SLOVENEC
Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ea Inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«, Podrutnical Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Izhaja vsak dan *inlra| razen poaedeifka ln dneva po praznika.
Uredolitvo lo npravai Kopitarjeva 6, Lfnbljana. g Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i Telefon 4001—4005.	3
Abbonamenti: Mese 12 Lir«; Estero, masa 20 Lira, Edidon« domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire C C Pj Lubiana 10.650 per gli abbonamenti! 10.349 pei la inserzionL
Filiale« Novo mesto.
Concessionaria esclnsiva per la pnbblicitS di proventenza italiana ed estera: Unione Pnbbliciti Italiana S. A, Milana
Velika obkoljevalna bitka vzhodno
od Kijeva
Ogromne sovjetske izgube - Dosedan e nemške izgube na vzhodu
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 19. septembra. Nemško Trliovno poveljstvo objavlja:
Koncentrični napadi armadnih skupin generalnega feldinaršala von Rundstedta in generalnega leldmaršala von Bocka so privedli do nove ogromne obkoljevalne bitke, kakor jo bilo objavljeno s posebnim uradnim poročilom. V zvezi z bitko pri Gomelu so velike sile prodrle do gornjega in spodnjega toka reke Desne, da bi se izsilil prehod čez reko. Odtod se je nadaljeval napad proti jugu, da bi se dosegle armade, ki so se ob Dnjepru pri Kremcnjčuku na 120 km široki fronti na obeh straneh Dnjepra vojskovnle. Od 13. septembra se je združitev teh sil 200 km vzhodno od Kijeva izvedla. V popolnem teku je uničenje štirih sovjetskih armad, ki so tod obkoljene, pri tem pa so odlično sodelovale letalske sile generalnega polkovnika Lohra in generalnega feldmaršala Kes-selringa.
Bojna letala so v noči na 19. september na-padla Moskvo in pristanišče Odeso z dobrim uspehom. Izbruhnilo je mnogo požarov.
Na vzhodni obali Anglije so bojna letala bombardirala mnogo vojaško važnih naprav.
Sovražni poskusi, da bi včeraj popoldne priletel na Nizozemsko na zasedeno ozemlje, so so ponesrečili in so lovska letala, protiletalsko topništvo in minolovci sestrelili! 20 angleških letal, med temi štiri bombnike.
Sovražnik nj niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje.
Dosedanje sovjetske izgube na ujetem moštvu znašajo nad 1.8 milijona mož. število mrtvih je vsaj tako veliko, če ne še večje.
Sovražnik skuša pretiravati nemške žrtve. Dejansko pa znašajo po točnih ugotovitvah nemške žrtve od 22. junija do 31. avgusta 1941 pri armadi (vključno SS) 84.354 mrtvih, 292.690 ranjenih, 8.378 pogrešanih.
Letalstvo je na vzhodu do 31. avgusta izgubilo samo en del svoje mesečne proizvodnje in sicer 725 letal.
Pred vrati Kijeva
Vichf, 19. sept. as. DNB poroča, da je iz Moskve prišla v Vichy brzojavka, da so v Moskvi uradno izjavljali, da so nemške čete pred vratmi Kijeva.
Finske čete zasedle Rukajaervi
Helsinki, 19. 6ept. as. Finske čete prodirajo naprej in so zasedle utrjeno postojanko Rukajaervi, ki je nad 150 km vzhodno od stare meje. To mesto so zasedli po hudih bojih. Finci so zajeli mnogo ujetnikov, med njimi tudi več višjih častnikov. Tudi mnogo plena so dobili v svoje roke.
Uspehi finskega letalstva
Helsinski, 19. sept. as. V zadnjih 24 urah je finsko letalstvo zbralo vse svoje sile nad Karelijo in nad Karelijsko ožino. Deset sovjetskih letal je bilo sestreljenih in 6icer sedem med letalskimi boji. Finski lovci so nad reko Sivaeri sestrelili 14 ruskih lovcev. Med ostalimi letalskimi boji so finska letala hudo poškodovala deset sovjetskih letal. Finsko protiletalsko topništvo je sestrelilo velik sovjetski bombnik.
Letalski boji nad Odeso
Bukarešta, 19. sept. as. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so 14. septembra romunski lovci
sestrelili devet sovjetskih letal. Med letalskimi boji nad Odeso pa so dne 15. septembra romunski lovci sestrelili devet sovražnih lovskih letal.
Nemške čete so zasedle veliko industrijsko središče
Berlin, 19. sept. AS. Pri svojem hitrem prodiranju so nemške čete zasedle važno sovjetsko industrijsko središče. Nemške čete so to središče zasedle tako hitro, da sovjetski oddelki tovarne in industrijskih naprav niso mogli več razdejati. Vse tovarne, vse električne centrale in vsi glavni stroji so bili podminirani. V tovarnah je zaposlenih 35.000 delavcev. Delavska stanovanja so bila v silno slabem stanju in nemške oblasti so takoj storile vse, da so stanovanja in delavske hiše preuredile tako, da so delavci lahko takoj nadaljevali z delom.
Umik sovjetskih divizij v Ukrajini
Berlin, 19. sept. AS. Nemška letala silovito napadajo ruske divizije v Ukrajini in lahko se reče, da jih s svojimi napadi kratkomalo deset-kujejo. Napadi na divizije maršala Budjenija so tako siloviti, da zmeda med sovjetskimi oddelki vedno bolj narašča. Povsod se oddelki maršala Budjenija umikajo. Na vsem ogromnem ozemlju pa nemški tankovski oddelki brez presledka zasledujejo sovražnika na umiku.
Ponovni napadi na sovjetske ladje
Berlin, 19. sept. AS. Včeraj so nemška letala znova napadla sovjetska pomorska oporišča ob Črnem morju. Strmoglavska letala so potopila 10.000 tonsko sovjetsko ladjo. Neki drugi parnik s 6000 tonami pa so bombe tako poškodovale, da je obležal in se nagnil na stran.
Graditelj sovjetskih utrdb ujet
BerliD, 19. 6ept. AS. Vojni dopisnik nemškega poročevalskega urada poroča, da so na vzhodnem bojišču nemške čete zajele načelnika sovjetskega oddelka za gradbo utrdb, majorja Pavla Čistova. Njemu je Stalin ukazal zgraditi utrdbe ob reki Desni do izliva v reko Dnjeper. Za gradnjo teh utrdb mu je dal na razpolago milijon mož in ta obrambna črta bi morala biti gotova do 1. oktobra. Majorja čistova so nemške čete ujele med njegovim nadzorstvenim potovanjem. Sovjetsko poveljstvo ni vedelo, da so nemške čete že teden dni v bližini tega odseka. Major Čistov je izjavil, da je bilo nemško bombardiranje izredno silovito in da so nemška letala zlasti močno bombardirala tovarne, kjer grade sovjetske tanke.
Duce spre[el dr. Milkoviča
Rim, 19. sept. as. Duce je sprejel hrvatskega državnega podtajnika za propagando dr. Milkoviča, ki ga je spremljal minister za ljudsko kulturo Pavolini. Dr. Milkovič je Duceju izročil prvi zvezek »Hrvatske enciklopedije«. Duce je nato sprejel visoke uradnike, ki so spremljali dr. Milkoviča, ter jim izrazil svoje simpatije za hrvatski narod.
Zavod za italijansko kulturo na Švedskem
Stockholm, 19. sept. AS. V Stockholmu so odprli zavod za italijansko kulturo. Zavod je pod pokroviteljstvom italijanskega poslanika Renzet-tija, ki je ob otvoritveni slovesnosti znal ustvariti ozračje gorečega italijanstva. Zavod začenja svoja delovanje s tečaji italijanščine, ki jo poučujej« tri osebe pod vodstvom profesorja Bassija, direktorja na univerzi v Stockholmu in v Upsali. Na tečaje se je že vpisalo nad 100 gojencev. Tisk opozarja na pomen ustanovitve zavoda in pozdravlja tiste osebnosti, ki so dale pobudo za ustanovitev zavoda.
Vojno poročilo štev. 472
Odbit sovražni napad
Uolkeffitu
pri
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Severna AIrika: Na kopnem bojišču ničesar posebnega.
Novi letalski poleti angleških letal na Bcnghazi in Tripolis. Poleg včeraj omenjene-
ga letala so naši trgovski parniki na morju 1 jišču mnogo mrtvih.
sestrelili še dve sovražni letali.
Vzhodna Afrika: Sovražnik je t zaščiti goste megle skušal napasti prednje postojanke v odseku Uolkefit. Odločen protinapad naših čet in uspešen poseg topništva je pognal v beg sovražnika, ki je pustil na bo-
Japonska bo slovesno proslavila obletnico pogodbe o trojni zvezi
Tokio, 19. sept. lp. Na Japonskem se bodo začele dne 24. septembra velike proslave, ki bodo trajale 5 dni. Vse te proslave bodo veljale prvi obletnici pogodbe o trojni zvezi. Trojna zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko je bila podpisana 27. septembra 1940.
Glavna proslava se bo v Tokiu vršila v veliki dvorani palače Hibija, in sicer pod pokroviteljstvom Zveze za razvoj vzhodne Azije. Prav tako bodo v Tokiu priredili velik banket, dne 29. septembra pa bo zunanji minister Tovoda
priredil slavnostno večerjo, ki se je bosta udeležila nemški in italijanski veleposlanik. Po vseh japonskih mestih bodo te dni velika slavnostna zborovanja, kinematografske prireditve, koncerti in druge ljudske prireditve.
Japonski listi se v današnjih uvodnikih spominjajo desete obletnice pohoda japonskih čet v Mandžurijo. Listi pravijo, da se je mandžur-sko podjetje za Japonsko zelo ugodno zaključilo in tudi sedaj se nahaja japonska vlada na zelo srečni poti za blagor japonskega ljudstva.
Italija in Nemčija trdno podpirata Bolgarijo
Sofija, 19. sept. AS. Bolgarski listi objavljajo obširna poročila iz Rima in iz Berlina. V teh poročilih povdarjajo, da izkazujeta obe državi Osi veliko prijateljstvo do Bolgarije, ko jo podpirata proti neopravičenim očitkom s strani sovjetske vlade.
V vseh teh vprašanjih je stališče bolgarske vlade trdno in odločno in bolgarski dnevnik »Utro« piše, da sloni politika bolgarske vlade popolnoma na spoštovanju načel mednarodne-
Rooseveltovo hujskanje v Južni Ameriki
Berlin, 19. sept. lp. Iz Chileja v Južni Ameriki prihajajo poročila, da je policija tamkaj zaprla 30 nemških državljanov. V Berlinu izjavljajo, da gre pri tem seveda zopet za gonjo proti neki »peti koloni«, ta gonja pa sloni na propagandi ie Severne Amerike, kajti Združene države hočejo na vsak naoin motiti odnošaje med latinsko Ameriko in Nemčijo. Organizatorji te gonje proti Nemčiji sede v Washingtonu. V državah Južne Amerike nameravajo ustvariti tako ozračje, da bi bilo nemogoče trgovanje med Nemčijo in latinsko Ameriko. Za vsako ceno se hoče Nemcem vzeti dobro ime, pri tem ovirati gospodarski in kulturni razvoj latinskih narodov v stiku z nemškim narodom.
Nemška vlada spremlja vse te dogodke zelo pozorno. Tako so v Nemčiji te dni zaprli nekaj čilskih državljanov, ki so imeli zelo sumljive zveze in opravke.
V	Berlinu te dni tudi izjavljajo, da nemška vlada ni bila proti temu, da bi se s posredovanjem Rdečega križa pošiljal živež grškemu prebivalstvu. Ta živež bo s posredovanjem te mednarodne organizacije prihajal v Grčijo čez Turčijo. V Berlinu pa opozarjajo na čudno izjemo, ki jo je za dovoz hrane v Grčijo v tem primeru napravila angleška vlada.
V	Berlinu se je tudi izvedelo, da je iz New-yorka odplul v spremstvu ameriških vojnih ladij prvi veliki konvoj proti Islandiji. Do Islandije bodo konvoj spremljale ameriške vojne ladje, od tam pa v Anglijo angieške vojne ladje. Istočasno pa se je izvedelo, da so ameriške vojne ladje začele zasledovati neko nemško vojno ladjo blizu otočja Galapagos.
Stockholm, 19. sept. AS. Londonski dopisnik »Afton bladet« poroča svojemu listu, da je ameriško brodovje dobilo nalogo, da preišče tudi vo-
dovje v Panamskem odseku in poišče morebitne nemške podmornice. Vojni minister Knox je zjutraj javil, da poslej spremljajo ameriške vojne ladje V6e konvoje, ki plujejo na Angleško, rtna kazen na Norveškem za stavkujoče-u j.freni
Ameriške vojne ladje iščejo tuje podmornice pri Panamskem kanalu
Stockholm, 19. sept. AS. Dopisnik lista »Aften-bladet« poroča iz Londona svojemu listu, da je ameriški mornariški minister Knox ukazal vojnemu ladjevju, da naj išče tuje podmornice tudi v vodah pri Panamskem kanalu.
Smrtna nesreča šefa romunskega generalnega štaba
Budimpešta, 19. sept. As. Šef generalnega štaba rumunske vojske, general Joanciu je postal včeraj zjutraj žrtev nesreče na ukrajinski fronti. Na povratku z letalskega ogleda nad prvimi črtami je ob izstopu iz letala, hoteč hitro poročati navzočemu maršalu Antonescu, po neprevidnosti prišel preblizu propelerja, ki se je še vrtel. Zato je dobil tako močen udarec jk> glavi, da je izdihnili v nekaj minutah. Njegova smrt je vzbudila v državi globoko sočutje in splošno žalovanje. General je bil znan zaradi svojih izrednih vojaških sposobnosti in je še mlad postal šef generalnega štaba. Nedavno ga je odlikoval Hitler z železnim križem Ii. razreda
ga prava. Politika bolgarske vlade je zelo jasna in odločna. To politiko more obsojati in spreminjati samo tisti, ki želi za vsako ceno spreminjali njen mednarodni položaj.
Sofija, 19. sept. AS. Bolgarski tisk še vedno odločno zavrača sovjetski poskus vmešavanja v bolgarske notranje zadeve. »Dnes« piše, da že 20 let sovjetska Rusija poskuša uničiti Bolgarijo, ko pošilja v Bolgarijo razne teroriste. Ta politika proti Bolgariji se je popolnoma izkazala, ko je sovjetska Rusija sklenila prijateljsko pogodbo z bivšo Jugoslavijo, to pogodbo pa je Rusija sklenila z Jugoslavijo zato, da bi preprečila osvoboditev Bolgarov izpod srbskega jarma. Sovjetska Rusija je nadaljevala to svojo politiko in je danes zaveznica Anglije, Angleži pa groze Bolgariji, da jo bodo razbili. Samo nevedneži lahko vj>oštevajo sovjetski protest, kajti samo ti bi lahko verjeli, da so nemške čete v Bolgariji zato, da bodo šle pred Moskvo./
Perzijski šah je zbežal
Ankara, 19. sept. As.: Poročila, ki prihajajo iz Teherana slikajo položaj kot popolnoma nejasen. Prav nič se ne ve, kam je zbežal odstopivši šali Riza Pahlevi. Spočetka so mislili, da hoče iti v Isfalian, ki je od Angležev zaseden, a pozneje je krenil v neko drugo smer.
Novi šah, to je sin prejšnjega, je že prisegel na ustavo jired parlamentom. V svojem govoru je mladi šah izpovedal, da hoče vladati po demokratičnih načelih.
Nemški poslanik je sklenil, da ostane pri nemški naselbini, ki je internirana. V Teheranu vlada tudi veliko zanimanje za usodo jeruzalemskega velikega Muftija, ki je znan kot velik nasprotnik Angležev in se je v Teheranu skrival v japonskem poslaništvu. Angleži so ga sedaj ujeli, še preden je mogel doseči perzijsko mejo.
Turčija obžaluje usodo Perzije
Carigrad, 19. sept. as. Iz Ankare poročajo, da turški vladni krogi zelo pozorno spremljajo dogodke, ki se razvijajo v Perziji, kjer Rusija in Anglija skušata zatreti zadnje 6ledove neodvisnosti te države in se polastiti vseh gospodarskih virov. Vse turško javno mnenje iskreno obžaluje usodo Perzije.
MnogO turških lištov Uraža upatljc, iia ei bo
Perzija zopet priborila svojo avtonomijo. Dasi noben list ne omenja, kako se bo to zgodilo, vendar nikdo ne poudarja lojalnosti angleških izjav do Perzije.
Voina na zahodu
Berlin, 19. sept. AS. Iz nemškega pristojnega vira se je izvedelo, da so v noči na 18. september samo skromne angleške sile priletele nad jugozahodno Nemčijo. Letala so metala nekaj bomb na razne kraj6, bombe pa niso napravile nobene posebne škode.
Kopenhagen, 19. sept. AS. Angleška letala so napadla z bombami dansko ribiško ladjo in so z ognjem iz strojnic obsipala ladjo. Napad se je zgodil na Severnem morju. Ladja se je potopila.
Berlin, 19. sept. AS. Kakor objavlja nemška uradna agencija, je angleško letalstvo dne 18. septembra izgubilo 16 letal in sicer 3 bombnike ter 13 lovcev. Ta letala so sestrelili nemški lovci. Angleška letala so hotela izvesti polet nad francosko ozemlje.
Berlin, 19. sept AS. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo v pretekli noči dvomo-torni sovražni bombnik. Od šest članov posadke se jih je troje ubilo, troje pa jih je bilo zajetih.
Zaskrbljenost pred novimi bombardiranji Londona
Stockholm, 19. sep. lp. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da je »Times« objavil članek, v katerem svari londonsko prebivalstvo pred slehernim optimizmom, kajti letalski naoadi na Anglijo in London se lahko prav kmalu povečajo. Angleški vladni krogi so dejansko zaskrbljeni zaradi bližnjega povečanega bombardiranja Anglije. »Times« piše, da je izven dvoma, da bo nemško letalstvo prav kmalu začelo z vsemi silami, ki mu bodo na razpolago, bombardirati razne naprave v Angliji.
Marcel Gachin v ječi
Pariz, 19. sept. V Rennesu so zaprli bivšega komunističnega senatorja in bivšega glavnega urednika komunističnega dnevnika »Humanite«. Cachin je vedno spadal med voditelje komunizma.
Draginja v Švici
Bern, 19. sept. as. Znova so se dvignila cene mleku, surovemu maslu in siru.
Mongolski zaklad ni Izginil
Carigrad, 19. sept. AS. Veliko razburjenje je zavladalo v teheranski zbornici, ko je eden izmed poslancev povedal, da je neznanokam izginil zgodovinski zaklad iz palače Ouluston. Ore za enega največjih zakladov na svetu, ki je med drugim obsegal starodavni prestol mongolskih vojvod, ki ga ie Nadir-šah ugrabil ob priliki svojega udora v Indijo. Prestol je iz čistega zlata in posejan s smaragdi, rubini, safiri in kakor oreh velikimi hri-ljanti. Javnost je šele pomirila izjava finančt:?ga mini6tra, ki ie izjavil, da je zaklad bil prenešen v narodno banko, zaradi popravil na palači Ouiu-elon.
■mM
Predpisi za izvoz lesa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
na podstavi 61. 8. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291; na podstavi 81. 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št. 545 v zvezi s 61. 6. kr. ukaza z dne 7. maja 1941-XIX, št. 452 in členom 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, glede na svoje naredbe z dne 7. maja 1941-XIX, št. 16, 4. junija 1941-XIX, št. 39, 25. junija 1941-XIX, št. 53 in 30. junija 1941-XIX, št. 73 in 74 in smatrajoč za nujno potrebno urediti Izvoz lesa ob upoštevanju potreb za oskrbo Ljubljanske pokrajine,
od r e j a :
Čl. 1. Z dnem izdaje te naredbe se ukinja naredba z dno 30. julija 1941-XIX, št. 73 in se vzpostavlja enotna ureditev izvoza drv in celuloznega in taninskega leta. Zato se razveljavljajo potrdila o izvozu, izdana doslej po drugem odst čl. 2. naredbe z dne 7. maja 1941-XIX, št. 16. Prizadete stranke smejo zahtevati do vštetega 30. novembra 1941-XIX pri carinskem ravnateljstvu povračilo kontrolne pristojbine, ki so jo plačale po na-redbah z dne 26. junija 1941-XIX, št 54 in dne
30.	julija 1941-XIX, št. 74.
Čl. 2, Dokler se ne izčrpa kontingent, ki se je dovolil za izvoz ob upoštevanju nujnosti, da se zagotovi kritje potreb pokrajine, sme carinsko ravnateljstvo izdajati nova potrdila o izvoru za izvoz blaga iz prednjega člena na ozemlje italijan-sko-albanske carinske zveze.
Potrdila, ki bi se ne izkoristila do vštetega
31.	decembra 1941-XIX, prenehajo veljati; ostane pa strankam pravica do povračila kontrolnih pristojbin, plačanih nanje.
Čl. 3. Carinsko ravnateljstvo izdaja potrdila o izvoru iz prednjega člena na podstavi potrdil o izvoru blaga, ki jih je že izdala ali jih še izda Zbornica za TOI v Ljubljani in na podstavi posebnega pooblastila, ki ga sine izdati _ta zbornica v okviru za izvoz razpoložljive množine, ko je ugotovila, da so spolnjeni pogoji iz sledečega člena in po razdelilnem načrtu iz 81. 6.
Čl. 4. Zbornica za TOI v Ljubljani sme izdajati v prednjem členu omenjena posebna pooblastila za ne več ko 50% množine drv ter celuloznega in taninskega leta, ki je bila na dan uveljavitve te naredbe s pravilnimi pogodbami za izvoz prodana oziroma kupljena, ob pogojih:
a)	da je les že posekan,
b)	da je najmanj 50% količin iz prednje črke že odstopljenih in dejansko izročenih tvrdkam, ki jih je označila Zbornica za TOI v Ljubljani in ki jim je poverjena zagotovitev oskrbe za domačo potrošnjo, po prodajnih in izročilnih pogojih, določenih v veljajočem maksimalnem ceniku.
Zbornica za TOI sme glede na nujnost, da se krije domača potrošnja, določiti, da se veže posebno izvozno dovolilo za celulozni ali taninski les na oddajo in izročitev ustrezne množine drv.
Čl. 5. Da morejo pridobiti nova potrdila o izvoru po prednjem členu, morajo prijaviti interesenti do vštetega dne 22. sept. 1941-XIX Zbornici za TOI v Ljubljani vse kupnoprodajne ali dobavne pogodbe za izvoz pokrajine, ki so bile sklenjene pred dnem, ko stopi ta nar. v veljavo.
Prijave morajo obsegati navedbo splošnih podatkov in bivališča prodajalca in kupca ter za vsako pošiljko:
a)	kakovost in količino, izraženo v 6totih,
b)	kraj, kjer se je les proizvedel,
c)	kraj, kjer leži posekan, navožen ali zložen,
d)	postajo, kjer naj se les naloži,
e)	dokončni namembni kraj.
Prijavi je treba priložiti dokazilne listine.
Čl. 6. Brž ko se zberejo vse prijave iz prednjega člen:, in se preskusi njih točnost tako glede sklenitve pogodbe kakor tudi o dejanskem obstoju in zalogi blaga, izdela Zbornica za TOI, ko je zaslišala ravnateljstvo drž. gozdov in poveljništvo drž. gozdne milice v Ljubljani, ustrezno v mejah in po pogojih iz prednjih členov razdelilni načrt, upoštevajoč, pravično porazdelitev.
Čl. 7. Do vštetega 22. sept. 1941-XIX morajo trgovske tvrdke Ljubljanske pokrajine, ki so navadno zalagale domačo porabo in ki bi želele, da 6e jim nakažejo količine iz črke b) čl. 4., vložiti prošnjo pri Zbornici za TOI v Ljubljani, v kateri morajo navesti:
a)	količine lesa, ki so jih dobavile za domačo porabo v času od 1. avg. 1940-XIX do 31. marca 1941-XIX,
b)	zaloge na dan 30. sept. 1941-XIX po sklenjenih nabavah in dodatnih količinah, določene za že sklenjene dobave, ki naj se prevzamejo do vštetega 31. marca 1942-XIX,
c)	koliko so prodale na domačem trgu od 1. avg. 1941-XIX dalje, pri čemer morajo natančno navesti količine, ki so jih že izročile, in količine, ki jih še morajo izročiti po že prevzetih obveznostih do vštetega 31. marca 1942-XX,
d)	količine in morda tudi kakovost, za katere prosijo nakazila,
e)	skladišča in zbirališča, kjer mislijo zbrati njim odkazane množine,
f)	svojo finančno zmogljivost za gotovinsko plačilo nakazanih količin lesa.
Prijavam se morajo priložiti listine, ki dokazujejo resničnost izjav iz prednjih črk.
Čl. 8. Zbornica za TOI izdela po oceni okoliščin načrt o porazdelitvi med vse ali nekatere tvrdke iz prednjega člena; načrt naj upošteva krajevna nahajališča blaga, ki naj se nakaže, in potrebe domače porabe, strokovno in trgovinsko opremljenost prosečih tvrdk in njih gospodarsko zmogljivost.
Pri nakazovanju so izključene tvrdke, ki se bavijo z izvozno trgovino, razen če se zavežejo, da to opuste za vso dobo, dokler je ta^ naredba v veljavi. V tem primeru morajo pridržati za domačo porabo sorazmerno množino, ki jo glede na prej sklenjene prodajne pogodbe za izvoz določi Zbornica za TOI v Ljubljani.
Čl. 9. Po prednjem členu pooblaščene tvrdke morajo voditi prejemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo potrdi Zbornica za TOT in v katerega se morajo dnevno vpisati za vsako kakovostno vrsto količine blaga, nabavljenega na svobodnem trgu ali iz obvezne oddaje po čl. 4. te naredbe, kakor tudi za porabo v Ljubljanski pokrajini oddane količine.
Poleg morajo voditi dvoje knjižic prometnih listov z jukstami, eno za nabave in drugo za dobave, zaporedno oštevilčenih in vsak list potrjen pred uporabo po Zbornici za TOI.
V prvo se morajo zapisovati vse količine, dobljene z nakupom bodisi na svobodnem trgu, bodisi iz obvezne oddaje, dei pa, ki se odtrga, se mora izročiti oddajniku. V drugo se morajo zapisovati vse opravljene dobave.
Vsak prometni list mora izkazovati tako v obdržanem kakor odtrganem delu 6plošne podatke oddajnika oziroma prevzemnika, njegovo bivališče, kakovost in količino prejetega ali oddanega lesa in dan prejema ali dobave.
Čl. 10. Pooblaščenim tvrdkam se prejjoveduje oddajanje blaga zaradi izvoza drugim tvrdkam, ki se bavijo z izvozno trgovino ali ustanovam in zasebnikom.
Pooblaščene tvrdke so mimo tega dolžne dajati prednost pri dobavah ustanovam ali zasebnikom, označenim po Zbornici za TOI in izvrševati vse druge predpise, ki jih izda ta Zbornica glede ureditve {»razdeljevanja porabnikom.
Čl. 11. Ko se izdelajo razdelilni načrti za izvoz in za domačo porabo iz čl. 6. in 8. te naredbe, določi Zbornica za TOI v Ljubljani na podstavi posamezne izvozna prošnje pooblaščeno tvrdko, kateri naj se odda blago po črki b) člena 4., pri čemer nadrobneje določi ustrezno množino do najmanj 50%, nakar izda, ko 6e ji predloži nabav-nica, ki jo je odtrgala pooblaščena oddajna tvrd-ka, kakor je predpisano v tretjem odstavku čl. 9., v dokaz opravljene dobave, jjosebno, v istem členu omenjeno pooblastilo.
Čl. 12. Določbe v naredbah z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54 in z dne 30. julija 1941-XIX, st. 74 o plačevanju kontrolne pristojbine, se v ničemer ne spreminjajo.
Čl. 13. Če dejanje ni huje kaznivo, se kaznuje v denarju od 1000 do 5000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom od treh do šestih mesecev:
a)	kdor koli vloži v namene iz čl. 5. in 7. te naredbe tamkaj zahtevano prijavo z neresničnimi navedbami glede tam zahtevanih podatkov,
b)	lastniki tvrdk, ki ne spolnijo obveznosti, prevzete po drugem odstavku čl. 8., ali opravijo dobavo proti predpisom prvega odstavka čl. i0. ali ne izvršijo predpisov Zbornice za TOI iz drugega odstavka istega člena, nanašajočih se na prednost dobav za porabo v pokrajini ali vobče za ureditev porazdeljevanja.
Vpisniki prometne knjižice in posamezni listi iz njih, ki jih predpisuje Čl. 9. te naredbe, imajo v smislu kazenskega zakona veljavo javne listine.
Kdor opusti vpis v prejemni in oddajni vpisnik ali ne spiše in odtrga listka iz prometne knjižice, se kaznuje s kaznijo za ponaredbo javne listine.
Čl. 14. Poleg kazni iz prednjega člena in ne-kvarno kazenskim odredbam zaradi morebitne prikrajšbe ali poskušane prikrajšbe kontrolne pristojbine iz čl. 5. naredbe z dne 26. jun. 1941-XIX, št. 54, se v vsakem primeru tako pošiljatelju ka-
Obiski pri sv. očetu
Rim, 19. sept. Skazalo se je, da je mogoče px>-enostaviti proceduro, ki omogoča sprejem vernikov pri sv. očetu. Poslej bo zadostovalo, da se bo dotični, ki bo hotel avdijenco pri sv. očetu, javil pri vratarju pri bronastih vratih. Prosilec bo takoj pospremljen v urad papeževega hišnega mojstra. Tu bo ob navzočnosti tajnika dobil .i6lek, s j katerim mu bo dovoljena avdijenca pri papežu. : V omenjenem uradu bodo od njega vzeli samo naj-! potrebnejše podatke.
Največji Marijin kip
Lyon, 19. sept. Francoski kipar Serraz je izdelal ogromen kip Naše Gospe Presvetega Srca iz cementa in belega peska. Kip stoji v kraju Ma-
Globoko potrta javljam v svojem in v imenu svojih otrok Vlašte poroč. Mihelič, Borisa in Milana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je nenadoma in nepričakovano zapustil za vedno naš predobri mož, oče, tast, brat, svak in stric, gospod
inž. Jan Hamrla
rudniški ravnatelj v Kočevju
Truplo nepozabnega pokojnika bo prepeljano v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 21. septembra ob 3. uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Kočevje-Ljnbljana, dne 19. septembra 1941.
Poldi Hamrlova.
Italijanščina brez uiltella
O telesni kulturi.
Za telesno kulturo (la cultura ftsica) skrbimo s telovadbo (la gimnastica) in športom (lo šport, mn. gli sp6rt).
Telovadna vaja — 1'eserclzio ginnistico, prosta vaja (gib) — la flessi6ne, dihalne vaje — la ginnastica respirat6ria.
Orodje — 1' atrčzzo: krogi — gli annelli, drog
—	la sbarra (fissa), bradlja — le parallele, konj — il cavallo. trapez — iz trapezio.
Atletika — 1'atletismo, trening — 1'allena-mento. Skok v daljavo (v višino) — il silto in liingo (in alto), skok s palico — il salto con 1'asta. Tek — la sorsa, met diska (kladiva, kopja)
—	il lancio del disco (del martello, del gia-vell&tto)
Med najbolj razširjenimi športnimi panogami je nogomet (il cilcio). — Prvenstvena tekma
—	una partita di campionato, prvenstveno moštvo — la squadra campione. Vratar — il por-tiere, dva branilca — due terzini, tri zveze — tre mediani, pet napadalcev — cinque avdnti (srednji napadalec — il cžntro avanti, prvo desno krilo
—	il mezz'ala destro, drugo desno krilo -— l'4la destro, prvo levo krilo — d mezz'ala 6inistro, drugo levo krilo — l'ala sinistro). Vsak od teh igralcev ima določeno nalogo (il compito). Žoga — il pall6ne, vrata — la pčrta, gol — il goal. — Sodnik (l'arbitro) piska (fisehiare). Polčas — il tempo (prvi polčas — il primo tempo). Rezultat
—	il risultdto. 2:5 — due a cinque. Igrati proti soncu — giocare col s61e in ficcia. Stranski sodnik — il guardalinea.
Plavanje (il nudto) je pri nas tudi zelo razširjen šport. Plavati — nuotare, fare una nuotata. Kopališče — lo stabilimžnto balneare, plavalni bazen — la pisclna (la vasca natatoria). Kopalni mojster — il bagnino. — Plavati na hrbtu (nazaj, pod vodo) — nuotdre sul dorso (a ritroso, sott'acqua). Skok — il tuffo, odskočna deska — il trampoltno. Zamah (pri plavanju) — la braccidta.
—	Plavalni učitelj — il mačstro di nuoto. — Sposodil bi si rad plavalne hlačke (plavalni kostum) — vorrei noleggiarmi un piio di calzoncini (un co-stume di bagno). Plavalna čepica — una cuffia di gomma. — Plavalna tekma — la gara natatčria.
Nič manj prijetno ni čolnarjenje (11 ca-nottiggio). — Voziti se s čolnom — vogdre in b&rco, izlet s čolnom — una gita in b£rca. — San-dolina — il sandolino, športni (dirkalni) čoln — 1'imbarcazione da sp6rt (da c6rsa). Veslo — il rčmo, veslač — il vogatore, sedež — il sedile, krmar — il timoniere. Udarec z veslom — la palata. Proti toku — contro corrente.
Pri nas gotovo najbolj priljubljeno pa je planinstvo (ralpinismo). Čeprav v Se tako skromni obliki, je vednar skoraj vsak Slovenec planinec (1'alpinista). Izlet v hribe — lina gita in montdgna. pot (vzpon) na goro — un'ascensi6ne. — Oprava
—	l'equipaggiamčnto: kvedrovci — gli scarpčni (nakovanje — 1'inchiodatura), cepin — la piccčzza, vrv — la corda, čutara — la borrdccia, nahrbtnik
—	il s&cco, odeja — la copžrta. — Ledenik — il ghiacciiio. snežižče — il neviio, stena — la sca-lata, previs — lo strapiombo, kamin — il cana-lone, kamniti plaz — la frina, snežni plaz — la valanga, razpoka — il crepdccio, prepad (brezno)
—	1'abisso, greben — la crčsta. Koča — il rifiigio.
V tesni zvezi s planinstvom je zimski šport (gli šport inverndli). — Smučarstvo — lo scitsmo, smučar — lo sciat6re, smučka — lo sci. Smuška postojanka — il cžntro sciistico. Skakalnica — il trampolino di salto. — Drsanje — il pattinaggio, drsati se — pattindre, drsališče — il pattinatoio (la pfsta da pattinaggio), drsalka (priprava) — il pattino, drsalec — il pattinatčre (ženska, ki se drsa = drsalka). — la pattinatrlce).
—	Sani — la elltta, sankati se — slittare.
Berilo,
Imperativo spiccio.
II mačstro insegna i vžrbi.
—	Vedidmo, Miccialli, se hii capito bžne l'im-perativo. Metti ali'imperativo la proposizične: »II soldato combatte per la patria.«
—	Soldato, combatti per la patrial
—	Bravo. E tu, Scricciolo, metterai all'impe-rativo questa proposizične: »II cavžllo tira la carrozza.«
Scricciolo pfensa un p6co, e p6i, con un lampo nžgli dcchi bricconi, risponde:
—	Iiiiihl
kor tudi prejemniku blaga, ki se je v nasprotju z določbami te naredbe izvozilo ali poskušalo^ izvoziti, predpiše upravna denarna kazen v višini ne manj kot desetinke in ne več ko polovice vrednosti blaga po cenah, določenih v maksimalnem ceniku Ljubljanske pokrajine za prodajo na debelo franko postaja Ljubljana.
Enaka kazen se uporabi tudi zoper prevozno podjetje ali špediterja, ki je prevzel prevoz, ne da bi se bil prepričal, ali pošiljatev ustreza predpisom te naredbe.
V posebnega upoštevanja vrednih primerih in na predlog carinskega ravnateljstva more Visoki komisar upravno denarno kazen iz tega člena znižati na eno šestino.
Čl. 15. Upravne denarne kazni iz prednjega člena predpisuje po kratkem postopku in jih sporoči prizadetim carinsko ravnateljstvo.
Zoper odločbo je dopustna v roku 15 dni po priobčitvi pritožba na Visokega komisarja, ki odloči o njej dokončno.
Upravna denarna kazen iz prednjega člena, kakor tudi, če je izrečena, kazen iz čl. 5. naredbe z dne 26. junija 1W1-XIX, št. 54 in stroški za prevoz zaplenjenega blaga na namembni kraj, se izterjajo iz cene za odstopljeno blago pooblaščeni tvrdki, kateri ga je neposredno nakazalo carinsko ravnateljstvo po označbi Zbornice za TOI v Ljubljani. Celotni izkupiček ostane zato do konca f>o-stopka iz tega člena pod zaj>oro v prid carinskega ravnateljstva Visokega komisariata.
Čl. 16. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Služb, listu« za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 17. septembra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
ribel v škofiji Belley 15 km severovzhodno od Lyona. Marija z Jezusom v naročju stoji na hribu in na daleč obvlada rodansko dolino. Kip je visok 35 m brez podstavka. Pod kipom je napis: Upanje obupajočih. Ta Marijin kip je večji kakor kip Kristusa Kralja, ki so ga 1934 leta postavili pri Cham-berey in je visok 26 m in je tudi večji kakor znani kip Kristusa Kralja v Rio de Janeiro, ki meri 30 m.
Čudež sv. Januarija
Napoli, 19. sept. as. Danes dopoldne ob 9.40 se je v kapeli sv. Januarija v katedrali v navzočnosti duhovništva in ogromne množice prebivalstva, ki je bilo silno navdušeno, srečno ponovil čudež utekočinjenja krvi sv. Januarija, patrona mesta.
žalost na švedskem zaradi izgubljenih ladij
Stockholm, 19. sept. AS. Vsa Švedska je v žalovanju zaradi velike nesreče, ki je švedsko vojno ladjevje zadela v 6tockholm?kih vodah. Kralj je poslal sožalno brzojavko jpoveljniku mornarice. Švedska mornarica je izgubila 3 svoje najmodernejše rušilce. Že se je pričela javna zbirka iz katere naj bi se kupile 3 nove moderne ladje.
Velika železniška nesreča v Brnu
Berlin, 19. sept. lp. Zgodaj zjutraj je v Brnu čakala velika množica na osebni vlak. Ko je osebni vlak prvozil in so ljudje stopali vanj, je na sosedni tir z vso hitrostjo privozil brzo-vlak, ki je do smrti povozil 16 oseb, mnogo pa je bilo hudo in lahko ranjenih.
Tiralica za hrvatskimi poštnimi nameščenci
Zagreb, 19. sept. lp. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je objavilo tiralico za štirimi zagrebškimi poštnimi nameščenci, ki so krivi in obdolženi za zadnji atentat v zagrebški telefonski centrali. Med njimi je tudi neka ženska. Tisti, ki bo dal oblastem podatke o osumljencih, dobi 100.000 kun nagrade.
Smrtna kazen za stavkujoče in saboterje na Norveškem
Berlin, 19. sept. lp. DNB jjoroča iz Osla, da je komisar rajha izdal ukaz. ki pravi, da bo kaznovan s smrtjo, kdor hudo moti javni red in mir, kdor zakrivi stavko ali pa kdor zakrivi kakšno sabotažno dejanje.
Gospodarstvo
Kmetijski stroji za Ljubljansko pokrajino. Kot
znano, je doslej večina uvoza kmetijskih strojev za Ljubljansko pokrajino prišla iz Nemčije. Ker obstoja še nadalje velika potreba kmetijskih strojev, ki se je v zadnjih mesecih celo povečala, je poživljeno delovanje kmetijsko-strojnih zadrug, katerih je v ljubljanski pokrajini okoli 15. Kmetijska zbornica v Ljubljani sedaj proučuje možnosti večjih nakupov kmetijskih strojev v drugih italijanskih pokrajinah. (Štefani.)
Italijanska družba za Črno goro. V Rimu je bila ustanovljena družba za preskrbo z živili in za zbiranje živil v Črni gori. Družba ima glavnico 300.000 lir, ki se lahko zviša na 3 milijone lir in se bo bavila z zbiranjem kmetijskih proizvodov v Črni gori, poleg tega pa tudi z razno trgovino s kmetijskimi proizvodi.
Srbškobolgarski plačilni promet. Srbska narodna banka sporoča, da znaša na osnovi srbsko-bolgarskega plačilnega sporazuma tečaj 100 levov 61 dinarjev. Računi v markah bodo preračunani po tečaju 20 din za marko. Plačilni promet velja samo za trgovski promet med Srbijo in Bolgarijo, obračunski promet pa bo opravljala centrala v Berlinu.
Registracija tvrdk v Macedoniji. Bolgarska oblastva so pozvala vse trgovce v Macedoniji, da predlože svoje stare obrtne liste jjodružnici sofijske industrijske in trgovske zbornice, ki bo v ta namen ustanovljena v Skoplju. Do srede avgusta je bilo predloženih 1894 prošenj, od teh je bilo bolgarskih tvrdk 1461, srbskih 196, 106 turških, 34 albanskih.
Cene v Bolgariji. Po podatkih dunajskega zavoda za proučevanje konjunkture so bile cene meseca junija na debelo v Bolgariji za 25.8% višje kot pred letom dni. Narastel je zelo uvoz, dočim ie ostal izvoz na istem. Obtok plačilnih sredstev je bil junija letos za 336 milij. levov višji kot lani junija. Vloge so narasle za 19.1%, državni dohodki pa za 1 milijardo levov.
Obtok bankovcev na Madžarskem je znašal s koncem avgusta 1941 1.99 milijarde pengo napram 1.77 milijarde s koncem julija 1941.
Slaba letina v Kanadi. Kakor je sj>oročila kanbdska vlada mednarodnemu kmetijskemu zavodu v Rimu, znaša letošnji pridelek pšenice v Kanadi 83.4 milij. met. stotov, dočim je znašal lani 150 milijonov. Letina ovsa je letos dala 55.2 (58.7), ječmena 26.4 (22.7) in rži 3.53 (3.55) milij. met. stotov.
Svetovna proizvodnja lanitala, ki je kot znano italijanska iznajdba in se izkorišča že od leta 1936. po družbi Snia Viscosa, je narasla od 1936 na 1937 od 136.000 na 281.000 ton, leta 1938. na 435.000 ton, 1939. na 492.000 ton in je lani dosegla 612 000 ton
Ameriška letina pšenice znaša po poročilu gospodarske službe agencije Štefani 260.6 milij. met. stotov, dočim je znašala lani 222.273 milij. stotov. Pridelek koruze cenijo na 641.1 (lani 62.12) milijonov 6totov, ovsa na 164 (179.35), ječmena na 75.34 in oljnatih semen na 8.1 (7.9) milij. met. stotov.
Iz Hrvatske
Zvišanje cen sladkorja na Hrvatskem. Cene sladkorja na Hrvatskem so j>o odredbi trgovinskega ministra zvišane za 5 kun. Tako bo znašala cena sladkorja v kockah 20.40, cena sipe pa 20.75 kune za kilogram. Zvišanje cen utemeljujejo z zvišanimi stroški proizvdnje in prevoza.
Ceno oljnatih semen na Hrvatskem. Hrvatska vlada je odredila naslednje cene oljnatih semen: seme sončnic 500, seme soje 550, bučne kosčice 650, konopljino seme 750, laneno seme 1000 in ricinusovo seme 1000 kun za 100 kg prosto namembna postaja brez vreče.
Izpjačilo bonov za zamenjavo na Hrvatskem. Dne 15. septembra je začela Hrvatska državna banka izplačevati bone, ki jih je izdajala svoje-časno ob zamenjavi dinarjev v kune za zneske na 3000 dinarjev.
Nova delniška drulba v Zagrebu. V Zagrebu je bila ustanovljena nova delniška družba za trgovino z drvmi in stavbnim gradivom z glavnico 1 milij. kun.
Grčija kupuje konje v Srbiji in na Hrvatskem. V Srbijo je prišla posebna grška komisija, ki b'o potovala tudi naprej na Hrvatsko. Komisija namerava kupiti 4000 konj za kmetijsko delo v Grčiji.
Izvoz češnelj iz Hrvatske cenijo, da bo letos dosegel 2000 vagonov.
Splošna bolnišnica
dobi sodobno pralnico
Splošna bolnišnica v Ljubljani se zadnja leta ni borila samo z velikim pomanjkanjem prostora za bolnike, ampak tudi s pomanjkljivimi napravami, ki že zdaleka niso veS odgovarjale tako zelo povečanemu obratu splošne bolnišnice. Eno najbolj perečih vprašanj je bilo že dolgo vrsto let pranje perila za bolnišnico in njene bolnike. Povprečno je prišlo skoraj vsak mesec v splošno bolnišnico do 3000 bolnikov. Za vse te je morala imeti bolnišnica vedno pripravljeno čisto osebno perilo in posteljnino. Tako veliko število bolnikov je seveda povzročilo, da so vsak teden čakale prave gore perila na pranje. Bolnišnica je sicer mogla prati perilo v svoji pralnici. Ta pa je bila stara in s svojimi premajhnimi in že izrabljenimi napravami zdaleka več ni bila kos potrebam. Načrti za zgraditev nove, sodobne in osrednje pralnice so bile že delj časa pripravljeni in so le čakali na uresničitev.
Pred dobrim mesecem so bila dovoljena potrebna denarna sredstva za zgraditev pralnice. Veljala bo z vso potrebno opremo in strojnimi napravami 1,800.000 lir. Pred mesecem dni so bila tudi že oddana zidarska in betonska dela gradbenemu podjetju inž. Dukič iz Ljubljane. Podjetje je takoj začelo z delom in so danes zgrajeni že vsi betonski temelji za razmeroma obsežno stavbo, hkrati pa je del zgiadbe že zgrajen do višine strehe. Za stavbišče je bilo izbrano prikladno mesto, ki leži ne daleč od splošne bolnišnice, in sicer ob Povšetovi ulici, ki gre med nekdanjo prisilno delavnico in mestno pristavo proti Kode-Ijevemu. Ker je med Ljubljanico in Povšetovo ulico velik kompleks zemljišča ves deloma zazidan, deloma pa izkoriščen za vrtove in njive bolnišnice za duševne bolezni, ki je nastanjena v jjoslopju nekdanje prisilne delavnice, leži stavbišče nove pralnice na drugi strani Povšetove ceste kakor umobolnica. Je torej na isti strani kakor mestna pristava.
Moderna pralnica bo imela obliko črke T. Stala bo tako, da bo zgornja prečka črke T ob Povšetovi ulici, medtem ko bo srednji trakt segal daleč na dvorišče. Trakt ob Povšetovi ulici bo dolg 35 m in širok 10 m in tri četrt. Srednji trakt pa bo dolg 18 m in tri čert, širok pa prav tako 10 m in tri četrt. Srednji trakt bo enonad-stropen in bo v tej višipi segal prav do ceste, medtem ko bosta ob Povšetovi ulici prizidana trakta pritlična. V srednjem traktu bo ob Povšetovi ulici najprej velika pralna dvorana, v kateri bodo postavljeni vsi potrebni stroji, kakor: stroji za mencanje, ožemanje perila itd., v pri tličnem traktu bo ob Povšetovi ulici na eni strani poseben oddelek za namakanje perila, za desin-fekcijo perila, sprejemnica perila in skladišče umazanega perila. Na drugi strani pralnice bo garderoba za nameščence, nato pa stanovanje kurjača. V tem pritličnem traktu bo tudi kotlarna, ugreznjena v zemljo, in skladišče premoga. Srednji in na dvorišče segajoči trakt bo imel v pritličju za pralnico veliko dvorano: likalnico in sušilnico. Nato bo skladišče čistega perila, pisarna ter poseben oddelek za izdajo čistega perila. Končno bo v pritličju še garaža za avto, ki bo razvažal perilo.
Srednji trakt, ki sega od ceste na dvorišče, 'je enonadstropen Vendar sega pralnica skozi dve etaži. To je nujno potrebno, saj se mora pralnica, v kateri je vedno zelo vroče in kjer izhlapeva voda v velikih množinah, temeljito zračiti. Zato je šele pravi dvoriščni trakt predeljen v dve etažL Nad sušilnico, nad skladiščem čistega perila in
Rdeči križ sporoča
Pošto naj dvignejo: Bartol Zlata, Murni-ikova 25, Dobovišek Mihael, Miklošičeva 22, Drnovšek Rezka, Sv. Petra nasip 9, Goričan Marija, Bežigrad 13, Gola Marjan, Preradovičeva 12, Jemec Janko, Via Petrarca 19, Karničnik Josip, Klenovšek Vinko, Koroška 12, Klešnik Mici, Zvezdarska 4, Klub koroških Slovencev (v roke g. dr. Fellacherja), Kranjc Ana, Miklošičeva 22-1, Lasič France, Tvrševa 2, Kurnik Tatjana, Dom Fr. Tavčarja, Macun Marica, Moste, Mazora Anton, Saveljska 13, Milavec Jožica, Smoletova 6, Pečjak Alenka, Penko Josip, Poštna direkcija, Piskernik dr. Angela, Požar A., vrtnar iz Maribora, Rak Genka, Sešek Marija, Pot v Mestni log 14, Povh Miroslava, Laver-jeva 4, Sušteršič Bogomila, Miklošičeva 6, Škuf-ca Karolina, mesarija. Celovška cesta, Vehovec Feliks, šef. fin. kontrole, Weixl Tinca, Stross-maverjeva 3, Žiberna Viki, Trgovska akademija, Grčar Tit, Ižanska 303.
Gospod Gruden Maks na i se zglasi v tajništvu. Svojci inž. Eda Prenika, rez. kapetana, naj se zglase v tajništvu, istotam naj se oglasijo svojci g. Ivana S., letalskega oficirja.
drugimi pritličnimi prostori srednjega trakta so urejene lične spalnice in skupna jedilnica za nameščence pralnice. Srednji enonadstropni trakt bo visok do strehe 8 m, medtem ko bosta pritlična trakta imela običajno višino. Najvišja zgradba pri novi pralnici bo seveda 15 m visoki tovarniški dimnik ob kotlarni.
Streha nad pralnico bo navadna slemenska streha in bo kiitt z valovitim salonitom. Zunanjost stavbe bo prav lična. Še posebej bodo povzdignila zunanjost stavbe velika okna v pralnici. Gledala bodo na Povšetovo ulico in bodo v višini pritličnega in drugega nadstropja ob vsej veliki steni pralnice, ki bo prav zaradi tega izredno svetla. Mnogo dela so dala vsa razsežna kanalizacijska dela, ki 60 pri takem obratu razumljiva sama po sebi.
Zgradba bo še pred zimo postavljena do vrha in jo bodo tudi še pravočasno pokrili, tako da kasno jesensko deževje in sneg poslopju ne bosta mogla škodovati. Nova pralnica bo imela mnogo večjo kapaciteto in bo zato z lahkoto zmagala pranje perila za splošno bolnišnico in bo deloma prala tudi lahko perilo za umobolnico. Popolna ureditev pralnice bo končana prihodnjo pomlad, nakar bo že lahko začela z obratom. To bo z velikim veseljem pozdravila upr. bolnišnice, hkrati pa tudi vsi bolniki, ki se zatekajo v ljubljansko bolnišnico.
V	nedeljo dva vlaka na Dolenjsko
Ljubljana, 19. septembra.
V	nedeljo, 21. septembra sta bila zaradi velikega števila potnikov določena dva nova vlaka.
Odhod vlaka iz Ljubljane je ob 7.15, dohod v Trebnje na Dolenjskem ob 9.43. Lokalni vlak do Rosalnic odhaja iz Ljubljane ob 8.10.
Odhod vlaka iz Trebnjega za povratek v Ljubljano je ob 18. uri in dospe v Ljubljano ob 19.50.
Oba vlaka se bosta ustavljala na vseh postajah.
Sanitetna kolona v Dvoru pri Žužemberku
Iz Dvora pri Žužemberku nam pišejo: Dne 15. t. m. je obiskala našo prijazno vas sanitetna kolona. Kako zaželen je bil ta obisk za obširni dvorski okoliš, je pričal številni sprejem in pa izvršeni pregled. Sprejema se je udeležil poleg drugih predsednik občine in pa šolska mladina pod vodstvom šol. upraviteljice. Predsednik je pozdravil došle goste in jim želel dobrodošlico, učenka tukajšnje šole pa je po kratkem pozdravnem nagovoru izročila dobrodošlim gostom v dokaz otroške zalivale skromen šopek cvetja. K zdravniškemu pregledu je prišla 'velika množica otrok in odraslih ter je bilo izvršenih 1391 pregledov. — Pregledanim so nudili zdravniške nasvete zdravniki-specia-listi. Občina se najprisrčneje zahvaljuje za ves trud gen. direktorju za ljudsko zdravje Eksc. Petragnaniju in pa direktorju sanitetne kolone za Ljubljansko pokrajino Cav. dr. Duceiu ter vsem gg. zdravnikom in sestram.
Spori
Stepišnik In Košir pred težko preizkušnjo
Po svojem zadnjem nastopu v Schiu sta se uvrstila slovenska atleta Košir in Stepišnik v elitno vrsto onih tekmovalcev, ki se bodo v nedeljo 21. t. m. pomerili na mednarodnem mitingu v Milanu.
»La Gazzeta dello Šport« piše o naših zastopnikih prav laskavo in objavlja tudi njihove slike. Italijanska javnost je informirana, da je Stepišnik večkratni balkanski prvak v metanju kladiva in da je zmožen tudi boljših rezultatov, kot jih je dosegel zadnjo nedeljo. Posebno zanimanje vlada za njegovo ponovno srečanje z italijanskim prvakom Taddijem. Če bo dobro razpoložen, bo zalučal kladivo čez 50 m, s tem pa bo imel najboljše izglede, da se plasira pred Taddija, ki je dosegel zadnjič rezultat 50.85 m. Kdor pozna resnega športnika inž. Stepišnika, ve, da se je za pomembno srečanje temeljito pripravil.
Medtem ko je Stepišnik že renomiran atlet, je mladi Košir šele na poti svojih uspehov. Komaj 21 let je star, vendar je že dvakrat dosegel jugoslovansko prvenstvo. Zadnjo nedeljo je zaostal le malo za znamenitim Lanzijem. Tokrat bo tekel v družbi najhitrejših Italijanov, Madžarov in Švedov. Dobrega plasmana mu skoraj ne moremo obetati, verjetno pa je, da bo postavil v teku na 1000 m najboljši čas svojega življenja.
Branko 2'ižek prvič med sebi enakimi
Spored plavalne tekme v Rimu
Iz Rima poročajo, da vlada za prvi nastop slovenskih plavalcev v večnem mestu izredno zanimanje. Italijanska plavalna federacija je povabila vse pomembne in zaslužne prvake plavalnega športa v Rini, kjer imajo že teden dni skupni trening. Italijanskim asom so se pridružili včeraj še zastopniki Ljubljanske pokrajine: Branko Žižek, Otmar Mihaiek, Ciril Pel-han, Henrik Loeser in Jože Močan.
Z nastopom vseh letošnjih prvakov bodo v nedeljo v Rimu zaključili letošnjo plavalno sezono. Spored tekmovanja je sledeč: 100, 200, 400 in 1500 m prosto, 100 m hrbtno, 200 m prsno, in štafeta 4X200 m prosto. Škoda, da so naši plavalci odpotovali v Rim brez posebnega treninga. Mnogo boljše izglede bi imeli, če bi vedeli vsaj 14 dni prej, da bodo povabljeni. Kljub vsemu pa vlada med ljubljanskimi športniki za nastop Branka Žižka veliko zanimanje. Žižek spada med najnadarjenejše plavalce. Zadnja leta, ko je prebival v Dubrovniku in Belgradu, je vneto treniral, letos pa je spričo mrtve sezone nekoliko popustil. Vendar smemo pričakovati, da bo kljub temu dosegel na dolge proge dobre rezultate.
Pred odhodom v Rim smo vprašali ilirijan-ske plavalce, kakšne izglede imajo v štafeli
Razstava gob na živilskem trgu
Ljubljana, 19. septembra.
Po vzoru velikih inozemskih mest je mestni tržni urad pokrenil hvale vredno propagando za čim največjo porabo gob za prehrano. V ta namen je naprosil naša najbolj priznana dva strokovnjaka za gobe, g. Ante Bega in njegovega istoimenega sina, da bosta urejala razstavo gob, ki naj na živilskem trgu ob prodajalkah gob prebivalstvo stalno opozarja, katere gobe so užitne in katere zdravju škodljive. Omarica z 20 vrst gobami je že danes na zidu semenišča privabljala množice gospodinj in tudi druge prijatelje gob, ki so z velikim zanimanjem ogledovali gobe, čitali njih imena ter si ogledovali njih barve in druge značilnosti, da bodo na svojem prihodnjem izletu nabirali tudi še take gobe, ki si jih doslej niso upali, ker so jih smatrali za strupene ali zdravju škodljive.
Danes je v omarici razstavljenih 21 vrst gob, ki jih lahko najdemo v ljubljanski okolici te dni. Navadnega jurčka ni na razstavi, ker ga itak vsak pozna, pač pa so razstavljene njemu podobne gobe. ki po dobroti in hranilnosti ne zaostajajo dosti za njim. V prvi vrsti imenujemo užitno sirovko, ki jo lahko ločimo od razstavljene strupene sirovke, ki ima belo mleko, a užitna sirovka mora imeti živo oranžno mleko, kar je vse napisano na listkih pri razstavljenih gobah. Vis to vrsto lahko prišle jemo tudi čebu-larja, prav lako pa tudi lijakarja in turka, saj so vse te gob^prav dobre in okusne, da naj jih nabiralci več prineso na trg. Prav dobre gobe so tudi še zelenkaste kolobarnice, visoki polžnr, cigan, lični goban in maslenka. Največ je bilo doslej na trgu rumenih griv ali medvedovih tačk oziroma parkeljcev. kakor jih v Ljubljani imenujejo. prav tako pa tudi dosti rumenih in rjavih ježkov. Pri grivah ali parkeljcih ali tačkah aerarno postriči vršičke, ježke pa moramo
ostrgati pod klobukom nežnih bodic. Posebno se gledalci čudijo velikosti orjaške prašnice, ki telita pol kilograma, vendar pa še ni tako velikanska, saj jo dobimo tudi do 9 kg težko. Poleg orjaške prašnice je pa razstavljena tudi mala jajčasta prašnica in pa strupena prašnica, ki je znotraj črna. Tudi užitne, toda manj vredne, so mlade, tudi razstavljene kravjače in peščenke, ki prav sedai rastejo v okolici v prav velikih množinah. Stare kravjače in peščenke niso užitne. Ker lisičko vsi poznajo, tudi ni razstavljena, pač pa v omarici vidimo lisički podobno rumenkasto trobento, ki po hranilni vrednosti prekaša lisičko. Posebno zanimiva je pa razstavljena poprova mlečnica, ki lahko nadomestil je poper v gobovih jedeh. Če namreč damo v gobovo jed samo košček poprove mlečnice, nam jedi ni treba več poprati. Razstavljena je pa tudi najbolj strupena goba naših krajev, namreč smrtno nevarni strupeni kukniak, ki naj si ga gospodinje in nabiralci posebno pazljivo ogledajo, da ne bo nesreč. Na trgu ga seveda ni naprodaj, ker tržni organi vestno pazijo, da na ljubljanski trg ne pride nobena neužitna goba.
Razstava gob na ljubljanskem živilskem trgu je sicer samo skromna mala omarica, vendar pa zelo velikega pomena, saj bodo ljudje spoznali mnogo raznovrstnih gob, da si bodo čini laže pomagali skozi današnje težke čase. Razstavljene bodo seveda sproti vse vrste užitnih gob, kakor se bodo pojavile po okoliških gozdovih in tratah ali pa na ljubljanskem živilskem trgu. Ker bodo odslej nabiralke prinašale na trg več vrst užitnih gob, bo tudi več vrstam gob določena najvišja cena po njih hranilni vrednosti in razširjenosti, ker je nekatere lahko nabrati v velikih množinah brez večje zamude, druge pa so spet redkejše.
4X200 m proslo. Upaio, da bodo šli 2, 3 sek: pod 10 minut. Če bodo nastopale klubske štafete, smemo pričakovati, da se bo naša dobro plasirala.
O Branku Žižku smo vedeli doslej le to, da je bil vajen v morski vodi zmagovati. V nedeljo bomo videli, kako se bo obnesel v. olimpijskem bazenu in kakšna je trenutno njegova forma.
Športne zanimivosti iz Trsta
Trst v septembru.
Najbolj zanimivi športni dogodek zadnjih dni v Trstu je bilo državno žensko plavalno prvenstvo. Pretečeno soboto, 13. in nedeljo, 14 septembra so se odigravale v krasnem bazenu »Ausonije« ostre borbe, pri katerih je sodelovalo 11 najboljših italijanskih plavalnih klubov. Vreme baš ni bilo ugodno, sijalo je sicer sonce, pihala pa je močna burja; na hladnem zraku so plavalke prezebale, voda pa je bila prav tako mrzla in morje precej razgibano. Kljub temu pa so se vršile na vseh progah lepe borbe, ki so navdušile številno občinstvo. Oba jadranska kluba, Triestina in Fiumana sta imela spet prvo besedo ter sta zasedla večino prvih mest. Poleg teh so sodelovali še klubi: Lazio iz Rima, Trento, Dopolavoro Ansaldo iz Genove, Giordano iz Genove, Napoli, Guf Torino, Juventus iz Torina, Giovinezza iz Napolija ter Guf Roma iz Rima. Tehnične rezultate ste v »Slovencu« že itak objavili. Bili so prav dobri, zlasti rezultati plavalk Triestine. Istočasno s plavalnim se je vršilo tudi državno prvenstvo v skokih v vodo. Tudi v tej disciplini so se tržaški skakalci zelo izkazali ter se jim letos pozna izvrstna šola trenerja Rubi-nija, ki je odkril letos celo vrsto mladih talentov.
Pričetek nogometnega prvenstva se vedno bolj bliža. Zanimanje med tržaškim občinstvom je že sedaj izredno, kar priča velik interes za abonma na igrišču. S kako bogatimi sredstvi razpolagajo, prvorazredni italijanski nogometni klubi ravno zaradi velikega zanimanja med občinstvom in s tem zvezanega obiska tekem, kakor ga pri nas nismo nikoli bili vajeni, priča najbolj nazorno razpis abonmaja za vstopnice na igrišče, ki ga je izdala te dni Triestina za sezono 1941-42. Vstopnice I. kategorije — vstop k vsem tekmaip s sedežem na osrednji tribuni 300 lir; vstopnica II. kategorije — kot poprej, samo sedež na stranski tribuni 200 lir; vstopnica III. kategorije — prost vstop in stojišče na osrednjem stojišču 100 lir. Abonma se lahko plača v štirih obrokih, ženske in otroci pa imajo poseben popust.
Najboljši strelci na leteče golobe so tekmovali v Trstu preteklo soboto in nedeljo na lepem strelišču na Farnetu. Razpisani sta bili dve nagradi, za naše razmere izredno visoki — nagrada sv. Justa v znesku 2000 lir ter nagrada mesta Trsta v znesku 10.000 lir. V tekmi za prvo na-
Kreposten narod!
Kdo bi t tem času, ko se ▼ velikih bolečinah porajji nov svet, ne mislil na našo bodočnost? Ko pa razmišljamo o naši bodočnosti, na kaj mislimo? Mislimo na sto in sto reči, ki so narodu potrebne za življenje, — za srečno življenje. Saj ravno srečno življenje, srečno bodočnost si želimo zagotoviti.
Ali pa na ostajamo pri tem preveč na površini? Ali ne mislimo preveč le na v nanje pogoje srečnega življonja? Pred nekaj dnevi je »Slovenec« na podlagi novo knjige curiškega zdravnika Tli. Boveta ugotovil, da gre v novejšem času smer duhovnega razvoja od liziko k metafiziki, iz nižine v višino, od snovi do vere.
Kako je ta preusmeritev potrebna, kateri pametnik tega ne čuti? Kdo ne opaža z. obžalovanjem, kako smo zagazili v surovi materia-1 i z e m ? In še gazimo v njem naprej. Vedno širše množice zajema materializem. Z mesta in industrijskih krajev prehaja tudi na vas. Zdi se, da so tudi življenje na kmetih vedno bolj materia-lizira. Deloma je to prinesla moderna kultura, ki je vsa materialistična, tehnična, ki je pa postaja tudi kmečko ljudstvo vedno bolj deležno. A česar ta moderna kultura v tem oziru še ni storila, to je storil komunizem. Komunizem je materializem. Duhovne in nadnaravne dobrine so mu neumnost, večnosti ne pozna in ne prizna, nebesa obeta na zemlji. In teh nebes si ljudje vedno bolj želč. Kdor da več, za tistega so. Neverjetno, kake jo ta materializem ubil v ljudeh ves idealizem! Vprašuje so samo po večjih kosih kruha in mesa, po drugem se ne vpraša. Kdor da več, tisti je naš!...
Kako tega hudega duha materializma iz ljudi izgnati, to je veliko vprašanje. Lahko ne bo šlo. Ljudstvo je s tem okuženo in ne bo ga lahko od tga strupa desinficirati.
Sicer pa je že prej, preden je komunistični strup okužil ljudi, moderna kultura šla v tej smeri in oblikovala ljudi v tem pravcu: Bliščeča vnanjost — notranjost je lahko zanemarjena. Zato pri vsem napredku, vsem vnanjem blesku toliko gnilobe v moderni družbi.
V	tem jo grešila marsikje že družinska vzgoja, ki polaga temelj vsemu človekovemu življenju. Že majhno otročo mora znati lepe po-klone delati — »no, napravi poklončka!« — strahu božjega, ki je začetek vse modrosti, ga pa ne uče.
V	tem Je grešila posebno naša šola, ki je otroka usposabljala le za vnanje ugodno življenje, ga seznanjala z vsem tehničnim napredkom; za duhovni boj — ki je vsakemu človeku v življenju neizogiben — ga pa ni pripravila in no usposobila. Zato jih pa v tem boju toliko žalostno podleže.
Ali pa nismo grešili tudi celo mi kato* ličani? Ali se nismo vrgli preveč po tej materialistični kulturi, da bi pač ne bili »nazadnjaški«!? Ali nismo pri izvenšolski in pošolski vzgoji naše madine preveč skrbi in truda obračali na vnanjo uglajenost, tehnično spretnost, na golo »civilizacijo« našega ljudstva, — notranjo kultivi-ranost pa prepuščali samo cerkvi, katere vplivu pa se mnogi odtegujejo, da jih kultivirati ne more? — Zato pri vsem vnanjem napredku še toliko surovosti med narodom, pokvarjenosti, izgredov, zločinov in zločincev.
frado na 20 golobov je bil prvi Cioccio Julij iz rsta z 20 zadetki, drugo nagrado pa si je priboril z 39 zadetki na 40 golobov Rossini Henrik iz Ancone.
Po daljšem razdobju bomo imeli v Trstu v nedeljo, dne 21. septembra spet večjo kolesarsko prireditev — krožno tekmo za pokal Marija Granbassi na težki progi: Svetilnik zmage, Pro-sek, Nabrežina, Sežana, Barkovlje. Okrog 30 kilometrov dolgo progo, ki ima na odseku Trst-Prosck močno strmino, bodo prevozili tekmovalci petkrat. Pokal jo lansko leto daroval tržaški dnevnik »Piccolo« v sjx>min na padlega junaka Marija Granbassi. Organizacijo ima že-lezničarski Dopolavoro.
S. T. K. Moste. — Pozivajo se igralci I. moštva, da se zglase v nedeljo ob pol 10 na igrišču Mladike zaradi tekme.
Kotnik je prvak Hrvaške na 5000 m s časom 15:40.2. Zmagal je' z lahkoto pred Ilornikom 16:26.6 in Mihaličem 16:32.2.
Na ruski fronti sta padla dva znana finska športnika: svetovni smuški prvak Kalle Jalkanen in metalec kopja Kalle Jarvinen.
Italijanski plavalci so dosegli na prvenstvu v Milanu sledeče uspehe: 100 m prosto Costa 1:01.8, 200 m prosto Arena 2:21.9, 400 m prosto Signori 5:18.1, 1500 m prosto Schipizza 21:25.2, 100 m . hrbtno Bergamo 1:14.8, 200 m prsno Viardo I 2:57.4, 3X200 m prosto štafeta Reke 7:59.8.
Uvedba monopolske službe v Ljubljanski pokrajini
VIKTOR EMANUEL III., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije Na podstavi člena 18. zakona z dne 19. januarja 1939-XVII, št. 129,
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291,
smatrajoč za nujno in neogibno potrebno, da se zaradi vojne pooblasti državna monopolska uprava, da prevzame v Ljubljanski pokrajini poslovanje glede soli, tobaka, vžigalic, cigaretnega papirja, vžigalnikov in kresilnih kamenčkov, dokler se stalno ne uredi po zgoraj navedenem kr. ukazu,
po zaslišanju Ministrskega sveta in na predlog Našega ministra državnega tajnika za finance,
smo sklenili in odločamo: Člen 1. Državna monopolska uprava se pooblašča, da začasno prevzame v Ljubljanski pokrajini poslovanje glede soli, tobaka, vžigalic, cigaretnega papirja, vžigalnikov in kresilnih kamenčkov, dokler se to poslovanje ne uredi dokončno po kr. ukazu z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291.
Člen 2. Poslovanje po prednjem členu bo avtonomno po predpisih, ki jih izda minister za finance.
Člen 3. Ta ukaz stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Kraljevine in se mora predložiti zakonodajnima skupščinama zaradi uzakonitve.
Minister predlagatelj je pooblaščen, da predloži zadevni zakonski osnutek.
Odrejamo, da se ta ukaz, opremljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje.
Dano v Rimu dne 19. maja 1941-XIX.
VIKTOR EMANUEL
MUSSOLINI, DI REVEL
Oprostitev od plačevanja šolskih taks
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se učencem iz mno-gočlanskih rodbin olajša obiskovanje šoL odreja:
Člen 1. Plačila šolskih taks za vpis, za obiskovanje šole in za izpričevala so za šole vseh vrst in stopenj oproščeni učenci, katerih roditelji so imeli sedem ali več otrok.
Člen 2. Polovice taks so oproščeni učenci, katerih roditelji so imeli pet ali šest otrok. Člen 3. Oprostitev ne velja za repetente. Člen 4. Ta naredba stopi v vel javo z začetkom šolskega leta 1941-42 in se zato takse, ki so bile plačane za tekoče leto, vrnejo na prošnjo, ki se mora vložiti na nekolkovanem papirju z dokazili vred na ravnateljstvo šole v 15 dneh od objave. Ljubljana 16. septembra 1941-XIX.	1
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino* £milin Grazioli
Imenovanje izrednega komisarja za »Sokola«
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi svoje naredbe z dne 16. julija 1941-X1X, št. 69, s katero je odredil razpust društva Sokol,
odloča;
Fašist rag. Lodovico Maffei se Imenuje za izrednega komisarja za upravljanje in likvidacijo imovine zgoraj omenjenega društva, z nalogom, da ukrene vse, kar je potrebno za vzdrževanje njegovi upravi poverjene imovine, ter da predloži predlog o dokončni namembi preostale čisto imovine.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 11. septembra 1911-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko jiokrajino: Euiiiio Grazioli
te novice
Koledar
Sobota, 20. septembra: Kvatre; Evstahij, mučenec; Agapit, L, papež.
Nedelja, 21. septembra: Matej, apostol in evangelist; Jona, prerok; Pamfil, mučenec.
Lunina sprememba: Mlaj ob 5.3S. Herschel napoveduje deževno vreme.
Novi grobovi
+ Inženir Hamerla Jan. ravnatelj rudnika Trboveljske premogokopne družbe v Kočevju, je umrl. Kot poseben strokovnjak je svoje sile posvetil službi TPD, kjer je pred nekaj leti postal ravnatelj njenega rudnika v Kočevju. Naj počiva v miru. njegovim svojcem izrekamo svoje sožalje.
-f- V Ljubljani je umrl g. Tomaž Presl. ki ga
bodo pokopali v soboto ob pol štirih popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Blag mu spomin! Njegovim žalujočim svocem izrekamo svoje sožalje.
—	Italijanščina na Trgovskem učilišču Robida, Trnovska ulica 15. Začetniški tečaj v ponedeljek in četrtek. Telefon 40-48.
—	Zavod sv. Stanislava. Šolski pouk se začne oktobra. Vodstvo.
—	Velika aktivnost sonca. Te dni je opazovati na soncu lepa in razsežna skupina sončnih peg, nedaleč od sončnega ekvatorja. Dolžina te jaLi raztegnjene skupine meri približno eno osminko sončnega premera. V sredo. 1". t. m. je bila na sredini sončne ploskve. Zdaj se pomika seveda proti zapadu Od vzhodne strani pa se na južni polobli prikazuje nova večja pega. Sedanja skupina sončnih peg je po onih od 6 januarja 1940, ki so se videle še po četrtem obratu sonca, največje.
—	Topli in hladni val Petek, 19. t. m. je bil vremensko za mnoge neprijeten. Ob jutranjih urah je zavel topli val nad barjansko in ostalo ravnino tako, da se je zelo nizka toplota prejšnjega dne, ko je bilo 5.4° C, že zjutraj dvignila na 10.4° C, torej kar za 5 stopinj. Dnevna toplota pa se nato čez dan ni močno dvigala in j« bila opoldne dosežena najvišja toplota 15° C, ko je bil prejšnji dan dosežen dnevni toplotni maksimum 17" C. Za toplim jutranjim valom je podnevi zavel hladnejši val in povzročil, da so se ljudje začeli že stiskati v površnike in celo zimske suknje. Jutro je bilo na Barju brez vsake meglice, bilo pa je precej oblačno. Kratko, po dveh toplih in sončnih dneh se je vreme skisalo, kar je pokazal tudi barometer, ki je začel padati. Ko je bilo v četrtek doseženo najvišje barometrsko stanje 773 milimetrov, je v petek barometer že padel za nekaj milimetrov na 768.7 mm. To stanje pa je še vedno tako, ki kaže, da se vreme ne spremeni teko naglo v deževje.
—	Naši pianistki prof. Marta Osterc-Valjalo in prof. Silva Krašovec sta pripravili svoj drugi koncert na dveh klavirjih, z izredno izbranim in zanimivim sporedom. Ta koncert se bo vršil v sredo dne 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Mali filharmonični dvorani. — Izvajali bodeta skladbe Arenskega, Bacha, Busonija in Knorra. Koncert je nadvse skrbno pripravljen, zato vabimo občin-jtvo k posetu. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
f ; LJUBLJANSKI kinematografi
Predstave 01 16. in 19. uri. ob redel ah In
pMinl dh M ob 1P.3H. 1V. 17. In 19. url
B Ht i S K A R' O t' F, avlor n&Jbilt nu-teriioiinih filmskih del Je nadkrilil samee-a sebe v filmu
Mož — inoCnelšI od smrti
Fase.inirnio?« dmmn. VI obravnava konflikt, met znanostjo in življpniem — Velenapeto! K 1 N O S b O "O A - T F. L. 27-3li
Film iz življenja StuiUntov, o romantiki mladih let o IJnbezDi
Sitidentha hemlte w j, .
F.LF.NA STULlE STESSA IM CHIMHJA. Madelei-ne Uenaud. Coastant Remy, J. Luis Barault in dr.
K t N O 0 N 1 O N ■ IU. ti-il
V	u le litin, Ki Je bu na leco-mi rat-tavi v Hc-
neluaa d va k rat odlikovan.
Mali stari svet
po romanu A. Eog.izzara. — V gl. vlogi-Al 1 d a
V	a 11 i (odlikovana kot nalbotlSa igralka!) Masai-
• mo Seratj. Mailu rascoli KINO t« A T I C A i' E L. 22-41
Iz Spodnjo Štajersko
_ Razprave o cenah na okrajnem in okrožnem sodišču. Vsak teden je sedaj na okrajnem in okrožnem sodišču do 40 kazenskih razprav, ki zadevajo razne prestopke o prekoračenju uredbe o cenah in prestopke o pobijanju draginje. Pred okrajno sodišče spadajo delikti, ki jih uvrščajo pod določila uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in ki je bila izdana že jeseni leta 1940. V prvi polovici septembra je okrajno codišče zaznamovalo 16 novih kazenskih zadev zaradi navijanja cen in skrivanja blaga, od prej pa jih je ostalo 5e nerešenih 9. Po čl. 8 uredbe o pobijanju draginje je bilo prijavljenih 18 oseb, po čl. 2 pa sedem. Obsojenih je bilo med temi 9 oseb na manjše in večje zaporne in denarne kazni, 6 jih je bilo oproščenih, v nekaterih zadevah pa so še poizvedbe. Proti sodbam je 13 prizivov fia okrožno sodišče. Pred okrožnim sodiščem je v četrtek, 18. t. m. vodil kazenski sodnik-poedinec od ranega dopoldneva do opoldne 12 različnih razprav proti navijalcem cen. Na vrsti so bili peki, trgovci, mesarji in gostilničarji. Sodnik je nekatere osebe, ki so bile obtožene zaradi olja, jajc, riža in drugih živil, za katera so zahtevali višje cene, oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Nekatere razprave je prekinil in se bodo prihodnji teden nadaljevale. Obsojene so bile 4 osebe po čl. 7 uredbe o cenah. Zaradi prelahke teže kruhu imajo peki sitnosti pred sodiščem. Neka lastnica pekarne je bila obsojena na 7 dni zapora in 300 lir denarne kazni, pogojno za eno leto, ker je pekla 95 do 96 dkd težko hlebčke, ki jih je prodaja po ceni, določeni za 1 kg kruha. Obsojena pa je bila nepogojno na 7 dni zapora, 500 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine. Neka vdova po mesarskem mojstru, ker je prodajala stročji grah po 5.32 lir kg, ko je bila določena najvišja cena na 4.56 lir, in goveje meso kg po 11.40 lir, ko je bila najvišja cena 8 36 lir. Neki boljši gostilničar in hotelir je bil obsojen na 7 dni zapora, 500 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine, ne: pogoino, ker je junija meseca prodajal v svoji
- t ".----M!	tnriJi- nA mnnnn vlžii Cpni Ua-
restuvracijl m*."« jcniia hJ	;-■>■ ■-••-< --
kor je bila določena v ceniku za gostinske obrate.
Gostilničar je vložil priziv. Neka lastnica mlekarne, ki je prodajala mleko po 4.50 din (1.71 lir) liter, ko je bila takrat določena cena na 3.50 din (1.33 lire) liter, je bila naposled obsojena na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni, pogojno za eno leto.
— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 za Enoletni tečaj in ostale oddelke je dnevno. Šolsko leto prične 22. septembra. Iniormacije in prospekte daje ravnateljstvo.
Ljubljana
1 Gg. katehete ljubljanskih srednjih, meščanskih in ljudskih šol vabiva, da se udeleže za pri-četek šolskega leta sv. maše, ki jo opravi o soboto, 20. t. m. ob 8 v alojzijeviški kapeli prevzvišeni gospod ordinarij. Po sv. maši poklic sv. Duha. — Nadzornika.
1 Pevke in pevci! Za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih je pevska vaja v soboto zvečer ob jx>l 7 in v nedeljo dopoldne ob 10. — Prihajajte k vajam točno. Novi pevci vabljeni! Pevske vaje so v pevski sobi poleg frančiškanske porte.
1 Opozarjamo na razpis sezonskega abonmaja
za Dramo in Opero. Priglase sprejema Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. — Natančnejši razpis je izšel v vseh časopisih dne 18. t. m. Prijava abonentov bo: za lanskoletne abonente cd petka 19. t. m. dalje do vštevši 22. t. m. (tudi v nedeljo dopoldne), za nove abonente od 23. t. j. od torka dalje. Pričetek se/one je predviden v Drami za 27. september, v Operi za 1. oktober. Priglase sprejemajo v veži dranrekega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17 ure.
1 Cepljenje v Mestnemu domu bo jutrišnjo soboto ob 16.30 zaključilo prvi turnus cepljenja zoper da-vico po v6ej Ljubljani. K temu cepljenju v Mestni dom naj starši ali skrbniki pripeljejo vse one nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo ter so ta teden cepljenje proti davici zamudili ali »ploh še niso cepljeni. Cepljenje proti davici je namreč po odloku Visokega Komisarja strogo obvezno ter bodo prekrški te odredbe kaznovani z globo do 1000 lir. Cepljenja so oproščeni samo tisti, ki so bili že lani vsaj dvakrat cepljeni, in pa oni, ki jih zaradi bolezni oprosti pri cepljenju navzoči uradni zdravnik. Čez 14 dni po prvem cepljenju morajo 6tarši ali oskrbniki v prvem turnusu cepljcne otroke pripeljati k drugemu cepljenju, ki bo 30. septembra ob 16.30 v Mestnem domu za 16. septembra tam prvič cepljene otroke. Dne 1. oktobra ob 16.30 bo drugo cepljenje v ljudski šoli za Bežigradom za tiste otroke, ki so bili 17. septembra tam cepljeni. Dne 2. oktobra ob 16.30 bo drugo cepljenje v ljudski šoli v Mostah, dne 3. oktobra ob 16.30 v ljudski šoli na Viču in dne 4. oktobra ob 16.30 spet v Mestnem domu tudi za tiste, ki 60 bili ta teden prvič cepljeni proti davici. Ljudje naj si datume dobro zaj>omnijo, prav tako pa tudi kraj cepljenja, da ne bodo iz vsega mesta navalili v Mestni dom.
1 Seznami davčnih osnov sodavičarjev, trgovin z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, trgovin z delikatesami, kavarn in stavbenikov so tudi že razgrnjeni v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše magistrata ter zato opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo do 2. oktobra.
1 Gobja razstava na trgu. Na prostoru za gozdne sadeže in gobe je bila včeraj prirejena razstava različnih gob po navodilih tržnega urada. Posebna izložba je bila pritrjena na vogal semenišča in gospodinje so se prav živo zanimale za vse užitne in strupene gobe, ki rastejo v naših gozdovih. Na trgu je bilo mnogo košar medvedjih sarkeljcev naprodaj, dalje mnogo ježovk, čebu-arjev in drugih gob. Neki deček je prinesel tudi jrav velikega jurčka, ki ga je prodal za 4 lire. Bil je lep in zdrav, jurček namreč. Gospodinje so za njega barantale in vsaka ga je hotela imeti.
1 Sadni trg brez sliv. V četrtek je bil, kakor javljeno, uveden nov cenik o masimalnih cenah različnemu sadju brez razlike. Prejšnje dneve je bilo na trgu v izobilju lepih sliv, uvoženih iz Trsta in Gorice po 5 lir kg. Ljudje so se že v sredo hiteli zalagat s slivami, ki so jih nekateri rabili za vkuhavanje, drugi pa za sušenje. V četrtek je bilo že manj sliv na prodaj, v petek pa tu in tam kak zabojček. Gospodinje so v petek dopoldne povsod iskale slive in se gnetle okrog stojnic, kjer so branjevke imele naprodaj še kak kilogram. Cene slivam so sedaj določene na 4 L.
1 Slab ribji trg. Na Jadranu ta teden divja huda burja, zato je lov nemogoč, posledica je, da petkov ribji trg ni imel niti kg morskih rib naprodaj. V trgovini »Riba« je bila naprodaj edino le severnomorska riba, sveži kabljav, ki je podoben polenovki. Bil je po 24 do 26 lir kg. Na trgu pa sploh tudi ni bilo naprodaj sladkovodnih rib, ne ščuk, ne belic in drugih. Raki so sedaj po 1.50 do 3 lire komad. Neki Rakitenčan jih je na trgu prodajal po 2 liri komad. Žabji kraki, ki jih je bilo nekaj naprodaj, so bili po 0.60 L. krak. Pred dnevi so poskušali na Cerkniškem jezeru loviti ribe z dolgo in veliko mrežo. Zaradi trave se' poskus ni obnesel. Voda v jezeru je sedaj precej visoka. Ko jezero nekoliko upade; bo mogoče tam ribe loviti na sak in trnek.
1 Stenografijo in strojepisje potrebujete v vsakem poklicu, zato obiskujte šestmesečni tečaj na Trgovskem učilišču Robida, Trnovska nI. 15. Začetek v ponedeljek. 22. sept. Telefon 40-48.
1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni viš. zdravstv. svetnik dr. M is Franta, Poljanska cesta 15-11, tel. 32-84.
Radio Ljubljana
Sobota, 20. septembra: 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Operetna glasba. Ob 8 točen čas. — 8.15 Radijska poročila. — 12.30 Radijska poročila v slovenščini. — 12.45 Simfonična glasba. — 13 Točen čas in radijska poročila. — 13.15 Poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester pod.vodstvom Draga Marija Šijanca: Operna glasba. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Simfonični koncert pod vodstvom Transinija. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Nove plošče Cetra. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19 45 Lahka glasba. — 20 Točen čas, radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Operna sezona 1.1. A. R Mascagni: »Prijatelj Fric«. — Med odmori ob 21.05 pogovor v slovenščini in ob 22 Poročila v slovenščini. — 22.45 Poročila v slovenščini.
Umrla je v mariborski bolnišnici 271etna žena železnikega čuvaja Marija Fajt.
Vsakdo mora imeti osebno izkaznico. Politični komisar v Mariboru naznanja, da mora od 10. oktobra dalje vsakdo, ki je nad 14 let star, imeti posebno izkaznico s sliko. Izkaznice izdajajo župani.
Kuharske tečaje prirejajo po raznih krajih Sfiodnje Štajerske. Tak tečaj je bil od 11. do 13. septembra v Celju, kjer ga je vodila Frida Schii-berl. Dva tečaja sta bila tudi v Mariboru, udeleževalo se ju je 100 žensk
Otroci na deželi. Narodno socialistična »Volks-vohlfahrU je meseca avgusta iz emureškega okraja poslala 51 potrebnih otrok na deželo na oddih, 5 pa jih je poslala v otroška zavetišča. Otroci so bili od doma 4 do 6 tednov, da so bili deležni spremembe hrans in zraka.
Otroci med sabo. V Ločah pri Konjicah so se igrali otroci. Med igro so se sporekli. V jezi je eden pograbil pest nežganega apna in ga zagnal v oči šestletni Genovefi Kovač. Nesrečno dekletce so sicer takoj odpeljali v bolnišnico, toda že med potjo ji je popolnoma izcurelo levo oko. V bolnišnici se trudijo, da bi ji ohranili vsaj še desnega, ki je tudi v veliki nevarnosti. Zato starši: Ne puščajte otrok brez nadzorstva!
Poškodbe. V Hindenburgovi ulici v Mariboru je Neža Zagovec iz Radgone padla tako nesrečno s kolesa, da se je precej poškodovala. V žel. delavnici se je pa ponesrečil Peter Horvat. Oba so prepeljali v bolnišnico.
Pooblaščenec za lovstvo pri šefu civ. uprave za Spodnje Štajersko je izdal navodila vsem podrejenim organom, da morajo povečati pokončeva-nje vran in srak, ki delajo veliko škodo po poljih.
Združitev denarnih zavodov na Spodnjem Štajerskem, šef civilne uprave za Spoclnje štajersko je odredil, da se morajo dne 30. septembra združiti tile denarni zavodi. Mestni in okr. hranilnici v Mariboru se priključijo: občinska hranilnica v Mariboru, Hranilnica dravske banovine, izvzemši celjsko podružnico, okrajna l.ranilnica v Konjicah, občinska hranilnica v Marenber|ru, okrajni hranilnici v Slovenski Bistrici in Slovenskem gradcu; okrožni posojilnici v Celju se pridružijo: mestna hranilnica v Celju, podružnica hranilnice dravske banovine v Celju in okrajna hranilnica v Rogatcu; Okrožni hranilnici v Ptuju se pridružijo: mestna hranilnica v Ptuju, mestna hranilnica v Ormožu, okr-hranilnica v šent Lenartu v SI. gor.; okrožni hranilnici v Brežicah se priključi: mestna hranilnica v Brežicah, mestna hranilnica v Krškem, mestna hranilnica v Kozjem: Radgonski hranilnici se priključi: občinska hranilnica ,v Ljutomeru ter občinska v Gorenji Radgoni. — Poleg poslovalnic teh zavodov in drugih denarnih zavodov v posameznih krajih kakor tudi poleg rajfajznovk ostaneta do nadaljnega še Mariborsko hranilno in posojilno društvo ter Bezja-kova banka v Mariboru,
95 letnico mariborskega moškega pevskega društva so dne 16. septembra obhajali v Mariboru.
Tri dečke raznesla mina. Preteklo sredo so se trije fantiči iz Pobrežja v Mariboru šli igrat proti Pesnici. V tamkajšnjem gozdu so nabirali želod. Pri tem so nekje staknili vojaško mino, ki je ostala tam od bivše jugoslovanske vojske. To mino so hoteli razstrelili s tem, da so jo začeli metati v hrast. Trikrat so jo vrgli, ne da bi se bila razletela. Nato pa je mina eksplodirala ter vse tri dečke razmesarila. 14 let stari Ivan Rajko iz Pobrežja jo dobil tako hude poškodbe, da so mu v bolnišnici takoj odrezali levo nogo nad kolenom. Vendar pa je fantič kmalu nato umrl. Druga dva fantiča sta bila takoj mrtva. Eden se piše Mirko Muršec. je 9 let star fantek iz Pobrežja, tretjega fantiča, kj je tudi mrtev, pa niso še prepoznali. Prepeljali so jih k Spodnji Sv. KungotL
Iz Srbiie
Teroristična akcija v škodo srbskim vojnim ujetnikom. Srbska časnikarska agencija »Rudnike poroča: »Zaradi sabotažnih dejanj, ki so jih v zadnjem času izvajale komunistične tolpe na železniške proge itd. z rušenjem teh prog in oviranjem poštnega prometa, so se deloma izgubili, deloma pa zelo zakasnili prevozi poštnih pošiljk iz notranjosti Srbije za Belgrad, ki so jih pripravile srbske družine za svoje sorodnike, vojne ujetnike v nemških ujetniškib taboriščih. Teroristi torej s svojimi brezumnimi atentati škodijo tudi Srbom, ki so v vojnih taboriščih in težko pričakujejo pošiljk od svojih domačih. Teroristi sabotirajo humano delo Srbskega Rdečega križa, ki pod vrhovnim vodstvom Nemškega Rdečega križa skrbi za te ujetnike. Zato je dolžnost vsakega poštenega Srba, da s svojo pomočjo podpira pobijanje in preprečenje teh atentatov.«
Uspešno uničevanje komunističnih družin.
Srbsko časopisje poroča, da srbske oborožene oddelke, ki jih pošilja vlada v posamezne kraje, ljudstvo povsod navdušeno sprejema. Povsod so poslane vojaške edinice tudi takoj stopile v borbo s komunisti ter so jih razpršile ali pa uničile. Nekateri kraji so že popolnoma očiščeni in je v njih zopet vpostavljen red in mir. Časopisje poudarja, da so tudi mnogi rudarski objekti že dobro zavarovani in bodo kmalu pričeli zopet obratovati. V očiščenih krajih sedaj vzpostavljajo tudi železniški promet. Oboroženim vojaškim edinicam po zatrjevanju srbskega časopisja povsod pomaga tudi prebivalstvo ter se jim pridružuje kot prostovoljci. Ko bodo vse kraje očistili komunistov, bo vlada objavila tudi njihova imena.
V	Mladenovcn skrajšana policijska ura. Po zadnji naredbi so v Mladenovcu skrajšali policijsko uro ter so sedaj ljudje na ulicah lahko samo od pete ure zjutraj do osme ure zvečer. Zaradi pregleda prebivalstva se morajo ob določeni uri javiti na občini tudi vsi moški.
V	vsem posavskem okraju je okrajni glavar prepovedal vožnjo s kolesi. Do te prepovedi je prišlo zato, ker so se koles posluževali odmetniki.
Posebne begunske doklade. Razen rednih občinskih doklad je občina v Mladenovcu uvedla tudi posebne begunske doklade.
Vsak kraj naj skrbi za svojo prehrano. Okrajno glavarstvo v Knjaževcu je zaplenilo 200 hlebcev kruha, ki so jih nakupili v tem mestu peki iz Svrljiga, ter jih je prodalo po uradno določeni ceni domačinom.
Nacionalni četniki uničili dve komunistični tolpi na Rudnikn. »Novo Vreme« poroča, da so
komunistične tolpe že dalje časa napadale in ogra-žale prebivalstvo v rudniškem okraju. Ker so posamezne vasi precej oddaljene od prometnih krajev, so odmetniki lahko nemoteno vdrli v občinske domove in požgali ves arhiv, od ljudi pa pobirali denar. Ko so to opazili četniki, so z orožjem nastopili proti njim ter so v borbi uničili dve komunistični družini. Četniki so nastopili proti komunistom tudi v Arandjelovcu, kjer skupno s srbsko vojsko pode pred sabo komunistične oddelke. Borbe se razvijajo v smeri planinskega venca Bukulja-Kosmaj-Rudnik.
Iz Hrvatske
Vsi nepismeni Hrvati in Hrvatice se morajo ▼ šestih letih naučiti pisati in čitati. »Narodne Novine« objavljajo zakonsko naredbo o pospeševanju pismenosti in prirejanju tečajev za nepismene. Po tej naredbi se morajo vsi Hrvati in Hrvatice, ki ne znajo čitati in pisati, v šestih letih naučiti tako pisanja, kakor čitanja. Zanje bo hrvatska vlada prirejala povsod tečaje, ki jih bodo morali obiskovati.
Premoženje Narodnega invalidskega sklada prešlo v državne roke. Objavljena je zakonska odredba, po kateri je vse premoženje narodnega invalidskega sklada prešlo v last neodvisne države Hrvalske.
Štirikrat na teden enotna hrana po zagrebških gostilnah in domačih gospodinjstvih. Zaradi racioniranja vseh živil, bodo morale zagrebške gostilne namesto enkrat na teden od-sedaj pripravljati jmi štirikrat na teden samo eno vrsto jedil. Ista naredba velja tudi za domača gosjMidin.jstva.
Zagrebški župan odpotova' v Nemčijo. Zagrebški župan Verner je odpotoval na obisk v Monakovo. Razen Monakovega si bo ogledal še tudi več drugih nemških mest.
Bodoči veliki Zagreb. Vsa zagrebška predmestja mislijo priključiti zagrebški občini, tako da bo hrvatska prestolnica štela 500.000 prebivalcev.
Prihod novih žrtev četnikov v Zagreb. V
Zagreb je te dni prispelo novih 200 otrok, ki so jih pripeljali v prestolnico iz krajev, ki so jih ogražali odmetniki.
Ustavljen železniški promet Hrvatsko prometno ministrstvo sporoča, da je ustavljen železniški promet med postajama Doboj in Maglaj.
Novo naglo potovalno sodišče na Hrvatskem. Pravosodni minister je podpisal odlok, s katerim je imenoval člane novega naglega potovalnega sodišča, ki je pristojno za celo državno področje Predsednik sodišča dr. Marijan Belčič. namestnik državnega tožilca v Derventi.
Znamke Hrvatskega Rdečega križa. Dne IZ oktobra t. 1. pridejo v promet prve znamke Hrvatskega Rdečega križa.
Šolo za narodno zaščito v Zagrebu je prevzela država.
Ponovna omejitev nočnega prometa v Zagrebu. Zaradi zadnjih dogodkov v Zagrebu, s katerimi so neprijatelji sedanje Hrvatske hoteli zavreti obnovitveno delo Neodvisne države Hrvatske, je do nadaljnje odredbe dovoljeno gibanje po zagrebških ulicah samo od 5 zjutraj do 21 zvečer. V zvezi s temi dogodki je policija zaprla več sumljivih elementov in jih podvrgla zasluženi kazni

Lekarne
Hločno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor. Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Našla se je ženska torbica iz blaga r manjšo vsoto drnaria. Dobi sr nri Mairen Ani. Je-gličeva 10, IX. stopn. IV. nadstr.
POSTNI Pl LOT
Stražniki so pričakovali Svetožrca in Strelja. Komaj sta pristala, so ju že prijeli, vklenili v debele verige in ju porinili v policijski avto. Verige so žvenketale, ko so ju gnali, in zares sta bila že na pogled ko dva prava razbojnika.
»Zdaj sem vendarle prišel k tebi, draga moja Miška.« je dejal Mišek. »In prignal sem s seboj svoja dva najhujša sovražnika, ki ju ne bo nikoli več na spregled.«
General Kihovec je osebno čestital Mišku in mu izročil visoko odlikovanje ter nagrado 10.000 lir,
»Mišek,« mu je govoril, »tvoje hrabro dejanje bo napisano v zgodovini letalstva z zlatimi črkami. Bog s teboj moj mali pa veliki junak!«
»Na svidenje, gospod general,« je dejal Mišek. In ker ni naše! od ginjenja drugih besed, je še dodal: »In... in... lepo se zahvalim!«
KULTURNI OBZORNIK
Ciril Pregelj: Za mlada grla
(IV. del)
Zadnja leta se je pri nas močno dvignilo zanimanje za mladinsko zborsko delovanje. Nemalo je k temu pripomogel seveda pojav »Trboveljskega slavčka« pod dirigentom Šuligojem, ki je v pretekli desetletni dobi z ljubeznijo polnim delom pripeljal zbor mladih grl do take izvajalske popolnosti, da je v mednarodni kritiki dosegel vrhunec in prvo mesio v izvajanju sodobne zborske glasbe. Čisto naravno je bilo, da je ta zbor vzpodbudil delo že obstoječih mladinskih zborov; ustanovljeni pa so bili tudi novi. Končno smo dobili celo armado organiziranih pevčkov, ki so tekmovali med seboj. Med temi se je prav lepo število že močno približevalo nivoju »Trboveljskega slavčka«. Prirejati so začeli samostojne koncerte in gostovanja in zbirati za svoje programe vedno tehnično težje in muzikalno vrednejše skladbe. V tem živahnem zanimanju in delu ter stremljenju po čim lepšem in čim bolj kvalitetnem reproduktivnem nivoju je seveda močno narasla tudi mladinska zborska literatura. Poleg Adamiča, ki je prav za prav bil v začetku nekak prvi in najpoglavitnejši pobornik v sodobni mladinski literaturi, je za njim zajela mlada skupina že omenjenih pevcev tudi druge naše stvarjalce; tako imamo danes mnogo prav dobrih in lepih zborskih skladb, imamo pa tudi odn. imeli smo še več zborov, ki so stalno povpraševali po novih, še ne izdanih rokopisnih delih. Zato se je C. Pregel odločil, da zbere vsa najkkvalitativnejša dela in jih izda. V samozaložbi je izšel četrti del zbirke, ki vsebuje mladinsko zborska dela a capella in s spremljevanjem klavirja. Za zbirko so prispevali svoja dela Vasilij Mirk, Slavko Osterc, Karol Pahor, Makso Pirnik in Ciril Pregelj. Izdajatelj je razporedil pesmi v tri dele: umetne pesmi, ponarodele in narodne. Ciril Pregelj je priobčil sedem svojih umetnih, ki so pisane za triglasni zbor in vse prav dobro postavljene. Prva pesem »Marija je po polju šla« je posvečena še takrat živečemu skladatelju Ostercu. Nadaljnje pesmi so še »Ptička iz Jutrovega«, kakor prva, tudi ta na narodno besedilo, dalje »Večerna«, posvečena Maksu Pirniku, »Kum Jarnejko«, na Zupančičevo besedilo, »Osliček in petelinček« (Kettejevo besedilo), »Pomlad« (D. Gorinšek, posvečena »Trboveljskemu slavčku«) in »Slovenska zemlja« (m. Elizabeta). Osterc je prispeval dve pesmi: »Biba leze« (Danilo Gorinšek) ter dobro poznano »Štuparama« (Danilo Gorinšek). Obe skladbi sta pisani za triglasni zbor. Odlikuje obe deli humor in pristnost podoživljene vsebine, ki jo je Osterc mojstrsko utelesil v ti deli. Grajeni sta v linearnem smislu, dosegel pa je skladatelj v hromatičnem oziru res tisto otroško igravost in vedro razgibanost, naivnost in pristnost otrokove miselnosti; k temu seveda pripomore tudi ritmika, ki je najbolj zanimiva v prvi skladbi. Karol Pahor je priobčil »Polžjo suito« (Polžekk in »tolovaj«, Polžek se zbudi, Polžek-čarodejec, Polžja hišica) in »Pravijo«. Prva je komponirana na besedilo Karla Široka, druga I. Grudna. Obe sta dobri skladbi, zanimiva je zlasti »Pravijo«, kjer se skladatelj spušča v prav posrečeno imitacijo zbadljivih naglasov, kakršne poznamo z dežele med otroci iz različnih vasi. Pirnikova »Volk in jagnje« (Lefontaine) se giblje nekako v slogu pripovedne pesmi in vsebuje prav močne dramatsko napete učinke. Skladba je prav dobro grajena, melodija se giblje v dolgih, jasno zaključenih frazah. Pirnik prav dobro pozna zborski stavek, Ponarodele pesmi »Večerna« (napev iz Podravja), »Prememba« (po B. Ipavcu), »O šoštarju in čuku« (s Pohorja) je priredil za zbor s spremljevanjem klavirja V. Mirk. C. Pregelj pa je priredil ljudske pesmi: »Jutranje« po nap. iz Trnovelj, »Kukav'ca« (po nap. z Vranskega); že poznano ljudsko »Osamljeno doni zvonček« je priobčil v dveh priredbah: za solo in zbor ter za zbor sam. Dalje so še ljudske »Kdo živi veselo?«, »Srečali smo mravljo«, »O košnji« in »Splavarska« (iz Mozirja po prired. Deva).
Zbirka obsega štiri in dvajset prav dobrih mladinskih zborov in predstavlja prav zanimiv in kvaliteten doprinos k naši mladinski zborski literaturi. S tega vidika jo lahko prav toplo priporočamo. V njej je dovolj gradiva, ki ga lahko izbirajo tudi nekoliko šibkejši zbori.	Sil.
»Vrtec« leto 72, št. I
Začenja se šolsko leto po naših ljudskih šolah in izšel je Vrtec, da pozdravi svoje otroke, svoje cvetlice, ki začno cveteti jeseni in dozore poleti. 2e dvainsedemdeseto leto nastopa letos Vrtec s to številko, pač zgovoren dokaz, da spada ta list že v lepo in dobro slovensko tradicijo, še boljše — v tradicijo slovenske družine.
Ta številka je dobila novo naslovno stran, ki jo je naslikal Maksim Gaspari, ki je napravil tudi vinjeto naših otrok kot rožic v Vrtcu. Nato pa se
vrste pesmice in povestice, poučni članki in po-menki na koncu ter dopis otrok samih. Uvodno povest oz. letno bo letos pisal znani pisatelj vojnih in domovinskih povesti Ivan Matičič, z naslovom: Morje je prebrodil. V današnji številki nas je pisatelj kot turist povedel v Zasade in nam na originalen način predstavil kraj in ljudi svojf povesti. Kako lepo in vzneseno je prikazal celotno slovensko zemljo in še posebej malo notranjsko vas, da je ta del vreden branja tudi odraslemu, ki bo vesel nazornega opisa in lepega jezika, pa tudi toplote domovinske ljubezni in ljubezni do otroka. Kakor kaže, bomo v prihodnjih nadaljevanjih spremljali usodo Tinča in Tonce v Hruševju. Povest bo ilustriral Gaspari. — Jože Krivec, ki redno piše v Vrtec svoja mladostna doživetja, je to jx)t napisal Spomin na birmo, kjer pa ni toliko spomina na birmo, kakor se ponavadi bere ob takih sestavkih, temveč ejsomin na roj čebel, ki jih je takrat ob birmi dobil od botra v dar. Ljubezen do čebelic in njih brenčanja je s tem mladostnim 6jx>minom, sveže napisanim, stopila v ospredje in jo jiosreduje mladim prijateljem. Ilustriral v Kraljevi maniri A. Znidaršič. — Ivan Kmet je napisal novo varianto na gasilske brizgalne in smešne dogodke krog njih, kar je v naši literaturi že precej znan motiv. Sedaj so se slavno uveljavili tudi Srobo-tarji in njihov župan Uhan, krivi pa so gasiteke blamaže šolski otroci, ki so iz brizgalne pobrali vijake in je zato v najbolj odločujočem momentu odfiovedala. Živahno prif>ovedovanje ie ilustriral Godec. — Stari Vrtčev znanec Langernolz je opisal čudaka Boštjana Frčina, originala, ki je hodil nekoč v okolici Škofje Loke in zvonil, zvonil: binga bonga bonga bonga ... Zvonjenje mu je bilo vse, pa je umrl ravno takrat, ko so jemali za-svetovno vojno zvonove, da 60 mu kot zadnjemu zvonili. Tako mu je Langerholz postavil spomenik. Ilustriral Sajovic. To je leposlovna proza te številke Vrtca. Pesmi pa so objavili: Mirko Kunčič: Ple6 metuljčkov, ki bi 6e dal tudi komfionirati za lep ritmični ples; Fr. Sever: Stara pesem, ob začetku šole. An-
ton Debeljak: Sčinkavec, ki kaže veliko jezikovnih posebnosti in tehnike, ter stritarijansko predstavi
tega lepiega ptiča. Griša Koritnik je prispeval lepo deklamovanko Naši mladci, v kateri predstavlja pet otrok in njihovo bodočnost. Jože Velkavrh pa je
zložil lep nauk V spominsko knjigo, ki bo gotovo še velikokrat zapisana komu v spomin na prenašanje težkih dni. Kunčič zaključuje s jjesmijo Moj ljubi. Taka je poezija.
V rubriki Pouk in zabava je Kristina Hafnerjeva napisala zabavno pravljico o Hišici v čevlju, ki jo je lejK> ilustrirala Marija Vogelnikova. Pripovedka je postavljena tako, da jo bodo zlasti najmlajši lahko brali, se bo nadaljevala ter je eno najlepših čtiv v tej številki.Kvedrov sestavek Ptice selivke se jx>slavljajo je f>ouč en članek, kakršnih bi morda bilo potrebno v betu še več. Milan Skr-binšek piše o zlati mladostni dobi ter o svojih otroških »gledaliških predstavah« ter s tem budi v malčkih ljubezen do teatra.
Naša jx>šta odgovarja pismom malčkov, zadnja stran pa je jx)svečena rebusom in ugankam ler nosi lep naslov Skrite stezice
Taka je prva številka otroškega časopisa, ki ga vsem priporočamo. Stane lefno 20 lir (skupna naročnina) oz. 25 lir za posameznike. Urejuje Fr. Ločniškar. Izdaja ga Slomškova družba v Ljubljani.
Istočasno pa izhaja tudi Lučka, nekak nadaljevalec Angelčka, ki je jx>stala verski list za mladino, in jo izdaja Ljudska tiskarna, urejuje pa P. Krizostom Sekovanič. Katehet Pivek je napisal uvodne besede Z veselim srcem na delo! Nato slede zgodbe na ljube Matere Marije.P. Krizostom je napisal f>esem Angelska glavica, kar je glavica vsakega otroka, K. S. Antič pa zgodbico o Punčki iz voska. Zgodba v slikah je Lenkino maščevanje. Ažmanov in A. G sta napisala še dve pobožni pesmici. Albina Zakrajšek priobčuje zgodbo o ministru Tončku. Smešnice v Veselem kotičku, Pesmica v slovo rajnim otrokom ter navodilo za pobožne vaje zaključujejo to prvo številko Lučke, ki velja letno 5 lir, pa prisije V6ak mesec najmlajšim.
povsod Mst!
Iz Goriške pokrajine
Vsem naročnikom in bralcem »Slovenca«
Prihodnji teden bomo našemu časopisu priložili položnice, s katerimi nakažite naročnino za »Slovenčev koledar«! Naučite se položnice izpolnjevati, da ne bo zmed. Na vsaki položnici bomo ml sami označili, da je to za nakazilo »Slovenče-vega koledarja«, torej porabile položnice, ki jih boste v našem časopisu prejeli prihodnji teden le za nakazilo naročnine za »Slovenčev koledar«, ki je 11 lir. Koledar naj vsakdo naroči vnaprej, da bomo vedeli določiti število naklade.
Koledar bo obsegal čez 200 strani tako velikega formata, kakor je polovica »Slovenca« (23.5 X30.5 cm). Vsebina koledarja bo bogata; v njem bodo notranje politični, zunanje politični, gospodarski pregled, številni koristni članki za našega kmeta, delavca, številne tabele, ki so koristne v gospodarstvu, gospodinjstvu itd. Poleg vsega bo v koledarju lepa povest, številni drugi zabavni, razvedrilni, leposlovni spisi. Koledar bo gotovo najzanimivejša letošnja slovenska knjiga in zato naj jo naroči vsak bralec naših časopisov. — Kdor bo naročil koledar, bo dobil v dar lepe domače jaslice, delo akademskega kiparja Goršeta. Z jaslicami bo prejel številne pastirce, ovčke, sv. Tri kralje, tako. da bodo te jaslice res pravo središče naših družin o Božiču.
Naročite »Slovenčev koledar« takoj, ko prejmete i>oložnicol Na odlašajte niti dneva, da ne bo prepoznoI	^
Knjige »Slovenčeve knjižnice« bodo obsegale ca 200 strani, formata 14x20 cm. Knjige bodo z žico vezane, ovitek kartonski z lepimi naslovnimi ilustracijami. — Knjige bodo lahko v okras vsaki knjižnici. — Naročite se takoj na vseh 24 knjig »Slovenčeve knjižnice« z dopisnico na upravo »Slovenca«, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Zbor Marijinih družb. Dne 11. in 12. sept. je bil na Sv. gori vsakoletni zbor Marijinih družb iz Julijske Krajine. Nad 2000 družbenic iz vseh krajev dežele se je zbralo, da se nebeški Materi zahvalijo za dobrote, se ji priporočijo za zaščito in se ojKtgumijo za bodoče delo. Z družbenicami je priromalo tudi 52 duhovnih voditeljev Marijinih družb.
Vrabče so dobile svojega dušnega pastirja.
Vrabče, razsežna duhovnija visoko v vipavskih gričih, je bila dlje časa brez stalnega duhovnika. Upravljali so jo kar štirje sosedni gospodje. V sredo, 3. sept. pa je prišel na Vrabče naš novi župni upravitelj g. Bogomil Berce, novomašnik
iz Dornberga. Pri kapelici na Vrabčah je bil slovesno sprejet, tam so ga čakali farani v velikem številu. Kapelica je bila lepo okrašena, čez cesto je bil napet mogočen slavolok. Navzoče je bilo zlasti mnogo mladine, v imenu katere je došlega duhovnega voditelja pozdravila deklica Faganel z originalno deklamacijo, ki jo je zložil domačin g. Janez Suša. Od kapelice se je razvil sprevod v cerkev na Tabor, kjer je novi upravitelj maševal za faro. V njegovem spremstvu je bilo več duhovnikov, med njimi vipavski dekan g. Breiten-berger in dornberški dekan g. Godnič ter vsi štirje bivši upravitelji. Dekan Breitenberger je v ljubeznivem in duhovitem nagovoru predstavil faranom novega gospoda. Upamo in želimo, da bi naš novi dušni pastir bil zadovoljen z nami in bi ostal dolgo pri nas.
Svetogorska vzpenjača. Žična železnica, ki vozi na Sv. goro, je v nedeljo, 7. in na praznik 8. septembra prepeljala v obeh smereh IV00 oseb.
Iz Trsta
Smrt znanega slikarja. V Trstu je umrl akademski slikar Giovanni Zangrando, eden najstarejših in najbolj znanih tržaških umetnikov. Rojen je bil 1. 18869. v Trstu ter je študiral slikarstvo na akademijah v Benetkah in v Monakovem. Potem se je vrnil v Trst, kjer je odprl slikarsko šolo, ki si je kmalu pridobila velik sloves. Za časa svetovne vojne se je nahajal v Italiji, kjer je delal v raznih mestih, po vojni pa se je vrnil spet v Trst, kjer je bival do svoje smrti. Kot slikarski umetnik se je jako vsestransko udejstvoval — slikal je v olju, pastelu, akvarelu, delal je freske ter slovel tudi kot izvrsten dekorater. Več znanih tržaških lokalov, zlasti kavarn je v letih pred svetovno vojno opremil s svojim umetniškim znanjem in okusom. V Trstu je prirejal vsako leto uspele razstave svojih del, velikokrat se je z uspehom udeležil velikih razstavnih mednarodnih prireditev.
V Galleria Trieste razstavlja slikar Karel Cherubini iz Ankone svoja umetniška dela. Che-rubini je znan italijanski slikar, ki je že z velikim uspehom razstavljal na beneških Biennalih. Zadnja leta se je udejstvoval v Parizu, od koder je potoval v Španijo, kjer je z uspehom razstavljal. Iz Španije se je šele nedavno povrnil ter je sedanja razstava v Trstu ena izmed prvih po njegovem povratku v Italijo.
70 letni jubilej tržaškega obrtnika. Fotografski obrtnik Karel Braulin v Trstu je te dni slavil jubilej, ki je res izreden: 70letnico izvrševanja svojega samostojnega poklica. Starček je sedaj star 83 let. Kot mlad dečko je začel v Trstu prvi s fotografskim ateljejem, sprva na skromen način, kmalu pa ga je povzdignil v najbolj znano podjet-
je. Seveda so mu poznejša leta prinesla hudo konkurenco, posel je vedno bolj nazadoval in končno čisto opešal, kljub temu pa ga Braulin še naprej
izvršuje.
Zanimiv natečaj je svoječasno razpisalo vodstvo kino-gledališča Filodrammatico, v katerem nastopa znana Cerchelinova humoristična gledališka družina za komedije v tržaškem dialektu. Natečaj je bil te dni zaključen ter je bilo vposla-nih nič manj kot 27 del, od katerih so nekatera res izvrstna. Tri najboljša dela so dobila denarne nagrade.
Gledališče Politeama Rosseti je odprlo svoja vrata v četrtek 18 t. m. z vabljivim artističnim sporedom. V gledališki dvorani prirejajo varielej-ske, plesne in lilmske predstave. Sedaj nastopa baletna 6kupina Tamara, ki šteje 15 plesalk. »Trio Edison« — akrobatska skupina svetovnega slovesa in »Trio atlantico«. Tudi nekaj drugih kinogleda-lišč, ki so bila v poletni 6ezoni zaprta, je spet pričelo s predstavami. Zaprto pa ie sedaj jx>letno kino gledališče na tržaškem gradu, ki je dajalo predstave pod milim nebom.
Lep uspeh domače operete. Dopolavoro »Guido • • —" - -, Jrlišču Po-La dama
velata«. Avtorja sta tržaška domačina. Libreto je
Prešel« je naštudiral in uprizoril v gledališču Politeama Rossetti uspelo operetno delo »l
rja sta tržaška domačina. Libreto ie sestavil Gian Gimi, uglasbil pa ga je Elizej Claudi.
Opereta, ki je bila izvrstno naštudirana in zasedena z dobrimi močmi, je dosegla velik uspeh ter so jo morali že nekajkrat f>oncviti.
Začetek operne sezone v Trstu. Dne 2. oktobra 6e bo odprla jesenska sezona v opernem gledališču Verdi v Trstu. Operni ansambl, ki bo nastopal v jesenski sezoni, ima pripravljena štiri operna dela. Otvoritvena predstava bo Verdijev »Otelo«, na programu pa so še opere »Piccolo Marat« Petra Mascagnija, »Fedora« Umberta Gior-dana in »Campiello« Hermana Wolf-Ferrarija.
Mestni otroški vrtci (v Trstu se imenujejo »materinske šole«) bodo odprti 6. oktobra. V vrtec se sprejemajo otroci v starosti od 3. do dovršenega 6. leta. Tržaško mesto ima številne take ustanove, v katerih se vzorno skrbi za otroke. Posebne važnosti so te ustanove sedaj, ko je toliko mater zajx>slenih.
Gledališki muzej v Trstu se odpre 21. septembra. Muzej 6e nahaja v poslopju gledališča Verdi na Piazza Verdi štev. 1 v mednadstropju ter bo odprt ob nedeljah od 10. do 13. ure. Vstop je brezplačen. Gledališki muzej v Trstu ima zelo bogate zbirke.
Iz Gorenjske
Vodja koroškega gasilstva v Radovljici. Dns 12. septembra je prišel v Radovljico vodja koroškega gasilstva iz Celovca (Gaufeuervvehrfiihrer) Kohl ogledat 6i okrožno gasilsko vodstvo v Radovljici. K službenemu pogovoru se je zglasilo 41 gasilskih vodij in njihovih namestnikov. Gasilski vodja je govoril na nalogah gasilstva ter o tem, kako naj se gorenjsko gasilstvo prilagodi gasilskim določilom, katera veljajo na Nemškem.
Tečaj za pomočnice gospodinjskim svetovalkam je bil v Celovcu. Udeležile so 6e ga mlade kmetice, katere naj izostanejo pomočnice gosf>odinj-skim svetovalkam, katere naj nastopijo svojo službo v krajih, ki so se vrnili k Nemčiji. Govoril je vodja deželnega štaba dr. Santner ter duša tečaja učiteljica Flatnitzer. Tečaj je priredila deželna kmečka zveza koroška ob sodelovanju deželne kmetijske šole v Celovcu ter ob sodelovanju okrožnih kmetov iz št. Vida in Velikovca.
Posvet vojne zimske pomoči v Velikovcu je eklical okrožni [pooblaščenec Moravčnik. Obravnavali so skrb za matere in otroke fiozimi.
Ostra kazen. Dne 18. septembra leta 1939 je 50 let 6tari delavec Lovrenc Talman v gostilni Jožefe Tribelnik v Tresji vasi na Koroškem pripovedoval, kaj govori tuja radijska postaja. Za to je zvedelo orožništvo, ki ga je prijelo. Orožnikom se je izgovarjal, češ da je to slišal od zidarja Obervvaldnerja. Zdaj so prijeli tudi tega. Celovško sodišče je zdaj oba sodilo. Talmana je obsodilo na 18 mesecev ječe, drugega pa na eno leto stroge ječe.
Kaznovan tat. Pomožni delavec Poljak Anton Guzik je 6lužil pri kmetu Francu Koglerju v vasi Gradišče v občini Mali Šentvid na Koroškem. Domačemu hlapcu Ernstu Straniku je izmaknil letos 8. julija 64 mark. Zato ga je celovško sodišče te dni obsodilo na štiri mesece hude ječe.
Iz Novega mesta
Okoličani so za cerkveni1 koncert pokazali več zanimanja. V ponedeljski številki »Slovenskega doma« smo poročali o cerkvenem koncertu, ki se je vršil v petek zvečer, za katerega so Novomeščani pokazali razmeroma malo zanimanja. Bolj razveseljiva je bila jMinovitev koncerta v nedeljo popoldne. Takrat so okoličani dobro napolnili cerkev in s tem dokazali, da ima tudi preprost človek dosti zanimanja za kulturne prireditve, marsikdaj celo več kak >r tisti, ki se sicer radi potrkajo po prsih, češ, mi 6mo pa kulturni ljudje.
Begoslav Knczy6sbl
92
RIM
Stanovanja se razprostirajo ob pločnikih. Vsa so obrnjena na ulico. V vsakem vidiš stlačene ne-postlane postelje, ljudje leže najx>l pokriti z odejo, na mizah stoje »fiasco«, dveliterske trebušaste steklenice z rdečim vinom. Povsod sede pred hišami napol goli otroci, tu ali tam se stekajo na ulico tudi kanalske cevi iz zidov, smrde in napolnjujejo z vlago zrak. Tu je Via Panico, je Vicolo di S. Allesio, je Via di Monte Giordano, Via degli Or-sini, 6ame nekoč zelo razvpite ulice. Tu je trg z uro, ki je dala tudi ime trgu. Ura ima 6rce v osi kazalcev, nad 6abo pa ima Marijo, slikano modro, ter rožnate barve Jezusa v naročju.
Tu na Via del Governo Vecchio je vse polno popravljalnic in »izdelovalnic« starih podob. Stopim v eno izmed teh starinarnic. Strašno je uboga, da preseneča. Uboštvo širi svoje zobe po golih stenah. Na mizi leži neka j desetk brez-vrednih slik. Na eni je španska baletka: prezirljiv pogled in kretnja, ki hoče reči, da po naši smrti lahko pride tudi potop! Nekdo, ki se mi zdi kot Maupassant sedi na podobi malo niže kot v loži in gleda navzgor v baletko z spolzkimi očmi pohotneža in tudi kretena. — Malo dalje je nekdo napackal dečka, ki igra na piščal. in je pač mislil, da je ustvaril v slikarstvu epo-ho. Lok in strelo je vkomfioniral slikar v podobo, rdečo čepico je dal dečku in rdeč pas okrog ledij, v globini je dodal dve deklici s tenkimi nogami in upadlimi prsi, videti je bilo, da je prvotno narisal tudi psa, večjega od dečka in neklic, pa ga je pozneje zamazal. — Zraven je oljnata slika nage ženske, pravi zmazek, ne-poznanje proporcij ter naravnost neživljenjska prilepljenost posameznih udov, rok, nog. Zraven je portret mondenke, okrog nje vaze z ro-
Rim: Lateranska bazilika
žami, z rokami, polnimi hrepenenja in melanholije. Potem so tri slike treh deklet, treh modelov, ki so jih slikali trije slikarji in vzbujajo mnogo sočutja. Dekleta in slikarji.
Na sredi delavnice se igra otrok. Iz kovčega vleče pornografske karte in se igra. Zraven 6edi starka in pije čaj iz pločevinaste skodelice, potem pa se je strašno in tragično zazrla predse. Giavo j£ odprla na roko, noge puložila na pru-
čieo. Da preživlja sebe in tega otroka, zato nesrečno popravljajo tukaj ponesrečene slikarske plodove.
Čudni ljudje žive na Campo Marzio. Živ6 na ulicah, kamor so prenesli ves svoj imetek, jedo tukaj, pijejo in spijo pri odgrnjenih vratih. Veliko število otrok razgraja po ulicah, kakor na Trasteveri in v okrajih za Vatikanom, krčma, v katero v stop i m, je taka kot so vse
druge. Na izvesku ima napis »Terza categoria«, zraven pa napis z roko »Sabato trippa«. Tako se imenujejo popularni »vampi« v rimskem dialektu. Na neki drugi krčmi je napisano, da se dobe v četrtek »Gnocci«, a v petek »ceci«.
»Kako živite?« vprašam lastnika krčme.
»Benel«, odgovarja. »Se magna, se beve, se ride.«
V oslariji govore o življenju.
»Življenje je veselo,« je reklo dekle, sedeče na klopi.
»Življenje je težko,« je nasprotovala neka ženska, sedeča pod steno.
»La vita non vale na'cica«, je zaključil pogovor moški pri bufetu.
Prihajajo delavci, čepice in hlače imajo zamazane z apnom. Naroče kuhana jajca, prigri-zujejo kruh in ga zalivajo z vinom. Človek popije pol litra, potem še pol in nato še četrtinko. Nato letajo seveda ven v mestni pisoir. In tam je dobil toliko opevani lovor tretjo funkcijo: poleg tega, da služi za pesniške vence in za kuhinjsko začimbo, tudi razkužuje zrak ter velja za »Lotta contro le mosehe«. Dekleta sede pod obokom širokih vrat »redi kupa lovor jevega zelenja in pripravljajo to razkužilo, kakor da bi sedele v gaju in pripravljale vence za velik praznik.
Madonna del Parto je zaščitnica plodnosti in porodnic. Je postavljena v zlati vzdolbini pri vhodu v cerkev. Zelo je dolga, močna, lase ima ovite okrog glave. Božji sin stoji z eno nogo na njenih kolenih, z drugo se opira na steno. K njej nosijo ljudje vse. kar se izdeluje na Via del Pelegrino. Tam visi polno srebrnih src, zlatih uric, tisoče prstanov in zaponk, zapestnic, verižic, vojnih odlikovanj obenem s trakovi. Tudi predmeti, ki prinašajo srečo, potem korale, zlata lestvica, model človeške noge, model tanka i/ šti rinajstega leta, največ pa je ur, tudi slabših
_.,r:V, »___,:u
aiauu, /.cpliiu.
27
Dolarske hijene
»Zadnji čas je, da pokličeš Morlona. Saj se moraš z njim zgovoritilc opozarja stric I'addy. Palmer dvigne glavo. V njegovih očeh bere stric Paddy trmo, ki je sicer pri Grillu ni bil navajen.
»Tako, ti meniš, naj ga jaz pokličem!« spravi trmasto in jezno iz 6ebe Palmer. Vstane, stopi k oknu in gleda čez vrt na testo.
Vse njegove misli so ves čas strnjene na eno samo dejstvo: S Harleyem Mortonom pride tudi Gizela. Gizela je Grillova zaročenka, torej »njegova«. Na tej zaroki sloni vsa zveza med Mortonovim in Grillovim podjetjem. Če ne bo razdrta zaroka zopet obnovljena, se bo Ilarley Morton vnovič umaknil. V tem primeru se bo zrušilo vse, kar je rešila njegova predrzna igra. Prav zaradi tega je začel oklevati in ne ve več, ali naj prizna Gizeli vso resnico. Za to
se je namreč že odločil. Sedaj ga pa mučijo dvomi: Kaj bo storila Gizela, če bo zvedela resnico? Mogoče bo v kratkih nepremišljenih trenutkih podrla vse in povzročila nov polom.
Stric Paddy ogleduje svojega nečaka in začuden odkimava z glavo. Stopi k Palmerju, položi mu roko na ramo in pravi odločno:
»Jonny, Jonnv, pa si se res čisto spremenil!«
Palmer se zdrzne, prestrašen pogleda strica. Sam Bog ve, kaj misli stric Paddy s temi besedami.
»Toda stric Paddy, saj vendar veš...«
»Da, da, seveda vem... pa... kljub temu ne vem!«
Tako postane stric Paddy včasih kljub svoji dobrosrčnosti kar neznosen.
»Nekaj je čisto drugačnega na tebi, Jonny! Veš, včasih se mi zdiš še prav takšen kot si bil prej, kot te poznam od mladih nog. Ampak
to ie samo včasih. Tako v splošnem si se mi pa čunno odtujil.«
»Pozabljaš, stric Paddy, da se dolgo nisva videla!« ugovarja Palmer, ki se je pri tem že ugriznil v ustnice, saj nima niti pojma, kdaj sta se Grill in stric Paddy zadnjič videla.
»2e mogoče, že mogoče!« godrnja stric Paddy, prime Palmerja za rame in ga potegne k sebi. Dalj časa mu zvedavo gleda v oči in v obraz: »Povej, no, Jonny, čisto odkrito!« Stricu I'addyju gre beseda težko z jezika. Nerodno mu je začeti: »Povej mi no, če te ni morda vsa ta strašna zadeva preveč potrla. Veš, tako, da ti v glavi... no, da, saj razumeš, če nisi morda zaradi duševnih naporov še sedaj sem in tja malo zmeden?« Stric Paddy jeclja še nekaj naprej, jezen sam nase, da ne najde primernih besed, ki bi bile čim manj žaljive.
Palmer hoče v prvem trenutku vzrojiti, vendar se obvlada, skomigne z rameni in čez nekaj časa zamišljeno spravi iz sebe: »Tako hudo pač ne bo, stric! Res, ni se ti treba bati. Veš, res pa je, da je inoj spomin zadnje dni strašno popustil.«
»Vidiš, vidiš, Jonny,« nadaljuje stric Paddy ves srečen, »veš, mene je to takoj vznemirilo. Kar čutil sem, da si postal drugačen človek. Končno, saj popolnoma razumem. Saj te je morala že samo razdrta zaroka silno pretresti. Potem pa še vse drugo. Kar oprosti mi. Kot tvoj stari stric imam že pravico, cla govorim odkrito s teboj. Veš, včeraj zvečer sva se tudi s Char-leyem menila o tem...«
Stric Paddy sicer zapazi, kako se zdrzne Palmer, ki postane; še boli pozoren. Toda stric Paddy si tega ne "zna razlagati. Zato hitro govori naprej. »Da, da, s starim Charleyem sem govoril. Vidiš, in Charley te je že kot otroka zibal na kolenih. In tudi Charley je ves obupan nad teboj!«
»Toda, zakaj vendar, strici Res ne razumem, kaj bi...«
»Saj to je tisto. Tudi midva ne razumeval«
mu skoči stric v besedo. »Vidiš, stari Charley mi je marsikaj povedal. Na primer, kako si zadnje dneve čisto spremenjen. Prej nisi mogel trpeti cigaret. Same cigare si kadil... Kar nenadoma, od enega do drugega dne pa si postal strasten kadilec cigaret. Za cigare se še zmeniš ne.«
Palmer stisne zobe. Kar čuti, kako mu udarja rdečica v lica. Za zlomka, take malenkosti človeka izdajajo!
»Ne morem razumeti,« sliši Palmer strica in zdi se mu, da prihaja njegov glas nekje od daleč, res, ne morem razumeti, tla bi žganje človeka lahko tako strašno spremenilo. In to v tako kratkem času, v osem in štiridesetih urah. Charlev se mi je pritožil, da si mu prej vedno voščil lahko noč. Tudi nisi nikdar pustil, da bi šel Charley kasneje k počitku kot ti. Vedno si odšel šele potem v spalnico, ko je bil Charley že v svoji... Snoči pa je bilo prav obratno...«
»Toda stric, razumi vendar!« ga ustavi ves obupan Palmer. »Upoštevaj, da razburjenje zadnjih dni, ves nemir in ves obup vendar ne more brez vsakega sledu iti mimo mene, pa naj bi imel železne živce. Sedaj pa počneš tako, kakor, da ne bi bil tvoj nečak Jonny!«
Kar nehote je to ušlo Palmerju, katerega je podzavestno prevzela igralska strast že toliko, da je hotel izzivati. Stric Paddy ga nekaj časa mirno gleda, nato pa pravi premišljeno in počasi:
»Da, da, Jonny, če ne bi bilo to tako neverjetno in še bolj nemogoče, potem bi človek v resnici lahko mislil, da si nekdo drugi, ki je le pravemu Jonnyju hudo, hudo podoben, ampak...« Nejevoljen zmaje stric Paddy z glavo, ko vidi, kako je Palmer jezno nagu-bančil čelo. »Charley je včeraj že nekaj takega pripovedoval, pa sem mu seveda neumnost izbil iz glave.«
Palmerja je strah, da ne bo mogel več
vzdržati. 2ivci so mu prenapeti, vsi čuti do skrajnosti pozorni. Niti deset ur spanja, ki si ga je privoščil zadnjo noč, mu ni pomagalo. Z jezno in odklanjaiočo kretnjo se umakne za pisalno mizo in gleda molče predse. Saj si ne upa odpreti ust, ves v strahu, da bo po barvi glasu stric Paddy vendar le uganil, da ni pravi. Stric ga nekaj časa gleda, večkrat odkima z glavo in končno pravi pomirljivo: »Pusti vendar, Jonny! Kaj boš razzaljen zaradi tega, saj nisem tako mislil... Vsaka stvar zahteva svoj čas. Le počakaj, kmalu boš vse to prebolel in boš zopet stari!«
Palmer se oddahne, ker vidi, da je ta tako kočljivi razgovor že končan. Da bi odvrnil strica, začne sam govoriti o Mortonu. »To, kar si prej dejal, ima seveda svoj prav. Lahko bi sam poklical Mortona, ali ga celo obiskal. Toda meni se zdi, da to ne bi bilo prav... Prav v sedanjem položaju mu moram dokazati, da se lahko vzdržim sam in da ne potrebujem nobene pomoči.«
»Njegovo pomoč pa vendar...«
»Je že res... toda, zakaj naj bi to priznal. Do jutri ali do pojutrišnjem bom že vzdržal. Westeru banka sedaj ne sme prodati mojih delnic, saj glede tega nismo dogovorili niti odpovednega roka!«
Vse se v Palmerju upira misli, da bi stopil v stik z Mortonom. On sam dobro sluti, da je jedro njegovega odpora prav za prav v strahu pred prvim srečanjem z Gizelo. Če le more, skuša to neprijetno misel pregnati.
»Če te morda motim, lahko grem!« pravi stric Paddy nekoliko užaljeno, ker Palmer zopet molči.
Palmer odkima: »Ne, ne, stric! Toda pomisli, toliko stvari moram premisliti!« Nasmehne se pri misli, da se v vseh trenutkih, kadaT mu gre kaj navzkriž, vedno spominja Ellene Counter. Prav za prav je pričakoval, da bo novo osebno tajnico našel že zjutraj v delovni sobi.
F mita e milioni a Merano
Sadje in milijoni v Meranu
L'autunno a Merano ha richiami lrresistibili non soltanto per i raccolti, lussureggianti di frutta, ma anehe per la Sagra dei Milioni messi in premi. ~ Nel Gran Premio di Merano, che 6 la piu ricca corsa di cavalli italiana, verranno disputati premi per un milione. ~ La Lotteria di Merano che ž collegata eol Gran Premio, distribuirš, con estrazione a sorte fra tutti i possessori di biglietti, premi per circa 5 milioni. ~ Partecipa anehe tu a questa doppia festa della Na-tura e della fortuna. Con 12 lire puoi diventare milionario, acquistando un biglietto della Lotteria di Merano. Ma acquistalo oggi stesso, perchč la vendita si chiude improrogabilmente il 28 settembre
Jesen v Meranu te privlači z nepremagljivo silo ne samo zaradi preobilne trgatve raznega sadja, ampak tudi zaradi slavlja milijonov, vloženih v premijah. ~ Pri Veliki Nagradi Merana, ki je najbogatejša italijanska konjska dirka, bo šlo za milijonsko premijo. ~ Meran-i, ska loterija, ki je združena z =i Veliko Nagrado, bo razdelila z S žrebom med vse lastnike srečk g za približno 5 milij. premij. ~ g Udeleži se tudi ti tega dvoj-S nega praznika narave in sreče! g Z 12 lirami lahko postaneš S milijonar, če kupiš srečko g Meranske loterije. Toda kupi — jo že takoj danes, ker bo pro-f daja zaključena neodložljivo '	28. septembra.

Inserirajte v ,.Slovencu" I
Naš srčno ljubljeni
Tomaž PresI
f
nas je danes za vedno zapustil. Pogreb bo v soboto, dne 20. septembra ob pol štirili popoldne z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana - Trst, dne 18. septembra 1941.
Žalujoči ostali.
Mali oglasi
j Službe B
Dobe:
Daktilografkinjo
sposobno, z dobrim znanjem Italijanščine, iščemo za stalno službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 346 — 11.272. (b
Nlehanižarja
■r .
za različne pisalne stroje (tipe), izvežbanega, zmožnega Italijanščine — Iščemo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod St. 456 — 11.273.	<b

Kupujem
vse vrste cunj. Šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvtsjlb cenah. Alojz Grebeno, Vošnjakova ulica St. 4, telefon 84-26.
Suhe gobe
prodaš po najvišji ceni v trgovini Cuček, Sv. Petra cesta 13, tel. 31-85. (1
Zastopnika
Suhe gobe
prejšnje ln jesenske rasti kupi po najvišjih cenah
V. H. Rohrmann,
Sv. Petra nasip 27, telefon 29-15.	(k
za Ljubljano ln pokrajino, verzlranega v prodaji pisalnih ln računskih strojev, z dobrim poznanjem stroke, Iščemo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 678 — 11.274. (b
Mizarskega pomočnika
za furnirsko delo sprejmem. Nastop takoj. Ven-turlnl Ludvik, Uršičev štradon 50, Ljubljana.
Sveže gobe
tn lisičke za vlaganje kupuje večje količine trgovina čuček, Sv. Petra c. št. 13.	(k
Pohištvo
Elegantno spalnico
lz orehove korenine ugodno proda pohištvo Rož-manc, Podolnica, Horjul.
»Negnil«
proti irnllobl krompirja itd. Pol kg zadostuje za 1600 kg. Velja 18.60 lir. Trgovci znaten popusti Inž. Prezelj. LJubljana, Wolfova 8, tel. 84-78.
Sicilijansko vino
15»/», novo, nudi po 4.60 lir vagonske dobave, vsaka žel. postaja v Ljublj. pokrajini. Dobava direktna. Ivan škrlj, Logatec.

Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb. niče, enteL ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila.
Hatek & Mikeš
Ljubljana. Franiiikanska ulica
nasproti botela Union
Antične dragocenosti
preproge, slike Itd. Vam zanesljivo proda v komisijski prodaji »Umetnost«, Kolodvorska ulica št. 30, LJubljana.	(i
Kupujte pri naših inserentih
Legna da ardere iag-gio • rovere
acquistiamo forti quanti-tativi pagamento contro aperlura credito banca-rio. Indirizzare offerte:
Bnkova in hrastova drva
kupujemo v velikih količinah. Plačila po odprtem bančnem kreditu. Ponudbe naslovite na:
SEGHERIA D URBI ANO — RIVOLI (Torino)
Narolite ..Sloveniev koledar"!
j
TORINO* 18 35
VERMOUTH CORfl
oltre 100 anni di farna slovit že nad 100 let
Za Ljudsko tiskarno v Ljubliani: Jože Kramarit;
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenliii