanju počutimo nekako prerojenega, ki nas vedno bolj usposablja za borbo, za obstoj v vsakdanjem življenju. Pravi športnik se uči ludi spoštovati svojega tovariša in ve ceniti svoj rodni kraj. Poleg vseh navedenih pozitivnih strani, ki jih vsebuje šport je še ena — in ne morda med najzadnjimi — to je socijalno delo sodobnega športa. Kaj napravi v tem pogledu pravilna športna vzgoja, se niti ne zavedamo. To so samo dobre strani, ki nam jih nudi šport in vsakdo, ki se bavi z mladinskim gibanjem bi močno grešil, ako ne bi imel v svojem programu tega važnega vzgojnega činitelja. Sjiorta ne smemo gledati zgolj iz stališča rekordov, radi katerih se jjoje slava zaslužnim sinovom lega ali onega naroda in ne zaradi tega, ker poiiesemo ime svoje malo ali skoraj nič poznane domovine v daljni svet. To so sicer stvari, ki so — recimo v današnjem času potrebne — a za športno idejo lako rekoč brezpredmetne. Vsepovsod se piše o rekordih, o zmagali na mednarodnih tekmah in oiimpijadah, na kratko, samo pozitivne strani na polju športnega udejstvovanja se vedno poudarjajo. Nihče se pa noče lotiti njegovih senčnih strani. Raje zainižiiuo. kakor bi hoteli resnici pogledati v oči. In če smo pravi športniki — moramo priznati — da ima današnji šport toliko negativnih strani, da ga mora bili slej ko prej konec, če ga ne bomo začeli ločiti. In tega gotovo uiti oni ne žele, ki niso v športnih vrstah radi športa kot takega, ampak predvsem •— radi finančnih ugodnosti, ki jih uživajo od športa. — Materijalizem, egoizem in goli naturalizem so se tako zajedli v šport, da bo trelm velike borbe, predno se bodo te povojne prikazni odpravile iz športnih vrst. Cela stvar se je že tako globoko zajedla v športno gibanje, da brez žrtev in celo velikih žrtev ne bo šlo. Pri tem se pa seveda ne bo smelo ozirali ne na levo ne na desno, če hočemo stvari dobro. Šport je last vsakega posameznika in vsega človeštva. Zato nikakor ne gre, da bi ga imeli ke sinuške, tekme na Jesenicah, določene za 2., t. in 5. februarja, se radi neugodnih snežnih razmer pretože na poznejši čas. Kdaj se bodo vršile, bodo prizadeti pravočasno obveščeni. — Vodstvo. Športno društvo »Vrhnika« sporoča, da se morajo vse razpisane sinuške tekme preložiti na poznejši čas, ker ni prav nič snega. Kdaj bodo le-knie, bomo pravočasno objavili. Smučarski klub »Logatec« je izpeljal na Sv-ee-nico za prvenstvo Notranjske smuške tekme v leku. Kljub slabim snežnim prilikam se je zbralo lepo število smučarjev. Na progi, dolgi čez 15 km, je startalo 29 tekmovalcev, od katerih je prišlo na cilj 20. Prvenstvo Notranjske za 1. 1933 si je priboril Jenko Boris, član SK Ilirije v zelo dobrem času 1:07:31; 2. Senčar Lado (Ljubljana) 1:12:40; 3. Jakopič Avgust (Lj.) 1:13:53; 4. Trkman Franc (Logatec) 1:16:56; 5. Švigelj Milan (Lj.) 1:17:45: 6. Legovič Drago (Lj.) 1:18:20; 7. Rotar Franc (Lj.) 1:18:53: 8. šešelj Franc (Lj.) 1:19:13; 9. Bleivveis Jan. (Ilir.) 1:22:31; 10. Starman Adolf (Lj.) 1:23:22. K tako dobrini rezultatom je gotovo mnogo prijio-mogla dobra organizacija tekem (zlasti izvrstno trasirana proga) pod vodstvom predsedn. SK Logatec, g. lekarnarja Kristana, ki ie sam navdušen zimski športnik. sel, ki pa so sicer tudi samo ena oblika te pra-prvolne borbe. In če se sedaj drznemo iz tega vidika pogledati na slovensko literarno zgodovino, tedaj se nam nudi ta-le slika: a) v 16. stoletju je morala živeti v delii plemstva, ki je posedovalo slovensko zemljo, vsaj rahla zavest, da je bodi-si še po rodu, bodisi po svojem življenjskem položaju v neki zvezi z zemljo oziroma z narodom, med katerim živi. Tudi v delu meščanstva in rahli plasti izobraženstva je morala živeti neka podobna zavest. Iz kulturnega sožitja tega plemstva in omenjene i nteligenčne plasti je na trdni podlagi žive kmetiške govorice in pod obzorjem novega verskega pojmovanja vzrastla slovenska protestantska knjiga, ki je bila namenjena vsem ljudem: plemenitim, meščanskim in kmeti-škim, ki so imeli omenjeno zavest ter čutili potrebo po novem verskem nauku. b) V protirelormacijski dobi pade slovenska književna produkcija zato, ker se nista mogla izoblikovati pisec in bravec na istem ali vsaj približno podobnem socialnem stalu. Plemstvo in meščanstvo sta se morala še mnogo bolj odtujiti narodu in zemlji, kakor sta bila odtujena v prejšnji dobi. c) Doba enciklccpedizma in akademizma koncem 17. stoletja je plod svetovljansko čutečega plemstva in izobraženstva. Slovenski kmet pomeni za pisatelje te dobe v najholjšem slučaju predmet akademskega zanimanja. Tudi meščan je ponemčen ter socialno in kulturno še mrtev. Kmet leži izmučen po izjalovljenih uporih sključen na plugu. d) V prosvetljeni dobi je začel rasti meščan. V njegovih vrstah deluje poleg duhovniške že posvetna inteligenca, katero množi razkroj fevdalne in nastajanje uradniške države. Za kmeta se zanima država prosvetljenega absolutizma, ki hoče imeti v njem dobrega plačnika davkov, zdravega novaka in zaveznika pri obračunu s fevdalnim plemstvom ter naraščajočo gospodarsko in politično močjo meščanstva. Tudi meščanstvo, zlasti njegovo izobraženslvo lioče po svoje oblikovati kmeta. Tu je zarodišče slovenskega političnega boja za narodni preporod. e) V dobi romantike se je meščanski živelj saj v središnji slovenski skupini okrepil. To priča na kulturnem polju Prešernova pesem, ki je po 6vo-ji notranji vsebini, kakor smo videli v prejšnjih pismih, obče slovenska oziroma obče človeška, po svoji zunanji podobi pa izrazito meščanska. Tudi Čopova literarna ideologija svedoči, da je slovenska romantika plod naraščajoče gospodarske in politične sile slovenskega meščanstva oziroma dotoka pomeščanjene zdrave telesne duhovne 6ile, ki jo daje temu sloju inSr-lektualna preobrazba cvetu slovenske vasi v šolah. Pač pa so pobočne struje slovenskega pismenstva: nabožna pesem, versko propovedništvo, gospodarsko poučna knjiga, jan-zenizem i. t. d. vplivale tudi neposredno na dušo slovenskega kmeta ter budile njene speče sile, " In tukaj vidim bistvo Vrazovega problema. 1 udi on je bil po svoji pesniški izobrazbi meščanski pesnik, kljub vsej romantičnosti ljubezni do narodne pesmi. Toda koncepcija njegovih pesniških podob je prekašala sprejemljivost vzhodno-štajerskega kmeta in duhovnika, meščanstvo pa je bilo na Štajerskem še bolj ponemčeno kakor v Prešernovi deželi. Zato je Vraz uskočil s svojo pesmijo k Ilircem, ki so imeli že precejšen del hrvaškega meščanstva in celo plemstva na svoji strani. Semena, ki je zanesel ilirizem, val vseslovan-ske regeneracije, v osrednjo slovensko skupino, niso sicer docela zamrla, loda organska zveza kme-'trškega jezika v meščanski literaturi jih je kmalu zadušila. Zlasti ko je dobila ta smer tudi svoje glasilo v Bleiweisovnh Novica.hj ki so izšle prvič 5. julija 1843. I., je postalo nemogoče spreminjanje slovenskega književnega jezika. Novice so bile sicer ustanovljene z namenom, da bi širile kmetijski in rokodelski pouk, toda med naročniki in pisatelji je vladal meščan oziroma duhovski in posvetni izobraženec. Njihovo obzorje je o marsičem celo nižje od obzorja Vodnikovih Ljubljanskih novic, res so se mnogo trudile za zboljšanje gospodarskih razmer v deželi, loda njihova glavna zasluga je, da so prenašale ideje o slovenskem narodnem preporodu v zadnjo vas svojemu izobraženemu naročniku, ki jih je raznašal med ljudstvo. Tudi pesništvo Novic je izrazito malomeščansko, Koseški udarja sicer včasih na social-nejše strune ter poveličuje slovenskega »oratarja. . toda njegov »bobnoglasnic patos je mogel navduševati samo meščana. Še oddaljenejša od ljudstva je bila slovenska ilirska stranka, ki se je še vedno I skušala uveljavljati v slovenskem življenju, dasi I je živela samo v glavah maloštevilnih izohra-| žencev. Trudila se je, da bi vnesla svoj umetno i skovani besedni zaklad v književni jezik, kovala je j literarno vseslovanščino. Iz njenega nerealnega za-; nosa se je rodil lip slovenskega »rodoljuba«, ki je I menda neumrljiv. V vsem svojem dejanju in nehanju se nam 1 mescanska usmerjenost slovenskega literarnega in lavnega preporoda posebno ostro kaže v revolu-cijskem letu 1848. Kranjski del, nositelj ideje slovstvene nepretrganosti, je v glavah svojih izobraženih voditeljev ustaljen, meščansko čuteč in misleč, dasi se buHe v njegovem kmetiškem sloju nove smeri. V volitvah v prvi revolucijski parlament bi kmetski volivec skoraj zabrisal zahtevo inteligentnega meščana po ledinjem Sloveniji, kajti gnal se je predvsem za zemlio kot golo lastnino.* Koroško skupino, ki je bila še takrat čvrsta, kakor jetičnik preden vleže, dvigujeta dve misli-vseslovanska (ilirska) — Jarnikova — Majarjeva in c-insipielerjeva in slovenska — ljudskovzgojna olomsekova, ki sta rodili Janežičevo kulturno po-sto"etja° V petdeSetih in šestdesetih letih prejšnjega , Štajerski del je še vedno nestalen; kroži okoli jedra svojega narečja, pljuska na vzhod za Stankom Vrazom, hrepeni pa tudi po združitvi s slovenskim jedrom. Dunajska slovenska meščanska in visokošolska emigracija, v kateri prevladujejo sinovi kranjske skupine, je spoznala, da je rešitev Slovencev v zdruzenju v enotno slovensko deželo, zato proglasi mejo Zedinjene Slovenije ter jo vrže osrednji skupini v naročje. Tudi graška slovenska koloni!« sin geslo Zedinjene Slovenije ter budi Slovenski Staier. V globini slovenskih meščanskih pokretov pa se ie prebujal kmet, ki je zahteval, naj mu zagotovi večno posest zemlje. * Nemški zgodovinar Helfert pravi v svo-jiSgo-dovini marčne revolucije o tem to-le: »Nikjer na ozemlju avstrijskih pokrajin ni bilo hujše razbur-lenosti, kakor v slovenskih okrajih,« Helfert II str, 151. KREMATORIJl Akcija za sežiganje mrličev, sa katero tudi pri nas nekateri zelo marljivo delujejo, ni nova. Začela se je tam nekje v osmem deoeniju prejšnjega stoletja. V prvem času je bilo največje središče te agitacije v Milanu. Tam je navdušeni propagator Gaetano Pini z vao resnostjo prevzel to akcijo v svoje roke. V Milanu je bila zgrajena prva peč in leta 1876 ustanovljeno prvo društvo za sežiganje mrličev. Tu je tudi nastalo ime »cremaborio«. Cremare namreč pomeni v latinskem in italijanskem jeziku: žgati, sežigati. Iz Milana m izšle tudi vse druge organizacije in društva za sežiganje, ki so se leta 1887 združile v Internacionalno ligo društev za sežiganje mrličev. Povsod so prirejali predavanja o sežiganju, pisali članke v popularnih listih, v dnevni tisk, posebno v bulvarske liste, največkrat v obliki anket, ki so za naivno publiko, kot znano, najbolj privlačne. Prostozidarji, ki so hili zastop- uspeha — pričakovali bi vsaj inditerentnost do tega vprašanja — marveč so Angleži šli še dalje in so angleSkim državljanom direktno prepovedali sežiganje in postavili zakon, po katerem vsaka oseba a takim testamentarnim naročdlom napravi velik greh proti svojemu telesu. Taka obsodba vodilnega kulturnega naroda je vzela krematističnemu pokretu v svetu vsak elan in ga končno obsodila tudi na trajen neuspeh. Danes »o glavni borci krematističnega pokreta v Evropi marksistične in soc.-demokratske stranke: posebno boljševiki v Rusija in soc.-demokrati na Dunaju. Razlog njihovega zavzemanja za to stvar je v njihovem materialističnem svetovnem in živ-ljenskem nazor i. Boljševiški pokret ni samo socialni in ekonomski, ima duševno in kulturno oaadje, ima zgrajeno filozofijo, ki ruši v človeku vsako pot idealizma, ruši vse tradicije in uredbe, Kolin s svojo slovito cerkvijo. V Renu kosi tajajočega se ledu Nov krematorij v Berlina. Biki pri mestnih občinah in v parlamentih, so od svojih oblasti dobili direkten nalog, da morajo to vprašanje rešiti v samoupravnih in zakonodajnih telesih. In to postopanje v Evropi ni bilo brez uspeha. V Italiji bo, kakor je čuti, kmalu z drž. zakonom dovoljeno sežigati trupla onih, ki lo žele — in bo torej s tem uvedeno fakultativno sežiganje. Med prvimi mesti poleg Milana, kjer se je ta stvar najmočneje in najhitreje ugnezdila, sta Zilrich in Gotha. Nekatere države so pa sežiganje zabranile in je tako krematistični pokret dobil občuten moralni udarec. Najbolj je padel kredit sežiganja na Angleškem. Ves krematistični svet se je čudil, ko je angleški parlament leta 1884 odločno odbil predlog, naj bi se dovolilo sežiganje mrličev kakor ponekod drugod tudi na Angleškem. Ta dogodek je bil za Anglijo kakor tudi za razvoj kremato-ristov brez dvoma precejšnjega pomena. Javno mnenje na Angleškem 9e je že v prvem času odločno uprlo proti akciji kremacije. To novost ao pojmili kot atentat na človeško dostojanstvo In vsemu temu so Angleži tudi pozneje ostali zvesti. Tukaj nam pade v oči, da v napredni Angliji krematistični pokret ni doživel le običajnega ne- uničuje vero in civilizacijo. Se močnejši motiv, zakaj so pristopili k tej krematistični akciji, je pa ta, ker imajo pri tem pač svojo korist za agitacijo svoje stranke. Dunajski social - demokrati, tako imenovani avstromonarhisti, ki so si z boljševizmom precej v sorodu, pa organizujejo v svojih društvih člane, ki se po društvenih pravilih obvežejo, da se njih mrtva truplo sežgo. S to zavezo strankinega pripadnika se smalra, da bo ta tudi po smrti služil socialistični Ideji. Vsi zagrizeni pripadniki marksizma so krernntisti V Rusiji te (udi po šolah, čisto službeno, Jiri misel kremacij» kot nestik odpor in reakcija pro'i pravoslavju. Nedavno smo Citati v časopisih, da so boljševiki sredi veličastne cerkve v Upensku po stavili krematorij. Vendar pa se zdi, da boljševiki za to stvar te toliko store, kolikor gre v prid njihovi boljševiški ideji in la to navdušenje v dušah nima pravega odjeka, kajti ravne svoje velike somišljenike lepo hranijo, k.ikor jt znano, so za Lenina na najbolj živem trgu v V oskvi povivdi razkošen ma.zo!-?j, njegov.) trupi) b-.lzamirali in ga postavil, v stekleno rakov, ta tudi mrtev propagira za stranko. Esperantski kongres v Kolirtu Živimo v viharni dobi. Narodi se razdvajajo, govori se o miru. a vsi se mrzlično oborožujejo. Izginilo je medsebojno zaupanje in s tem se je tudi omajal temelj svetovnemu iniru. Toda še imamo ljudi, ki niso izgubili vere v boljšo bodočnost, in to so esperantisti. Ksperanlska ideja se vedno bolj širi in zavzema vedno večje dimenzije. To pričajo vsakoletni esperantski kongresi. Letos se bo vršil 25. mednarodni esperantski kongres v K6lnu tNemČija) od 29. julija do 5. avgusta 1933. Mesto Kolu bo dalo na razpolago impozantno kongresno palačo, ki ima krasne dvorane za 50, 100. 200 300. 900 oseb. Velika dvorana (G ros se Festhalle) ima prostor za 4200 oseb. V tej dvorani se nahajajo velikanske orgle s petimi manualj in 90 registri. S stolpa sc vidi daleč po divni Renski dolini. Koln se tudi zaveda važnosti esperantskega kongresa, zato hoče nuditi esperantistoni vse. kar jim bo olepšalo bivanje v tem znamenitem mestu Ko ie Leon KIL odp ral sveta vrata Rudna bogastva v Afriki Najnovejša geološka raziskovanja po francoskem Kongu so odkrila izredno bogate zaloge cinka v tem delu francoskih kolonij. Po mišljenju uradnih krogov se domneva, da leže tu največje tovrstne zaloge na svetu. Poleg tega računajo s popolno gotovostjo, da leže tu tudi veliki petro-tejski vrelci kakor tudi zlata ruda. Eksploatacija tega rudnega bogastva je vsekakor odvisna od izgraditve Železniške proge Kongo—Onsan ter pristanišča v Posit Noarju. Nagrade papeževe akademije Papeževa akademija znanosti je razpisala nagrado za neko originalno znanstveno delo o diferencialnih enačbah, kjer more tekmovati sleherni človek, najsibo katoličan ali katerikoli vere katior tudi poljubne narodnosti. Svoja dela. morajo re-flektanti izročiti do 31. oktobra 1933. iu sicer pisana v latinksem ali katerem modernem svetovnem .jeziku. Prva nagrada znaša 10.000 lir. „Mis Universum*4 prodaja tobak ... Iz Pariza javljajo, da je »Miss universum« b. prejšnjega leta nastavila uprava turškega tobačnega monopola zn trgovskega potnika. Tako bo ta svetovna lepotica poslej |>otovala po Nemčiji. Združenih državah, Egiptu in še nekaterih državah in nudila turški tobak. Vsi vzorci tobaka, ki jih bo imela ta turška ngentinja na razpolago, bodo i me h napis >Miss universum 1932. leta«. Smučar v planinah. »Očka. od čes;. pa prav prav živite tu?« vpraša smučar kmeta v planinah. — »To ie odvisno od letnega Saša. Poleti živimo od krav, pozimi pa od smučar-jev.c Ker bo ob otvoritvi svetega leta tudi letos papež Pij XI. odprl tako zvana sveta vrata, se ipominjamo še onega dogodka, ko jih je Leon XII. odprl leta 1824 na predvečer božiča. Takrat so naznanili zvonovi vseh rimskih cerkva in pozdravni streli z Angelske gore, da se odpirajo po presledku pol stoletja sveta vrata vatikanske bazilike. Pred vhodom v cerkev je sprejel papež kleče križ in gorečo svečo iz rok dveh kardinalov. Nato je papež zapel Te Deum, nakar so se sveta vrata odprla in dolga procesija se je začela pomikati ■kozi nje. Po končanem obredu je papež sprejel v avdijenco predstavnike vseh mladeniških zavodov. Med drugimi je stopil takrat pred zbor tudi neki mladenič, katerega so predstojniki poslali, in ta je prefcital vdanostni govor papežu. Po govoru mu papež ljubeznivo položi roko na glavo in ga blagoslovi. Kdo je takrat vedel, da je pred Leonom XII. klečal bodoči papež Leon XIII. Na vprašanje, kako se piše, je odgovoril njegov rektor, da se piše mladi mož Gioacchino Pecci, a doma je iz Carpineta ... Pet in sedemdeset let kesneje, leta 1SČ0 je odprl sveta vrata ta mladenič ko sivi starček... Nemško artilerijsko moštvo se vadi na najvišjem kraju Nemčije, Zugspitze, vztrajnosti in vzdržnosti za slučaj velikega požara. Pouk o razliki med snegom in ledom. Za kom v Pragi Sleherno leto se zveže v Pragi okrog 12.000 zakonov, od teh okrog 2000 z nevestami, ki ne bivajo v Pragi. To število je že nekaj let stalno. Le takrat, ako vzamemo za merilo 10 let. se opaža neznatno, vendar stalno padanje. Preteklo leto je bilo največ porok v mesecih aprilu (1031), juniju (1105) in juliju (1273). Najmanj zakonov se zveže vsako leto v maju, preteklo leto celo le 516 zakonov. To je bržkone posledica praznoverja, ker menijo nekateri (tudi inteligentni!) ljudje, da se končavajo zakoni, zvezani v maju, nesrečno. Vesete številke Leto L932 je prineslo Angliji in Škotski 12.019 spreobrnjej s protestantske na katoliško vero. Posvečenih je bilo 127 novih duhovnikov, zgrajenih je bilo 14 novih cerkva in 45 novih poslopij za župnijske šole. Pomožni škof monsignor Jakob Mac Faden je podelil te dni v Clevelatidu sveto birmo 250 kon-vertitom, med temi je bilo 19 črncev. Šola za brezboštvo Kakor pišejo nekateri poljski listi, obiskuje okrog 900 Poljakov propagandistične tečaje v Moskvi, Leningradu in Harkovu. Ti ljudje so namenjeni specijelno za Poljsko in poljsko prebivalstvo, ki živi v Beli Rusiji in Ukrajini. Po končanih tečajih bodo po si a ni v propagandistične namene predvsem v Poljsko, v katero kanijo stopiti čez Gdansko in NemČiijo. Glavno pažnjo mislijo obrniti na brezbožno delo. Delavci na Francoskem Francosko ministrstvo za javna dela je objavilo, da je bilo leta 1932 odposlanih okrog 300.000 tujih delavcev, ki so bili brez zaslužka, v svojo domovino. In le malo tujih strokovnih delavcev i* dobilo preteklo leto ponovno deda Bokljad« kitlerjevrev državnemu predsedniku in novi vladi. Zadaj za oknom stoji (poslopje dri kanclerja) aivi državni predsednik Hindenburg, desno zgoraj Adolf Hitler • svojimi prijatelji. MLADI SLOVENEC Južni veter potepuh... Južni veter — potepuh kar čez noč se na poljano je priklatil in pregnal zimsko radost v dalj neznano. Plunder, plunder — vsepovsod pljuska zdaj nam pod nogami. Smučarji vzdihujejo: »Jojme, jojme, kaj bo z nami!?« V kotu smučke zdaj leže, sanke in drsalke tudi... Južni veter — potepuh, na vso moč smo nate hudi! Ni do tvojih nam darov: nahoda in brozge ... Raje vzemi jih lepo nazaj a delajo Požgančev oče? Gotovo jih naduha zelo tare, ker se nič no oglasijo v Tvojem kotičku. Najbolje bi bilo, da bi jih poslal na Dunaj h kakšnemu slavnemu zdravniku, da bi jim psre-gnul naduho. Morebiti 60 pa na luni, kjer je gotovo več snega, kakor v Ljubljani, in ee zdaj . smučajo tam gori. Vse je mogoče. Ce jih slučajno kje srečaš, jim izroči moje pozdrave! Bog Te živi! _ Marjan Sa v in še k, dijak II. b-razr. klas. gimn. v Ljubljani, Marijan išče. Dragi Marjan! — Kaj zdaj Požgančev oče delajo, Ti pri najboljši volji ne morem povedati. Odkar so se zadnjič oglasili z lune, ni ne duha ne sluha za njim. Močno mislim, da delajo na luni prav to, kar so delali na zemlji: paloa na tolstem trebuščku vrtijo iu lenobo pasejo... Ker ao torej, kakor vse kaže, še vedno na luni, Ti tudi na druga vprašanja, ki so s prvimi v tesni zvezi, ne morem odgovoriti. Da jih naduha tare, je že mogoče, ampak da bi se smučali na luni, je malo verjetno, ker so za takšne sorte šport in zabavo — kolikor jih jaz poznam — preleni. Glede pozdravov se obrni na profesorja Piccarda, ki bo v kratkem menda spet napravil 6 svojim balonom kratek sprehod v stratosfero. Ni izključeno, da se bo približal luni tako zelo, da bo Požgančevemu očetu lahko izročil Tvoje pozdrave. Saj sam praviš: »Vse je mogočo«. Lepo pozdravljen! — Kotičkov striček. 455. Ljubi Kotičkov striček! — Mladega »Slovenca« prebiram, odkar znam citati. Doslej Te nisem nadlegoval s pisanjem, ker sva si dopisovala s, Požgaučevim očetom, ki so vrl možakar. Žal sem zdaj izgubil njihov naslov, zato se obračam uate iu Te prosim, da me postaviš v kotiček. Saj zmerom držim s Tabo. Fantje moramo skup držati! Jaz zelo rad pojem. Najljubša pesem mi jo ona nar.: Slovenec sem, Slovenec čem ostati:... Ali veš, kje stanujem? Na Glincah vSmištve-nem domu. Pri nas vedno igraio kakšne lepe igre. Ali Ti jo znana igra »Kralj na Betajnovi«? V tej igri sem jaz igral Frenceljna. Pozdravlja Te Albin (pišem se pa Valcn-t i n), učenec III. razr. na Viču. Dragi Albin! — Ti si mi tičelc, ti! Najprej se pobahaš na ves glas, da sta si dopisovala s Požgaučevim očetom, potem pa izjavljaš, da zmerom z mano držiš. Kje se pa to ujema? Če bi zmerom z mano držal, bi pač ue smel pisati in takšno gromozansko hvalo peti Požgančevemu očetu, temveč meni. Seveda zdaj, ko si naslov od Požgan-čovega očeta izgubil, sem Ti dober jaz, kajne? V sili slon še muhe žre! To, da moramo fantje skup držati, si pa kar moško in lepo povedal. Toda pri nas slovenskih fantih je že tako, da nikoli skup ne držimo. Eni vlečejo voz na to stran, drugi na nasprotno stran — Bog so nas usmili, le kako bomo voz spravili z mesta, če ga ne bomo vsi skupaj porinili naprej? Da rad poješ in da Ti je ona prelepa narodna pesem »Slovenec sem, Slovenec čem ostati« najljubša, me močno veseli. Kajti tudi jaz od sile rad prepevam in tudi meni je ta pesem nadvse mila in draga. Saj je bila to prva pesem, ki mi jo jo nekoč pela mama nad zibelko, zato sem si jo tako neizbrisno vtisnil v spomin. Pridi ob priliki k meni, je bova skupaj zapela, da bo odmevalo čez doline in gorčl Lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček. 45G. Dragi Kotičkov striček! — Veš, pri nas se sankamo kar po travi, ker ni snega. Smučarji nosijo smučke na ramah in iščejo sneg. Ali se Požgančev oče še vedno niso vrnili z lune? Čo moreš, jim sporoči, naj hitro odbrzijo k vetrovom in naj jim naročijo, naj se nemudoma odpravijo proli Ljubljani in njenj okolici, s seboj pa naj prinesejo beli sneg in ga natrosijo vse-naokrog. Če mi to željo izpolniš, Ti bom iz srca hvaležen. Srčno Te pozd ravlja Marica H o j k a r , učenka I. razr. ni. š. v Št Vidu nad Ljubljano. Draga Marica! — Prečudni ste mi ljudje v št. Vidu! Pozimi se smučate po travi, poleti se pa najbrž kopljete v prahu... Narobe svet! Ampak nekaj pravih smučarjev pa le mora biti med vami, ko praviš, da nosijo smučke na ramah in iščejo sneg.. .Kako ga pa iščejo — ali s svetiljkami ali z daljnogledi? Ti sneg ti, da more biti tako poreden! Se mu je najbrž zahotelo igrati prelepo igro skrivalnico — in zdaj kuka izza kakšne gore in se ubogim smučarjem smeji v pest in še korenček jim strže povrhu: »Slek, šlekk Od srca želim vrlim smučarjem, da nagajivca kaj kmalu iztak-nejo in mu pošteno navijejo uhlje! Kako in kaj je zdaj z Požgaučevim očetom, sem že fantiču nad Teboj natančno pojasnil. Tudi Ti se obrni s svojo željo glede vetrov na profesorja Piccarda, ki bo gotovo storil vse, kar je v njegovi moči, da Ti ustreže. Pozdravljena I — Kotičkov striček. 457. Dragi Kotičkov striček! _ Prav lepo se Ti zahvaljujem za poslano knjigo. Zelo sem je bila vesela. Prečitala sem jo že večkrat, pa se mi čedalje bolj dopade. Če greš kdaj na sprehod proti Sv. Križu, me spotoma obišči. Stanujem v Zeleni jami v ulici našega slavnega pesnika Prešerna, št. 18. Igrala bova igro jo-jo. Te pozdravlja Vida Kante, učenka IV. b-razr. v Lichtenth. zavodu v Ljubljani. Draga Vida! — Na sprehod proti Sv. Križu me kar nič ne vleče, kajti je med »sprehajalci« ie preveč takih, ki gredo tja, nazaj pa ne pridejo nikoli več... O da, saj si včasih tudi jaz iskreno zaželim takole kar na tihem oditi in se nikoli več vrniti, kadar sem le preveč žalosten in zagrenjen. Ampak zdaj pozimi mi ledeni domek pri Sv. Križu kar nič ne diši... 2e leta in leta prosim Boga, naj ukrene tako, da napravim svoj zadnji sprehod tja —« ko prvi pomladni zvončki zacvelo in ptički svoje prve pomladne pesmi zapojo. Takrat je pri Sv. Križu tako lepo... Tudi z igrico jo-jo ne bo nič. Ne rečem, da je nc znam — o, pa še Itako jo znam; se upam s samim ljutim gospodom ljudožrskim poglavarjem Rompompommomfidralalijahopsarideldidelčindara -šabuminbom-om kosati — ampak se bojim, da bi so vretence zapletlo v mojo dolgo, Častitljivo br»do tako hudo, da ga ne bi več mogel izmotati iz nje in bi Si moral nazadnje brado celo ostriči. To bi bil grozovit udarec zame in za vesoljno domovino, zato, kakor sem rekel in dejal: nič nc bo, draga moja, z obiskom, niči Te prav lepo pozdravlja Kotičkov striček_ Mati je stopila do moža: >Pa bi bilo veh-dar prav, če bi poslali po zdravnika. Janezek se mi zdi hudo bolan.c — On: >Beži, beži, saj je bil že večkrat lak, pa je bil kmalu spet dober.« — Mati: >2e res, ampak ne takrat, ko ima počitnice.« DELAVSKI VESTJVIK Golgola lesnega delavca Mase delavstva, katere je beda in brezposelnost prignala do vrhunca revščine, se kakor utopljenec oprijamljejo slamnate bilke, če dobe kakršnokoli zaposlitev Ne vprašujejo ikra) ti prole-taroi, kakšni so delovni pogoji, plače itd. — samo, da imajo kaj jestit Vsled te skromnosti življenjski standard zaposlenih delavcev, vsled nizkih plač in dragih življenjskih potrebščin, *lalno pada. Zato nam je razumljivo, da se v takih okoliščinah zgodi vedno več nesreč pri delu Posebno nam je vsled tega razumljivo žalostno stanje delavstva in pa statistika nesreč v lesni Industriji. Duševna brezbrižnost, katero povzroča beda. delovni čas. slabe zaščitne naprave so veliki vzroki za mnogo preveliko število nesreč pri delu. Statistično je ugotovljeno, da se je v zadnjih petih letih v Bosni in Hercegovini, kjer je lesna industrija najbolj razvita v eeli Jugoslaviji — smrtno ponesrečilo v enem letu 133 delavcev, težko se je ponesrečilo (da bodo trajno delane-zmožni) 503 lesnih delavcev. 3288 pa je takih slučajev nezgod, da bodo tudi težko kdaj poginoma delazmožnl. Vsako leto je torej poprečno v Bosni in Hercegovini v lesni industriji 31127 nezgod. Toliko žrtev sorazmeroma po številu delavcev ne zahtevajo ali bolje rečeno ne požrejo niti vojne. Največ nesreč se zgodi v gozdu pri podiranju, bdenju in tesanju dreves, in sicer 24.89%. Nato pride delo pri spravljanju lesa na žage, bodisi potom železnic ali vozov z 18.97% vseh nesreč. Skoraj v vseh slučajih je delavec trajno za delo nesposoben, če se mu pripeti nesreča na riiah ali valjanju hlodov iz gozda. Najmanj nesreč trajnega značaja nastane pri valjanju hlodov nu zago, pri padanju dreves itd Te nesreče so zelo pogoste. V teh slučajih in pri delu na žagi s polno-jarmeniki. je najmanj smrtnih nezgod. Po statističnih podatkih morajo na vsakih 10 let vai zaposleni lesni delavci biti enkrat ranjeni, pohabljeni ali smrtno ponesrečeni - Kdo jc tega kriv? Gotovo da delodajalci, ki poznaj« samo kapitalistična gospodarska uačela. — delavca, človeka pa ue! Gotovo pa tudi družba, ki noče ali ne zna »aščititi pravic delavstva t dobro zaščitno socialno zakonodajo. Kam z vatenci? Pred nedavnim časom ,ie izšla silno potrebna fcnjiga »Akademski poklici«. V tej knjigi more najti vsak mlad in izobražen Slovenec vsa navodila pri izbiri svojega poklica. Taka knjiga bi bila prav zelo potrebna tudi neiemu delovnemu naraščaju in našim staršem, ki ovojih otrok ne morejo dati v šolo. Vajencem in sploh delovni mladini bi bila potrebna zato, da ji pokaže vse poklice in vse možnosti za zaposlitev s to in to izobrazbo, da pokaže, katera obrt je prenapolnjena in v kateri si je še mogoče za-»lužlti vsaj vsakdanji kruh. Staršem pa zato, da bi mogli svojim otrokom prav svetovati. Toda take knjige že do danes nimamo. Vprašanje poklica ie za vsakega človeka eno najvažnejših in najusodnejših vprašanj. Napačen korak v tem oziru ee maščuje nad človekom vse življenje. Posebno v današnjih časih — v stoletju tehnike in brezposelnosti -- je to vprašanje prav posebno važno, pa tudi zelo težko. Pri roki imamo statistiko iz Nemčije, ki kaže "sodo nemških vajencev po dovršeni učni dobi. Ne bo odveč, ako navedemo par ugotovitev, posebno radi tega. ker so pri nas razmere precej podobne onim v Nemčiji. Statistika pokaže, da je vajencem kaj lahko dobiti zaposlitev, dokler so vajenci in delajo brezplačno. Toda po dovršeni učni dobi ne v« mladi pomočnik ne kod ne kam. V Nemčiji so izračunali, da zapusti 34% ali dobra tretjina vseh vajencev svojega mojstra že v enem mesecu po preteku učne dobe, 18% jih ostane pri mojstru do •nega leta, 26% pa preko enega leta, 22% pa ph postane takoj po končani učni dobi brezposelnih. Ko so po nekaj letih vprašali te mlade izučene vajence, kie se nahajajo in kakšna dela opravi,ato, ce ie ugotovilo, da opravlja le 29% bivših vaien-cev svoj prvotni poklic, 6% jih je v tujem poklicu, 65% pa jih ie brezposelnih Dve tretjini vajencev mora torej v Nemčiji računati s tem, da ne bodo mogli dobiti nobenega dela. Kako je pri nas, ne vemo, ker nimamo številk. Lahko pa smo prepričani, da ni nič boljše kot v Nemčiji. Prav redki so tudi pri nas listi vajenci, Iti ostanejo po dovršeni učni dobi pri svojem mojstru in redki so ludi tisti, ki se še po par letih nahajajo v tistem poklicu, za katerega so se iz-neai. Danes najdeš n. pr. ključavničarje prav povsod: pri zidarjih, v trgovinah, celo v pisarnah, kot navadne delavce ali sluge i. dr., samo kot ključavničarske pomočnike ne. Prav tako je s šiviljami in trgovskimi nameščenci. Tudi pn nas so v nekaterih strokah kar najmanjši izgledi za za-poelenoet po dovršeni učni dobi. Vprašanje kam z vajenci, je torej danes silno vafcno vprašanje. Rešitev ni lahka. Vendar smo prepričani, da se da z dobro voljo in z resmm delom marsikaj doseči. Mnogo dobrega pa bi bilo mogoče v tem oziru doseči na sledeči način: 1, Z zakonom naj se določi primerno, zdravo razmerje med plačanimi pomočniki in vajenci pri enem mojstru. ... 2. Obrtna zbornica naj stalno obvešča javnost o obrtih, ki so prenapolnjene s pomožnim osebjem « o obrtih, kjer bi se dala dobiti zaposlitev. Kdo plačuje prispevke za OUZD? V. T., Maribor. Na Vaše vprašanje, kdo mora plačevati prispevke za Okrožni urad, Vam na tem mest« »poročamo to-le: PO predpisih zatona o zavarovanju delavcev mora plačati prispevke v celoti delodajalec, la pa to upravičen, da delavcu po zakonu predpisani del r ______..„.1... in ,iw'(ir anie HSBHHHUHKHBHSBSHHSBHHHHHBHHSHHHHHff istem plačilnem nalogu tudi prispevke za delavsko zbornico in za borzo dela. Prispevek za delavsko zbornico plača delavec sam in mu ga sme delodajalec v celoti odtegniti dočim pa plačata prispevek za borzo dela vsak polovico Koliko znašajo ti prispevki in koliko Vam sme delodajalec odtegniti. Vam ne moremo sporočiti, ker bi taka tabela vzela preveč prostora. Morete pa si nabaviti tako tabelo za malenkostno odškodnino pri OUZD. oziroma pri njegovih ekspoziturah. Komu je treba prijavili obratno nezgodo? Zavarovani člani Okrožnega urada pridejo če-sto ob svoje pravice, ker teh pravic ne uveljavljajo pravočasno in na pravem mestu. Posebno mnogokrat se to dogodi onim, ki se pri delu ponesrečijo, pa te nesreče ne prijavijo. Ko so po nekaj letih pojavijo s pohabljeno roko ali nogo ali drugače pri OUZD, se iim mora odškodnina za nesrečo seveda odkloniti, ker so prišli prepozno. Res je, da mora vsako obratno nesrečo delodajalec sam javili pri Okrožnem uradu in sicer v 24 urah. To si: pa Cesto ne zgodi, ker delodajalec za nesrečo niti nc ve, ali pa tudi on ne pozna predpisov. Da je nesreča iavljena zdravniku OUZD. to ne zadostuje. Zato pa priporočamo, da vsak ponesrečenec sam takoj javi nesrečo Okrožnemu uradu. Iz knjig in revij Okrožni urad |e izdal spominski spis »Zbornik delavskega zavarovanja 1922—1932«. V spisu se nahajajo dobri informativni članki o našem delavskem zavarovanju in pa tudi dobri, poljndno pisani članki zdravnikov Okrožnega urada Prav potrebno bi bilo da bi vsak zaveden in izobražen delavec to knjigo prečital, da bi mogel potem oceniti pomen zavarovanja za delavstvo. Tistim delodajalcem, ki govore o prevelikih socialnih bremenih in ki označujejo zavarovanje kot luksus, ki si ga naša revna država ne bi smela privoščiti, odgovarja Zbornik takole: Če izgubi delavec službo, izgubi več kot kmet, če bi ga zadele elementarne katastrofe in več kot obrtnik in industrijcc. če ga zadene kaka nesreča. Pri prvem ie ogrožena eksistenca s sto odstotki, pri drugih pa le z nekim majhnim odstotkom. Toda, kjer so ogrožena življenja, tam v etični zaiednici. kakršna mora človeška družba nujno biti, sploh ne more biti stavljeno vprašanje, ali naj se tu pomaga ali ne. Raz- j govor je dovoljen le o načinu, kako naj se ta po- ; moč najpravilneje nudi. Opozorili moramo tudi na najnovejšo številko glasila mednarodnega urada dela, ki se bori v svojih člankih z brezposelnostjo in tako zvanim nepretrganim delovnim časom, ki ga pa pri osem-urnem delovniku nikakor ni priporočati, Priporočljiv je pa tam, kjer traja delovni čas 6—7 ur dnevno. Nor pravilnik o voznih olajšavah za brezposelne delavce Minister za socialno politiko in narodno zdravje je v soglasju s prometnim ministrom spremenil in dopolnil pravilnik o voznih olajšavah za brezposelne delavce. Vozne olajšave po uveljavljanju novega pravilnika ne bodo več omejene, kako ie bilo dosedaj samo na industrijsko delavstvo, delavstvo trgovin, rudnikov in podobnih podjetij — temveč bodo veljale te olajšave za vse delavce in nameščence. Ko bo ta pravilnik objavljen v »Službenih novi-nalrn, bo vsaka potna listina, katero izda Javna borza dela, veljavna samo 14 dni, računajoč dan izročitve kot prvi dan. Delavec potuje lahko po svoji volji vendar samo 14 dni. — Delavec ie v smislu tega pravilnika vsak, ki da svojo telesno ali duševno delovno moč v najem proti nagradi ali za laslno izobrazbo. Bodoči predsednik Združenih držav za starostno zavarovanje Roosevelt, bodoči predsednik Združenih držav Severne Amerike se je že prej, ko je bil še guverner državice New York, boril za državno preskrbo 6tarih delavcev in je leta 1930 podpisal zakon o starostnih rentah, na osnovi katerega ie prejemalo v njegovi državici okoli 50.000 starčkov primerno starostno rento. V preteklih volitvah oziroma v volilnem okraju je bilo pri Rooseveltu starostno zavarovanje ena izmed glavnih točk programa za bodoče delo. Treba je poudariti, da se je v Ameriki prvič zgodilo, da bi državni predsednik vzel v svoi program tako izrazito socialno politično misel, in nekateri poznavalci ameriških razmer pravijo, da je prav ta točka programa pripomogla Rooseveltu do zmage. Drobne vesli v dv< h, treh vrstnh Pristaniški delavci v Le Havrcu v Franciji so prenehali s stavko, ker jim je bila obnovljena stara kolektivna pogodba. Primanjkljaj v sovjetskem proračunu za leto 1933 znaša tri milijarde rubljev. Na Danskem bo v februarju stopilo v generalno stavko nad 150.000 delavcev, radi 20% znižanja delavskih plač. Število brezposelnih tudi v Franciji narašča dalje in je po uradnih podatkih število registriranih brezposelnih delavcev v prvi polovici januarja naraslo za 13.POO oseb. Kljub krizi si še vedno nekateri dovoljujejo raznovrstni nepotrebni luksus, n, pr. drage inozemske nageljne, pomaranče (saj ie domačciia sadja dovolj) itd. — Naše načelo mora biti, čim večle je pomanjkanje tem manjia mora biti raz!ika med bogatimi in revn!mi — v razdePtvi dobrin. Letošnja zima jc dala povsod dovolj snega. V Lvovu v Poljski je zaposlenih pri anaženju ulic in cest čez 500 brezposelnih delavcev, na Dunaju čez 1000 in v paši slovenski Ljubljani sta zaposlena pri pospravljanju snega točno 102 dclavca. V zadnjih dveh tednih se je število brezposelnih v Nemčiji povečalo za 193.COO oseb tako. da jc sedaj ogromna masa 5,970.000 delavcev brez zaslužka in kruha v nemški državi Vlada ie začeta izvajati svoj program za zmanjšanje brezposelnosti s tem, da jt podelila državnim železnicam m industriji za nuina dela velike kredite: — proračun znaša 280 milijonov mark ali čez 3 in pol milijarde dinarjev. 1,129.654 so imeli v začetku januarja tega leta v Italiji brezposelnih delavcev in od teb prejema samo 298.000 oseb denarno državno podporo, ■a iv, a.i 1,800.000 Din so znašale podpore Javne borze eli ne. Z*a čas. ko je delavec v staležu bolnikov, se dela v Ljubljani za brezposelne delavce. 1 mllij. Din banovine, občm m Delavske zbornice in 50 tisoč Din delavskih strokovnih orsanizaci' ZENA IN DOM Okus v kuhiniski umetnosti Krekova gospodinjska šola v Zgornji Šiški. Kaj raznovrstnega užitka nam nudi okus! Že misel na najljubšo jed. spomin ua otroška leta pri stari materi, v krušni peči pečena jabolku ali na -igniiSCu pečen krompir, vzbudi v nas celo vrsto zamotanih pojavov; pa ue le okusnih, marveč v globinah duše vstajajo ljubke slike i/, davne preteklosti. Najnežnejle strune družinske ljubezni se začno oglašati. Vse veselje mladih let nam zopet srce zajame. In je morda bolj ko fizična navada ta tako razgibana duševnost vzrok, dn nam jedi, ki smo jih uživali v mladosti, ludi v dozoreli dobi najbolj dišo. Saj nam pričara njih okus pre-čudne privide nedolžne, brezskrbne mladosti. Stara in znana resnica jc, da že zunanjost jedil, kakor barva, oblika itd. slast zviša ul' zmanjša. In zopet kakšen vpliv na okn1eni bo tudi pri njej prišel slovenski pregovor do veljave, ki pravi: Boljši močnik v miru, kakor pečenka v prepiru. Pomni naj tudi, da jed diši, naj je še tako pri-prosta, samo da je snažno pripravljena. Najdražja in uajokusnojšn jed v nesnažni posodi vzame človeku ves tek ter dostikrat povzroči nevoljo in prepir. Čimbolj je človek olikan, tembolj pazi kako so pripravljene jedi. Visoko se je povzpela kuharska umetnost na Francoskem. Francoska kuhinja gospoduje med višjimi krogi še vedno neomejeno, na zapadli kakor na vzhodu, njeni izdelki se odlikujejo po blagem okusu. — Sicer pa ima malodane v6aka dežela iu vsako ljudstvo svoj posebeu okus, kateremu se trudi ustreči kuharska umetnost. Ne samo radi prebave se razna živila v kuhinji pečejo, cvrejo, parijo itd., ampak najvažnejša premembo. kutero povzroča vročina jc, da sc razvijejo v živilih vsled vročine nove snovi, ki se odlikujejo po svojem duhu in okusu. Kakšna razlika je med surovim testom in med dobro pečenim kruhom, in zopet med surovini in pečenim krompirjem? Lahko rečemo, da (»ostanejo nekatera živila, če se kuhajo ali pečejo itd. okusne.jša in veekra< tudi laže prebavljiva, Kuhinjska umetnost uporablja v veliki meri raznovrstne snovi, du poviša okus in vzbuj« tek. Take snovi imenujemo posladila ali poživila. Posladila so neobhodno potrebna pri sestavi človeške hrauc, tudi najrevnejši jib ne more pogrešati, ker brez posladil je težko sestaviti hrano, ki bi ugajala dalje časa. Posladila so snovi, katerih ne uživamo radi njihove redilne vrednosti, ampak, ker delujejo povoljno na okus, vonj, oko in občutek v ustih. Dostikrat nastane neki prijeten okus šele po vplivu bakterij n. pr. pri siru, pri okiaanjo mleku, hogout divjačine! Posladila, h kuterini spadajo raznovrstne dišave iu začimbe, imajo numeu prvotni okus jedi spremeniti in izboljšati, ne pa, kar se dostikrat pozablja, prvotni okus kakega živila popolnoma predrugačiti. Zato je treba tc dodatke pametno uporabljati. Kuhuricu, ki zna pripravljati okusno in tečno hrano, zraven pa varčuje s takimi močno dišečimi in dražljivimi dodatki, skrbi najbolje za naše zdravje. Omenim še, da pretirana kuharska umetnost krije v sebi nekako nevarnost za naše zdravje, ker viid svojo glavno nalogo v tem. da pripravlja rezka in dražljiva jedila, ta dražijo sluznico, ovirajo delovanje kvasil itd. Navaja pa tudi ljudi dostikrat k ne/.mernosti v jedi in pijači. 0 nezmernosti v jedi in pijači pa je znano, do izpodkopava zdravijo . (Nadaljevanje prihodnjič) Modne novosti tom času nT storil, sme to storiti še v dobi enega meseca, ako pa je dobil delavec mesečno plačo, v dobt dveh mesecev. Na delavca odpadajoči del prispevka znaša polovice celotnega bolniško-zavaro-Tftlnega prispevka. Ncigoduo-invarovalnl prispevek mer« v eeloti plačati podjetnik in ne sme delavcu m tega naslova u i česar odtegniti Prispevki se predpisujejo za vsak pričeli dan zaposlenja revzemši nedelje. Predpisujejo se pa tudi za praznike, ne glede na to, ali se je delalo Večerna obleka iz. uežno rožnate svile. Obe priži iz enakega blaga segata na hrbet, kjer se v višini pleč križata in končujeta v obliki pentlje na ramah. Jedilnik za februar (Krekova gosp. šola v Zg. šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 6. febr.Kosilo: Cmoki iz kuhanega test« na juhi. Zelenjavna plošča. Rumena koleraba. Orehovi rogljički iz krhkega testa. — Večerja: Krompirjevi svaljki in sa-lata. Torek, 7. febr. Kosilo: Pljučni štrukelj na kostni juhi. Telečje stegno. Omaka iz kislib kumar. Jabolčna pena. — Večerja: Jajnine z gnatjo in salata. Sredn, 8. febr. Kosilo: Zdrobov kipniik na goveji juhi. Govedina, paradižnikova omaka, kruhovi cmoki. Riževe hruške z malinov-cem. — Večerja : široki rezanci. Mrzlo krompirjeva omaka. Četrtek, 9. febr. Kosilo. Kisla ječmenova juha. Makaronovo meso, posiljeno zelje. Vlit šartelj. — Večerjo: Ajdovi žganci z •:nIekom ali kislo zelje. Petek, 10. febr. Kosilo: Bavarska krora-| pirjeva juha. Tirolski cmoki, čebulova omaka. jabolčne rezine. —• Večerja . Pretlačen kisel i fižol in špehovka. Sobota, 11. febr. Kosilo: Sirovi štrukeijci i v smetanovi juhi. Praženc svinjske zarebrnice, pretlačen krompir, praženo zelje. Rižev na-rastek. — Večerja: Krpice z gnatjo in presno zelje. Nedelja, 12. febr. Kosilo: Sadje. Možganov« juhu z drobtinovimi cmoki. Judovska pečenka. kuhan kruhov hren, prazen riž. špehovka. Mešana salata. — Večerja : Narezek, salata, eaj. Samoveznica Snmoveznica iz dobre svili je dokaj draga. Precej prihranimo, če jo napravimo sami, kar je zelo lahko, kakor kaže naša slika. Staro satnoveznieo razparamo, nekoliko zlikamo in položimo ua poševno ukrojen kos svile (v nekaterih trgovinah imajo v ta namen posebno svilo. vato brezhibno oblikujemo in vrhu tega prepreči, da bi šivi segali v podlogo ali celo v svilo. Ko je kravata dovršena, potegnemo lepenko na obeh konceh iz kravate in prešijomo kravato zadaj na sredi parkrat s strojem, da se vstavek ue premakne nu en ali drugi konec. nriapevlri ne predpisujejo. V zveai s' temi prispevki predpisuje urad na ki jo režejo poševno) in po njej nrežemo novo satnoveznieo. Konca nove kravate obrobimo na stroju Tudi vstavek (podlogo) urežemo po vzorcu iz sture kravate, in siccr tudi poševno; najboljša je flanela ali pa kako drugo mehko pralno blago. Iz tenke lepenke urežemo potem še malo ožjo obliko vstavku, ki naj bo zndaj nu sredi prerezana (srednji vzorec na sliki). Potem položimo vstavek no svilo zu novo kravato, nanj pn obliko iz lepenke. Sedaj upog-nemo svilo od obeh strani nn znotraj in znši- ;--... O' i:' I-----1-.. „..„. .nnnnJtl . 1 , L- rn_ jemo. wu11i\u iiuii, —- -- Na opisnni način moremo obnoviti tudi staro kravnto, (če je iz. dobre svile), ki jo raz-pnrnmo, operemo, zlikamo in nato znova seši-jemo; vstavek denimo vselej nov. Črne usnjute torbice očistimo prahu, počrnimo z dobro kremo zu čevlje in nato do svetlega sdrg-nemo. Irhaste torbice najprej odrgnemo r, jekleno krtačo, da postane usnje srhko, nato jih pobarvam« s primerno barvo za irhovlno. Morebitne madeže oHnrauimn i honTinrvtnrmnm Stran ti »aUJVENFC«, dne 5. februarja 10*5. Stav. 70. SLOVENCEV" SVETOVALEC sss SBSssassas JVas domači zdravnik J. V. — R. Solzenje ob vsakem količkaj pomembnem doživljanju vesele, žalostne ali samo resne narave vas spravlja v zadrego. Mene tudi prav takšno moje solzenje. V knjigah ne morem najti navodil, kako naj se preobčulne solzne žleze vtrjujejo, da se ne bi odzivale na vsak malenkosten dražljaj čuvstvene narave; sam se tudi še nisem vtegnil poglobiti v to še nerešeno vprašanje, da bi poskusil najti kakšno povoljno rešitev, zato »trpim« že dalje časa ko vi radi prekomernega solzenja. Potrpite še vi! A. H. — T. Pnevmotoraks (s plinom stisnjena pljuča) in zakon? Zakaj ne vprašate zdravnika, ki vam bolna pljuča zdravi na ta način? Če bo leto potem, ko bo takšno zdravljenje odvisno, vaše zdravstveno stanje stalno ugodno, potem smete sačeti misliti ua zakon. Za zakon treba vtrjenega zdravja, zakon ni zdravilo, pač pn precej ostro preskušate zdravja. M. K. — R. Gnoj v sečil? Brez zdravniškega pregleda je vsak pameten nasvet nemogoč. M. 2. Lj. Kololmraste pleše pri mladem človeku niso bogvekakšna nesreča. V bol ničnem ara-bulatoriju za kožne bolezni ali pa pri takšnem zdravniku-strokovnjaku se da nadlega odpraviti če ne v šestih, pa v dvanajstih mesecih. J. K. — Lj. Ozebline zdraviti zdaj, ko so »sre-dozimci« že za nami, ni posebna umetnost, saj izginjajo ozebline s;ime po sebi. Pojdite k svojemu zdravniku, da vam predpiše kakšno mažo. Ce vam bo ostala koža na rokah občutljiva in modrikasta, pišite prihodnjo jesen še pred Vsemi svetimi, da vam povem, kako si preprečite ozebline. V. P. S. — Zaprti nosnici vsako jutro in to že več let? Svetujem vam, da si daste nos temeljito pregledati po kakšnem veščaku, morda imate gobice (polipe) v njem ali kakšne druge bohotnice. Dotlej si izpirajte nos zjutraj in zvečer s toplim kamiličnim ali kadidjevim alj slezovim čajem, ki ga prav malo osolite. Izpiranje naj bo temeljito, da se vam vrne izpirek skozi golt in usta ven! Navadite se spati z zaprtimi usti! Isti. — Tisti mozoljeki pod očmi so menda t zv. >9ojedci<, strjeni izločki žk >iic. Odstranjujte jih narahlo, kožo oterite . s salicilnim cvetom. M. H. — Lj. Vnetje dojk med dojenjem ne prihaja od prehlada, pač pa je navadno prisadno vnetje zavoljo razpokanih bradavic. Ako hočete tiste muke in nevšečnosti preprečiti, otirajte si nekaj tednov pred porodom bradavici vsaj enkrat na dan s kamiličnim čajem, nato pa s salicilnim cvetom. Če se pojavi najmanjša razpoka v bradavici, kar se takoj začuti, obrnite se do svojega zdravnika, da vam predpiše mazilo, ki ranico zaceli in onemogoči vnetje. J. S. — Lj. Zdravilo »a žolč? Poznam jih nekaj ducatov, vašega pa ne. V teh vrstah ne dajemo receptov in ne priporočamo nikakih specialitet iz načelnih razlogov, ki so bili že razloženi. F. N. — Lj. Smola pri smučanju in turah? Nisem toliko izveden v tem športu, da bj mogel presoditi, ali je vaša >smola< večja kakor pri drugih. Kakor slišim od veščakov, spada med temeljne pogoje uspešnega smučanja — zanesljiva izvežba-nost in spretnost v padanju, da namreč smučar zna v vsakem položaju pasti tako, tla se ne poškoduje preveč. Kako se lažje poškodbe zdravijo, je znano, pri zvijenih sklepih pa že kaže povprašati za svet zdravnika, zakaj slabo ozdravljnej sklepi se radi pohabijo iznova in za vedno. M. J. — D. lahikardija — po naše naglo srčno utripanje — ni navadno bolezen sama zase, marveč *nak katere druge živčne ali splošne bolezni; kako je pri vas, ne morem vedeti tako na daljavo, še manj pa dati kakšna navodila za zdravljenje. Vobče ta znak ne pomeni življenju nevarne srčne bolezni, vendar se splača, da se posvetujete z bližnjim zdravnikom, kako vam je ravnati, da se ta motnja vsaj ne razpase in razraste, da bi vas ovi-rla pri vsakdanjem delu. Luknjo v suknji je treba zakrpati, dokler je majhna, neznatna. Isti. Glede mozoljev v obrazu je že gori vse potrebno povedano, menda že triintridesetič. odkar prinaša >Slovenec.: zdravniške nasvete. T. G. — B. Boljši tek pri čiru v dvanajstniku? Za zdaj hvalite Boga, da nimate pravega teka do jedi, zakaj če bi bil vaš tek dober ali celo izvrsten, bi morale biti vaše težave hujše, ker .je, kakor poročate, prehod skoz dvanajsitnik oviran. Če je ta ovira trajna, jjovzročena po brazgotinah, ne morda po menjajočem se krču, potem je edino sredstvo, da pridete do teka in povoljnega zdravja — operacija, ki omogoči nemoten prehod. Dotlej se pa zadovoljite s pičlim tekom, ki je zdravilen I M. M. — Ž. Usoda bodočega otroeička naj vas ne skrbi prav nič! Iz vašega pisma je razvidno, da je bil ves potek doslej popolnoma v redu, razdobje med prejšnjim in bodočim i>orodom znaša dvajset mesecev, kar je tudi v redu. Kako je mogoče zanositi brez perila, ne morete umeti? Vaše naziranje o teh zadevah je zastarelo, dasi se v obče tako sodi in bere o tem v knjigah z najnovejšimi letnicami. Perilo namreč ne pomeni začetka, ampak konec nekega pri rod nega vršenja; perilo se pojavi, če je bila predhodna doba neplodna, sicer izostane. Pri vas se je to pripetilo šele v enajstem mesecu dojenja, kar potrjuje pravilo, da dojenje zadržuje drugovrstno vršenje. Kar brez skrbi in beganja nasproti bodočnosti, zvestim in vernim otrokom je priroda dobra in darežljiva mati! Ista. Rak na mehurju? Huda zadeva, če je resnična; pomota v presojanju ni tako redka, v vašem primeru je celo verjetna. Če je bolezen res rak, potem ne more več dolgo trajati, kvečjemu še do prihodnje zime, če pa ni rak, potem se nadloga vtegne zavleči na leta. A. K. — C. Usodni čas je prav tisti, ki se Vam zdi brezpomemben. Preberite in premislite praktično vodilo, ki je bilo napisano za razumne ljudi dovolj jasno. Sicer pa se obeta v bližnjem času obsežna objava o tej važni zadevi. Nekomu. Grd je ta svet, kaj ne? Celo nepre-nežni Martin Luter je baje sentimentalno vzdihnil: »Inter faeces et urinam nasc.iinur! Drugi menijo, da >naturalia non sunt turpia«. Jaz pravim bobu bob in popu pop. knjižico tega zavoda in mn jo ponudite v kritje svojega dolga. Ako je ne bi sprejel pa, da jo deponirajte pri sodišču. Ali bi bilo tkao [>o-stopanje pravilno? — V normalnih razmerah bi bila mogoča kompenzacija na opisani način. Hranilnica odnosno Danka bi bila dolžna izplačati vlogo vsakemu imetniku vložile knjižice. Če bi pa imetnik knjižice imel dolg v dotičnem zavodu, bi se medselx>jne terjatve lahko pobotale. ako bi na obeh straneh že v plačilo zapale. V vašem slučaju pa navedenega načina kompenzacije ne bo tako lahko izvesti, ker se je zavod, pri katerem imate dolg, jJoslužil zaščite. Uredba, ki ureja izplačilne roke za vloge pri tem zavodu izrecno omejuje kompenzacijo in določa, da se pri izplačilu zavodskih terjatev dolžniki smejo služiti z zakonsko pravico pobotanja, a se ne morejo pobotavati jvo vložnih knjižicah, če je vloga učinjena (vložena) preden stopi ta uradba v veljavo (pred 26. majem 19"$2h a pridobi dotični dolžnik terjatev iz te knjižice potem, ko stopi ta uredba v veljavo, razen če jo jc pridobil po dedovanju. Izjemoma se sine tudi s takimi terjatvami dovoliti pobota-vanje, če je to v korist zavodu zaradi plačila njegovih terjatev, lako pobotanje sme dovoliti ravnateljstvo samo po odobritvi komisarja, ki ga je postavil trgovinski minister. Iz navedenega izhaja, da vaši svetovalci nimajo prav. Kolkovanje pritožb proti občinskemu proračunu. N. A. Kakor smo vam že javili, sta banska Uprava in finančna direkcija naziranja, da je treba prej omenjene pritožbe kolkovnti. Kljub tecnu pa smo mnenja, da bj bilo sma- Vprašanje: Krmim govejo živino v zimi e peso. Nekateri svetujejo rumeno krmsko peso, drugi pa menijo, da ima rdeča krmska pesa v sebi več vrednosti za mlečnost krav. Kaj priporočate? — (A. V. T.) Odgovor: Na vrednost krmske pese za mlečnost krav ne more vplivati barva sama. Saj je lahko rdeča krimska pesa več aLi manj vredna za mlečnost krav kakor rumena ali bela, rumena je lahko zopet več ali manj vredna kakor rdeča ali bela ter bela več ali manj vredna kakor rumena ali rdeča. Lahko je rumena krmska pesa tudi enakovredna za mlečnost krav kakor rdeča itd. Tako poznamo n. pr. rumeno in rdečo ekeodorfsko krmsko peso. V rumeni in rdeči ekendorfeki pesi je povprečno 90.5 odsrt. vode, 9.5 odst. suhih snovi (med suhimi snovmi je 5.5 odst. sladkorja). Barva sama torej ne more biti merodajna in odločilna za presojanje krmske pese na njeno vrednost za mlečnost krav. Ko bi bilo kaj na tem, bi se bile semenogojne postaje že davno odločile samo za vzgajanje krmske pese s tako barvo, ki bi bila največ vredna za mlečnost krav. Vrednost rumene, rdeče ali bele krmske pese za mlečnost krav in sploh njena redilna vrednost je odvisna zlasti od sort« in semena, dalje od podnebja in zemlje, kjer se prideluje, od uvrstitve v kolobar, od gnojenja in pripravljanja zemlje, od setve ter od oskrbovanja ali obdelovanja med raščo. Vprašanje. Kakšna je redilna vrednost krvi goveje živine? F. L. v M. Odgovor, V velikih klavnicah posušijo sveio kri zaklanih živali. Posušena kri prihaja na trg pod imenom »krvna rrocka«, ki je izvrstno beljako-vinasto krmilo. Krvna moka, ki je od zdravih živali ter je čisita in nepokvarjena, ima lahko 57 do 76% prebavljivih beljakovin. Tolšče je v krvni moki manj (2.5 odst.). Guojnira in Tomasova žlindra na travniku. (. K. v S. — Hočete pognojiti svoj travnik s To-masovo žlindro in z gnojnico, pa ste slišali, da ti dve gnojili ne gresta brez škode skupaj. Želeli bi vedeti, kako vam je postopati, da bosta obe dosegli popoln učinek gnojenja. — Najprej moramo pojasniti, da vsebuje gnojnica »monijak, ki ne sme priti skupaj z apnom, ker ga to spremeni v plinasto obliko, ki izpuhti v zrak. Če torej jx»lrosi-mo travnik s Tomasovo žlindro in ga na to polijemo z gnojnico, ali narobe, tedaj pride apno iz žlindre v dotiko z gnojnico in ji izžene amonijak. To pa pomeni izgubo na dušiku, tej najdragocenejši rastlinski redilni snovi. Če hočemo torej gnojiti z obemi gnojili, moramo z njimi tako postopati, da preprečimo vsako izgubo na hranilih. Najbolje bi storili, če bi že jeseni ali pred snegom potrosili Tomasovo žlindro po travniku, ker bi jo čez zimo vlaga enakomerno porazdelila v zemlji. Spomladi pa, neposredno preden začne trava odganjati, bi zvozili na isto zemljišče gnojnico, ki bi takoj začela učinkovati. §e bolje bi storili, če eno leto potrosite žlindro, drugo leto pa razvozite gnojnico. Sedaj pozimi pa trositi žlindro na zamrzn jeno zemljo in na to navosšti gnojnico ni priporočljivo. Živmozdravstvo Imam lepo razvito telioo, ki je bila stara o Božiču dve leti. Čez poletje je -bila na planini. Pripuščena je bila dvakrat k biku, a po pripustitvi in še par dni potem je bila zadaj vedno krvava. Pravijo, da je to znamenje vedne jalovosti telice. Kaj je na tem? (A. V. T. Odg. Vzroki jalovosti so zelo različni in ni še dokaz za vedno jalovost to, če sc ni po dveh pripustili Vaša telica obrejila. Vzrok, da se teliea ne oplodi, so pogosto razne ovire: nabre-kline na sluznicah sracnnic, razni bradavičasti in mehurjasti izrastki, prevelik kajmen in druga različna vnetja sluznic spolovil. Najbolj razširjena bolezen spolovil je kužno sramnično vnetje. V začetku bolezni natečejo sluznice sramnic in vaginalnega kanala. Sluznice so bolj občutljive in »e po dveh do treh dneh pojavijo rdečkasti mehurčki. Kasneje postanejo sluiznicc manj občutljive toda bolj debele, kronično vnetje. Vsled kisle reakcije je vsaka oploditev jajčka s semenom bika zelo otežkočena in se orplodi krava šelej po več brezuspešnih skokih. Bolezen prenaša bik pri skoku. Če enkrat krova preboli kužno sramnično vnetje, ni obvarovana pred ponovnim okuženjecn. Po Vašem opisu je krava krvavela samo par dni po pripustitvi in je v tem slučaju verjetno vzrok poškodba bodisi raznih nenormalnih trati take pritožbe za pritožbe v javnem interesu, ki so po čl. 6 taksnega zakona kolka proste, kakor je to jasno obrazložil g. F. K. v 10. štev. »Domoljuba« iz letu 1932. Če oblast zahteva kolkovanje, boste pač morali zahtevi ugoditi, da se pritožba zoper proračun vzame v delo, vendar vam prijioročamo, dn se istočasno zoper to zahtevo pritožite, kakor je bilo razloženo v navedeni številki »Domoljuba«. Skrbnik. F. T. T. Očetu io postavljena zn skrbnika popolnoma tuja osena. Rad bi postal skrbnik sin, ki bi znal vsekakor boije skrbeti za očeta in bolje upravljati njegovo imovino. Kako bi to dosegel? Kakšna je razlika med »začasnimi pomočnikom« in »skrbnikom«? — Pri izberi skrbnika za preklicano osebo sodišče sicer ni vezano na bližnje sorodnike, kakor pri postavitvi varuha mladoletni osebi. Gotovo pa bo sodišče vpoštevalo predlog, da se jiostavi za skrbnika sin, ako je to v prid preklicane osebe. Stavite torej pri sodišču obrazložen predlog v tem smislu. »Začasnega pomočnika postavi sodišče osebi, proti kateri teče preklicno postopanje, ako je to potrebno. Kakor hitro pa je preklicno postoj>anje pravomočno končano, preneha služba začasnega pomočnika. Začasni pomočnik ima enake pravice in dolžnosti, kakor skrbnik preklicane osebe. Vsa vojila morajo voziti po desni strmi ceste. D. C. S. Vprašujete, če se 6me z vpreženo živino voziti po sredini ceste, kjer vozijo tudi avtomobili. — Vsa vozila, bodisi z živalsko vprego, bodisi z motornim pogonom, morajo voziti jx> desni strani ceste, tako da puščajo levo polovico prosto zn jironiet v nasprotni smeri. Kar se tiče umikanja na ožjih cestah, se morajo jirazna vozila ogibati tovornim vozilom; če pa je cesta jako tesna, se morajo ustaviti laže na-tovorjena vozila jx>vseni ob strani ter pustiti mimo sebe druga, težje nnlovorjena vozila, ki prihajajo v nasprotni smeri. izrastkov na sluznicah sramnic po glidu bika ob priliki pripustitve in Vam v tem slučaju svetujemo, da se obrnete na živinozdravnika, ki bo ugotovil in zanesljivo lahko točno opisal in odstranil oviro neplodnosti Vaše telice. Če je jia zadaj večkrat krvava, je iskati vzrok v obolenju drugih notranjih organov spolovil odnosno ledvic scalnega mehurja in kanala. A. B. v š. in A. v G. — Iz opisa o stanju nekaterih Vaših mlečnih krav in o stanju nekaterih prašičkov je razvidno, da se v Vaših hlevih začenja pojavljati kostolomnica oziroma inehkokostnost. Odgovor na Vaša vprašanja najdete v današnjem članku pod naslovom »Pokla-daj živini fosforovokislo klajno apno.« Vprašanje: Pri kateri molži je največ tolšče v mleku, zjutraj, opoldne ali zvečer? J. L v L. Odgovor: če molzete trikrat na dan, potem je navadno opoldne pomol ženo mleko najbolj tolsto, zvečer jiomolženo mleko je manj tolsto nego opoldansko in zjutraj pomolženo manj tolsto nego zvečerno. Je to navadno v zvezi s časom, ki preteče med posameznimi molžami. Čim krajši je prestanek med dvema molžama, temo bolj tolsto je mleko. Zato pa je pri trikratnem molzenju navadno zjutranje mleko najmanj tolstvo (najdaljši prestanek), opoldansko pa najbolj tolsto (najkrajši prestanek). Ing. A. P. Ing. A. Podgornik: Važnost travnikov Travniki, pa tudi p>ašniki so danes tako važni, da tega ni treba še posebej povdarjati. Vendar pa se travnikom kljub temu ne posveča ona skrb in nega, kakoršno zaslužijo po vsi pravici. Vsled preslabega in nezadostnega gnojenja in oskrbovanja nam travniki donašajo le malo in manj vredno krmo- Brez dvoma pa je travnik najglavnejši in najcenejši dobavitelj krme. Dobava sena zahteva malo dela, mnogo manj nego njivska zemlja, pa še to le ob času, ko ni drugega nujnega dela. Dobri travniki so brezpogojna podlaga za dobičkanosnost živinoreje, pa tudi pomoč jioljedelstvu, so pravo bogastvo vsakega kmeta in dragulj kmetijskega gospodarstva. Slabi, zanemarjeni travniki pa niso v ponos kmetu, so v veliko škodo živinoreji in v breme poljedelstvu. Le dobri travniki pripomorejo, da se zboljša tudi njivska zemlja. Ako pridelamo obilo in obenem tudi dovolj dobrega sena, potem lahko boljše preredimo svojo živino, dobimo več mesa in mleka pa tudi več in boljšega hlevskega gnoja, s katerim lahko boljše pognojimo njivsko zemljo in dosežemo lepše njivske pridelke. Zato moramo s primernim oskrbovanjem podpirati travništvo in jjašništvo povsod tam, kjer so v to dani pogoji. Le če bomo dvignili in zboljšali krmski pridelek, potem bo možno pospeševati in dvig-niti živinorejo ter jo napraviti dobičkanosno- Najrevnejši človek je kmet, kateremu primanjkuje krme za njegovo živino. To zna pač le oni pravilno presojati in uva,zevati, ki je prišel sam v tak položaj iz kateregakoli vzroka, ki ga ni mogel odvrniti, še mnogo huje pa mora čutiti takšen položaj oni, ki je kaj takega sam zakrivili ali pa si morda tudi le predbaerva, da bi takšno zlo lahko odvrnil ali vsaj omilil, če bi bil pravilno ravnal in pravočasno posegel vmes. Živina hoče imeti vsak dan krmo. Le pri dobri in obilni krmi nam bo donašala dohodke. Vse tako vesmo prav ceniti šele tedaj, ko nam ni mogoče več pokladati sena in otave živini vsled slabe letine. Prav v tem slučaju spoznamo, koliko denarja moramo izdati za dragoceno krmo v kratkem času Poleg tega se da živma ob času pomanjkanja krme le težko ali le z veliko zgubo prodati. Zato je umestno, da o pravem času kolikor mogoče preprečimo in odvrnemo takšne neprijetnosti. Vsled tega pa moramo polagati večjo važnost na travnike in pašnike. Posvetiti jim moramo več pažnje pri obdelovanju in gnojenju. S primernim gnojenjem po naših travnikih bi lahko zvišali v največ slučajih donos sena povprečno za P5 stotov na hektarju. Vsled večjega pridelka sena bi lahko redili več živine mnogo boljše in ^ceneje nego zdaj. Prišli bi tudi do tega, da bi lahko ie dobrih letin prihranili seno tudi za slabe sušne letine. Pravni Dota, J. P. U. K. Poročili ste se pred 3 leti s privoljenjem staršev, vendar niste dobili nič dolžnega deleža, za katerega mislite, da so vam starši dolžni dati z ozirom na svoje premoženje. — Morda ste hoteli reči, da niste dobili nič dote, kajti dolžni delež imate pravico tirjati šele po smrti staršev. — Kot hčerka imate pravico, da zahtevate, ker ste i* z vednostjo staršev poročili, primerno do V. Tina je starši niso dali, jo lahko zahtevate raaiar ie s tožbo, pač pa v nespornem postopajv. 3r. iomačem okrajnem sodišču. Na vašo prof:- -, :< ;>dišče po izvršenih poizvedbah odločilo, če jc o 40 dolžni starši dati za doto. ŽaliteT. A. F ? Toženi ste bili tatvine. Pri razpravi so v i.~ - ivor-„ iae priče po vašem prepričanju govor.! -.«• t .* ;.» s tem le poudarili, da to, kar je bito e--.ua t {.t n« odgovarja resnici. Morda da je v" Vwr'. t '--ilo. morda da se moti in je prepričam < t fn or. -e»-nico, ki pa ni objektivna resnica, TwVt .{■-„',-rv. ■ da izpovedba prič ne odgovarja rtasmci- izvoljena in nekazniva, ker ni osebno žaljiv* V bodite previdni, boljše je mani govori preveč. Negotov izid tožbe. R. A. F. Kako bo vaša pravda radi žaljenja časti, ne moremo -jrvs kovati in moramo pač prepustiti sodižču. te « vse to res, kar ste napisali in niste ničeaar zansot- /.*vezal* z vami vred hčerki r ■ feripod*™ko poslopje in hišo, .praiatt. t hrez vaje vednosti to pogodb* »<■»-. y- v/»-ju potrditi? — žeoa je mogla s posestvom >.i t bito zapisano na njeno ime, popolnoma »*rn'/o--/jno razpolagati. Stvar družinskega sporazum* je, to žen* pove možu ali ne, za veljavnost prepiaa samega pa »ploh ni potrebna vednost mož*. — Žen« j* mogla samo sebe zavezati, da bo pomagal« hčerki postaviti hišo s svojimi sredstvi, t. j. < sredstvi njene polovice vajinega skupnega posevtva, ni mogl* m »udi ne more vas zavezati za tako dajatev. — Dreves, nasajenih na ženinem, sedaj hčerkinem posestvu, ne vrnete izruvati. — Glede oporolte vam nič ne moremo svetovati, ker ne pišete, ali imate in koliko imate svojih otrok. — Svetujemo vam, da se zopet doma lepo sporazumete. Plačilo dolga s hranilno knjižico. E. D. K. Imate dolg pri denarnem zavodu, ki se je po-služil zaščite po S 5 zakona o znščiti kmetov. Od več strani vam svetujejo, da dobite vložno Kmetijski nasveti Čitateljem »Slovenca" za nedeljo L. v. Campcnhausen: Strahovi nad močvirjem Ne bi dejal, m dobi!, če bom res prišel k predstavi, najmanj "0 odstotkov popusta! Ali ste razumeli? Le vzemite svinčnik in računajte, gospodična! Sedemdeset odstotkov, vam pravim.« Blagajničarka se je zgrudila na stol. Misli! sem, da bo omedlela. A se je premagala, vzela iz miznice zadnji bankovec za 10 frankov, vso gotovino, ki jo je imela in ga gospodu izročila z vstopnico vred. »Prosim,« je rekla in sc prijazno nasmehnila kakor prava mučenicu. »Žal i bog vam ne morem izplačati večje nagrade za to. da boste gledališče počastili s svojo navzočnost In. Snj vidite, da je blagajna prazna.« Pozneje sem čul, da jc bi! gledalec zadovoljen - predstavo. Zvedel je namreč. otcm nc smciu manjkati. Ampak na drugi strani jc pa neumnost, da bi človek ves dan sedel tu, ko vendar žive duše ne bo. Gospodična Smela, ali ne bi hoteli vi te malenkosti opraviti? Saj me [*>-steno peče vest. ampak poznam vas, kako zanesljivi ste... Hvala lepa, ljuba gospodična. Ampak ne izdajte me.« Gospodična Smela se jc smehljala. Vsi odsotni. Razen nje. Pogledala je na uro: |xd enajstih. Pogledala je na nebo: sinje v sinjem. Po. gledala je v zrcalo: vse, kakor treba. Nato je skrbno napisala na kos lepenke par besed, vzela ročno torbico in klobuk in odprla vrata. Na zunanjo stran je pritrdila lepenko ,• naznanilom: »Danes zaradi čiščenja zaprlo!« čisto čedno napisano. Nato ic. -??nph ] tJi ir» maršbata-ljonom« tudi lep mlac mož. Dodeljen je bil kompaniji, pri kateri sem bil tudi jaz Spočetka se nisem dosti zmenil zanj. ščasoma pa mi je s svojo molčečnostjo in ubogljivostjo zbudil pozornost. Vedno sani zase je vporab-ljal ves prosti čas samo s korespondenco. Nekoč dobim povelje, naj si izberem pet mož in odrinem o mraku ua patruljo. Pri izbiranju določim tudi njega in ko ga hočem obvestiti, ga najdem v njegovem skrivališču, sedečega in plakajočega s pismom v roki. Čeravno uklenjen v otopele občutke o ničnosti človeškega življenja, so me solze tega moža močno presunile. Nemo sem stal pred njim in med grmenjem topov sva oba nekaj časa molčala. »Tovariša sva,« spregovori slednjič s tihim glasom, »slutim nekaj strašnega in predno se to zgodi, bi vam rad zaupal svojo bolest, ki je hujša od krogle in granate, s katerimi nas ob-i pava sovražnik.« >Zaupaj mi, rad ti pomagam, kolikor .je v moji moči,« sem mu odgovoril. »Očeta nisem poznak nadaljuje; »mati pa mi je umrla, ko sem bil star komaj pet let. V sirotišnici sem bil vzgojen in izučen rokodelske obrti, nato pa sem delal Kot pomočnik pri raznih mojstrih, dokler si nisem prihranil toliko, da sem si postavil lastno delavnico. Obrt mi je uspevala in prihranki v hranilnici so se večali. Sezidal sem si hišo, v katero sem pripeljal kot ženo hčerko nekega revnega delavca. Ne boni vam popisoval sreče, katero sem vžival z njo. Bila mi je otroško vdana iu njena duša polna razumevanja zakonskega življenja. Da bi bil kdo takrat stopil pred mene in mi hotel okrasti le eno tiso-čdnko tega bogastva, bi mu z mirno roko porinil nož v srce. Pa zgodilo se je — ukradli 90 mene. Bilo je ravno takrat, ko sem zaslišal prvič glas svojega (»..roka. Otrok je po par mesecih umrl. dopusta k pogrebu mi niso dali. Žena mi je od začetka pisala obupna pisma, katera pa so sčasoma postala vedno redkejša, dokler niso popolnoma izostala. Neki znanec pa mi danes med drugimi novicami poroča, da zahajajo v mojo hišo že dalj časa razni madjarski in nemški oficirji. Sedaj mi je jasen njen molk in solza, katero ste pravkar videli v mojih očeh, je bila zadnja. Ne bom se maščeval ne nad njo, ne nad tatovi, kd so mi ukradli srečo; tudi si ne želim več vrnitve v svoj domači kraj. Le smrt bo edina moja rešitev, čutim, da že prihaja, pohitel ji bom v naročje. Ko se bo to zgodilo, sporočite moji ženi moj poslednji pozdrav!« S tesnimi občutki sem mu slisnil roko, obljubljajoč, da mu izpolnim željo. Sovražni topovi pa so vedno močneje peli svojo smrtonosno pesem. Naslednji dan se oglasi povelje: »Naprej!« Smrt se reži, njen plen je obilen. Krik na levi in desni, zdi se mi, ko da vsak kliče: »Zemlja, odpri se in zagrni nas, strašnejše kot tu ne more biti nikjer!« Človek je prenehal biti človek, njegova čutila so se spremenila v mehanizem robota, ki brez usmiljenja bije okrog sebe in zasaja nož v podivjano zveriad. Pred sabo zagledam naenkrat cel ducat bajonetov, obrnjenih proti meni, na njih se je kadila še sveža kri. Vdati se ali bežati — ne! Sprejeti boj — nesmiselno. Za trenutek me je spreletel mraz, bajoneta sta se za-iskrila. V istem hipu pa skoči nekdo predme in že je omahnil nazaj. Slišal sem še, kako mi je zaklical: »Ne pozabite sporočiti pozdravov moji ženi.« S pomočjo močne rezerve, ki nam je prišla v zadnjem trenutku na pomoč, smo pregnali sovražnika. Sveža trupla leže naokrog kot trudna karavana v pustinji, pričakujoč, da jih zdaj zdaj zakrije puščavski pesek. Kje si, mož bolečin? Naj ti še enkrat stisnem roko, naj ti še enkrat pogledam v tvoje otožne oči in trpeči obraz, ti svoj in moj rešitelj. Med mrtvimi ga ne najdem; morda je še tlela v njem iskrica življenja in so ga odnesli na obvezovališče. Poizvedovati po njem nisem imel več časa, ker se je bojni metež zopet obnovil. Tedaj sem postal tudi sam plen sovražne granate in nje posledice so se v vsej svoji grozoti pokazale šele na operacijski mizi. Človek se nerad spominja onih trenutkov, kateri so zarezali njegovo usodo v telo z neizbrisnim pečatom operacijskega noža. V pozabljen,je zapade marsikaj, kar je v zvezi z valovi življenja neprijetnih spominov. Tako sem tudi jaz pozabil na obljubo, katera mi je vstala v spomin šele takrat, ko sen. ga po večkratnem srečavanju spoznal tam ob zidu slo-nečega in strmečega v okno kavarne. Bilo je o Vseh Svetih. Vse hiti na pokopališče, da uredi, pospravi in prebeli v teku leta razpadajoče fasade na stavbah onih, ki venomer kličsjo: »Memento mori!« Tam v kotu na najbolj zapuščenem prostoru pokopališča brska ovenela roka po prsti svežega groba. Lesen križ. kup rjave zemlje priča o novem stanovalcu. Mala svečka boječe zapla-pola, ustnice moža pa se narahlo premikajo v tihi molitvi. »Mož, komu s'.e prižgali svečo?« sem ga nagovoril. Iste otožne oči kot tam na fronti so se zazrle vame, z globokim vzdihom mi odgovori isti glas: »Moji ženi. V vrtincu uživanja jo je pobrala jetika. Gledal sem jo, kako je pri oknu kavarne presedala dan za dnevom. korakala počasnih korakov mimo mene, največkrat v družbi moških in slišal njen razigran smeh Ni me poznala. Njen zasluženi denar, katerega mi je včasih vrgla v klobuk, pa sem zagnal čez plot.« »Zdaj leži tu, jaz pa kličem mater zemljo naj se že skoraj odpre tudi zame in naju združi zopet v oni ljubezni, s katero sva bila stopila pred oltar.« Nič več ne sloni ob zidu, na pokopališču pa je usajen nov lesen križ z napisom: »Tu počiva vojna žrtev R. K.< v Sah krilo. Njegov nasprotnik je bil mladi in zelo nadarjeni angleški mojster Alexander. Sicilska obramba »«< Alexander : Pire t. eG—e4, c7— c5. 2. Sbl—c3, Sb8—cft. 3. g2—g3 (To je po drugi potezi belega Sbl— p3 |K»polnoma logično.' Fianketiranje kraljevega lovca nadaljuje pritisk na točko d5). 3. .... Sg8—fb. 4. Lft— g2, g7—g6 (Črni si je izbral točko d4). 5. Sgl—e2, Lf8—g?. 6. d2-d3, d7—d6. 7. 0—0, 0—0 (Črni jc zelo dobro mobiliziral in če po duhoviti metodi prof. Vidmarja, katero je razložil v svoji knjigi »Šah«, hočemo pozicijo oceniti, vidimo, da ima črna pozicija več udarov, kot bela). 8. h2—h3 (prepreči Sg4, toda slabi kraljevo krilo). 8. ..., Sfb—e8. 9. Lcl—e3, Sc6—d4 (Točka d4 je slabost bele pozicije in tja se je vsedel črni skakač). 10. f2—f4 (Ta poteza ni dobra. Bolje bi bilo uporabiti znani sistem: Ddl—d2 in Le3—h6, potem pa Sc3—dl in :2—c3). 10.....f7—f5! (Črni je moral napredovanje belega pešca f ustaviti. Pešeč f4 sedaj znatno ovira bele figure). 11. Kgl—h2, Ta8—b8 12. a2—a4, Se8—c7. 13. e4Xf5, Sd4Xf5. 14. Le3— gl, e7— e5! (To je Pire! Objekt napada, slaba točka g3 je tukaj in oster napad mora uspeti). 15. Ddl—d2, Kg8—h8 (Potrebna pripravljena poteza). 16. Sc3—dl, e5Xf4. 17. Se2Xf4, Lg7—e5. 18. Sdt—c3, Sc7—e6 (SXg3 sedaj ne bi šlo radi SXg6-f). 19. Tal—el, Dd8—e7. 20. Sc3—e4, Lc8 —d7. 21. c2—c3, De7—g7 (Pire pripravlja zelo previdno odločilni napad). 22. d3—d4? (Beli ne vidi odgovora črnega. Potrebno je bilo SXe6). 22.....Sf5Xg3!! (Odločilna poteza! Na SXg3 sledi LXf4). 23. d4Xe5, Sg3Xft-f. 24. TelXfl, IJg7Xe5 (Skakač f4 bo padel in črni bo imel kvaliteto več). 25. Se4Xc5 (Še najboljši poskus). 25.....dbXc5. 26. Dd2Xd7, Se6Xf4. 27. Tfl—el (Alexander Pircu še pošteno nagaja in mora igrati Pire zelo previdno). 2" .... De5Xel. 28. LglXc5, Del—e6! (Najboljši odgovor! Slubo bi bilo Se6 radi 29. Ld4-f, SXd4 30. Dxd4+, Kg8 31. Ld5+, Tf7 32. Lxf7+, KXf7 33. Df4+ z napadom na trdnjavo h8). 29. Lc5—d4+, Tf8—f6. 30. Dd7—c7, Tb8-f8. 31. Dc7Xf4, b7-b6. 32. Df4-g5, De6-f5. 33. Dg5-h6, Kh8-g8. 34. Ld4 Xf6, Tf8Xf6 (S tem je boj končan. Beli ne more več zabraniti menjave dam). 35. c3—c4, Df5— f4+ in črni je hitro zmagal. A. Kraemer. Beli: Kb6, Tal, f6, La4, Sd7, P: b4, b<5 (7 fig.) - Črni: Ka8, Del, Tdl, Sg3, P: c3, d2, e6, f7, g4, Ii6 (10 fig.). Rešitev problema št. 4. 1. a7—a8S. Mat v treh potezah. Kurenčkuva Neška ma tud beseda »Ljubljanski šahovski klub« je imel 26. januarja 1933 svoj redni občni zbor, na katerem je bil za letošnje leto izvoljen zelo agilen odbor in so bila sprejeta po vzorcu nemških šahovskih klubov prirejena pravila. Klub deluje sedaj zelo živahno in ima v kavarni Evropa vsak večer dobro obiskane igralne večere, pri katerih sodeluje često tud naš in jugoslovanski prvak prof. dr. Milan Vidmar. Dostop k igralnim večerom imajo vsi šahisti, člani in tudi nečlani, o katerih pa upamo, da bodo kmalu postali tudi člani. »Ljubljanski šahovski klub« bo z veseljem sprejel vsakega, kdor se zanima za šah. pa čeprav ne pozna niti najosnovnejših pravil šahovske igre. Namen kluba je, propagirati šah ined Slovenci in kluhovi najmočnejš igralci bodo vedno pripravljeni, začetnikom pomagati z nasveti in poukom. V februarju bo odigran klubov splošni turnir in če se kdo ni pri javil, ker jc ali pozabil ali misli, da ne zna še dovolj, naj pride kljub temu k igralnim večerom, kjer bo lahko našel sebi enakega, sla-, bejšega in seveda tudi močnejšega igralca, sploh se mu bo nudila prilika, da v svojem znanju napreduje. Tisti pa, ki zvečer ne morejo ali neradi pridejo, naj pridejo popoldne, ker mnogi klubovi igralci igrajo tudi popoldne. Ljubljan ski šahovski klub je eden najmočnejših v državi in ni daleč čas, ko si bo osvojil ludi prvenstvo države, zato se vpišite tisti, ki še niste člani, dn boste klubu pomagali obdržati pozicijo, ki jo ima in da bo klub iz vaših vrst vzgojil še več mojstrov in močnejših igralcev, kot jih ima sedaj. Naslednja partija iz turnirja v Hastingsu je bila igrana v zadnjem kolu in nam kaže, kako lepo je znal mojster Vasja Pire, častni član in odbornik »Ljubljanskega šahovskega kluba« izkoristiti nasprotnikovo oslabljeno kraljevsko Šternajst dni sm premišlvala, a sa strgan kmečk škorni iu pa sestradan purnian la, eh, kar puvej, sej beseda ni kojn. Kdur neče brat, nej s pa ušesa zamaši. Veste, za prazn-ke aie je pršou ubi-skat moj švoger, ke ma u Hudejn va6 dol u Škocjunsk far ena mej h na kmetija. Še enga kumernga pui-ina na ni je pmesu za praznke. Ke sni jest tega purmana, ke ni biu dost veči, ket kašn grabc. suh pa ket trska, ugledvala, m je pa kar pudo niače puvedu, de m ga je zatu prnesu, ke ga oii na more redit. »Žvau se m pa smil, de b stradala,« je reku, »sej je dost de morina mi stradat. Veš, Neška, en čas ga dej pitat, pa u tak kerlc, de ga u vesele za pugledat.« „B0G0L]UB" Marijansko glasilo — Družinski list — Vzgojni mesečnik — ie dovršil 30 ieto. Kongreganisti, sinovi in hčere Marijine! /Vaša družbena dolžnost je, da osi naročimo in čitamo družbeno glasilo *BOGOl.JU B< Družinski očetje in matere! Oskrbtte si o >BOGOLJUB<-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgoje! Odprite orata >BOGOLJUB<-u, saj je »BOGOLJUB« najlepši cerkveni list. ki prinaša v vsaki številki celo vrsto izbranih in krasno izdelanih slik o bakrotisku Cena Din 20-— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska! Nabiralci in nabiralke novih naročnikov . dobe lepe nagrade Povejte to vsem. kjer >BOGOLJUB*~a še nimajo — Naroča se v jugoslovanski tiskarni v L/ubijam ali pa pri vodstvu Marijine družbe. Zavese - brezplačno strokovniaško izvršim vsakemu, ki kupi blago v mojem novootvorjenem oddelku za tekoracije Konkurenčne cene — najnovejši vzorci — poslužite se usodne prilike. Rudolf Sever Liubliana. Marijin trg 2 Za neveste volneno blago od 20 Din naprej, perilo in drugo blago po najnižjih cenah dobite v TRPINOVEM BAZARJU. Maribot, Vetrinjska ulica 15. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in Igrafnib vozičkov, triciklji. razna novejša ilvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. - Najnižje cene — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L, tovarna ilvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlevska cesta St 4. 191 SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD MUDI HO IZKEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PRE.1 K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA « IL NADSTROPJE Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnine za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogol|uba«. naročate inserate in dobite razne intormacije - Poslovne ure od pol 8 zju-trat do pot I popoiJne in od 2 do t popoldne Telefonska štev 3030. Pri neki dobrodelni prireditvi je neka priletna gospa pela in igrala na glasovir. Fozneje se je obrnila do v bližini stoječe deklice, rekoč: »No, mala, ali bi ti rada tako p°-la in igrala kot jaz?« — »Ne,« je dekletce hitro odgovorilo. — »Zakaj pa ne, dragica moja?« — »Zalo, ker ne maram, da bi ljudje slabo govorili o meni in delali opazke.« 14480 GOSPODARSKA KBlUlUlllim Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka Iz muna forgacs, DaCho Topola, te stalno na zalogi. Kulturni obzornik Tone Seliškar t Nasedli brod Roman v treh delih — Ljubljana 1932 Tiskovna Zadruga Trije deli — tri dobe romana: predvojna, vojna in [»vojna doba. Justin Zeleznik, sin delavca in kmetice, se izuči v trgovski stroki in z groši, ki si jih je mati odtrgala od ust, začne trgovati samostojno nekje na Štajerskem. Trgovina sprva uspeva in Justin se i>olakoinnl dote, ki jo bo nemara imela Ana, hči lesnega trgovca Dolinarja, v čigar hiši ima Justin svoj lokal. Kmalu po poroki propade Dolinar in tudi trgovina propada, Icer se je čez cesto ustanovil :.-klerikalni<: konzum, ki mu pred nosom pobere vse .odjemalce, čudno je samo to, da je po Seliškarju kraj izrazito-: liberalen, kljub temu pa uspeva "klerikalni c konzum tako sijajno, da kupi celo hišo, v kateri ima Justin svojo trgovino. Tamle nekaj v Seliškarjevem pripovedovanju ni v redu _ ne glede na avtorjevo stališče, ki je : antiklerikalno« ne samo v dispoziciji in izpeljavi posameznih značajev, marveč v razmerju do dogodkov in predmetov, ki jih opisuje ... Dejstvo je, da napove Justin razprodajo in se seli v Ljubljano — z ženo in otrokom —-da bi tu začel na novo. Glavno kar izvemo v prvem delu romana, ki se konča z izbruhom svetovne vojne in sevedu e prekrižanim računom Justino-vih nad, je, da vez med Ano in Justinom nikakor ni zrela zn zakonsko življenje, ker je dobil Justin mesto dote sramoto tastovega propada in njegovega nelepega konca, Ana pa je v Justinu spoznala brezsrčneža, nevrednega vsake ljubezni. Otročiček Bogo za silo vzdružuje vez med njima, zakaj oba ga močno ljubita. Vojna doba razdruži zakonca še bolj. Justin je po nekaj mesecih fronte srečno ranjen, tako da mu ni treba nazaj na bojišče, marveč postane oskrbnik taborišča ruskih ujetnikov in začne sumljivo goljufivo barantanje, ki mu prinese nekaj lepih denarcev in se sit ter zadovoljen počuti na svojem mestu tako dobro, da ne mara niti na dopust v bojazni, da bi mu kdo ne zasedel ugodnega mesta. Dasi se boji okuženja — nezvestoba mu je stranskega pomena — naveže vendarle previdno razmerje z neko begunko, pri kateri kljub vsej previdnosti iztakne lues. To izve prav tisti dan, ko dobi anonimno pismo iz Ljubljane, da se njegova žena Ana sumljivo smuka okrog nekega češkega oficirja (Wvdra) kateremu je oddala prazno sobo v najem, da bi se laže preživljala v vojni stiski. Ana je medtem doživela svoj roman, svojo idealno ljubezen s Čehom, in ko se z možem, ki .io prišel na dopust, sestane, nosi v svojem telesu sad te prepovedane ljubezni. Obojestranska greš-nost zlepi za silo Justinovo in Anino usodo zopet vkup za kratke dni dopusta. V resnici pa .se med njima prepad od dne do dne veča. Ana koprni po ljubezni, Justin po denarju. l>o vojni postane Justin verižnik in razdaja denar prav tako lahko, kakor ga zasluži . Gradi vilo, kupuje pohištvo, potuje in se čezdalje bolj udaja pijači; Ana, ki je spočetka bila vsa zaposlena z, urejevanjem novega doma in z opravki, ki so segali skoraj v poslovni svet, nenadoma zdrkne — zdaj že štiridesetletna — v objem nekemu vlačugarskemu medicincu, ki postaja v hiši gospodar, medtem ko leze Justin čezdalje bolj v propast — radi rednih razmer, v katero se vrača svet. radi svoje lx>lezni in svojega pijanstva. Do zadnjega pa sia oba navezana na otroke — samo Justin začrti čisto pred koncem Darinko, o kateri sumi, da ni njegov otrok. A Justinu grozi neizogibna propast — ne samo finančna, ludi telesna. Istega dne, ko opehari medicinee Ano za poslednje denarje in brez slovesa pobegne iz mesta, da bi se je odkrižal, privedejo Justina v bolnišnico — zgubljenega, znorelega. Ana ostane na ruševinah z otrokom Bogom, ter se odloči odpotovati k svoji sestri Marti, kjer jo itak že Darinka, ter začeti novo življenje. Marta in Justinov vojni drug Jost — to pa je par, ki ga Seliškar postavlja proti temu v razsulo drevečemu, kot vzor. Proti negativu pozi ti v. Lo da je orisal negativ obširno in v vse potankosti, pozitiv pa samo z nekaterimi označbami — sonce, zemlja, sad itd.: zdravje. Takšni so glavni obrisi zgodbe, ki jo Seliškar pripoveduje ua 432 straneh. Pripovedovanje je naturalistično, poljubno sega v podrobnosti — brez strogega načrta — zakaj marsikatero poglavje jc očividno preveč razvlečeno, marsikatero niti napisano. Uspelo mu je, podati proti koncu drugega dela v Justinovem vojnem dopustu, močno dramatično zagozdo, uspelo mu je tu in tam živo in pristno opisati kakšen prizor, vendar uporablja svoje pripovedniški talent _ o katerem ni dvoma, da ga ima — zelo neenakomerno. Zelo šibko je njegovo spremljanje dogodkov v svetu, zlasti vojnih, nehote zleze v rnaključja-;:, o katerih ne tajim, da so mogoča, pač pa kvarijo učinek romana, (koincidence), nehote se poplitvi sam kot objektivni pripovedovaec, ko opisuje plitkosti. Prvi del romana, ki naj bi podal obraz predvojne dobe, je Seliškarju nedvomno najslabše uspel. Ne glede na to in ono nelogičnost (ono o »klerikalnem konzum u< v liberalnem trgu sem Ke omenil), se mi vidi ekspozicija z začetkom vred šibka. Oni prizor v javni hiši pa še ni tako nemaren kakor je slab zaključek tiste romantične pustolovščine, ki se odigrava v drugem delu. v vojni bolnici. Kar drugega dela tiče, mu je očitati najprej docela žurnalistično poročanje o vojnih dogodkih in pomanjkanje vsake objektivnejše poglobitve v dobo, dočim se pripovedniško proti svojemu koncu (kakor sem zgoraj omenil) presenetljivo dobro razvije. Tretji del jc pripovedniško zopet šibak. Razvoj dogodkov je podan po svojem zunanjem videzu, ne |K> svojih notranjih nujnostih. zgublja se v poročilih in se samo enkrat dvigne v dramatičnost -- v opisu Justinove duševne zmede, ki ga privede v umobolnico. Sploh je opaziti, da Seliškar le redko ustvarja polno vredno; premnogo je stvari, ki s pripovedno umetnostjo nimajo nobene podobnosti, marveč spominjajo prav živo na razne ljudske povesti': najslabše ' kakovosti. _ Naturalistični način pisanja zahteva mnogo koncentracije in dobrega okusa, česar pa Seliškar v tej svoji knjigi ni pokazal v zadostni meri. --Kljub vsem navedenim pomanjkljivostim, katerih najmanjša gotovo ni Scliškar-jeva dosti izrazita materialistična miselnost, ki sc očituje v vsej knjigi, moramo zabeležiti, da se nam je Seliškar, ki smo ga ecnili kot pesnika, razodel tudi kot pripovedovavee sicer liaurejenih. vendar nedvomnih kvalitet. s. ?. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeits-Ikon, Roden-stock. Voigtlander. Wc!ta, Certo itd ima vedno » zalogi loloodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Reorganizacija kmetijskega kredita in zadružništva Kmetijski minister J. Demetrovič je podal n novi uredbi glode kmetijskega kredita važne izjave, ki jih priobcujemo v izvlečku. Namesto šest oblastnih zadrug se ustanovi pet banovinskih zadrug za kmetijski kredit, katerih področje se bo raitezalo na eno ali več banovin. Sčasoma bo vsaka banovina imela lastno banovln-sko zadrugo za kmetijski kredit, za enkrat pa se osnuje samo pet banovinskih zadrug zaradi varčevanja. Donavska banovina (s 303 krajevnimi zadrugami) in moravska (s 329) bosta imeli svoje posebne banovinske zadruge, medtem ko bo ra drinsko in primorsko banovino (339 zadrug), kakor ludi za vardarsko in zetsko banovino (305) po ona bano-vinska zadruga za dve banovini; savska, vrbaska iu dravska banovina (217 zadrug) pa bodo imele samo eno banovinsko zadrugo za kmetijski kredit za vse tri banovine. Kakor rečeno bo pozneje vsaka banovina dobila lastno banovinsko zadrugo, ko se število krajevnih zadrug dovolj dvigne in sicer vsaj do števila 200. Banovinske zadruge za kmetijski kredit bodo svobodne zadruge, to se pravi, da ne bo v njihovih odborih nc v nadzorstvih državnih predstavnikov. Zadruge za kmetijski kredit torej ne bodo pod državno kontrolo. Vse banovinske zadruge bodo združene v Ze-maijski savez zadruga za poljoprivredni kredit«. 7.e zakon iz 1. 1923. jc predvideval ustanovitev takšne centralne ustanovo za zadružništvo. V smislu zakona iz leta 1931. o izpremembah pri privilegirani agrarni banki bo državna razredna loterija izročila vse dohodke iz dividend na delnice Privilegirane agrarne banke tej ladružni zvezi (Zemaljski savez), da ji tako pripomore do znižanja obrestne mere. Kmetijski minister bo izdelal za to poseben pravilnik. Dosedanje oblastne zadruge so se vzdrževale z razliko 1% r obrestih in sicer tako, da so dajale posojila za 1% vigje obresti, kakor so prejemala denar od Privilegirane agrarne banke. Z dohodki iz dividend na delnicc Privilegirane agrarne banke, ki jih bo državna loterija izročila zvezi, odnosno po njej ostalim zadrugam za kmetijski kredit, bodo tc zadruge živele. Tudi masa -»Sredisnje zemaljske pozajmionicec, ki se sedaj nahaja pri Privilegirani agrarni banki, se prenese ua zadružno zvezo. Svoja pojasnila jc minister Demetrovič zaključil takole: Z novo uredbo bomo dosegli to, da se zadružni kreditni organizem, ki naj se oprosti verskega, plemenskega in krajevnega značaja, še bolj stabilizira in da se z njim stvori Se zdrava in solidna podlaga za ustvaritev edinstvenega jugoslovanskega kreditnega zadružništva > državi, kar je za današnjo gospodarsko in finančno krizo velike važnosti in velike koristi. Za povzdigo domače obrti Zveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu se je lotila hvalevredne akcije, ki stremi za leni, da bi rešila malega obrtnika propasti, ki mu grozi radi splošne gospodarske krize in pa radi industrializacije. Na njeno pobudo se bo vršila na zagrebškem velesejmu (od 27. maja do 0. junija) obrtniška razstava, ki naj bi javnost opozorila na domačo obr! in pokazala, kako se je ta izpopolnila; za tujo prav nič ne zastaja; samo domače prebivalstvo jo pod- ! ceujuje in bolj ceni tujo. Našo javnost je treba tako I vzgojiti, da pride vendar enkrat do zavesti, da vrši domači obrtnik tudi veliko narodno nalogo in da ni njegovo blago prav nič slabše kakor litje. Razstava se bo vršila pod geslom: Svoji k svojim! Pobuda Zveze hrvatskih obrtnikov je posnemanja vredna! Izpopolnile napise na trgovinah Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse gg. člane po nalogu mestnega načelstva z dne 9. jan. 1933, št. 50.515 in odredbe banske uprave, da morajo vsi trgovci svoje napise na obrtnih lokalih prilagoditi zahtevam § 128. obrtnega zakona, ki določa, da lokal, v katerem se izvršuje obrt, mora bili vidno in razločno označen ua viianji strani glavnega vhoda. Ta napis mora navajati popolno rodbinsko in rojstno ime imetnika obrta. Rok za izvršitev teh napisov jc določil mestni magistrat ilo konea meseca lebruarja t. I. Po tem roku bo mestno načelstvo uvedlo proti vsakomur, ki napisa ne bo namestil ali bo imel nepravilen napis, kazensko postopanje. Vsa nadaljna pojasnila daje uprava Združenja. — Predsedstvo uprave. Teden ljubljanske borze V soboto, nedeljo in na svečnieo ni bilo borznega sestanka. Devizni promet je znašal 1,891.492 Din 32 par. Efektno fržiščo TENDENCA SLABA. BREZ ZAKLJUČKOV. S spreminjajočo se tendenco je beležila v tekočem tednu vojna škoda tako v povpraševanju kakor tudi v ponudbi. Kajti začetkom tedna je bila notica za denar še 200 Din, včeraj pa za tri točke višja (203 Din), dočim je v islern razdobju osla-i bel ponudbeni tečaj ludi za tri točke in sicer od j 210 Din 30. jau. na 207 Din 3. febr. Slično pot je šel tečaj 7% investicijskega poso-1 jila, ki pa je tekom tega tedna popustil te zn eno J ločko (od 49 Din na 4S Din v ponudbi), dočim je bilo za la papir nudeno na vseh borznih sestankih tekočega tedna 46 Din. V Blerovih posojilih ni bilo prometa. Za 8% Bler se je v tem lednu nudilo 39, za 7% Bler pa 37, medtem ko je beležil ta efekt v ponudbi 38. včeraj pa za ločko nižje 1. j. 37, a 8% Bler od ponedeljka naprej: 40, 41, 42, 39. Trboveljska premogokopna družba je notirala | neizpremenjeno do včeraj, ko je ponudbeni tečaj oslabel za deset točk in beležil 105 Din za komad. Zahvala Za v»e dokaze sočustvovanja ob izgubi moje drage sestre Pire se vsem najiskrcncje zahvaljujem. Zahvalo sem dolžna posebno č. duhovščini za vsa tolažila za časa njene dolgotrajne bolezni. Zahvaljujem sc tudi Mar. družbi darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti. Bog plačaj! Tržič, 4. februarja 1933. Seraiina Pire. »Credit-Evidence.« V Zagrebu se je ustanovila tvrdka Credit-Evidence , Zagreb, Jelačičev trg 7. ki se bo bavila z zaščito upnikov. Namen tvrdke je združiti vso industrijo, obrt in trgovino v edinstveno fronto mednarodne kontrolo pri kreditiranju, na kar se opozarjajo vsi interesenti. Dobave. Prometno-komercijelni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 10. februarja )>o-nudbe glede oddaje posteljnega perila, brisač, prti-čev in blazin v popravilo. — Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 15. febr. ponudbe glede dobave materijaia za ločitev električnega omrežja. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 8. februarja ponudbe glede dobave 1000 kg sode, 30 komadov sirkovih metel, 50 tub sidola ter glede dobave 5 komadov šoferskih očal; do 15. februarja pa glede dobave 1 centrifugalne sesalke, 100 komadov hrastovih pragov in 750 kg olja za jamske vozičke. — Ravn. drž. železnic v Subotici sprejema do 11. februarja ponudbo glede dobave 100.0CK) kg portland-cemenla. — Dne 17. februarja I. I. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave en. 7000 ton premoga in ca. 18.0 kub. m drv. V zadružni register je bila 14. januarja vpisana Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. z o. z. Kakor znano, gre za znano izpremeinbo pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Vrednostni papirji Dunaj. Podon.-savska-jadran. 05.85, Aussigei Cheinische 133, Alpine 12.60, Trboveljska 18.70, Ili-ma Murauy 19.75. Žitni trg Novi Sad. Ječmen bač. 64-65 kg 107.50—112.50, pomladni 00-07 kg 115—120, koruza buč., srem., gar. kval. 61—66, za marec, april, maj 72—74, ban. gar. kval. 03—65. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet 48 vagonov. Chieago. Pšenica marec 46.625, maj 47.125, julij 48.125, koruza marec 25.50, maj 27.25. julij 28.50, oves marec 16.50, rž marec 23.625. VVinnipeg. Pšenica marec 46.875, maj 47.50, julij 48.625. Živina Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 3. februarja je bilo pripeljanih 45 svinj. Cene so bile sledečo: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad 150—200, 3 do 1 mesece 250—380, 5 do 7 mesecev 430—4tK>, 8 do 10 mesecev 500—580, 1 lelo 750—850 Din. 1 kg žive teže 7—7.60, mrtve teže 10—11 Din. Prodanih je bilo 45 svinj. Hiuelj Na vseh hmeljskih tržiščih je položaj neizpremenjeno miren. Prometa je prav malo. Cene pu se nominalno š eprecej držijo in notira hmelj pridelka 1932 na češkoslovaškem 80—52 Din, v Nemčiji 45 —03, v Franciji 25-50, v Belgiji 25-30, v Angliji 40 do OO Din in v Ameriki 24—t« Din za kg. 'l udi za starejše letnike ni zanimanja in so cene le nominalne. Pri nas povpraševanje za letnik 15)33 v predprodaji še vedno traja po neizpremenjenih cenah. Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ztirichu. Kamnitt Borza Dne 4. februarja 1933. Denar Curih. Pariz 20.235, London 17.615, Nc\vyork 518.25, Bruselj 72.125 Milan 26.52, Madrid 42.475, Amsterdam 208.30, Berlin 123.125, Dunaj 73 (59.5), Stockholm 95.30, Oslo 90.30, Kopenhagen 78.65, Sofija 3.76, Praga 15.33, Varšava 58, Atene 2.93, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08. Tako da bo vsem prav! Poročili i smo že, da jKisestniki zemljišč ob obeh bregovih Nevljice od mestnega kopališča pa gori do neveljskega mostu prejeli naredbo, da morajo čini preje posekati vse blizu strugo rastočo drevje in grmovje, kakor tudi ono grmovje, ki sega v vodo in ovira nagel odtok vode. Naredba se utemeljuje z. motivacijo, da drevje zaslanja strugo pred sončnimi žarki, radi česar se voda v kopališču ne segreje do one mere. kakor bi lahko, če bi ne bilo drevja. To je vse res in potrebno, vendar pa govori proti celotni izvedbi naredbe važna okoliščina, ki napravlja posestnikom mnogo škode, ker izpodjeda bregove in odnaša zemljo. Nekateri posestniki zemljišč ob Nevljici so s precejšnjimi žrtvami zavarovali bregove pred pogubonosnim delovanjem divjega elementa ob velikem deževju. Ponekod so morali napravili cele obrambne stene. Na najenostavnejši način pa se zavarujejo bregovi, če jih zasadimo ■r. gomiovjem in drevjem, ki požene globoke navpične korenine. Tako so napravili tudi posestniki ob Nevljici, kar se je dobro izkazalo. Zdaj naj pa vse drevje posekamo in pustimo, da nam čez. par let prične voda odnašati cele kose travnikov iu njiv? (Prizadeti posestniki prosijo, dn se v splošnem interesu spremeni naredba v toliko, da se poseka vse grmov,je. ki sega v vodo in ovira odtok, vrbe in ostalo drevje, ki tvori obrambo proti razdiralni sili Nevljice, pa se samo oklesti dc dopustne meje. S tem bo obrežje ostalo zavarovano, voda v strugi pa bo tudi dovolj izpostav-I ljena soncu. Lesno tržišče ! | TENDENCA MLAČNA - POMANJKANJE TESA-NECjA LESA. Kakor v preteklem tednu, tako so se tudi ta teden iskali trami, seveda le določenih dimenzij. Pojavilo pa se je zanimanje tudi za tramiče, kateri so zadnje leto sploh niso mogli oddati. Ker pa je bila produkcija tesanega lesa v lanskem letu zelo majhna, sedaj tega lesa že skoro primanjkuje. V splošnem se na produkcijo tramov polaga sedaj več pazljivosti kakor v preteklih sezonah. Posvečati pa je več pažnje zlasti spravljanju tramov, da se jih zavaruje proti vremenskim neprilikam. Kajti le tako ohranijo trami lepo barvo in niso izpostavljeni kvarljivosti. Dobro konservirane traine — čeprav starejše sečnje — se vedno lažje proda. V mehkem lesu nc moremo zaznamovati nobenih večjih sprememb. V bukovini se je produkcija že dokaj povečala, zlasti se zelo izdelujejo testoni. Na ljubljanski borzi je bilo v tem tednu zaključeno: dva vagona tramov, en vagon rezane jelovine in en vagon parjeue bukovinc. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri oče, slar: oče, gospod MAKS HROVATIN zasebnik danes za vedno zatisnil svoje oči. K večnemu počitku ga spremimo v ponedeljek 6. februarja ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice v Leonišču k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. februarja 1933. Žalujoči ostali. Globoko užaloščeni naznanjamo, da jc naš ljubljeni očka, stari očka, tast, stric, gospod Martin Tomšič posestnik v soboto, dne 4. Februarja ob 12 dopoldne, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb ljubljenega očka bo v ponedeljek dopoldne, iz pred hiše žalosti v Volčjem potoku, na pokopališče na Žalah v Kamniku, z daritvijo sv. maše, ki se bo vršila ob 10. Volčji potok, dne 4. februarja 1933. Tcrezika Tomšič, Fani Frey, Minka Sfiligoj, Ivanka Jagrič, Helena Adamič, Rezka Bezenšek, Angelca Nardin, hčere; Martin Tomšič, sin; zeti, vnuki in ostali sorodniki. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovaniski oi|i«s: Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali o<|lfi«i se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnegt: značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2 >0 Zn pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili ziiin ko __liani—mm——..»—«—aa—....................um Hotelska kuharica ki je več let kuhala po hotelih za več sto gostov, sprejme službo tudi v privatni rodbini Pišite na upravo »Slovcnca« pod št 1086. Delavnega zastopnika za Novo mesto in okolico išče zavarovalnica. Ponudbe na upravo »Sloven-j ca« pod »Visoka provi zija« št. 1257. (b) Mlinar sc sprejme takoj v valjčni umetni mlin. Vič 26. (b) Služkinjo pridno in pošteno iščem. Z nati mora vsa hišna dela in kuhati meščanko hrano. — Prednost Kuhar išče mesto v hotelsko restavracijo. Gre tudi h kakemu gospodu ali družini. _ Naslov v upravi -Sloven- ' imajo one. ki znajo ši- cat št. 1267. (a) vati in dobro likati — - ------------Ponudbe na upravo Slo- Kovač in Šofer venca |hk! značko »Čed- avtogeni varilec več let "ost« 1170_(h) LSff^S Gozdni čuvaj podjetju, če je treba — oženjen. vešč gozdnih zmožen kavcije. Naslov ju poljedelskih ■ Slov.- št. 1249. (I na akumulator, z zvočni------------ kom, prodam za 450 Din. Gnoja Ponudbe ali ogled pri Do- 1 . .. linšek Jože, Trajbah 67. j v.ec lillPim- Z '.Pf ^ I Jožef, Ižanska c i29. (k; pošta Tržič Klavirji pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke - 1372 ur. navoženetfa gra- I Muzika, Ljubljana, Sv moza 120- 130 m;1, ob | Petra c, 40. Tyrševi cesti 900 m3, cen Z malimi in velikimi oglasi v »Slovencu"! Kf'or išče natakarico, kdor hoče ka; vzeti v najem ali dati v najem, kupiti ali prodati. posoditi, zamenjati ali sprejeti kosa v služtio. najde vse. kar išče, z malim in velikimi oglasi v »Slovencu«! Posestvo na 30—40 johov s stavbnimi in gospodarskimi poslopji med Celjem in Zagrebom kupim-. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na dr. Dražič Marijan, odvetnik, Zagreb, Gajeva ul. 21-11. (p) Dvosobno stanovanje | Mlin Majhno posestvo s kopalnico in pritiklina- ' na močni in stalni vodi, , pn ,Les°kah(' PrlPrav°0. za mi, solnčno - oddam. ; na prometnem kraju, se vsako obrl a1' «°°ko.en-Riharjeva ulica 1. (č) j vzame v najem. Ponudbe ------, ' na upravo »Slovenca« pod Komfortno stanovanje šifro »Mlin 1230«. (m) trum mesta, vogalna, nad 1400 m2, ugodne cene, plačila deloma s knjižico. Prodam lepo ležeče vile, novejše stavbe, stanovanjske hiše z dobrim donosom. v Ljubljani. Pojasnila: Ivan Sušnik, Krekov trg 10. Planino dobro ohranjen, pripraven za začetnike, ugodno prodam. Naslov v upravi Slovenca« št. 1286. (g) Kupujemo številko »Juira« od 2. avgusta letnik t928 vsako množino. Ponudbe ua upravo »Slovenca- v Mariboru. (k) Lutzovo ali lončeno peč, dobro (g) i ohranjeno — kupim Jože Obrne, Zg. Šiška 39. (k) Klavir . črn, kratek, strune navz IP' | križ, pancerplošča, skoraj nov, krasen glas, prodam. Vprašati Holobar, Maribor, Taborska 7. treh sob in vseh pritiklin je takoj oddati. Naslov | pove uprava »Slovenca« | št. 1261. (č) ODDAJO: Lokal i primeren za trgovino — Dosmrtno stanovanje obrtnika ali za stano-prodam samski ali zakon- vanjsko sobo — oddam, cema za 8000 Din. Triče- hfTtte'eva 7 ~ Liubliana trt ure od Ljublj., Trža- VI1- Kovačič._(n) ška 45, Podsmreka. (č) Gostilna Stanovanje pri »Vipavcu« se odda v za takoj se odda v novi najem. Zglasiti se pri last- liiši. celo 1. nadstropje, niku Maribor, Frankopan- soba. kabinet (parket); ska 11-kuhinja, pritikline. Vodovodna cesta 48. (č) (n) Pisarniški lokal j treh sob je takoj oddati. 1 Naslov pove uprava »Slo-(n) Gospodična iz dobre krščanske Iti- M JANKOLE Liubliana. se. zmožna slov nsi ne, Se|enbu uljca ft H. nctnscine. srbo-lirvasci- _ , * ne. ročnih del. Šivanja, i Teleto" 30;„52__________ vajena vseh del išče me- j posojila podeljuje sta sobarice ali vzgoji-1 ' r teljice Naslov v upravi | »Zadruga«, Liubliana. pp. Slovenca, Maribor, 1924. 307. Sprejme poverieni- -----ke. (d) Odlična absolventinja -——■ , . . . Do 50.000 Din trgovske, in obrtne sole z dveletno prakso v Pa- posoiila iščem v svrho rizu. prvovrstna moč, s i patentiranja in poskusov perfektnim znanjem »r- važnega izuma. Za pogoje bo-hrvaščine, nemščine 1 se obrnile po naslov na in francoščine, iz ugled- ! upr. -Slov,- pod St. 889, ne krščanske družine, • _ ... išče primerno trgovsko ■ rOSOJlIO službo. Skromna v zali- 100.000 Din najmanj za 5 tevall. Naslov v upravi |et iščem na dobro pod-»Slovencu« 1206. (a) , jetje. Dopisi pod _P°d- Gospodična zmožna vseli pisarniških T ... del. z daljšo prakso, Posopla išče primerne zaposlit-' daje Kreditna zadruga ve. Cenjene ponudbe Ljubljana, poštni predal pod Trgovsko uaobra- št. 49. Sprejmemo pover- žena, 1166 na upravo jenike. (d) »Slovenca«. (a) Stanovanje se odda dobri in snažni stranki v Zg. Šiški, blizu tramvaja, v I. nadstr,, dve sobi, predsoba, kuhinja z balkonom, zaprta veranda, soba za služkinjo ter vse pritikline in uporaba vrla. Krasen razgled na planine in okoliške hribe. 850 Din mesečno. Poizve se v upravi »Slovenca« št. 1280. (č) Solnčno stanovanje lepo, 2 sobi, kabinet, kuhinja, kopalnica, del vrta, z vsemi pritiklinami, poceni oddam takoj ali za marec. Podrožnik c. I. št. 22. (č) Suho stanovanje velika soba, kuhinja, j venca« št. 1262. predsoba, shramba, se odda mirni stranki v I). M. v Polju. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Pošten« 1182. (č) vsako obrt ali upokojen t e, okrog 6000 m'-' sveta, sadni in zelenjadni vrt, vse v najboljšem stanju, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1244. (p) Majhno hišo v Ljubljani ali na periferiji, tudi nedograjeno, do 120.000 Din vredno, kupim. Ponudbe na u-pravo »Slovenca« pod značko »Solidna hiša« št. 1152. (p) Posestva, hiše, gostilne, parno pekarno, mlin, trgovine — prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. p Več stanovanj krasnih oddani poceni op X)rz7/Wf s t) vjdmf )va 1U3[JVU9)> IMAOJOS Z IU 32 fp 'vpojrf os/ti/ /; OA/iJSOC/ pri kolodvoru v okolici »nat/MO/s« a sdjSo uiqojQ Ljubljane. Vodovod in elektrika v hiši. Naslov1 , , ,.„ V upr. »Slovenca« 1173.1 Dvostanovanjsko hiso | z vrtom prodam. Gunclje ' št. 36, Št. Vid nad Ljubljano. (p) Opremljeno sobo s orostim vhodom snaž- Tovarna jetje« na upravo »Slov. št. 1293, Maribor. (d) Enosobno stanovanje takoj oddamo za 300 Din. Einsoieterjeva 17, Beži-grad._(č) Stanovanje podpritlično, se takoj odda. Verovškova 57, Sp. Šiška. (č) Stanovanje soba in kuhinja se takoj odda. — Dev. Mar. Polje št. 64. (č) no in svetlo v središču mesta se odda enemu ali dvema stalnima go- , kovinske stroke, na zelo soodoma ali žosoodična- j ugodni točki v Ljubljani, ma Naslov pove uprava f se proda ali zamenja za »Slov « pod »Soba« Isl 1 drugačno posest v Ljub- —---- i Ijani. Vrednost 800.000 di- Prvovrstno sobo ; nariev. Dopisi pod »To-opremlieno, v krasni vili, varna« št. 1048 na upra- prav mirno, blizu cerkve vo »Slovenca«.__(p) ; sv. Jožefa, elektrika, tele- tt.v" , fon, souporaba kopalnice, "isa S pekarno | oddam zelo solidni stran- na prometnem kraju, se j ki. Ponudbe pod -Oboje- radi selitve takoj proda, stranski zanesljivo« štev. naslov v upr. »Slov.« nod \ 787 na upravo >Sloven- štev. 940. ca«. (s) Vogalna parcela ob glavni cesti v bližini remize naprodaj. Ugodna cena proti gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1180 t p) Hišo z. manjšini trgovskim lokalom na deželi v prometnem kraju kupim za 50—75 tiisoč. vzamem tudi lokal v najem ali obstoječo trgovino. Ponudbe pod značko »Osamosvojitev« 1202 na u-pravo »Slovenca«. (p) Dve parceli na lepem kraju, se pro-dasta. Poizve se v gostilni pri »Tičku na gričku«. Lep klavir železne konstrukcije, radi { selitve za 3600 Din prodam. Glince pri Ljubljani, cesta VII št. 21. (g) Kože v stroj vse vrste, na podplate, notramike črno in ruiavo ijornje usnie. blank Uo-mato podlogo itd sprejema J Lavrič. usniarija, (gl i Št Vid pri Stični Surove kože pošljite na oostaio Potni gramofon s 15 ploščami poceni naprodaj Travnikar, Studenec 24, D. M. Polje, (g) Harmonij prvovrsten, prav dobro ohranjen, nadomestil je lahko orgle, proda za 6000 Din Mule j, Pilštan.j Posteljne mreže izdeluje iti popravlja najceneje po nai lčilu Alojz Ahdlovic, Koinen-skeg< ul. 34 Ml Srebrne krone staro zlato m srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska jdica 16, vhod t Viclovdanske ceste ori gostilni Možina Kupujem vse vrste kož divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Fischer, Gunduliče-va 3 i 4, Zagreb. Ctffife tekstilne odpadke, krojaške odrezke. ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št. 15 Vsakovrstno Travnik v Mestnem logu se proda. Poizve se v gostilni pri »Tičku na gričku«. (pl Motorno kolo nnnn!e oo naivišiih cenab CKRNE, luvelir Liubliana. VVolfov« ulica »t 3 Opremljena soba (pl ' skoraj novo — znamke ------------—------ i A. J. S., 98 HP, katero Trgovska hasa i se nahaja v hrambi pri Štajerske orehe lepe, zdrave, kupim večjo množino proti takojšnjemu plačilu. Kranjc, Korošče-va ulica 9, Moste. (k) Gonilna jermena jermenice, motorje, trans-misije nove in stare, kupi in prodaja Koutnv, Ljubljana, Medvedova št. 28, Šiška. (k) Za preobleko zof foteljev i. t. d. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri: R. SEVER Marijin. trg št. $ Zavese, ode}e, perje, puh. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite ori A & M. ZORMAN Liubliana Stari tre št 32 Sveže najfinejše norveško ribie oije iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Stanovanje mesečno. Črnuče št, 1. č I nova, v Ljubljani ob Du- i Gospodarski zvezi, Ljub-lepa, s posebnim vhodom, najski cesti pri Stadionu, ! liana, Dunajska-T?rševa sc odda. Poljanska c. 18. 225 m2 zazidane površi- i cesta, se bo dne 13, febr. Informacije v trgovini ne, vse podkleteno, eno- ; 1933 ob 2 popoldne po-istotam. (s) nadstropna, trgovski lo- | tom javne sodne dražbe kali, moderno urejena j prodalo. Interesenti vab pekariia, 6 sob z vsemi ljeni. pritiklinami, 3250 m5 stavbenih parcel, najpromet Poslovodjo (poslovodkinjo) za podružnico v Novem mestu, sprejmem takoj v stalno stužbo. - Samo kavcije zmožni, naj se javijo -osebno. Prešern, tovarna čevljev, Krani (b) Služkinjo, ki zna kuhati in opravljati druga hišna dela — sprejmem. Ponudbe pod ■Zdrava in snažna« štev. Poročiti se želim s pristnim kmečkim dekletom, starim od 18 do 26 let, ki ima primerno gotovino. Vrednosti imam ca. 400.000 Din. Resne ponudbe s sliko je poslati na upravo »Slov.« pod »Sreča 1221«. (ž) c7nserati Priprosta soba z vso oskrbo, se odda eni osebi. Naslov v upravi sobe, kuhinje, tik postaje, ; Slov-K »od št' ,214' M'!"*? ločka P.ril?od"°^ se takoj odda za 100 Din "~Pra~0 sobo""" oddam takoj. Šln a r t i 11 - j nuče, p, Ježica.__(p) Parceli 'Slovencu- 1255 na upravo »Sloven^ JnUlJOnajvečji USpeht Stanovanje trisobno in enosobno, s predsobo, kuhinjo, nemon-tirano kopalnico, s pritiklinami, se odda za marec. Povšetova cesta 35, Kodeljevo. (č) Enosobno stanovanje oddam s 1. marcem. — Tovarniška 23, Moste, (č) Trisobno stanovanje popolnoma separira.no — celo pritličje, poleg nove cerkve v Šiški, se s prvim aprilom solidni stranki ugodno odda. Primerno je eventuelno tudi za kako drugo svrho. Vprašati v upravi »Slovenca« pod it. 1227. (č) ska cesta 6. M IŠČEJO: Lep lokal v sredini mesta iščem. -Panudbe na upr. »Slov.« pod »Lokal 1288«. (m) Gostilno na prometnem mestu iščem v najem. Najemnina. kavcija, ako je potrebno naprej v gotovini. Ponudile |kxI »Gotovina« št. 1009 na |x>-družnico »Slovenca« v Celju. (m) Pozor! Kupimo vsako množino žlahtnih in navadnih kanarčkov. Javite naslov in ceno na Ana Mohar, Št. (f) Vid nad Ljubljano 20. (k) . ommhoru7» kupite oa trenete Drl trrdk A. VOLK LJUBLJANA Veletreovma t ftitom Resi leva cesta i4 Modroce posteline mreže, železne zložljive postelje otoma-ne divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave žime. cvtlha za modroce in blaga za prevleke pohištva kitajte in širite »Slovenca«! 520 in 1033 m", na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže, naprodaj. — Pojasnila daje dr Alojzi) Vrtačnik. advokat, Selenburgova 7. p Posestvo 6 oralov prodam. Dolgo-še 75, Maribor. (p) Hišo enodružinsko prodam poceni. Stožice št. 99, ležica. (p) Trgovsko hišo izdelano, enonadstropno prodam radi selitve. — Rožna dolina V/33. (p) Opozorilo! Gospod Ladislav Kardoš, trgovshi zastopnik v Mariboru g Svobod* ni ve< zas-topnik India avtogume, ker sem ,mu to zastopstvo odvzel Moj novi zastopnik za mariborski okoliš je sedaj znana Špedicija „Balhan(t v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 35 ki bo Indiia avtogume prodajala po originalnih, od tovarne določenih cenah. J. Žirovnih generalni zastopnik za Jugoslavijo India Tyre & Rubber Co (G. B.) Ltd. — Ljubljana Ste v. 30. /SLOVENEC«, dne 5. februarju 195*. Stran IV. Naznanilo. Svojim cenjenim odjemalcem naznanjamo, da je tvrdka PHILIPS-Jugosl. trg d. d. prevzela našo prodajno organizacijo in s tem zvezano tehniško službo. C. H- F. Mtlller d. d. tvornica rontgenovih cevi. Čast nam je s tem naznaniti, da smo z današnjim dnem prevzeli prodajo Philips-ovih rontgen aparatov, Muilerjevih rontgen cevi in ostalih rontgen potrebščin. Dospeli so najnovejši modeli na področju rontgena ter najvljudneje vabimo na ogled istih v naših izložbenih prostorih. PHILIPS-)ugosl. trgov. d. d. Beograd Zagreb Vuka Karadžiča 14 Martičeva 14 II Pohištvo Vrednost vašega denarja najboljše naložite, če Vam opremi Vašo spalnico, obednico, delavno sobo, poslovne prostore itd., s vojimi priznano solidnimi izdelki po najugodnejših pogojih tvrdka Remec - Co., tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija, Ljubljana, Kersnikova ul. št. 7. _U) Hrastova jedilnica lepa, in klub garnitura v usnju se proda. Naslov: Zarnikova 17. (š) Kuhinjsko opravo in eno orehovo posteljo prodam za 900 Din. Ogleda sc pri Jugu, Cankarjevo nabrežje 23. (s) Spalnica zelo lepa, ugodno naprodaj. Celovška cesta 41. š Pohištvo! Spalnice, trde in mehke, pleskane, moderne, solidno izdelane, dobite po nizkih cenah pri Andlo-vic, zaloga pohištva, Ko-menskega ulica 34. (š) Spalnica nova, politirana, z ogledalom, ugodno naprodaj. Franc Iskra, tapetnik, Vič št. 16. (Si II Razno Ohromi zastop za Kamnik, za Litijo in za Vrhniko odda zavarovalnica DUNAVvLjubliani OBSHffl Ce avto svoi stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnuso prižene Slovcnčcv najmanjS* inserat Volna, svila, bombaž stalno v bofiati izbiri » vseh vrstah za strojno oletenje in ročna dela do i nainižiib cenah pri tvrdki j Kari Prolog, Liubliana — i Židovska ul m Stari trg. Usnjati izdelki . ročne torbice, kovčke, j listnice denarnice, gama- ' 8e. nahrbtnike itd. pripo- : roča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano io cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec. Kcdeljevo 10 -Liubliana. Telefon 2591. I ! Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETEMKC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Sedlarsko in tapetniško orodje in stroji se radi opustitve obrti proda. — Vpraša in ogleda so pri Mariji P a v k o v Ptuju. Moko pšenko koruzo dobite iz prve roke |>o borzni dnevni ceni. ako pišete dopisnico na naslov: Hotel Miklič. Ljubljana, soba št. 61 Mast za športne, gorske čevlje in vsako drugo usnje. kot nopremočljivo sredstvo, »garantirano« neprekosl j ivo se dobi pri Zupančič Franc, šuuir-tinska centu 6. (D Mayer-jev leksikon najnovejše izdaje, popolnoma nov (nerazmotana pošiljka) se zelo ugodno proda. Naslov upr. »SI.« pod št. 1289. (1) Otroški voziček pol lela rabljen, naprodaj. — Naslov v upravi Slovenca« št. 1265. (1) Perje kg 9 Din, belo čohuuo Mi Din kg. si\o čoliauo >4 Din in '-'4 Din kg, čisto belo puli perje HO Din kg. Razpošiljam po pošneai povzetju. L. Brozovic, Zagreb llicu M-. Dve harmoniki trovrstni, nemški — delo Fr. Goloba — prodam. Ivana Golob, Cegnarjeva št. 10. ID Zelje! Nekaj 1000 kg finega kislega zelja prodamo po 2 Din kg. Izidor Flor-jančič, Dravlje, p. St. Vid nad Ljubljano. (1) Pcr$e puhasto . . kg 32 Din belo . l,g 45 Din beli puh . . kg 140 Dir razpošilja tudi povzetjem; lepo volno in žimo poceni prodaja SEVER Marijin trg št. 2. Prodam kostanjeve šprajec. vere] e iti smrekove late. Kušar Anton. lLišica t. št. Vid nad Ljubljano. Puhasto perje 15 Din, čohano 32 Din, ptih 140 Din kg, ter volno in žimo za madrace prodaja izredno poceni Šega. Wotfova 12. dvorišče. |1) Pile Ia R. Schm. & Co. večjo množino kovaških in ključavničarskih, posebno ugodno proda — Koulny, Ljubljana, Medvedova 28 (Šiška). (1) Črne suknje najboljši nakup. • Anton Prasker. Sv. Petra c. 14. Liubliana. (1) Mlatilnico skoraj novo, na motorni pogon, prodam ali zamenjam za močnega konja Pismene ponudbe na upr Slov.« pod Zamenjam 1242«. (D Gasilski voz za 16 oseb, nov, ugodno naprodaj. Franc Iskra, Vič št. 16. (D Haumann Ljubljana, Vošnjakova ulica 4 Šivalni stroji. kolesa, otroški vozički Opozarjamo na M\ oglasnih' v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki pril ki! Za vsn zavarovanja pride v poštev le Ifzaiemiia zauarouaSnica LJubljana » lastni palači ob Miklošičevi in Masarjkovi cesti ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, lamstvo, kasko. steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseli modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje Karilas« Zavarujte sebe in svoje imetje ediuo pri domači slovenski zavnrovaluici. K a vita Maslita Grenhita Mirim Sadviia Miehita •u N.31; .s •o a la q o 3 > SJB&« -S® »a-g C S C3 g. « — C (fl o 3 M ii S % =1:2. a , .-91 ' luM « « -S! "_J - s = a. f g a » 5 E -J I C 'tt := 2.'2-'o 5 o. 'f S ° S .s o .s o »..meč "S ^ C? ~ ^ o u d >i N 2 »ji g S C .2 « — bo c O -L> "a . -ji 'g I m — o 2 v' i. t O „ m N o cj o 3 ' a. « v s O a M " o n t. o " e (m u, .. .j x > S ® .So ri P. C. Wren: Lepi Mihael 30 ■s sla555 T) • •• •."* o J 3T) > 1- • mm O iflfu Prav. stariua,-: je dejal Digby iu pogledal na svojo uro, ali moreš oditi lakoj po obedu? Jaz bi zelo rad skočil v mesto navzlic tetinemu mnenju — za tako clolgo, da se zadeva razčisti.« Storim, kar bo v mojih močeh, da te ubogam, je odgovoril Mihael, ko sem jaz tiho smuknil iz sobe, da izvršim namero, ki sem si jo zamislil. Šel sem do medeninaste sklede. Na njenem svetlem pokrovu sem mogel opazili zelo slabotne odtiske prstov. Stopil sem v umivalnico ob sosednem hodniku, namočil svoj robec v vodo ter ga namazal z milom. Ko sem se vrnil, sem pričel čistiti škatlo. V neki vdolbini v zidu sem našel pod težko zaveso ponošeno obleko in razno šuro in med drugim svileno Dlgbyjevo ovratno ruto, ki je bila prav primerna zame. Kmalu sem vrnil skledi njen prejšnji sijaj, slednjič sem jo odrgnil z ruto, ko so se vrata v hodnik odprla in je vstopil Mihael, ki me je tako zalotil pri delti. Opazil sem v njegovi roki kos usnja za čiščenje in brisače. »A!« je dejal. /Odpravljaš sledove svojega zločina? »Upam, da sem jih, Beau, sem odgovoril. »Zelo pametna misel,« je pripomnil. -Sem pravkar liolel storiti isto,« je dejal in šel dalje. Ko sem končal brisanje, sem pritisnil prste desne roke na skledin pokrov, da jih je bilo lepo opaziti. Kaj se mi je moglo zgoditi, ako bi jih kak detektiv spoznal za moje? Jaz nisem vzel dragulja in nihče mi ni mosel ničesar dokazati... Teta Patricija ni prišla k obedu, tudi Klavdija ne. Kaplan je bil še vedno bolan in v postelji. Ker sta Burdon in drugi sluga med obedom stregla, se nam ni bilo moči pogovarjati o predmetu, ki je bil najbolj zanimiv za nas.Vse. Bil je to mučen obed, .vsaj zame, dasi je bil Dibgy očito popolnoma srečen in Mihael ravnodušen. Edina prilika za pogovor o tatvini je bila med kratko odsotnostjo slug. ->Ali si povedala teti. kar si nameravala? In kaj je odgovorila? " je vprašal Mihael Izabelo. Da ... Dejala je nekako skrivnostno ,Čednost je sama sebi plačilo!- in ničesar drugega, je izjavila Izabela. »Gust,<■ je rekel Digby. Izabela je šla k teti, da ji je povedala, da si ti popolnoma nedolžen in vzvišen nad vsakim sumom.c Kaj meniš s leni? : se je obregnil Avgust. Ona je bila tako prijazna, da je šla v letin brlog, je nadaljeval Digby, in ji povedala, da je snoči zagrabila tebe in le ljubeznivo držala, dokler luči niso gorele — ju da zato nisi bil mogel oditi k mizi in zmak-niti safirja, ker le je objemala za roko. Odkrito te prosim oproščenja, Gust, in upam, da mi boš odpustil!« »Mojo roko? • je dejal Avgust ves presenečen iu preslišal opravičilo, potem pa hitro dodal: Oh, da — hm — razumljivo. Hvala ti, Izabela k Vsi smo se ozrli vanj. Opazoval sem ga med govorjenjem, toda meni se je zdelo njegovo presenečenje vseskozi pristno. Torej teta ve, da nisem jaz tega storil? je rekel dalje. Da, Gust/: mu je zagotovila Izabela,- in hudo obžalujem, da nisem tega takoj snoči povedala.« »Res — lo bi bila lahko naredila, je odvrnil nuš Avgust. »Izabela pač ni stremela za tem, da bj se opralo krivde, ali ne razumeš, sem mu rekel in gn divje pogledal. Ako je držala tebe za roko, vendar sama ni mogla ili k mizi. Z dokazom tvoje nedolžnosti jo dokazala ludi lastno.« »Prav, vsekakor bi bila lahko mislila name,t jc godrnjal. Saj je, Glist, je pristavil Mihael; Mi vsi -e logu dobro zavedamo, sem prepričan... Pu bodisi, žal nam je, da smo bili s teboj neprijazni in da smo te suni j ničili.« »Sumničilil Vil« je vzkliknil Avgust. Hu!< ■Kakopak — ,grozni', žal mi je, du seui to tako preiskavah« se je vmešal Digbv...« Ako pa «e ne paziš, te boni polagoma zopet pretipal,1 je dostavil -poudarkom. Ta hip sta prinesla David iu Burdon naslednjo jed. in utihnili smo. Po obedu sem bil utrujen in potrt, zato sem Sel v igralnico, dn bi malo igral biljard. Toda Avgust .je bil že. tam in obrnil sem se, kajti nikakor nisem bil raz. položen, da bi ga mirno gledal. »Redarjev še ni? so je ponorčeval Avgust, ko ue je zagledal. »Ne — začasno si še varen pred njimi, sem zavrnil. »Mar nisi slišal, kaj jc povedala Izabela pri obedu se je ustll. Seveda, sem mu rekel odhajajoč, ti nnibrže | lastnim ušesom nisi mogel verjeti?« Plesni čevlji M*S* iz satena in baržuna ehanična toornica opanb Pater M. Dumitrov, Pančevo LJUDSKA POSOJILNICA I V LJUBLJANI D registrovana zadr. z neomejeno zaveto < rilkloštteva cesfa Slei 6 (v lastni palači) s obrestuje hranilne vloge po naj-ugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni da- < vek plačuje posojilnica sama. • ( Hranilne »loge znašajo nad 160 milllonof Din § Po dolgotrajni bolezni je umrla naša dobra skrbna mama, gospa Antonija Koutny posestnica in gostilničarka Pogreb bo v ponedeljek, dne 6. februarja 1933 ob 4 pop. iz hiše žalosti, Tyrševa cesta 71, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4, februarja 1933. 0 ŽALUJOČI OSTALI. Priporočamo Vam naiboliše šivalne strole in kolesa Adler - GRITZiNER Švicarski p leti Inl »troji DUBIED Zalo?a T Kranju. edino le pri tvrdki Trgovina Levičnik Jos. Peteline, Ljubljana Telet, iu 2913 «» »»do T«ler. it. 2913 Brezplafen pouk v vezenja. Večletno iamstvo. ProsiovoVna javna dražba posest. Vrhovcu Alojziju iz Ljubljane, lastne gozdne parcele št. 312 kat. obč. Rudnik se bo vršila dne 10. februarja 1933 ob 9 doo. v moji pisarni v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 2. Izklicna cena 26.000 Din. Varščina v znesku 2600 Din, se mora položiti v gotovini. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Dražbeni pogoji so na vpogled v moji pisarni. V Ljubljani, dne 21. ian. 1933. L. S. Kart Pleivveiss 1. r. javni notar kot sodni komisar. UPSIfl POMLADANSKI VEIESEJM 1033 M Začetek dne 5. marca Vse informacije daje L 1 P S h I S E J H S K I URAD ali: častni zastopnik Ing. G. TSnnies, Ljubljana. Dvorakova ul. 3, telefon 2762 V zakup se daie HOTEL UNION KRALJEVIČA tik ob pristanišču, popolnoma reno-virau, brez inventaria. Informacije: Ing. Z Cihlar,Zagreb. Zvonimirova 27 Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »siovema« »Uouio ljuba« m 'Bogoljuba« naroča 11 inserate in Jobite razne inlormaciie — Poslovne ure od pol tf ziu-trai do pol I popount m od 2 do 6 popoldne Telefonska štev 3030 Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene takoj v vsakem znesku. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob izgubi moje nad vse ljubljene žene HELENE GORJUP se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini, Marijini družbi, sostanovalcem in vsem darovalcem vencev in cvetja, dalje vsem in vsakemu po