191
Novičar iz domačih io ptujih dežel
Iz Dunaja.   V drugi seji deržavnega svetovavstva je gosp. nadvojvoda-predsednik zboru najpoprej na znanje dal, da kakor sta  ogerska  svetovavca  grofa  Appony-i in Andrassy v pervi  seji   za  svojo  stran   govorila,  želi  se već drugih svetovavcov  iz  drugih dežel  govoriti   za   svojo. Al ker bi   utegnilo   to   dolgo   terpeti   in   morebiti   tudi raz-dražiti slogo   in  bratinstvo  različnih  narodov cesarstva, je prosil predsednik gospode, naj opuste to, — kar se je tudi zgodilo;   le   samo   to  je   želel   škof   diakovarski,   gospod Strossmajer,   naj   se  saj   njegovo   ime   in   imena   vseh tistih njegovih tovaršev, ki so besedo poprijeti h o ti i, zapišejo v protokol,  da jih   dežela   zve. — Potem   so   bili zboru na  natisnjenih listih stroški   v prevdarek izročeni, ki   so   določeni   za  prihodnje   leto   1861   za   cesarjevo hišo, cesarjevo pisarnico, deržavno svetovavstvo, ministerski zbor,  ministerstvo  notranjih  oprav in za ministerstvo pravice. Po opravilnem redu bi se mogel vsak oddelek teh stroškov posebnemu odboru, ki šteje 7 odbornikov, poprej v pretres izročiti;  al grof C lam-M a rti niz se je potem vzdignil in v dolgem govoru dokazal, da najbolje kaže, ako se izvoli za to opravilo odbor z 21 odborniki,   ki naj prevzame   to  pretresovanje  in   po  svoji  volji   razdeli   to   delo med manjši odbore.    Zoper  ta   predlog  so govorili baron Gehringer,   grof Hartig  in  še   nekteri   drugi;   za   CIamov predlog pa   knez Salm,  ži. Mailath,   grof Andrassy,   grof Nostic, grof Auersperg in še nekteri drugi.    Sklep je obveljal po Clamovem predlogu; izvoljeni so bili po večini glasov: vitez Krajnski, baron Reyer, grof Auersperg, dohtar Hein, ži. Majer, knez Colloredo-Mansfeld, baron Sokčevic, dr. Strasser, škof Strossmajer, grof Andrassy, vitez Vrani -čaui, grof Merkandin,   grof Apponyi,   grof Clam-Martinic, grof St. Julien,   fabrikant  Schöller,   baron   Salvotti,   grof Szecsen, žl. Mailath, knez Auersperg in žl. Mocsonyi, — vsak  pervih pet  gospodov je   imel   čez   50   glasov za se; poslednji s ti rji po 24 do 26,   grofa Clam  in Apponyi po 30 glasov.   Iz tega  se more posneti razverstenje deržavuih svetovavcov.   — Dobro je opomnil žl. Mailath, da deržavni zbor v pretresovanji deržavnih stroškov in dohodkov ne sme samo golih številk pred očmi imeti, ampak tudi v prevdarek vzeti duševne o k olj šine, ki zadevajo celo deržavno življenje in tedaj tudi deržavno gospodarstvo. „Če je res   — je   rekel — da   nobena   vlada   ni   dražja   kakor tista,  ki vladuje nezadovoljne ljudstva,   mora tudi res biti, da tista  vlada je  najcenejša,   ki  šteje   največ  zadovoljnih Jjudi".   Stroški, kakor jih je ministerstvo za leto 1861 prerajtaio   in   so  deržavnemu  zboru  sedaj   v pretres   dani, znašajo za cesarja in njegovo rodovi no 5 milijonov in 962.909 gold., tedaj 113.400 gold. manj kakor letos, — za   cesarjevo   pisarnico   72.900   gold.,   — za   ministerski zbor 16.900 gold.;  — ministerstvo notranjih oprav  bo  po  tem prevdarku  za  svoje uradnike in druge potrebe   potrebovalo   39   milij. in 807.800 gold.; tudi žanri a rji so v teh stroških zapopadeni,   pri   kterih  se   ima 3 milijone in pol prihraniti;  sploh je stroškov tega minister-stva za  prihodnje  leto za  5 milij.  in 290.600 gold. manj; —  za  ministerstvo   pravice  in  njegove   uradnike je določenih 14 milijonov in 465.700 gold., tedaj za 1 milijon in   42.300   gold.   manj    kakor   letos;   —  stroški   za deržavno svetovavstvo so cenjeni na 289.600 gold. Vseh drugih stroškov za ministerstvo dnarstva, nauka, za vojaštvo itd. deržavni zbor še  ni dobil v prevdarek,  ker ministerstvo  še  ni   vsega dodelalo. — V četerti  seji je   bila deržavnemu   zboru  osnova   nove  postave za gruntne bukve v prevdarek izročena. Ogerski svetovavec grof Bar-koczy je  rekel,   naj  se  popred preise:   ali se res za to postavo tako mudi, da ima že zdaj na vcrsto priti; po nasvetu kneza Salma je bil odbor izvoljen, ki naj to reč po-pred prevdari;  ravno tako  se je  zgodilo  pri osnovi  nove
192
postave za poravnavo dolgov, kadar kdo na kant pride. Tako so sedaj 3 odbori izvoljeni, ki posamno izdelujejo svoje naloge, in še le potem, ko bojo svoje dela dokončali, jih bojo prinesli občnemu zboru v prevdarek in sklep.
—   Cesarski ukaz od 4. t. m. zapoveduje razpuščenje 6 kresijuih gosposk na Marskem in pa deželnega poglavarstva v O pa vi.
—   Ministerstvo notranjih oprav je 26. p. m. dovolilo, da tudi v Šlezii se od 1. dne prihodnjega mesca ne bo več tarifa za meso postavljala kakor je dozdaj navada bila; po celi deželi je mesarjem samim prepušeuo, ceno mesa ^določevati.
Štajarsko. V Gradcu se je ustanovil odbor, ki nabira doneske za spominek rajnega nadvojvoda Joana. S živo besedo vabi vse Štajarce in vse druge narode na-našega cesarstva, kterim je dobro znano, kaj je blagi gospod bil, naj se z velikimi ali majhnimi doneski udeležijo te slavne naprave. Darovi naj se pošiljajo v pisarnico graškega časnika (Comptoir der Grazer Zeitg. Nr. 150) v Gradec.
Iz Teruave 8. junija. Spet se bojijo naši gospodarji kobilic, kterih je lansko poletje sila veliko v naše kraje priletelo, in nam veliko koruze pokončalo. Zalegla je ta požrešna žival veliko jajčič, ki se ravno sedaj izlegajo; toliko več pa se jih bojimo, ker polje že tako le pičlo letino obeta.
Iz Krakova. Galiciškim deržavnim svetova v com so iz Krakova poslali sledeče pismo: 35Po živem našem prepričanji vse druge vladarstvene prenaredbe ne bojo teknile tako dolgo, dokler se nam novo življenje ne da z bistvom narodnosti, ki nam jo je Bog dodelil. Narodnost je mozeg življenja, svetinja vsakega ljudstva. V tem prepričanji se nadjamo, da Vi, častiti gospodje, ne böte pre-zerli nobene priložnosti, da se nam povernejo spet tiste pravice, ki nam jih dosihmal gosposke jemljejo; zlasti se potegnite za to: da naš poljski jezik bode v vseh šolah naše dežele učni jezik, brez kterega ni mogoče ohrauiti jezika naših očetov, pa tudi ne, prave omike razširjati po deželi; — da v naši deželi vse gosposke svoje sodniške in oskerbovavne opravila v deželnem jeziku opravljajo; — da vsi ukazi, ki jih vlada v teh zadevah oklicuje, se oklicujejo v domačem jeziku, kar se sedaj ne godi; — v vseh zborih, ki jih bojo imele prihodnje občine (srenje) \u deželni zbori, naj bo pripušen le domači jezik; — da se naše prizadevanje, pospešiti narodno omiko in slovstvo, ne overa in kakor znamenje prekucijnih namer ne natolcuje, ampak da ga vlada tudi v svojo skerb vzame in podpira. — To je, kar Vam v imenu celega naroda sporočujemo, — v vse druge potrebe kakor tudi v žalostni stan našega materialnega življenja se ne spušamo".
Laško. Palermo je v rokah Garibaldovih. Ko je neapolitanski general Lanca vidil, da nič ne opravi zoper Garibaldi-ta, ker so vsi mestnjani in celo ženske ž njim potegnile,   se je podal   k kralju v Neapolj   in   mu povedal,
kako stoji njegova reč; kralj je potem generalu oblast dal, da se proti pogodbami uda (kapitulira). 30. maja sta se snidla Garibaldi (v uniformi generala sardinskega) in Lanca na barki angležki in podpisala začasni prene-hek boja, zraven pa osnovala pogodbe za kapitulacijo. „Perseveranza" zagotovlja, da se je neapelitanski kralj popolnoma tistim pogodbam udal, kakor jih je Garibaldi določil; general Letizia je ž njim kapitulacijo podpisal. 7. dan t. m.je začela neapolitanska armada zapusati Palermo» Ali gre na Neapolitansko, ali se bo zbrala v M es ini v Sicilii, se še prav ne ve; Garibaldi nek hoče, da neapolitanska armada popolnoma zapusti Sicilijo. Kaj misli Garibaldi dalje početi, še ni znano; verjetno pa je, da bo še dalje segel. Novi vladni časnik v Palermi je že oklical začasno vlado in mnogo ukazov, s kterimi Garibaldi ustanovljuje novo vojaštvo in civilno gospodarstvo v poglavnem siciljskem mestu. Vidi se iz vsega, da vihar na Laškem še dolgo ne bo potihnil.
Iz Rima 2. junija. Spet je policija zasledila puntarsko družbo J?comitato italiano" ; zato so včeraj in predvčeranjim zaperli veliko ljudi. Sploh pa Rimci zlo mermrajo, da se jim prikrivajo prigodbe v Sicilii in da časuiki smejo le nea-politanske telegrame naznanjati.
Francozko. Iz Pariza 9. jun. Sliši se, da drugi oddelek toulonskega brodovja se je podal v Sicilijo.
Turčija. Iz Carigrada 31. maja. Kiiprusli paša je spet veliki vezir, ktero službo je pa pošteni mož le proti temu prevzel, da sme gospodariti po svoji volji, in da ga sultan ne sme odstaviti pred, dokler ne upelje na Turškem vseh prenaredb, ki jih je sultan obljubil uuanjim vladam.