Lelo
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ‘/«leta BO din, za •/< leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Pia-
TRGOVSKI LIST
Številka 61.
Uredništvo ln upravntttvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt
«. m »a»»Hublja Časopis za	trgovino,	industriio
fzliaia vsak Ponedeljek, fznata sred0 ta ^
Ljubljana, sreda 2. iuniia 1937
St 11.953. - TeL St. 25-63.
Cena
Ne uniiuite tredniegatt
Vedno je nevarno, kadar nastanejo v narodu prevelika socialna nasprotja, kadar je na eni strani samo velikanska množica onih, ki nimajo nič, na drugi strani pa majhna manjšina onih, ki imajo vse. Tako velika nasprotja povzročajo vedno nevarne socialne boje in še bolj nevarne revolucije. Zalo uvidevni državniki delajo pred vsem na to, da okrepe srednji stan, kajti z njim se uravnavajo prevelika socialna nasprotja in se odvrača nevarnost, ki bi iz njih mogla nastati.
Poleg tega pa je srednji stan za napredek naroda najvažnejši, ker srednji stan je nosilec narodne kulture in v njem je najbolj var no in krepko zasidrana narodna misel. A tudi gospodarstvo države, ki se more opreti na krepak srednji stan, je vse drugače trdno, ko gospodarstvo države, v kateri je srednji stan uničen. Država, ki se more nasloniti na veliko število zdravih gospodarskih enot, ne bo nikdar dopustila takšne gospodarske krize, kakor država, kjer so vsa gospodarstva osredotočena le v rokah nekaterih posameznikov.
Vse to so znane stvari, sto in stokrat izpričane od dejstev, sto in stokrat potrjene od prvih gospodarskih ljudi. Kljub temu pa moramo konstatirati, da se pri nas ta resnica prezira in da se srednjemu stanu ne posveča ona paž-nja, ki bi se morala..
Tako se stalno omalovažujejo vse zahteve naših trgovcev, obrtnikov in manjših tvorničarjev, a dostikrat tudi naših kmetskih posestnikov, zlasti gozdnih. Zaradi tega omalovaževanja življenjskih interesov pripadnikov naših srednjih stanov doživljamo naravnost neverjetne primere. Kdo more vendar prevzeti to odgovornost, če propadajo obrtniki, ker ne morejo vzdržati konkurence s kaznilnica-
Prav takšna nemožnost so tudi razni privilegiji, ki jih daje država za razne tudi neproduktivne posle. Razumeli bi, če bi dajala država vsem državljanom brez izjeme privilegije zato, da jih privabi k investicijam, da se poveča gradbena delavnost, da se ustanove nova podjetija in ustvarijo nove možnosti zaposlovanja. Toda baš te olajšave, ki so bile dane za nove hiše, so bile ukinjene, dočim so ostali v veljavi privilegiji za zadružne trgovine, zadružne hotele in zadružne gostilne. Kaj se res smejo dajati na škodo drugih davkoplačevalcev komu ugodnosti zato, da pride ceneje do svojega Pol litra vina! Ce so drž. nameščenci preslabo plačani — in da so preslabo plačani, smo baš mi ponovno trdili — potem naj država te plače zboljša,
Napačno je nadalje, da se favo-J^zirajo industrijske prodajalne na skodo samostojnih trgovin. Ne bo dobro za državo, če bi ta sistem P°Polnoma zmagal, kajti nekaj drugega je, če dajo te filiale sa-kruh za nameščenca ali za samostojnega trgovca. Veliko gospodarskih enot, ne množica slabo Bačanih nameščencev, je v korist
državi. Isto velja tudi za nabav-ljalne zadruge in konsume. Z njimi se tudi v najbolj ugodnem primeru ustvarjajo le priboljški, ne pa gospodarske vrednote.
Črna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do
15.	maja 1937.*
OTVORJENI KONKURZI:
Beograd: Vukadinovič Kosta, Beograd.
Donavska banovina:	šlezinger
Avgust, Novi Bečej.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Vrbaska banovina: Kuruzovič N. Svetozar, Banja Luka.
Primorska banovina:	Alfirevič
Ivan j Šibenik.
Drinska banovina: Vizler Oskar, Sarajevo, Prestolonaslednika Petra ulica 33.
Zetska banovina: Tedeschi Mi-ljenko pok. Petra, Korčula; Nikolič Tripo, Tivat.
Donavska banovina: Pajič Marija, Novi Bečej.
Beograd: »Lidija«, BeogTad, Ko-larčeva ul. 2.
KONČANI KONKURZI:
Drinska banovina: Papo Mena-hem Avram, Sarajevo.
Donavska banovina:	Živkovič
Ivan, Smederevo.
Vardarska banovina: Stojanovič Vladimir, Cma Trava.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina: Festetič Gu stav, Sisak; Holjevac Ivan, Križ polje.
Drinska banovina: Dimitrijevič i Matič, Obrenovac; šakič Šalih, Brčko.
Moravska banovina: Kojadlnovič S. Zorka, Jagodina.
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, ko o rokih, kvotah itd., v tajništvu društva.
ftft
Druga plat „idealnega dela
Skorai 1 miiiion izgube pri Kreditni in potrošniški zadrugi žeieznitarskih uslužbencev
v Zagrebu
Baš te dni čitamo v listih, seveda tudi v naših slovenskih dnevnikih, kako silno krivične so zahteve trgovcev, da se odpravijo privilegiji nabavljalnih in kon-sumnih zadrug, ker da zaslužijo te zadruge zaradi svojega »idealnega dela« vso podporo javnosti in države. Kako pa to »idealno delo« izgleda v resnici, so pokazali že mnogi polomi zadrug in konsumov, ko je morala država na desetine milijonov dinarjev žrtvovati za sanacijo teh zadrug, in to je znova pokazal občni zbor Kreditne in potrošniške zadruge železničarskih uslužbencev v Zagrebu, ki je bil preteklo nedeljo.
Zagrebške »Novosti«, ki tudi rade kažejo svoje simpatije za zadružništvo, poročajo o tem občnem zboru naslednje:
Danes (v nedeljo, dne 30. maja) je bila v Železničarskem domu v Zagrebu letna skupščina Kreditne in konsumne zadruge železničarskih uslužbencev. Zadruga je bila ustanovljena že leta 1925. s ciljem, da daje svojim članom cenena posojila ter da z odpiranjem blagovnih konsumov zadosti potrebam članstva. Delež v blagajno zadruge je znašal za posameznika 300 dinarjev, vsak pa je mogel vplačati tudi več deležev ter je mogel vsak dobiti na podlagi tega deleža posojilo do 1000 din. V zadnjih letih pa je stanje zadruge stalno nazadovalo ter je bil z odlokom trgovinskega ministrstva postavljen zadrugi za komisarja g. Oto Kment. Najprej so se morali pregledati računi, proučiti dolgovi in terjatve in potem sklicati glavna skupščina, ki naj odloči o nadaljnji usodi zadruge. Zaradi obilice gradiva se je to zgodilo šele sedaj. Skupščino je otvoril predsednik Gjuro Bubalo,*ki je pojasnil stanje zadruge. Za njim je dobil besedo komisar Kment, ki je izvajal: »Vem, da bo danes viharno, toda prosim vas, da ste razsodni, ker dejstev ne boste odpravili niti zgrda niti zlepa. S sklepom ministrstva sem bil imenovan za komisarja. Nisem vedel, kam pridem. Z vseh strani so mi prišepetavali: ,Predribali te bodo!‘ Danes pa sem mnenja, da me ni nihče predribral in da vam bom mogel dokazati, da bi se zadruga morala pokopati že leta 1932. Že po kratkem času je zahtevalo od mene ministrstvo odplačilni načrt. Kakšen odplačilni načrt, če pa nič ni! Ni niti sredstev, da bi se plačala najemnina in 'plačali nameščenci!
Po pregledu knjig moram ven darle reči, da ni bilo treba, da bi zadruga prišla tako daleč.
Že leta 1929. se vidi na sami seji, da so smatrali nekateri odborniki zadrugo kot sredstvo, ki naj služi njihovemu zaslužku. Šlo se je tako daleč, da so se plačevale plače ne
po 600 in 400 din, temveč po 5000 dinarjev.
Največja zabloda je bila, ko se je, ne vem zakaj, ustanovil nabav-ljalni oddelek v zadrugi. Ta oddelek bi mogel uspevati, če bi nabavljal to, kar nameščenec potrebuje in zahteva. Toda naročila so se dunajska blaga v vrednosti 1 milijona din, plačalo pa se je v menicah, ki so zapadle v določenih rokih. Od leta 1929. pada zadruga vedno niže. Menjali so se odbori, prišlo je do poravnave, ki je veljala zadrugo 100.000 din. Toda, kaj je pomagala poravnava, ko pa zadruga že takrat ni bila aktivna. Nabavljeno blago je bilo inventarizirano po istih cenah, po katerih je bilo nabavljeno, pa čeprav je takrat na tujih trgih bilo vredno le še polovico. Zmanjkalo je denarja in na razne načine so se nabavljala posojila proti ogromnim obrestim.«
Komisar govori nato o slabem poslovanju zadruge. Sestavljale so se lažne bilance, nekaterim zadružnikom so se obresti računale drugim pa zopet ne! Potem je prišla likvidacija. Pri tem razloži komisar Kment, da sta dva načina likvidacije. Tiha likvidacija je tista, pri kateri bi vsak član izgubil svoj delež in bi moral plačati še en delež, da bi se omogo-
čila likvidacija zadruge. Drugi način je likvidacija s pomočjo sodišča. Ta je mnogo dražja, ker se tu pojavijo nakrat novi veliki stroški. Pri takšni likvidaciji jamči po pravilih vsak član z dvakratnim deležem. To pomeni, da bi mogel posameznik, ki je imel 10 ali več deležev izgubiti tudi do 10.000 din.
Po poročilu komisarja Kmenta je bila prečitana bilanca zadruge, iz katere se vidi, da je znašala izguba v letu 1935. 564.477*91 din, v letu 1936. pa 385.290*56 din, skupna izguba torej 949.768*47 din.
Na zahtevo članstva je bil pre-čitan seznam dolžnikov, ki dolgujejo skupno 263.813 din. Pri imenovanju posameznih imen je nastal silen krik. Nato je bilo pre-čitano poročilo nadzornega odbora, ki pa pri prvem glasovanju ni bilo odobreno. Nato se je razvila zelo živahna debata, v kateri je večina najprej zahtevala, da se izvrši likvidacija s pomočjo sodišča in da se krivci iz upravnega in nadzornega odbora od leta 1929. dalje pokličejo pred sodišče. Po daljši debati pa je bil sprejet predlog, da zadruga likvidira tiho, in da plača vsak član še en delež po 300 din. Črtajo se vsi fondi in seveda tudi vsi deleži. Nato se je izvolil likvidacijski odbor.
Tako je to »idealno delo« spravilo zadružnike ob vse deleže, poleg tega bo moral plačati vsak še en delež, zadruga pa preneha z milijonskim deficitom. V resnici »idealno delo«, ki zasluži tudi največje privilegije.
Kaj pa pravijo k temu »idealnemu delu« vsi oni, ki nasprotujejo zahtevam trgovstva?!
Zatiranie
konkurence
V težki konkurenci se prav čestokrat uporabljajo načini in metode poslovanja, ki niso v skladu z dobrimi običaji. In Čim težje so razmere, tem hujši so izrodki, ki se pojavljajo v medsebojnem tekmovanju. Med najmilejše, toda najbolj razširjene in zato tudi zelo škodljive načine nelojalne konkurence spada dajanje nagrad (premij) v svrho pridobivanja novih odjemalcev.
Po § 32. zakona o pobijanju nelojalne konkurence je v trgovini ali ob izvrševanju kakšnega dela ali posla gospodarskega značaja prepovedane zaradi privabljanja
potrošnikov obetati in dajati nagrade v denarju, blagu ali kakršni koli drugi obliki. Prestopki se kaznujejo po § 34. istega zakona. Vendar je pri zasledovanju takih prekrškov postopek upravnih oblasti tako počasen, da postanejo zakonski predpisi o pobijanju premijskih poslov skoraj iluzorni. Tudi ne vsebuje zakon določb, po katerih bi se moglo pri kazenskih postopkih radi prepovedanih premijskih poslov že pred končanim ]>ostopkom prepovedati nadaljnje dajanje premij in zapleniti predmete, ki so se uporabljali v svrho protizakonitega privabljanja po-
trošnikov. Tudi tolmačijo nekatere upravne oblasti predpise tako, da se more kot izvršilca dejanja smatrati samo trgovca, ki prodaja blago neposredno konsuinentu, ne pa producenta ali veletrgovca. Da bi se postopek pospešil in da bi se kazenski postopek razširil na vse osebe, v katerih korist je šel premijski posel, je izdalo ministrstvo trgovine in industrijo kr. banski upravi v Ljubljani pod II. br. 15.549/u od 14. maja 1937 naslednje naročilo:
1. naj ukrene potrebno, da so kazenski postopek po § 34. zakona o pobijanju nelojalne konkurence radi prekrškov po § 32. citiranega zakona tako v I. kakor v II. instanci izvede z največjo hitrostjo v svrho pobijanja nedovoljenih premijskih poslov že ob samem začetku. Kr. banska uprava naj vodi evidenco o tem, ali in kako se izvajajo odredbe, ki jih bo izdala glede tega vprašanja;
2. naj se za kršitelja prestopkov po § 32. zakona o pobijanju nelojalne konkurence smatra ne samo' trgovec, ki prodaja neposredno konsumentu, ampak tudi vsaka druga oseba, ki kot producent, veletrgovec ali posrednik na kateri-kol i način posreduje ali pripomore k temu, da se da v promet blago z nagrado v svrho protizakonitega pridobivanja potrošnikov.
Ni nam še znano, kakšna navodila bo izdala banska uprava na podlagi gornjega razpisa ministrstva. Želeli bi le, da se vsak prestopek nelojalne konkurence kaznuje najstrože in da sc kazenski postopek izvrši čim hitreje, ker postanejo sicer še tako dobro zamišljeni predpisi glede pobijanja nečedne tekine brezpredmetni. Zakonu se mora v praksi pomagati do polne veljave, da se tako iztrebijo vsaj najhujši primeri nelojalnega poslovanja, ki je zlasti v zadnjem času zavzelo že tak obseg, da v resnici ogroža temelje poslovne morale, ki jo je tako skrbno čuval vsak slovenski trgovec.
Lovska razstava na spomladanskem velesejmu
ne bo zanimiva samo za lovce in ljubitelje narave temveč tudi za vse, ki se zanimajo za turistiko in tujski promet. Pokazala bo, kje, koliko in kakšno divjad ima Slovenija in kaij naša lovišča lahko nudijo tujcem v zabavo in razvedrilo. Kot dostojno zabavo moremo razvajenemu tujcu za enkrat nuditi samo lov, ki ga more delj časa zadrževati pri nas, oziroma večkrat privabiti v deželo. Vsakdo bo pa na razstavljenem kapitalnem rogovju lahko spoznal, kaki svetovni lovski rekordi so še skriti po naših loviščih.
Ali se nam obetajo boljši časi?
Tako se bodo spraševali obiskovalci spomladanskega ljubljanskega velesejma pri ogledovanju vseh krasot, novosti in najpraktičnejših izumov na impozantni razstavi najraznovrstnejših avtomobilov. Doma smo res pesimisti, toda bogate inozemske avtomobilske tovarne že morajo vedeti, da se bo tudi pri bas glede cest obrnilo na bolje, drugače ne bi bile za razstavo priglasile tako ogromne izbire osebnih in tovornih voz ter motornih koles. A tudi kolesarje bo mnogovrstna izbira koles navdala s skoraj že izgubljenim upanjem, da se bodo v kratkem vozili po gladkih tlakovanih cestah.
Pred zasedanjem mednarodne konference dela
Mednarodna konferenca dela se sestane dne 3. junija v Ženevi na svojem 23. zasedanju. Predvsem bo razpravljala konferenca o skrajšanju delovne dobe, zlasti v tekstilni, kemični in grafični industriji, za katere naj bi se uvedel tedenski 40urnik. Nadalje bo razpravljala konferenca o predlogu, da se smejo sprejemati v industrijska podjetja vajenci šele s 15. in ne že s 14. letom. Končno bo konferenca razpravljala o javnih delih ter o izvedbi že sklenjenih konvencij.
Na čelu naše delegacije je minister za socialno politiko Cvetkovič. Člani delegacije pa so Dušan Jc-remič za vlado, Gjorgje čurčin za delodajalce in Bogdan Krekič za delojemalce. Kot eksperti so določeni za vlado: Milena Atanacko-vič, dr. Marij Krmpotič, Branko Petrovič, Mirko Latas in Despot Ostojič; za delodajalce: dr. Adolf Golia in Vuk Zivadinovič; za delojemalce pa: Evgen Štark in Lovro Jakomin.
Delegacija je torej prav zelo številna.
Najbolj učinkovita prodaja knjig
Pred kratkim smo poročali, kako se našim trgovcem vsiljuje srbska knjiga o poslovnem davku,’ ki je za navadnega poslovnega človeka čisto nerabna, ker je slabo in čisto nekritično sestavljena.
Sedaj toži v »Politiki« neki učitelj, kako se tudi učiteljem kratko-malo ukazuje, da morajo kupiti to ali drugo knjigo. Tako je nedavno dobil od šolskega nadzorništva knjigo »Vzorna narodna šola v Beogradu« z uradnim nalogom, da to knjigo za sebe kupi in pošlje zanjo 25 din. Učitelj k temu nalogu dostavlja, da ni vedel, kaj naj stori. Če je knjiga kaj vredna, potem je pač ni treba na tak način vsiljevati. Če pa ni nič vredna, zakaj pa jo kupovati. Že je hotel knjigo vrniti, a se je spomnil ukaz je ukaz! In je seveda knjigo plačal!
Takšnih primerov je vse polno in menda bomo kmalu prišli do tega, da bodo v Jugoslaviji uspešni avtorji samo tisti, ki imajo po ministrstvih strice, ki bodo nakup knjig kratkomalo ukazali.
Starostna preskrba trgovskih nameščencev
Iz poroiila	predsednika
na občnem zboru Trgovskega društva ..Merkur"
V gospodinjski razstavi Zveze gospodinj
v paviljonu »K« bo letos prikazano vzorno stanovanje z vsemi pridobitvami današnjega časa. Vzorna tla in ekonomična izraba kuri va v kuhinji, praktična razdelitev sob in priteklin, lepa in enostavna oprema z vsem potrebnim, bodo vzor snujočim se domovom, a tudi za že obstoječa stanovanja bo dala razstava pobudo praktičnim pre ureditvam.
V veliki dvorani istega paviljona bo vsako popoldne in zvečer revija domače oblačilne obrti vedrimi točkami, varietejne umetnosti.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 29. maja objavlja: Od ločbo kr. namestnikov o ustanovitvi generalnega konzulata v Cu-rihu — Uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet — Pre poved uvoza semenja kulturnih rastlin s certifikatom modre barve iz Romunije — Uredbo o izpre membah in dopolnitvah spiska luksuznih predmetov k uredbi o odmeri in pobiranju davka na luksus — Avtentično tolmačenje odst. 8. čl. 2. v zvezi s čl. 54. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Prenehanje klirinške pogodbe s Češkoslovaško — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
V svojem predsedstvenem poročilu se je dr. Windischer dotaknil tudi starostne preskrbe trgovskih nameščencev ter o tem vprašanju izvajal:
Ko se je v Avstro-Ogrski v letih 1907 in 1908 pripravljalo pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev, v naših krajih ni bilo niti med trgovci niti med trgovskimi sotrudniki skupnega zavzemanja za to, da bi veljalo starostno zavarovanje tudi zanje. Predvsem je bila čakalna doba jako dolga za starostno zavarovanje, obetane rente pa skromne. Pa tudi razmere v naši trgovini so bile docela drugačne. Število trgovinskih obratov je bilo razmeroma majhno. Mnogo gospodarsko ugodnih krajev je še bilo, kjer ni bilo trgovcev. Razčlenjenost v trgovini je bila vobče še majhna. Posamezne stroke celo v naših večjih središčih niso bile ločene in specializirane v današnjem obsegu. Gospodarski položaj v trgovini ni bil slab. Priden in sposoben mlad trgovec je lahko računal na dosti dobre dohodke, ki so mu navadno omogočali, da je mogel misliti na preskrbo v starosti. Trgovski naraščaj je živel kar v patriarhalnih razmerah pri svojem gospodarju. Gospodar in uslužbenci so bili nekaka gospodarska družina. Mladi trgovci so smeli računati, da postanejo še v krepkih letih samostojni trgovci.
Tako tedaj še ni bilo budne skrbi med trgovskim naraščajem za opešana leta, ker so računali s tem, da bodo nekako s 30. letom začeli na svoje. Tudi mladi ljudje so bili varčni. Za prvo silo je imel mlad trgovec vsaj nekaj prihrankov. Razen tega je pa bilo v tistih solidnih časih, ko je bilo v celi kronovini Kranjski na 400.000 prebivalcev na leto kakih 5 konkur-zov, začetniku dobrega slovesa lahko dobiti blagovni kredit deloma pri svojem prejšnjem gospodarju deloma pri vnanjih velikih trgovcih in tovarnarjih.
Počasi pa so se razmere izpre-minjale. Razvoj hiti dalje. Število trgovinskih obratov je naraščalo, osobito zadnja leta velike vojne in v tistem metežu po veliki vojni, ko se je vse gnetlo v trgovino in prekupčevanje. Razčlenjenost trgovine je napredovala po številu obratov pa tudi po delitvi na specialne stroke. Celo v majhnih in odmaknjenih selih so se začele trgovine, četudi manjšega obsega Vse te izpremembe so privedle do tega, da je med trgovskim naraščajem vedno več takšnih, ki ne računajo več na to, da se osamo svoje. Tesno je za prostor, trdo je trenje v gneči. Tako pa mora znaten, če ne pretežen del trgovskih sotrudnikov dandanes misliti na starostno zavarovanje. V praksi se danes že večkrat kar trdo pokaže, kako neprijetne in za posamezni ka žalostne so posledice dejstva, da trgovski sotrudniki predvsem prodajalci niso bili prevzeti svoj-čas v pokojninsko zavarovanje za^ sebnih nameščencev.
Naše društvo je že zgodaj začelo opozarjati, da je vsaj skromna starostna preskrba uslužbenca interesu dobrega gospodarja sa mega, kateremu bo za starost preskrbljen sotrudnik vse bolje opravljal službo. Tudi se je med sotrudniki samimi začelo gibanje, da veljaj starostno zavarovanje tudi za trgovske prodajalce. Mnogo gospodarjev je bilo dalekovidnih dovolj da so prostovoljno zavarovali svoje uslužbence pri Pokojninskem zavodu. Dejansko tudi trgovsko po možno osebje po svoji izobrazbi po načinu dela in življenja spada med privatne nameščence, ki so zavarovani pri P. Z. Tudi Pokoj-
ninski zavod sam se je že ob raznih prilikah zavzemal za priključitev trgovskega pomožnega osebja v svoje območje. Žalibog to prizadevanje še ni vodilo do uspeha, dasi je danes tudi med konservativnimi gospodarji dozorelo prepričanje, da je potrebno in koristno glede uslužbencev misliti na čas, ko je delovna sila odpovedala. Gospodarjevo stališče je veliko lažje, socialna odgovornost razbremenjena, ako ne grozi postar-nim uslužbencem beda.
Zavarovalna misel je zadnje čase pri nas zelo napredovala, in se bliža čas, ko bo pokojninsko zavarovanje privatnih uslužbencev razširjeno na vso državo. To razširjenje je ne samo zmaga socialne pravice in kulture, marveč je tudi pravična izravnava socialnih bremen na gospodarska podjetja vseh vrst v naši državi. Doslej je položaj v naši državi različen. Konkurenčni pogoji so za prizadeta gospodarska podjetja neenaki. Trajno pa ne more veljati, da je gospodar vseh vrst v Sloveniji najbolj prizadet po javnih dačah in socialnih bremenih. Pri tem napredovanju pokojninskega zavarovanja pa žal doslej nismo uspeli, da bi se prevzelo v starostno zavarovanje oziroma v invalidno zavarovanje tudi trgovsko pomožno osebje, predvsem prodajalci in prodajalke.
Napovedano je pa medtem in bo gotovo tudi izvršeno razširjenje delavskega zavarovanja za starost in onemoglost in smrt. Obstoječe socialno zavarovanje bo dopolnjeno in pridemo v bližnjih mesecih do važne izpopolnitve socialne preskrbe v naši državi.
Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt bo po novih določilih obsegalo tudi trgovsko pomožno osebje. Lahko bi rekli, da je nekaj bolje nego nič in dali hvalo izboljšanju dosedanjega položaja. Mislim pa, da je slej ko prej pravilno zastopati misel, da bi razširjenje socialne preskrbe, v kolikor se tiče trgovskega pomožnega osebja, bilo pravilneje izvesti tako, da bi prišlo zavarovanje po Pokojninskem zavodu. V tem pogledu bi veljalo potruditi se in začeti akcijo po prizadetih zastopstvih. Dejstvo je
vendar, da pri zavarovanju za primer bolezni in nesreče že velja za trgovsko pomožno osebje glede za-varovatelja, nosilca zavarovanja izjema. Mnogo, če ne pretežno število teh uslužbencev je pri Trgovski bolniški blagajni, odnosno dopolnilno pri Trgovskem in bolniškem podpornem društvu, ki je zlasti, odkar ima svoj sanatorij, dragocene važnosti za prizadete interesente.
Zavetišče za gospodarje
Ko govorim o izpremenjenih prilikah v trgovini, je treba opomniti, da je med srednjimi in malimi trgovskimi in obrtnimi gospodarji cela vrsta takih, ki dandanes težko žive in z muko izhajajo celo v normalnih razmerah. Če pa pride bolezen, le malo dolgotrajnejša, ter se vseli nesreča v hišo gospodarja, nastane navadno prav ne-všečen položaj. Rada se oglašata beda in skrb za najpotrebnejše. V bolezni in nezgodi je za gospodarsko šibke gospodarje trgovskega in obrtnega stanu položaj kar slabši nego za delojemalce, ki imajo vsaj najpotrebnejšo pomoč v bolezni in nesreči. Preudarni gospodarji zlasti v ljubljanskem Združenju trgovcev so že mislili na to, da je treba bodisi v okviru obveznih organizacij bodisi dobro-voljno poskrbeti za pomoč in pod poro v sili in nesreči. Ali te dobro-voljne naprave ne morejo prav naprej in je res morda, da brez obveznosti ni mogoče doseči zaželje-nih uspehov. Osobito po mestih je danes prilika, mnogo radi nevšeč-nih in kritičnih razmer zadnjih let, opazovati, kako nekdaj krepki in prizadevni trgovski in obrtni gospodarji pridejo v silo in revo, ne da bi se jim mogle očitati lahkomiselnost in brezbrižnost. Mislimo, da bi bilo pri nas v Ljubljani čas, da začnemo misliti na zgraditev zavetišča za obubožane trgovske in obrtne gospodarje. Taka stvar ne gre preko noči, ali po različnih upravah in kompetencah bi se dalo ob dobri volji v kratki dobi priti do fonda, ki bi omogočil uresniče nje živo potrebne socialne naprave: zavetišča za trgovske in obrtniške gospodarje.
Rockefellerjev petrolejski koncern
Standard Oil Company of Ohio, prvo petrolejsko podjetje, ki ga je ustanovil leta 1870. John D. Rockefeller s kapitalom 1 milijona dolarjev, lahko imenujemo matico pozneje tako ogromnega koncerna Standard Oil Co. Družba se je hitro razvijala, njen akcijski kapital se je naglo dvigal iz leta v leto in je že leta 1872. narastel na 2,5 milijona dolarjev, naslednje leto pa že na 3,5 milijona. Po 12 letih obstoja je imel Rockefeller že monopol nad proizvodnjo in prodajo petroleja v Združenih državah Severne Amerike. Leta 1882. je pridružil družbi še razna manjša cvetoča podjetja pod firmo Standard Oil Company of New-Jersey. Ko se je zaradi zakona proti trustom vodil dolga leta proces proti koncernu Standard Oil, se je koncern leta 1902. na zunaj sicer razšel, dejansko pa je še obstajal. Posamezne družbe sicer niso bile več tako tesno povezane med seboj in so si včasih celo konkurirale, obstajala pa je vendar med njimi neka finančna vez in pa pokorščina do hiše Rockefeller. Standard Oil Co. of New-Jersey je še nadalje ostala glava koncerna in obenem najmogočnejša petrolejska organiza-
cija sveta s 50 podružnicami po vsem svetu.
Družba ima 90.000 delničarjev, večino delnic pa imajo Rockefellerji oziroma njegova skupina. Celotni akcijski kapital Standard Oil Co. znaša danes 638 milijonov dolarjev, aktiva pa 1.771 milijonov dolarjev. Vodilna družba Standard Oil Co. of New-Jersey je sama za četkom letošnjega leta zaposlovala 49.424 oseb, njene podružnice Združenih državah in v inozem stvu pa 129.353, skupno torej okoli
180.000	delavcev in nameščencev Lani je znašal čisti dobiček druž be 97,8 (leta 1935. 62'9) milijona dolarjev nasproti 121 milijonom v dobi največje konjunkture 1. 1929
v	barva, plesira Id
Ze v 24 urah ssr.EE
itd. Skrobi In gvetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere. suši, monga In lika domače perilo
tovarna JO S. R EIC *
Poljanski nasip 4-fl Selenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72.
rnlidčne vesli
Nemška vlada se je odločila zaradi bombardiranja križarke »Deutschland« po španskih vladnih letalih na težke represalije.
Nenadoma so nemška oklcjpnica »Admiral Scheer« in več nemških rušilcev začeli bombardirati mesto Almerijo, na katero so vrgli 200 težkih granat. Bombardiranje je povzročilo velikansko razdejanje po mestu in več sto ljudi je bilo ubitih, nekateri še v spanju. Napad na mesto je bil namreč izvršen v zgodnjih jutranjih urah.
Nemška vlada je nato sporočila londonskemu odboru, da izstopa iz tega odbora, ker ne more sodelovati pri mednarodni kontroli, dokler ne dobi popolnega zadoščenja. Nadalje sporoča nemška vlada, da je naročila vsem nemškim bojnim ladjam, da streljajo na vsako spansko letalo, na vsako špansko vojno ali trgovsko laidjo, ki bi se jim približala. Vse nemške vojne ladje so dobile naročilo, da se takoj umaknejo na odprto morje.
Bombardiranje Almerije je napravilo po vsem svetu naj večji vtis. Svetovno mnenje je nad tem bombardiranjem ogorčeno ter poudarja, da bi Nemčija na vsak način morala počakati na rezultate preiskave, preden se je odločila k takšnim represalijam.
Vlada v Valenciji opozarja, da so vladna letala metala bombe na nemško križarko »Deutschland« v samoobrambi, ker je ta streljala na nje. Vlada nadalje opozarja, da nemške ladje v pristanišču Ibizi ter na Balearskih otokih sploh nimajo nič iskati, ker jim je poverjena kontrola v popolnoma drugem odseku in ker so nemškim kontrolnim ladjam kot oporišča določena pristanišča v Sev. Afriki.
Angleška vlada je takoj, ko je zvedela_ za bombardiranje nemške križarke, opozorila nemško vlado, naj se s svojimi protiukrepi ne prenagli, ker bi se sicer mogel že itak napeti položaj nevarno poslabšati.
Italijanska vlada se je popolnoma pridružila nemškemu stališču in sporočila v London, da tudi ona izstopa iz londonskega odbora. V
odbor bi vstopila šele potem, ko bi dobila zadostno jamstvo, da se podobni napadi na ladje ne bodo več ponovili. Seveda pa tudi italijanski tisk z vso vnemo sekundi-ra nemškemu tisku.
Nemški listi so izšli s črnim robom, ko so objavili vest o napadu na križarko »Deutschland«. V vsej Nemčiji je bilo proglašeno narodno žalovanje. Vsi nemški listi izjavljajo svoje prepričanje, da bo nemška vlada znala varovati nemško dostojanstvo. Vsi nemški listi tudi pišejo, da je samo bolj-ševiška Rusija kriva, če so se španska vladna letala upala bombardirati nemško križarko. Moskva da hoče s tem preprečiti vsako zbližan j e med Nemčijo in zapad-nimi silami.
Energični opomini Anglije in Francije Berlinu, naj Nemčija ne tira stvari do skrajnosti, so imeli uspeh, zlasti še, ker so bili podprti z ukazom, da morajo biti francoske in angleške bojne ladje pripravljene, da na prvo povelje odplujejo v španske vode.
Nemčija je nato obvestila Anglijo in Francijo, da ne bo izvajala proti valencijski vladi nobenih novih represalij. Enako sporočilo je dala tudi Italija.
Ker Nemčija in Italija ne sodelujeta več pri mednarodni kontroli, so prevzele njune odseke francoske in. angleške vojne ladje.
Močno je učinkovalo v Berlinu tudi to, da je v istem času in v enaki obliki opozoril nemškega veleposlanika v Washingtonu ameriški zun. tajnik Hull na težke posledice, ki bi mogle nastati, če bi Nemčija gnala stvari do skrajnosti. Ta solidaren nastop U. S. A. s Francijo in Anglijo za ohranitev evropskega miru je imel popolen uspeh.
Med diplomati se vodi sedaj debata, kdo je glavni krivec za zadnje dogodke. Zlasti se razpravlja o tem, če ima Nemčija sploh pravico, da na lastno pest izvede takšne represalije, kakor je bombardiranje Almerije. Vse pa kaže, da bo ta debata končana s kompromisnim predlogom Anglije, da bo namreč londonski odbor obžaloval tako postopanje španskih letalcev ko bombardiranje Almerije po nemških ladjah in da bo s tem ves konflikt poravnan.
Japonska vlada generala Hajaši-ja je morala zbog odpora obeh največjih japonskih strank vendarle odstopiti. Mandat za sestavo nove vlade je dobil princ Kanoja, predsednik gosposke zbornice. Novi mandatar krone je izjavil, da bo skušal sestaviti vlado, ki bo mogla delati s parlamentom.
Denarstvo
Prva hrvatska štedionica
Za občni zbor je sestavila uprava Praštedione daljše letno poročilo, iz katerega se vidi, da se je stanje hranilnice zelo zboljšalo.
Tendenca uprave je, da se novo poslovanje v banki poveča, staro pa zniža, da bi končno ostalo le novo poslovanje. Poročilo kaže, da se ta tendenca tudi uresničuje.
V novem poslovanju so se leta 1936. dvignile vloge od 164 na 232 milijonov din, upniki pa od 19 na 27 milijonov din. Skupno ima novo poslovanje 264 milijonov lastnega in tujega denarja. Ta je naložen (v milijonih din) takole: gotovina 75,9, boni fin. min. 15,6, drž. papirji 27,7, menice 11,5, kratkoročna posojila 130,2 in razni dolžniki 2,7. Če bi Narodna banka odprla Praštedioni večji reeskontni kredit, bi mogla banka znižati gotovino, ki ne donaša nobenih obresti. Dobiček bi se s tem povečal in sanacija zavoda bi se pospešila.
V starem poslovanju so se hranilne vloge znižale od 1326 na 1101, upniki od 338 na 231 in re-eskont od 339 na 242,6 milijona din. Povprečno se stare obveze znižajo vsako leto za 110, lani pa so se znižale celo za 182 milijonov din. Če bi šlo tako naprej, bi v 5 letih mogel zavod z lastnimi sredstvi likvidirati staro poslovanje.
Likvidacija kmečkih dolgov je tudi Praštediono zelo zadela. Zaradi odpisa 25% kmečkih dolgov bo moral zavod odpisati 20,5 milijona din. Po predlogu uprave bo sedaj odpisanih že 17,4 milijona dinarjev.
Zavod je prenesel na novi račun vse stare vložne knjižice v znesku do 2000 din. Lani je teh knjižic izplačal za 25 milijonov din. Od vlog do 5000 din je prenesenih na novo poslovanje nadaljnjih 10%, da je sedaj vseh prenesenih vlog že 40 %.
Zelo se je opomogel zavod, ker so od njega kontrolirana industrijska podjetja dobro delala. Zlasti je treba omeniti paroplovne družbe, ki so začele izplačevati dividendo. Tudi bančna opekarna in usnjarna v Karlovcu sta zaključili z dobičkom. Ugodno se razvija d. d. Uljanik, kjer se je zgradila nova tvornica za metan. Zelo dobro je tudi delovala papirnica Smith & Menier na Sušaku.
Stanje Narodne banke
Po izkazu Narodne banke z dne 22. maja se je njeno stanje izpre-menilo takole (vse številke v milijonih din):
Podloga se je povečala za 1,17 na 1.667,1.
Devize, ki niso v podlogi, so se povečale za 21,1 na 766,09.
Vsota kovanega denarja se je povečala za 17,2 na 445,5.
Posojila so skupno narasla za 13,6 na 1.701,3, in sicer so menična posojila narasla na 1.451,6, lom-bardna pa za 0,2 na 249,8.
Razna aktiva so se dvignila za 7,9 na 1.052,05.
Obtok bankovcev se je znižal za
76,5	na 5.284,1.
Obveze na pokaz pa so narasle za 118,1 na 2.291,9, in sicer so narasli predvsem žiro-računi, kar dokazuje, da je gotovine dovolj na trgu.
Razna pasiva so se povečala za 20,03 na 340,1.
Celotno kritje se je znižalo od 28,41 na 28,27 %, samo zlato kritje Pa od 27,89 na 27,76 %.
*
Predsednik Poljske banke ter več Rodilnih uradnikov banke so prišli v Beograd, da vrnejo obisk guvernerja, naše Nar. banke v Varšavi. .Lastnike obveznic 7% stabilizacijskega posojila iz 1. 1931., ki so Izročili svoje obveznice podružnici Drž. hip. banke v Ljubljani v per-roriranje, opozarja podružnica, da so obveznice perforirane in jih naj zato dvignejo v podružnici.
Tabela obrestnih mer posamez-
Preobrat na lesnem trgu
Zagrebški Savez lesnih industriicev in trgovcev o položaiu na lesnem trgu
V soboto je bila v Zagrebu glavna letna skupščina Zveze lesnih trgovcev in industrijcev kr. Jugoslavije. Skupščino je vodil predsednik Albert Deutsch-Ma-eeljski, ki je v svojem govoru zlasti poudarjal, da so se vse lesne organizacije v drž„avi izjavile proti kontroli in dirigiranju lesnega izvoza. Skupščini je bilo tudi predloženo daljše letno poročilo, iz katerega posnemamo:
Lansko leto je bilo polno nenadnih izprememb, ki pa so pomenile zboljšanje položaja. Posebno težike boje je vodil savez za svobodo dela ter more z zadovoljstvom konstatirati, da je spoznanje, da more samo svoboda gospodarskega poslovanja omogočiti napredek, prodrlo že v najširše kroge. To misel smo tudi lani branili z vso odločnostjo.
Povpraševanje po lesu se je lani znatno dvignilo ter se je zato povečal promet in so sc popravile cene. Kljub zboljšanju, ki je nastalo proti koncu 1. 1936, pa je bilo to leto za lesni izvoz najslabše. Tako smo izvozili še 1. 1935 1.029.218 ton lesa v vrednosti 851 milijonov din, 1. 1936 pa samo 659.653 ton v vrednosti 556 milijonov din. Če primerjamo te šte-
Zkgm&a J&iUtiu
vilke z najboljšim izvozom v letu 1929, ko smo izvozili 2,469.821 ton v vrednosti nad 2 milijardi din,
potem vidimo, da je padel naš izvoz na eno četrtino. Končno zboljšanje je nastalo šele v prvem četrtletju 1937, ko je dosegel naš tesni izvoz 362.000 kub. metrov proti 177.000 kub. metrom v I. četrtletju 1935.
Posebno zanimivo je vprašanje, zakaj se je izvoz lesa dvignil v tej meri. Poročilo pravi, da je oboroževanje le v neznatni meri vzrok večjega povpraševanja po lesu. Glavni vzrok je v tem, ker se je proizvodnja zaradi krize v vseh državah bistveno znižala, v uvoznih državah pa so zaloge lesa padle na minimum. V času, ko so padale cene, ni hotel nihče imeti večjih zalog. Ko so pa sedaj začele cene naraščati, pa so naravno vsi hiteli, da nakupijo les še pred novim poviškom cen in to je ustvarilo konjunkturo.
Največje zanimanje je vladalo za angleški trg. Anglija je bila že nekdaj največji lesni odjemalec, toda v prvi vrsti je kupovala samo fine vrste lesa, zlasti listnatega drevja. V preteklem letu pa je postal angleški trg pomemben tudi za naš mehki les ter je izvoz našega mehkega lesa v Anglijo močno narasel.
Nemčija, ki je bila v prejšnjih letih samo kupec za naš rezan les
listavcev, je nastopila v jeseni 1936 nenadoma kot močan kupec našega gradbenega lesa iglastega drevja.
Po prenehanju sankcij je bil šele 15. septembra sklenjen sporazum z Italijo. Njegov okvir pa je zelo tesen in izvoz je zvezan še z velikimi težavami.
Ugodno se je razvijal naš izvoz lesa v Nizozemsko, Egipt, Grčijo, Madžarsko, Severno Afriko, Palestino in Argentino. Zboljšane izvozne možnosti v Francijo pa se niso mogle prav izkoristiti, ker se je francoski trg za čas pretrganih zvez z našimi izvozniki orientiral v druge smeri. Težke so tudi posledice državljanske vojne v Španiji za naš lesni izvoz. Plačilni sporazum, ki je bil sklenjen leta 1936 v Madridu, nikakor ne more zadovoljiti.
Mednarodni plačilni promet je
še vedno trpel zaradi deviznih omejitev in kliringov. Še danes je glavni del našega izvoza navezan na plačila v kliringu. Težkoče in riziko, ki iz tega izhajajo za izvoznike, so tako zelo znane, da jih ni treba posebej naštevati.
Zelo težko funkcionirata plačilna sporazuma z Grčijo in Madžarsko.
V našem gospodarstvu sta dva problema, ki sta specifično naša in katera se kar ne moreta rešiti. Prvi je brezpravna sečnja in uničevanje gozdov. Iz političnih razlogov, da se ne izgubi naklonjenost kmečkih volilcev, se to vprašanje ne more in ne more rešiti. Drugo vprašanje je izkoriščanje že prestarih gozdov, ker izgublja les v takšnih gozdovih na vrednosti, naravni prirastek pa izostaja. Dozoreli gozdovi bi se na vsak način morali začeti izkoriščati.
Velese/em v reklame
(Od reklamnega strokovnjaka.)
POZOR!
Trgovci in industrljalcll
Elektro-instalacije, proračune, renoviranje in razna tovrstna popravila v mestu in na deželi izvršuje z imenom Havliček edino le
HAVLIČEK FRAN Sv. Petra cesta št. 5 elektrotehnično podjetje
Telefon samo 34-21
nih emisijskih bank dokazuje, da ima naša Narodna banka isto'obrestno mero ko Poljska in španska, večje obrestne mere pa so v Albaniji, Grčiji in Bolgarski, ki imajo sploh naj višjo obrestno mero od vseh držav. Najnižjo obrestno mero imata Amerika in Švica, namreč 1*5%, nato pridejo Belgija, Anglija in Nizozemska z 2%, če-škoslovaška s 3%, Avstrija s 3'5%, Nemčija, Madžarska in Francija s 4% in Italija s 4'5%no obrestno mero.
Mnogo je reklamnih strokovnjakov in gospodarstvenikov, ki so že razpravljali na tem mestu o velesejmu. In v resnici ni še mogoče narediti konca in postaviti pike. Izkušnja nas vedno znova uči, da je treba razgibati javnost, tako konsumente kot producente. Ali se tega vsi razstavljalci na velesejmu zavedajo? Če greš skozi paviljone, vidiš le prepogosto, da so se razstavljalci premalo potrudili, da bi svoje nastavljence poučili, kako se res pravilno ponudi blago, da se čim bolj poveča učinek razstavljenega blaga. Pa še na nekaj drugega je treba opozoriti.
Znano je, da ima velesejmska uprava za arhitektonsko plat prireditve svojega arhitekta, ki pa ni vedno tudi v tesni zvezi z aranžerji. Res je arhitekt pri velesejmu nujno potreben, a vzporedno je že iz trgovskega stališča potreben tudi aranžer, ki bi mogel biti arhitektu dober in zanesljiv pomagač. Poglejmo nemške velesejme, poglejmo avstrijske in še italijanske. Kdor je te videl in kdor je bil v stikih s prireditelji teh razstav, lahko pove, da investirani denar za lepo in okusno ter efektno razstavljeno blago, prinese gotov uspeh, in dfl ima na taki podlagi dvakratno vrednost. Pri nas se je celo zgodilo, da se je n. pr. ponudil aranžer za strokovno izdelavo, ki pa je bil morda nekoliko dražji, pa se je raje delo oddalo laiku (celo tapetniku), ker po mnenju nekaterih ni potreba pri tem delu strokovnega znanja. Kakšen vtis ini kolikšen uspeh — o tem naj zgodovina molči!
Kdor si je ogledal milanski velesejem, je videl, kako visoko moralo je baš v tem pogledu pokazala uprava tega velesejma. Saj so tekstilne tovarne razstavile v takem številu kot še nikdar kakšna druga država. Obisk razstave tekstilnih proizvodov je bil vedno tako velik, da so v presledkih morali zapreti dohod. Razstavljalci so se poleg okusno aranžiranih koj, ki so bile iz reklamnega vidika na najvišji dekoracijski stop nji, posluževali še kaj privlačne reklame. Na lepem kartonu sta bila nalepljena po dva vzorca tkanin iz umetnega bombaža in umetne svile. To reklamno sredstvo je prejel vsak, ki je šel mimo razstavnega prostora.
Ko sem tako ogledoval lansko leto Ljubljanski velesejem, nisem mogel mimo, da si ne bi ogledal tudi razstave našega tobačnega monopola. Saj ne trdim, da ni to luksuzna razstava, a reči moram in pridobitni krogi mi bodo to potrdili, da iz prodajnega ozira prav
gotovo ni imel naš tobačni monopol mnogo od te razstave. Zakaj iz trgovskega stališča je bilo tu toliko pogrešk, da jih na tem mestu ni mogoče naštevati. Za naše tobačne izdelke bi bilo mnogo bolje, če bi jih razstavil trafikant, er bi jih bolje razstavil kakor pa monopolska uprava.
Končno naj še omenim čipkarski obrt. Odločujoči činitelji bi si morali ogledati takšne razstave v Nemčiji, ki ni baš znana po čip-karstvu, a ki zna pokazati tujcu na okusen način vrednost in namen tega domu tako potrebnega pridobitnega pripomočka. Saj imamo celo v Ljubljani tak zavod, ki tudi razstavlja na najbolj prometni žili mesta Ljubljane, vendar pa je dekoracija pomanjkljiva in priredba razstave premalo vabljiva. Skoraj bi dejal, da zavod bolj kaže, koliko ima, ne pa kaj ima in kako se more to uporabiti.
Nemčija in Italija oziroma prireditelji velesejmov v teh državah niso na stališču, da naj razstavljajo predvsem tovarne velikih kalibrov, temveč oni hočejo pokazati obiskovalcem povprečne tovarne, a te v velikem številu. Ko sem govoril z zastopnikom neke tekstilne tovarne, mi je pojasnil takole ta primer: Bolje je, da razstavljajo povprečne tovarne kot pa ena sama in mogoče največja. Kajti tu je treba gledati na množico, ker prinese vsaka tovarna svoje posebnosti in se posetniki laže odločijo za to ali ono blago. Tudi zanimanje je v tem primeru večje in zato tudi ne izostane uspeh.
Sel sem še dalje. Želel sem govoriti z direktorjem te razstave. Zelo dovzeten mož za trgovsko prakso je, rad je povedal in rad je vprašal, potem pa pritrdilno povedal, da se še vedno in vedno uči. Omenil mi jeT da se politika v gospodarstvo ne bo vmešavala oziroma se ne vmešava, da ne gledajo ne na levo ne na desno, temveč gredo po svoji začrtani poti, a z vsakim radi delajo, ki jim pomaga s pametnimi nasveti.
Ko sem se vračal v Jugoslavijo, sem mislil s trpkim občutkom, da imamo po naravni lepoti neizmerno bogato domovino, da pa nima mo ljudi, ki bi v nesebičnem delu za skupnost zavihali rokave in znali ustvarjati blagostanje, da ne bi bilo treba nikomur iztegovati rok za miloščino ali pritiskati na kljuke in nadlegovati ljudi s trditvijo, absurdno po svojem bistvu, da bi radi delali, pa ni dela. No, pa ni res, da bi pravih ljudi ne imeli. Imamo jih, več kot preveč jih imamo, samo da se raje potegnejo nazaj, ker jim prirojena
skromnost in razmere ne dopuščajo siliti se v ospredje, ker ne znajo in absolutno nočejo kričati na vse grlo o svojih nevenljivih zaslugah, ker so možje dela in poštenja. Tu je treba zasaditi lopato in to čim prej, ker pomeni vsak zamujeni dan nenadomestljivo izgubo. Sam Bog ve, kdaj bomo prišli v svoji zaspanosti tako daleč, da bomo trošili denar tam, kjer je nujno potrebno in kjer bi se nam bogato obrestoval. So druge države, ki znajo tujcu pokazati svoje produkte, a so mnogo revnejše od naše države. Zapomnimo si samo to, da bi se mi morali od njih učiti in da bi to lahko tudi mi storili. Zal se do danes še ni zgodilo, pa čeprav smo doživeli že težke izkušnje.
Dobave - licitacije
Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do
2.	junija ponudbe za dobavo masti za čiščenje, kalijevega mila ter smirkovega platna, svinčene pločevine, kositra, do 4. junija za dobavo raznega železa, do 7. junija za dobavo aluminijaste posode.
Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 9. junija ponudbe za dobavo raznih barv in laka, do 11. junija za dobavo žel. pločevine in železne žice, do 12. junija za dobavo 5000 parov čevljev in do 14. junija za dobavo 600 kg čaja.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 14. junija ponudbe za dobavo 50.000 kg krompirja, 20.000 kg mlete soli in 800 kg stearinskih sveč, sive barve, svinčenega minija in do dne 30. junija za dobavo raznih mornarskih gumbov.
Direkcija drž. rudnika v Kaknjg
sprejema do 9. junija ponudbe za dobavo dveh elektr. motorjev, podkev za konje in žebljev za podkve, žičnih ščetk in raznega električnega materiala.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 24. junija ponudbe za dobavo jeklene vrvi, 200 m8 rečnega peska, železne pločevine in naprave kompletne telefonske postaje.
Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 25. junija ponudbe za dobavo raznih pisarniških potrebščin.
LICITACIJE:
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin. Licitacija bo 8. junija ob 11. uri v pisarni ekonom, odseka, Sv. Jakoba trg št. 2. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni direkcije pošte v Ljubljani, soba štev. 41. Pogoji po din 20'— v pisarni direkcije.
Dne 8. junija bo v pisarni ekonomskega oddelka direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani licitacija za dobavo raznih pisarniških potrebščin.
Dne 11. junija bo pri ekonomskem odelenju direkcije drž. žel. v Beogradu licitacija za dobavo materiala za inštalacijo šibkega toka, dne 12. junija za dobavo električnih peči, dne 15. junija za dobavo materiala za električno razsvetljavo, dne 16. junija za dobavo naprave za ponikljanje in kroma -nje, dne 17. junija za dobavo aparatov za nastavljanje cevi in za električno varjenje, dne 18. junija za dobavo električne peči za zakovice ter raznih elektr. instrumentov, dne 19. junija za dobavo malih samostojnih central za proizvajanje elektr. struje, dne 23. junija za dobavo raznih cevi, dne 24. junija za dobavo lokomotivskih tehtnic in dne 25. junija za dobavo registrirnih brzinomerov.
Dne 7. junija bo pri upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo grafitnih loncev in dne 9. junija za dobavo
18.000	kg kartona.
Direkcija šum v Vinkovcih proda dne 26. junija hrastove doge.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Samo v trafiki na velesejmu
si bomo lahko od 5. do 14. junija privoščili posebej v ta namen izdelane razstavne cigarete »Vardar« in »Drina«, ki ne bodo nič dražje, vendar pa znatno boljše od cigaret tega imena v navadni prodaji. Na velesejmu priredi monopolska uprava kraljevine Jugoslavije veliko reprezentativno razstavo tobaka in tobačnih izdelkov.
Kat smo izvozili v
Trgovinski sporazum med Nemčijo in Francijo
Dr. Schachtu, ki je prišel v Pariz oficialno le zaradi odkritja nemškega paviljona na pariški razstavi, se je posrečilo, da je sklenil trgovinsko pogodbo s Francijo. Pogajanja za sklenitev te pogodbe so se vodila že tri mesece in je zato uspeh dr. Schachta tem pomembnejši. Nova pogodba je zelo komplicirana in ne bo njeno definitivno besedilo pred tremi tedni gotovo. Kakor poročajo listi, je bilo v glavnem dogovorjeno naslednje: Obresti za Dawesovo in Youngovo posojilo se Nemčiji nekoliko znižajo. Nemčija dobi tudi manjše posojilo. Sedanji kliring med Nemčijo in Francijo se odpravi ter se bo zunanja trgovina med obema državama urejala s proporcem, kakor se sedaj ureja med Belgijo in Nemčijo. Nemčija bo povečala svoje nakupe v Franciji in v francoskih kolonijah. Iz novega posojila bo Nemčija polovico nabav v Franciji plačevala v gotovini.
Ker definitivno besedilo nove pogodbe še ni izdelano, zato tudi ni izključeno, da bi nastala še nova presenečenja in da vseeno ne bo stopila nova pogodba v predvidenem času v veljavo.
Zunanja trgovina
Državni rudniki bodo baje v bodoče sami izvažali železno rudo iz države. Dosedaj je po posebni pogodbi imela izključno pravico za izvoz železne rude iz državnih rudnikov beograjska tvrdka Kosovič A. E. in Comp. Ta pogodba pa dne 30. junija poteče in se ne bo več obnovila. Ni napačno imeti takšno monopolno pravico, žal, da jo kakšna slovenska tvrdka nikdar ne bo dosegla.
Švedska tvrdka Ultrapolit, d. d.
v Stockholmu III je baje zahtevala od naših lesnih uvoznikov ponudbo za 50.000 vagonov celuloznega lesa samo zato, da bi zvedela za naše cene in pogoje In mogla potem tem uspešneje konkurirati z našim lesom. Tako vsaj poroča »Jugoslovanski Kurir«.
Komisija italijanske zveze bivših bojevnikov se mudi v Jugoslaviji, da bi nakupila za kolonije bivših bojevnikov v Pontinu 12.000 krav za rejo.
Med Dunajem, Budimpešto, Prago in Berlinom se vodijo pogajanja za novo zvišanje cen železa in železnih predmetov. Nemška industrija nadalje zahteva, da se izvoz železa proti plačilu v kliringu čim bolj omeji.
Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko, ki bi se morala te dni pričeti, so bila odložena na nedoločen čas.
V zadnjih devetih mesecih so se živila podražila v Avstriji za 20 do 23%, razni industrijski predmeti kakor bombaž in razna olja pa so se podražili še v večji meri. Da se ne bi draginja še bolj povečala in da ne bi bila Avstrija prisiljena povišati mezde in plače uradnikov, je začela avstrijska vlada zniževati razne carinske pristojbine.
Avstrija je v prvih štirih letošnjih mesecih uvozila blaga v vrednosti 469 milijonov šilingov, za
62,5	milijona več ko lani, izvozila pa je blaga za 369,9 milijona, za 63,2 milijona šilingov več ko v letu 1935. Italijansko-jugoslovanski s|po-razum torej ni škodoval avstrijski Izvozni trgovini, kakor so se bali v Avstriji.
Cena starega železa je v Pltts-burgu v Ameriki nazadovala za 1 dolar pri toni.
Italija je začela v vedno večji meri naročevati češkoslovaški premog. Tako je v prvi polovici maja naročila 1333 vagonov ostrovskega premoga, dočim ga je lani v Istem času samo 66 vagonov.
Direkcija grških drž. železnic gradi tvomico za impregniranje železniških bukovih pragov.
Sirite »Trgovski list«!
V zadnji številki smo že poročali,. da je v aprilu naš izvoz silno narastel in da že šest let ni bil naš izvoz v aprilu tako močan ko letos. Od glavnih naših izvoznih predmetov smo izvozili (vse v milijonih din): pšenice za 76,7, drugih žit za 3,2, koruze za 68,3, pšenične moke za
61.6, otrobov za 2,7;
fižola za 2,8, suhih češpelj za
2.06, svežega sadja za 0,5, vina za 0,4, špirita za 0,18;
zdravilnih rastlin za 0,6, hmelja za 0,8, konoplje za 14,5;
konj za 7,5, goveje živine za 9,4, telet za 0,7, prašičev za 28,3, drobnice za 0,9, perutnine za 1,4, svežega mesa za 6,4, mesnih izdelkov za 2,7, svinjske masti za 5,2, svežih rib za 1,1, jajc za 12,9, kačka-vala za 0,47, puha za 1,3, govejih kož za 0,8, telečjih za 1,7, ovčjih za 3,6, kozjih za 0,6, krzen za 2,1;
drv za 0,6, stavbenega lesa za 83,4, oglja za 0,6, železniških pragov za 8,1, lesenih izdelkov za 6,8, ekstraktov: kostanjevih za 1,6, hrastovih za 1,5, smrekovih za 0,2;
kavsttčne sode za 1,5, kalcijevega karbida za 3,1, cianamida za
3,1,	z oljem povlaženega cianamida za 5,3, ferosilicija za 1,08, železa v ploščah za 0,4, surovega svinca za 0,8, surovega bakra za
75,2,	drugih rud za 75,6 in posode iz železne pločevine za 0,7 ter drugega blaga v manjših količinah.
Les in lesni izdelki:
603 — Candia: stavbeni les in les za zaboje,
604 — Perpignan (Francija): les raznih vrst,
605 — Bari: ponuja se zastopnik za les,
606 — Aberdeen (Škotska): stoli iz vpognjenega lesa, držaji za metle in krtače, obešalniki in pri-trjevalke, deske za pranje, vrata itd.,
607 — Milan: jelove deske do 15 mm (vagonske pošiljke),
608 — Montevideo: hrastovi sodi 30 (kosov) po 16.000 litrov, ki bi se kupili na licitaciji dne 9. junija. (Pogoji pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.)
Deželni pridelki:
609 — Candia: pšenica, ječmen, fižol,
610 — Marseille: pogače iz repnega olja,
611 — Trst: pravi janež,
612 — Tunis: predivo konoplje za vrvarske izdelke.
Proizvodi sadjarstva:
613 — Tel-Aviv: sadni soki in
614 — Budimpešta: koščice rožičev.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
615 — Le Caire: kačkaval,
616 — Yerseke (Nizozemska): ostrige in morski raki.
Proizvodi rudarstva:
617 — Perpignan: premog.
Industrijski predmeti:
618 — Luxembourg; čevlji,
619 — Candia: vreče iz jute,
620 — London: ponuja se zastopnik naših tvomic za papir.
Opombe:
Št. 1. — Izmir: neka tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki strojil za kože.
Uvozili pa smo (po vrednosti v milijonih din): bombaža: surovega 37,5, prediva 44,3, tkanin 28,9, drugega bombažnega blaga 1,2;
volne: ovčje 6,7, prediva 9,3, tkanin 20, drugega blaga 1,19;
svile: suTove 0,1, prediva 7,9, tkanin 1,3,, drugega blaga 0,2;
drugih rastlinskih vlakenj: surovih 1,4, prediva 5,8, tkanin 0,4, vreč 0,4, drugega blaga 2,1;
železa: ne- in polpredelanega
7,1,	pločevine 4,9, žic 0,8, cevi 1,9, tračnic, železnega materiala za razne konstrukcije 5,8, plugov 0,8, železnih predmetov 28,9;
petroleja 0,06, olj za maže 0,8, surove nafte 5,9, parafina 1,02;
domačih kož nepredelanih 5,3, kož za sedlarje in obutev 3,06; stekla 1,3;
riža oluščenega 0,7, neoluščene-ga 1,06, limon in pomaranč 1,4, južnega sadja 1,5, surove kave 4,8, surovega kakaoa 2,0, čaja 0,2;
premoga 8,8, surovega jekla in železnih odpadkov 0,6, bakrenih izdelkov 1,4, strojev in aparatov
34,2,	elektrotehničnih predmetov 11,0, prevoznih sredstev 19,2, zdravil 3,5, umetne organske barve 7,8, oljnatih plodov 7,7, porcelanskih izdelkov 1,9, tiskovnega papirja
3,6,	lesenih izdelkov 0,7, kavčuka-stih izdelkov 0,5, pnevmatike 1,9 in surovega loja za 2 milijona din.
Št. 2. — Brno: tvornica strojev in livarna bi odstopila neki naši tvrdki na bazi licence pravico proizvajanja njene že patentirane peči za hitro segrevanje s toplim zrakom.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod
za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Ponudbe - povpraševanje
Švicarska tovarna, ki izdeluje izolirni material v vseh oblikah, raznovrstne kondenzatorje in na-mote za generatorje, motorje in transformatorje, išče odlično kvalificiranega zastopnika za Jugoslavijo. V poštev prihajajo samo strokovnjaki, ki so dobro uvedeni. Ponudbe je poslati na švicarski konzulat v Zagrebu, Draškoviče-va 30.
Občni zbori
Jugoslovenske tvornice za impregniran je lesa Guido Itiitgers, d. d. v Hočah pri Mariboru imajo svoj III. redni občni zbor dne 10. junija ob 12. v svojih poslovnih prostorih v Hočah. Delnice je treba založiti 6 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni.
Trgovsko industrijska d. d. Merkur ima XV. redni občni zbor dne
16.	junija ob 16. v prostorih ravnateljstva Hranilnice dravske banovine. Na dnevnem redu je tudi razprava in sklepanje o ukrepih za sanacijo družbe z znižbo delniške glavnice na eno tretjino in zopetnim dvigom na polovico sedanje delniške glavnice z emisijo novih delnic.
64. redni občni zbor Stavbne družbe d. d. v Ljubljani bo v torek dne 15. junija ob 11. v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice
je treba položiti najkasneje do 9 junija pri blagajni Stavbne družbe ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo.
Trboveljska premogokopna družba ima svoj 64. redni občni zbor dne 23. junija ob pol 12. v lastnih poslovnih prostorih v Ljubljani, Gledališka ulica.. Na dnevnem redu so tudi nadomestne volitve re-upravni svet. Delnice je treba deponirati najkasneje do 15. junija.
Spet bodo znižane cene na železnici,
seveda predvsem za one, ki bodo potovali na spomladanski ljubljanski velesejem. Z rumeno izkaznico, ki jo za din 2'— dobite pri blagajni na postaji, kupite celo vozno karto do 'Ljubljane, kjer vam na velesejmu na to izkaznico potrde obisk, nakar se lahko z isto vozno karto brezplačno vrnete domov. Za odhod v Ljubljano velja la popust od 31. maja do 14. junija, a za povratek od 5. do 19. junija.
Doma in po svetu
'sssmmammaaaomaatamamimi
Nj. Vel. kralja Petra II., ki je pokrovitelj letošnjemu pomladanskemu ljubljanskemu velesejmu, bo zastopal pri otvoritvi dne 5. junija komandant Dravske diviz. oblasti gospod generalštabni brigadni general Lazar L. Tonič.
Gospod dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino in industrijo, bo kot častni predsednik letošnjega pomladanskega velesejma osebno otvoril velesejem dne 5. junija ob 10. uri dopoldne.
V pokoj stopata gospoda dr. Rudolf Mam, načelnik oddelka kralj, banske uprave in ing. Matko Pre-lovšek, direktor mestnega gradbenega urada. Oba gospoda sta bila Ljubljanskemu velesejmu zelo naklonjena in sta mu tekom vseh 17 let njegovega obstoja stala požrtvovalno ob strani z dragocenimi nasveti in dejansko pomočjo. Obema gospodoma je upravni odbor Ljubljanskega velesejma na svoji seji dne 26. maja izrekel svojo globoko zahvalo, želeč jima zdravje in vso srečo tudi za bodoče.
Notranji minister dr. Korošec je odstopil kot častni član Osrednje zveze jugoslovanskih kmetijskih in gospodarskih zadrug v Beogradu.
Na otoku Lopudu je umrl kotorski škof dr. Franjo Uccelini-Tiče, star skoraj 90 let. Pokojni škof je bil znan po svojem velikem jugoslovanskem patriotizmu, ki ga ni nikdar skrival. Znano je tudi, kako se je ponovno javno izjavil za Sokola. Deloval je tudi literarno ter prevedel Dantejevo »Divino comme-dio«. Zelo je skrbel tudi za duhovniški naraščaj, kateremu je zgradil dijaško semenišče v Kotoru, letoviški dom v Tivtu itd. Pokojnega škofa Uccelinija bo ohranila Jugoslavija v hvaležnem spominu.
V Beograd odpotuje posebna de-putacija vojvodinskih Nemcev, da doseže ustanovitev popolne nemške gimnazije v Novem Vrbasu. Depu-tacijo bosta vodila poslanec doktor Kraft in senator dr. Grassi. Sodijo, da bo intervencija deputa-cije uspešna.
Jugoslo venska družba Schicht-Lever zviša delniški kapital od 20 na 30 milijonov din. — »Jelica«, d. d. za električna in industrijska podjetja v Cačku, ki spada v interesno sfero »Oesterr. Industrie A. G.«, je povišala svojo delniško glavnico od 5 na 25 milijonov din.
Na seji Sveta Zveze narodov je Litvinov koncem svojega govora izjavil, da je več ko gotovo, da smo pred novo svetovno vojno, če se bodo pritožbe proti nemškemu in italijanskemu vmešavanju v španske dogodke obravnavale še nadalje tako, ko dosedaj.
Diplomatični stiki med Berlinom in Vatikanom so pretrgani. Nemški veleposlanik pri Vatikanu je 29. maja izročil drž. tajniku kardinalu Paccelliju novo noto nemške vlade, ki urgira odgovor na svoj protest proti napadu kardinala Moondeleina. Ker nemška vlada kljub ponovnim urgencam ni dobila odgovora, prekinja diplomatske stike z Vatikanom. Papeški nuncij Orsenigo v Berlinu je že odpotoval iz Berlina.
Pritožbe sudetskih Nemcev proti odloku češkoslovaškega vojnega ministra, da mora biti v vojni industriji zaposleno določeno število delavcev češkoslovaške narodnosti, je Zveza narodov odbila.
Nemška vlada je prepovedala izhajanje še 200 katoliških listov.
Hrabri poskusi Baskov, da bi
prebili obroč Molovih čet okoli Bilbaa, so se ponesrečili.
Parnik »Ciudad de Barcelona« je
bil od neznane podmornice 18 km severno od Barcelone torpediran in se je v kratkem potopil. Okoli 300 ljudi je utonilo.
Nemška vlada je odposlala v španske vode križarko »Leipzig« in več drugih ladij.
Bivši šef GPU Jagoda je bil baje v zaporu umorjen. O Jagodi je bilo že toliko najrazličnejših vesti, da je tudi to treba sprejeti s precejšnjo rezervo.
Tudi rimski politični krogi so začeli priznavati, da je pošiljanje čet v Španijo vedno bolj nepopularno.
Odpor proti Goringovi štiriletki v Nemčiji raste ter so sedaj, kakor poroča pariški »Journal«, nemški veleindustrialci odkrito nastopili proti tej štiriletki. Schachtu so namreč pred njegovim odhodom v Pariz izročili spomenico, v kateri zahtevajo, da se nemško gospodarstvo popolnoma reorganizira, štirl-letka pa opusti.
Španske delavske organizacije so z veliko večino sklenile zaupnico novi valencijski vladi in s tem razveljavi^ svoj prejšnji sklep, da more uživati njih zaupanje samo vlada, kateri je na čelu Largo Ca-ballero.
Sovjetska znanstvena ekspedicija
pod vodstvom prof. Schmidta je srečno pristala v bližini severnega tečaja.
Ruska postaja na severnem polu
je začela redno odajati poročila o stanju atmosferičnih razmer na severnem tečaju.
Italija bo v kratkem imela 108 podmornic, še enkrat več ko Anglija. Tudi nobena druga država nima toliko podmornic. Francija, ki jih ima največ, jih ima samo 85.
Ameriška vlada je prepovedala tekmo zračnih poletov čez Atlantski ocean ob priliki desetletnice Lindbergovega preleta oceana, ker bi mogla takšna tekma zahtevati nepotrebne človeške žrtve.
Ker so razširjali nelegalne letake, je bilo v vseh mestih Bolgarske aretiranih več pristašev prof. Cankova.
5000 sovjetskh oficirjev bo upokojenih ter nato deportiranih v Sibirijo. Tudi maršal Tuhačevski bo upokojen. Tako poroča angleški list »Moming Post«.
Stratosfemi balon profesorja Pic-carda je zgorel.
NOVE KNJIGE
Zakon o lovu
Velika nejasnost in nevednost je bila do nedavnega v področju lovskih predpisov. Skoro nihče ni poznal niti osnovnih načel, niti sistema našega lovstva v Sloveniji. Ta občutni nedostatek se je odpravil s knjigo »Zakon o lovu«, ki sta jo izdala šef gozdarskega odseka banske uprave inž. šivic in pravni referent tega odseka gosp. Žnidaršič. Knjiga vsebuje zbirko vseh veljavnih lovskih predpisov in je opremljena z vsemi važnimi, uradnimi in strokovnimi pojasnili.
Koliko upravnega dela, skrbi in stroškov bi bilo prihranjenih, če bi vsakdo, ki ima opraviti z gozdarstvom in lovom segal po tej knjigi. V njej najde vsa potrebna navodila predsednik odškodninskih razsodišč, lovski zakupnik, lastnik lovišča, večji gozdni posestnik, gozdni upravitelj in lovec, kajti vsi ti morajo zakonite lovske predpise temeljito poznati in upoštevati, ker od tega ne zavisi le njihova zasebna korist, marveč tudi splošni napredek slovenskega lovstva.
Radio Ljubljana
Četrtek, 3. junija. 12.00: Virtuozi igrajo (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni kotiček — 20.00: Koračnice (plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 20.30: Iz vseh krajev Slovenije. Sodelujeta pevski zbor »Sava« in radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Za ples (plošče).
Petek, 4. junija. 11.00: šolska ura: Po našem Pohorju (g. Ludvik Zorzut — 12.00: Iz naših krajev (Plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Operetni napevi (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Dvorak: Iz starega in novega sveta (plošče) — 20.10: Ali veš zakaj ti pešajo moči (gdč. St. Gruden) — 20.30: Večer narodnih pesmic in veselih napevov (Sodelujejo: Svetozar Banovec, Vekoslav Janko, Avgust Stanko in Kmečki trio) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.30: Angleške plošče.
las voz v Franci! o
V Parizu se snuje prodajna organizacija in stalna razstava jugoslov. vzorcev
Interesenti naj se obrnejo na naslov:
J. Lavriž, 15, rue Grande Chaumiere, Pariz
Povpraševanje po našem blagu
v luiini
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek. vsi v Ljubljani-