pfažono v gotovini.
Leto XXI., št. 32
Ljubljana, petek 9» februarja I940
Cena l Di**
Upravnistvo: ijubl|ana, Knafljeva 5 - Telefon štev 3122. 3123. 3124, 3126 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-borgovo ul - lel 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št 2456. Podružnico Celje: Kocenova ulica 2
Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavod;Wj Ljubljana št. 17749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon štev 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Madžarska politika
Zanimanje za madžarsko politiko se je v zadnjem času zelo povečalo v zvezi z beograjskim zasedanjem Balkanske zveze. Problem madžarskih odnošajev s sosedi na jugovzhodu Evrope je stopil v aktualno fazo že po znanih razgovorih madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v Benetkah. V skladu z italijanskimi prizadevanji, da bi ostalo področje jugovzhodne Evrope izven sedanjega konflikta, je grof nasvetoval svojemu madžarskemu tovarišu, naj bi Madžarska ne motila italijanskih miroljubnih prizadevanj v tem predelu Evrope in naj bi tudi s svoje strani storila vse za ugladitev odnošajev s sosedi, zlasti z Rumunijo. Od tedaj naprej so se že prej prijateljski odno-šaji med Madžarsko in Jugoslavijo razvijali v znamenju čedalje tesnejšega približevanja obeh držav in madžarski listi so neprestano opozarjali ma-o	na vel;ko spravno de-
lo. ki ga je opravljala jugoslovenska diplomacija tudi v pogledu izboljšanja madžarsko-rumunstkih odnošajev.
V tem položaju je beograjska konferenca Balkanske zveze seveda vzbujala v Budimpešti čedalje večje zanimanje in tudi vedno večja pričakovanja Zato je marsikoga začudilo, ko je med potekom beograjskih razgovorov začel pihati iz Budimpešte drugačen veter. Medtem ko je Bolgarija dala takoj razumeti, da je za politiko miru in nevtralnost v sedanjem položaju, ne da bi se zaradi tega odpovedala svojim znanim zahtevam, katerih rešitev je zaradi višjih skupnih interesov balkanskih držav pripravljena od^tf so glasovi iz Budimpešte poudarjali, da se Madžarska ne more spuščati v nobena pogajanja z Rumunijo na osnovi statusa quo, torej na osnovi trianon-skega miru. katerega revizijo slej ko prei zahteva. To odklonilno stališče so omilili le s pristavkom, da zahteva »mirno revizijo« trianonske nogodbe.
Državniki Balkanske zveze, ki so se zbrali v Beogradu med drugim tudi z namenom, da se pogovore o izboljšanju odnošajev s sosednimi državami, ki niso članice zveze, so v vseh svojih izjavah, zdravicah in tudi v samem zaključnem komunikeju poudarili željo po ohranitvi in gojitvi »prijateljskih odnošajev s sosednimi državami v pomirljivem duhu med^eboinega razumevanja in miroljubnega delovanja« Ponudili so torej prijateljsko roko tako Madžarski kakor Bolgariji in naslovili nanje tople besede, da bi tako z ničemer ne motili ozračja medsebojnega zaupanja, ki se je z aktivnim posredovanjem nekaterih članic Balkanske zveze začelo ustvarjati na vsem balkansko-podunavskem področju.
Znano je. na kako ugoden odmev so naletele te pobude v vsej Evroni, zlasti v Italiji, ki se je v zadnjem času zelo trudila, da bi Madžarsko tesnejše povezala z državami evropskega jugovzhoda. V Budimpešti pa so proti vsemu pričakovanju ostali hladni. Priznavajo sicer še naprej zasluge Jugoslavije in Italije za splošno ponrrjenje v jugovzhodni Evropi, obenem pa poudarjajo, da ne more biti na primer izhodišče morebitnih pogajanj za ureditev madžarskih odnošajev z Rumunijo tretji sklep beograjske konference. ki izraža med drugim voljo držav Balkanske zveze, da »skupno skrbe za ohranitev pravice vsake članice do neodvisnosti in nacionalnega ozemlja«. Madžarski listi prinašajo zato o beograjski konferenci predvsem one komentarje. ki onozarjajo na nasprotje med tem stališčem držav Balkanske zveze in madžarskim stališčem o mirni reviziji trianonske mirovne pogodbe. Po tujih komentarjih priobčujejo tudi verzije, da si je mogoče izraz o »nacionalnem ozemlju« v beograjskem komunikeju razlagati na dva načina: ali za Madžare neugodno v znamenju poDolne nedotakljivosti sedanjih državnih meia in ohranitve statusa quo. ali pa za Madžare vsaj v načelu ugodno. v kolikor se izraz »nacionalno ozemlje« nanaša lahko samo na zares narodno ozemlje posameznih držav, v prvi vrsti Rumunije. Te druge možnosti. ki bi dopuščala kompromise teritorialnega značaja, ne izključuje tudi rimski »Giornale d' Italia«, ki sodi, da bi države Balkanske zveze rabile v nasnrotnem primeru ostrejši izraz o »teritorialni nedotakljivosti« ali »nedotakljivosti sedanjih meja«. S ponatisi teh tolmačenj Madžari ne morejo prikriti da jih je ob konferenci v Beogradu zanimalo z niih vidika samo vprašanje, ali se Balkanska zveza izreka za revizijo sedanjega stanja ali ne.
V tem smislu ie v torek ooiasnil madžarsko stališče tudi vladni »Pester Llovd«. ki je namenjen inozemstvu. V uvodniku, v katerem opozarja na veliko evropsko nalogo Madžarske pri njeni obrambi Evrope pred vsemi nevšečnostmi od vzhoda, izhaja madžar-
Chamberlain o beograifki konferenci
Mcerai ie podal predsednik angleške vlade zanimive iziave o zavezniškem voinem svetuf angleški pomoči Finski. Balkanski zvezi in napadih nemških
letal na trgovinske ladie
London, 8. febr. s. (Reuter). V spodnji zbornici je podal ministrski predsednik Chamberlain danes svoje običajno tedensko poročilo o poteku vojne in mednarodnem političnem položaju. Posebno važne v njegovem poročilu so izjave o zavezniškem vojnem svetu v Parizu, angleški pomoči Finski, konferenci Balkanske zveze v Beogradu in napadih nemških letal m» ladje ob angleški obali.
Govoreč o seji zavezniškega vrhovnega vojnega sveta v Parizu pretekli ponedeljek • dejal Chamberlain. da bi želel dati sicei natančnejše poročilo o poteku seje. toda po pravici bi mu mogeJ potem ta ali oni očitati, da je nespametno dajati sovraž niku na razpolago tako dragocene podatke. Imam vtis. da postajajo seje zavezniškega vrhovnega vojnega sveta od tedna do tedna važnejši dogodek. Ne predstavliajo več samo dogovorjenega načina za doseženje skladnosti med stališči obeh zavezniških vlad. temveč tudi bistveni instrument v vodstvu vojne Kakor je dejal ob priliki ministrski predsednik Daladier je zavezniški vojni svet nekakšen skupni ministrski svet Anglije in Francije Vrnil sem s iz Pariza « nrppri^niem. da ie zveza meo Anglijo in Francijo nekaj več nego samo
sodelovanje zaradi skupnega cilja in skupne nevarnosti. Je to globoko in trajno prijateljstvo med obema narodoma. Zaman so nacionalnosocialistični poskusi razbiti edinost Anglije in Francije. Vsi ti poskusi so obsojeni na neuspeh Odgovor nanje je mogoče najbolje kratko podati z besedami, ki sem jih tolikokrat slišal od francoskih kolegov »Nous sommes d' accord.«
Chamberlain je poudaril, da je herojski odpor Finsko vzbudil občudovanje po vsem svetu. Sovjetska Rusija pošilja proti Finski svoje veliko letalsko brodovje in izvaja z njim brezuspešne poskuse, da bi uničila moralo finskega naroda Sovjetska letala napadajo domove ubogih, obstreljujejo s strojnicami bolnike in neoboroženo civilno prebivalstvo Vesel sem da je pomoč. ki jo je Anglija Finski že poslala, velike vrednosti za Finsko. Nadaljnja pomoč je prav sedaj na poti (Te besede ie sprejela vsa zbornica z burnim odobravanjem.)
Obnovitev pakta Balkanske zveze za sedem let kaže odločnost vlad vseh štirih držav Balkanske zveze, da store vse za ohranitev stabilnosti in varnosti iužno-vzhoflne Evrope. Po«ehno le treba nordra-viti, da imajo, kakor mislim, tudi druge
Preiskava v sovjetskih
uradih v Parizu
Pariška pol"c*ja zaplenila v poslopju frovjetskega trgovinskega zastopstva več listin — Protest poslanika
Suriča
Pariz, 8. febr j Nem^k'' ti«kovn' urad za inozemstvo je objavil danes naslednji komunike sovjetske službene agencije Tas
Dne 5. februarja je francoska policija iz vršila veliko preiskavo v poslopju sovjetskega trgovinskega zastopstva v Parizu Približno 100 detektivov v civilu je vdrlo v poslopje sovjetskega trgovinskega zastopstva Policijski agenti so najprvo prekinili vse telefonske zveze nato pa vdrli v urade ter celo v privatno stanovanje urad nika Stratova. ki nadomešča odsotnega sovjetskega trgovinskega zastopnik* Njegovo stanovanje so francoski agenti natančno preiskali navzlic protestom Stratova in sklicevanju, da uživa trgovinsko zastop stvo pravico eksteritoriainot>ti Agenti so vlomili v kovčege ter zaplenili mnogo dokumentov Sovjetski uradniki ki so se vračali v službo, so bili aretirani ter so morali v spremstvu policije na svoje domove, kjer je bila prav tako izvršena preiska va.
Hkrati s preiskavo v poslopju sovjetske ga trgovinskega zastopstva je policijska oblast izvršila tudi preiskavo v prostorih pariške podružnice sovjetskega potovalnega urada »Inturist«, kakor tudi v bivši ruski Šoli v Parizu. Aretirani uradniki trgovinskega zastopstva so bili spravljeni na varno.
Ko je sovjetski poslanik v Moskvi Su-rič zvedel za incident je nemudoma poslal v trgovinsko zastopstvo dva uradnika sov jetskega po^aništva. ki sta zahtevala da mora francoska policija takri zapustit' prostore poslaništva in vrnit' vse zaplenjene dokumente, kar je policija seveda zavrnila Poslanik Surič je nato še isti dan interveniral pri francoski vladi ter ponovil svoie zahteve po vrnitvi zanlenlenih nadirjev
V moskovskih političnih krogih so z ogorčenjem sprejeli na znar>;e vest o preiskavi v pariškem trgovinskem zastopstvu, ki se jim zdi v nasprotju z mednarodnim pravom, češ. da uživa uradništvo tujih trgovinskih zastopstev v inozemstvu pravico eksteritorialnosti. V nasprotju « sovjetskim men jem pa se je francoska ob'ast postavila na stališče, da je sovjetsko trgovinsko zastopstvo prenehalo s poslovanjem že 'an-sko jesen ter da je V) decembra 1939 tudi formalno ugasnila pravica eksteritoria'no-sti sovjetskega zastopstva, kakor tudi njegovega uradništva.
Francosk? vl^a
odklonila protest
Pariz, 8. februarja, s. (Associated Press) Po zanesljivih informacijah je francoska vlada sklenila, da sploh ne bo vzela na
znanje sovje*skega protesta proti preiskavi | policije v sovjetskem trgovinskem zastop-I stvu v Parizu.
Moskovska ^Pravda" o incidentu
Moskva, 8. febr. j. (Tas). Današnji sov jetski listi so brez komentaria objavili vest, da je sovjetski poslanik v Parizu Su rič pri francoski vladi vložil protest proti preiskavi v sovjetskem trgovinskem uradu v Parizu Oficiozna »Pravda« pravi v tej zvezi. Prav tako. kakor so se izjalovili vsi imperialistični načrti Francije in Anglije, da bi sprejeli Sovjetsko unijo v sedanjo vojno prav tako bodo propadle tudi vse intrige s finsko pomočjo, ki jima služi zdaj za izgovor da bi lahko izvršili vojaško intervencijo proti Sovjetski uniji. Za to bo znala poskrbeti rdeča armada.
'zgon sovi^t^t-ega uradnika pri DN iz Švice
Bern. 8 febr s (Reuter) Švicarska vlada je dala sovjetskemu uradniku pri Društvu narodov 14dnevni rok. da zapusti Švico. Uradnik je skušal tudi še po izključitvi Sovjetske Rusije iz Društva narodov ostati v Švici s tem. da je bil ori-javljen kot zastopnik svoie vlade pri odboru mednarodnega Rdečega križa
Sovjetski	zlata
v Ameriki
Washington. 8. febr j. (Un:ted P ess) V luko San Francisco ie prispela sovjetska ladja »Kil«, ki je pripeljala za 5 600 000 dolariev zlata namenienega za NevvvorSko banko V tx>učenih finančnih krogih ne marajo dati o tam zlatem tovoru nobenih avtentičnih tolmačenj, vendar pa se je zvedelo, da je namenjen kot podlaga za sovjetski finančni kr-dit. ki ie bil zadnji čas že zelo izčrpan zaradi velikih nabav voinega materiala k' jih i° Sovjetska unija sklenila v Zedinjenih državah.
K°vno. 8. febr s. (Reuter) Tukijšnje židovske cerkvene občine so ogradile posebne poste zaradi preganjanja Židov v nemškem delu Poljske.
ski organ s stališča, da ne more biti miru na evropskem jugovzhodu, ako se Madžarski ne popravijo po vojni storjene krivice. To se po madžarskem mnenju more izvršiti na miren nač'n, toda v nobenem primeru ne pod pogojem, da bi tvoril osnovo pogajanj trianonski mir. Madžarska politika se po pisanju »Pester Lloyda« giblje v dveh smereh: na eni strani v smeri, da se evropski jugovzhod obvaruje pred vojno, na drugi pa v smeri izločitve vsega, kar bi moglo tvoriti predmet bodočih sporov. Zato je Madžarska proti snovanju kakih novih blokov, ki bi lahko vzbudili nezaupanje drugih, in misli, da je že v sodelovanju med njo, Italijo in Jugoslavijo največje jamstvo miru. Zato pa tudi smatra za
pravo provokacijo zadržanje onih držav. ki so proti »novi u^ed;+vi teritorialnih vprašanj«. M-drarska izhaja namreč v svoji zunanji politiki iz osnove, da bo Evropa *s tem večjim zaupanjem lahko gledala v madžarski mirovni in obrambni zid, kolikor močnejša bo Štefanova država«. Beograjske zdravice, pripominja list, je Madžarska sprejela z zadovoljstvom na znanje, »toda vse to ni bistveno«. Madžarsko vprašanje je evropsko vpra-šanie in njegovo jedro je v tem ali se Madžarski prizna pravica do teritorialni snrememb ali ne.
Opozoriti smo hoteli izčrpneie na to madžarsko stališče, ker se nam zdi, da utegne igrati v nadaljnjem razvoju na evropskem jugovzhodu važno vlogo.
države južnovzhodne Evrope isto željo na
srcu-
Obširno se je Chamberlain bavil z napad. nemških letal na ladje ob vzhodni angleški obali. Dejal je. da nimajo nemška poročila o obsegu uspehov pri teh napadih nobenega odnosa z dejstvi. Tako na primer so Nemci peročali. da so 3 februarja potopili ob vzhodni obali 9 angleških trgovinskih ladij kakor tudi več drugih. in da so bile vse te ladje na poti v konvojih. Dejstvo pa je. da je bila tega dne potopljena ena sama ladja in sicer neka norveška trgovinska ladja ter nobena angTeška Nemci skušajo kakor z umetnim dimom prikriti brutalnost teh svojih napadov ki nimajo primere v zgodovini. Napadajo trgovinske ribiške in celo svetilne ladje obstreliuieio oosadke s strojnicami in to pod okoliščinami ki iz-klničiiiejo vsako pomoto o identiteti teh l?dij Nemški radio je nedavno noročal. da je bila potopljena angleška strazna ladja »East DuPon« To je falzifikacija ki naj bi prikrila pred svetom dejstvo napada na svetilno ladjo »Eapt Dueon« je bila znana same kot svetilna ladia in njens :rtent'+ptn ip hils 'zvon vcakppp dvoma TTbiianip Hb^ev mnrnariev trgovinske mornarice in članov posadk svetilnih
' ladij pod okoliščinami, ki sem jih pravkar | omenil, ni več vojna,
Vse te stvari utrjujejo v nas odločnost, da bomo nadaljevali vojno vse dotlej, dokler se civilizacija ne reši pred takšnimi in podobnimi stvarmi.
Svoj govor je Chamberlain končal z besedami Nimamo vzroka biti nezadovoljni z dosedanjim potekom vojne, ker gremo naprej z odločnostjo in neomajno vero v zmago.
Na notranjega ministra Andersona je bilo v spodnji zbornici naslovljeno vprašanje. ali misli vladana praviti korake proti motnjam s strani angleških fašistov na zborovanjih, na katerih govore ministri. Interpelant je dejal, da take motnje govorov. ki so orenašani po radiu, pomagajo sovražniku Minister ie odgovoril- Kolikor-toli bi kdo utegnil obžalovati take dogodke so vendar govori ministrov na javnem zborovanju po zakonu enaki, kakor govori na vseh drugih zborovaniih. in ni mogoče za govore ministrov po obstoječih zakonih uvesti drugega postopanja, kakor za druge govornike.
Vdor v finski utrjeni pas
Po dosedaj uradno Se nepotrjenih vesteh se je sovjetskim četam z velikimi žrtvami posrečilo zabiti kila
v Mannerheiniuvo črto
Pariz. 8 jan j (Havas) Dopisnik pariškega lista »Parit- Soir« Doroča iz Amsterdama da je več dnevnikov v Kodanju in Stockholmu objavilo danes vesti po katerih se je sovjetskim četam oosreeib' prodreti v Mannerheimovo obrambno črto ter zasesti finske obrambnp pozicije na fronti severno od Ladoškega jezera Uradno te vesti še niso potrjene Dopisnik nravi, da se je sovjetskim četam oo«reči'o orodreti med posamezne finske postojanke v Man-nerheimovi črti ter da se naha ja i« 30 km pred Viborgom Vdor v finsko obrambno črto se ie Rusom posrečil z velikanskimi žrtvami, ki niso v nobenem razmerju z doseženim usj^ehom Mercdajni krogi v Helsinkih pravijo na ta poročila, da je prav malo verjetno, da bi se sovjetskim četam posrečilo vgnezditi se v Manner-heimovi črti na odseku pred Viborgom
Po neki zadnji vesti iz Švedske se je finskim četam z močnim protinapadom posrečilo zasigurati si ugoden položaj in so sedaj na tem. da uničijo sovjetski klin, ki je bil zabit v finsko utrdbeno črto.
Rim. 8. febr br. Tudi »Giornale d' Italia« objavlja danes v svojem poročilu iz Helsinkov, da je sovjetskim četam uspelo vdreti med postojanke Mannerheimove linije v globini 5 km Vdor je bil izvršen v neposredni bližini jezera Hahtalati. kjer so sovjets&e čete zavzele nove oos*oianke v obliki polkroga Finci so že včeraj prešli v protinapad in si sedaj nenehoma prizadevajo da bi Ruse «p»< '-'isnili s področja Mannerh«*'movih utrdb.
Helsinki, 8 ian j (Havas) List »Uusi-suomi« prinaša vest da je general:.sim sovjetskih čet v Kareliji. general St3rn, nenadoma odpotoval proti vzhodu List pripominja. da si v tukajšnjih krogih razlagajo njegov odhod s poslabšaniem odnošajev med Sovjetsko unijo in Japonsko.
Finsko v Jao poročilo
Helsinki, 8. febr br. Vrhovno poveljni-štvo finske vojske je -anes popoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Na kopnem: Na Karelski ožini se je pritisk sovražnika v teku včerajšnjega dne pri Summi nadaljeval, a je že znatno izgubil na moči. Sovjeti so izvršili dva napada, ki sta pa bila odbita. Pri tem so bih uničeni štirje tanki Sedaj se je ugotovilo, da je pri napadih 6. in 7. februarja sodelovalo več sovjetskih divizij, ki so se opirale na velike oddelke topništva, tankov in letal. 6. februarja so znašale sovjetske izgube okrog 2.000 mož.
Severovzhodno od Ladoškega jezera je oil včeraj piav tako o:'bit velik sovjetski napad, pri katerem so Rusi uporabljali tudi topništvo in tanke. Finci so tam uničili sovjetsko kolono, v kateri so bili štirje tanki, nekaj oklopnih avtomobilov, težak top ter 60 drugih vozov.
Na odseku pri Kuhmu so Finci ojačili svoje pozicije in uničili neki sovražni oddelek.
Na odseku pri Suomussalmiju je bil odbit sovražni napad, ki ga je izvedel bataljon vojaštva, ki je jugovzhodno od Raate vdrl preko meje. Na sovjetski strani je padlo 250 vojakov. Finske čete so zaplenile mnogo pehotnega orožja ln drugih vojnih potrebščin.
Na drugih sektorjih fronte so bile na delu patrulje in topništvo.
Na morju: V vzhodnem Finskem zalivu ter na severovzhodni obali Ladoškega jezera so finske obalne baterije uspešno podpirale akcije finskih patrulj in topništva na kopnem.
V zraku: Finska letala so na lzvidniSkfh ln obrambnih poletih. Bombardirala so na nekaterih krajih tudi sovjetske kolone vozov in avtomobile.
Sovjetsko letalstvo je razvilo veliko aktivnost na vojnem področju ter je ponovno s strojnicami obstreljevalo finske čete.
Sovjetska letala so izvršila nekaj bombnih napadov na nekatere kraje v notranjosti Finske Pri tem sta bila po dosedanjih podatkih ubita dva civilista. V teku včerajšnjega dneva se je iz sovjetskih letal spustilo na finska tla tudi več sovjetskih padalcev v finskih uniformah. Večinoma so bili ujeti.
Po kontroliranih vesteh je sovražnik včeraj izgubil štiri letala. Poleg tega so se našli ostanki nekega sovjetskega letala.
Moskovski komunike
Moskva, 8. febr. br. štab leningrajskega vojnega okrožja je snoči izdal naslednje vojno poročilo: V teku 7. januarja na fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Sovjetske letalske sile so bile na izvidniških in napadalnih poletih.
Poljska vojska
na potu na Finsko
London, 8. febr. s. Londonski radio javlja v svoji srbohrvaški oddaji, da so pravkar odšli prvi oddelki poljske vojsflte iz Francije kot prostovoljci na Finsko, da se bore proti Sovjetski Rusiji.
6oo tankov uničenih
Helsinki, 8. febr. s. (Reuter.) Po finskih uradnih cenitvah so Finci v dosedanjih bojih uničili že 600 tankov. Računajo, da so poslali Rusi v boj na Finskem skupno približno 3000 tankov.
Za finsko fronto ujeti sovjetski vojaki
Helsinki, 8 februarja. A A. (Štefani) V bližini Davala je bilo ujetih 60 sovjetskih vojakov, ki so se spustili s padali, med njimi je tudi več žensk. Oboroženi so bili z ročnimi granatami ter so imeli s seboj radijske oddajne aparate in finske gene-ralštabne zemljevide, izdane v Moskvi avgusta 1939.
Italijanska letala
h orožje za Finsko
Pariz, 8. febr. Kakor znano, je Nemčija pred kratkim vrnila Italiji transporte letal in orožje, ki jtfi je preko nemškega teritorija poslala na Finsko, a so bili na sovjetsko zahtevo v Nemčiji zadržani. Sedaj je Italija poslala te vojne potrebščine z vso naglico preko Francije in skandinavskih držav na Finsko.
Ameriško posojilo
Washlngton, 8. febr. j. (United Press) Zunanjepolitična komisija v ameriškem senatu je danes soglasno odobrila načrt, ki pooblašča finsko državo, da sme na ameriškem trgu emitirati posojila. Na drugi strani je komisija s 15: 3 glasovi zavrnila predlog, da se Finski dovoli brezpogojno posojilo v iznosu 30 milijonov dolarjev, pač pa je z 12:6 glasovi odobrila svoječasno od ameriških bankirjev osvojeni načrt, ki pooblašča Ameriško banko za izvoz in uvoz, da sme dovoliti Finski predujme v iznosu do 100 milijonov dolarjev s pogojem, da se ti predujmi ne uporabijo neposredno za nabavo vojnega materiala. Po novem sklepu zunanjepolitičnega senatnega odbora ne sme v bodoče nobeno brezpogojno posojilo, ki gre v inozemstvo, presegati vsote 20 milijonov dolarjev. Do te vsote smeta zaenkrat najeti v Zedinjenih državah posojila samo Finska in Kitajska.
800.000 plinskih mask za Švedsko prebivalstvo
Stockholm, 8. februarja. AA. (Havas) Švedski parlament je izglasoval kredit za nakup 800.000 plinskih mask za civilno pre-1 bivalstvo. Razen tega je odobren kredit 10 milijonov kron za vojaške bolnišnice.
General Weygand v Egiptu
Včeraj je nadziral v Egiptu zbrane zavezniške čete in se sestal z angleškim generalom Wavellom
Kairo, 8. febr. s. (Reuter). General Wey-gand, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Orientu. je danes v spremstvu angleškega generala Wavella prisostvoval paradi angleških, egiptskih in indijskih mehaniziranih oddelkov Ko je dospel, je bila na drogu razvita francoska zastava in godba je zaigrala marseljezo General VVevgand je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad sodelovanjem čet treh narodov ter je dejal, da predstavljajo zvezo med zavezniškimi in egiptsko vojsko Pri paradi so bili navzoči tudi predsednik egiptske vlade in vojni minister, angleški in francoski poslanik ter kraljev bratranec princ Mohamed Ali.
Današnji egiptski listi prinašajo pozdravne članke generalu Weygandu.
Pariz, 8. febr. j. (Havas). V poučenih krogih zatrjujejo, da je obisk generala Weyganda v Kairu, čeprav je službenega značaja, vendarle namenjen samo sestanku med Weygandom in njegovim vojaškim
tovarišem, angleškim generalom VVavel-lom. V vojaških krogih pripominjajo k temu obisku, da francoska vojna sila na Bližnjem vzhodu ni tako velika, kakor za-| trjujejo sovjetski listi. Tvorijo jo razen čet, ki bodo zadostovale za zavrnitev vsa-i kega morebitnega sovjetskega ali nemškega napada proti Balkanu ali preko Kav-j kaza, le še regularne okupacijske čete. ki j jih Francija normalno drži v svojih mandatnih deželah. Ti krogi pravijo, da je resnična moč francoske vojske v Bližnjem j vzhodu nekako v sredi med sovjetsko cenitvijo 400.000 mož in nemško cenitvijo : 150.000 mož.
Pariz, 3 febr. s. (Associated Press) In-, spekcijskemu potovanju generala Weygan-da pripisujejo velik pomen. General Wey-gand ne pregleduje samo francoskih čet, temveč tudi angleške ln egiptske. Po zanesljivih cenitvah razpolagajo zavezniki na bližnjem vzhodu sedaj z 275.000 vojaki.
Tretji kanadski kontingent prispel v Anglijo
Prva divizija kanadske ekspedrnjske vojske bo 2e v kratkem odšla na fronto v Francijo
London, 8. febr. br. s. (Reuter). Danes je dospel v neko zapadno angleško luko tretji kontingent kanadske ekspedicijske vojske. Prevoz se je izvršil na velikih potniških prekomorskih parnikih v spremstvu angleških vojnih ladij brez vsake motnje. Kakor so izjavljali kanadski vojaki, niso videli na vsej poti niti ene nemške podmornice in nobenega nemškega letala. Med kanadskimi vojaki je tudi več Indijancev, ki bodo uporabljeni kot izvidniki.
Kanadski vojaški transport je sprejel osebno poveljnik kanadske ekspedicijske vojske general Mac Norton. Velika množica je prirejala vojakom ob prihodu prisrčne ovacije.
Kakor poročajo iz Ottawe, bo takoj, čim bo prva kanadska divizija, ki je sedaj že vsa v Angliji, poslana na fronto, formirana v Kanadi druga divizija in istotako poslana potem v Evropo.
Ottavva, 8. febr. s. (Reuter). Ministrski predsednik Mackenzie King je snoči z govorom na nekem zborovanju otvoril volilno kampanjo. Branil je ukrep o razpustu parlamenta in dejal, da bi zakonita doba 10 let, kolikor sme vlada ostati na oblasti, itak v kratkem potekla. Ker je pričakovati v nekaj mescih ofenzive na fronti, bi lahko očitali vladi, da je nesposobna, če bi bila odložila volitve na čas, ko bi se morala država popolnoma koncentrirati na vojno. Kanada se je pripravila za dolgo vojno in ne sme izgubiti z vidika, da so potrebne še velike priprave. Delež, ki ga Kanada doprinaša v skupnih vojnih naporih, je v skladu z vojnimi načrti Anglije in Francije. Samo, če bo doma sloga, more Kanada uspešno sodelovati v vojni.
Na drugem zborovanju je vojni minister Roggers zavračal kritike opozicije, da je kenadska ekspedicijska vojska slabo opremljena. Dejal je, da še nikdar niso šli kanadski vojaki boljše oblečeni in opremljeni preko morja, kakor oni prve kanadske divizije, ki je bila nedavno poslana v Evropo.
Na protest opozicije Je vlada ukinila cenzuro za govore v volilni kampanji.
Nemško in francosko vojno poročilo
Berlin, 8. febr. br. Vojno poročilo, ki ga je davi izdalo vrhovno poveljstvo nemške vojske, pravi:
Na fronti ob SaaTi je bilo nekaj živahnejšega topniškega in izvidniškega delovanja.
Izgube nevtralnega ladjevja, ki so ga nemške oborožene sile v trgovinski vojni prizadejale sovražniku in nevtralnim državam od pričetka vojne do konca mesca januarja, so dosegle 409 ladij s skupno 1,493.431 registrskih ton. V istem času so nemške vojne ladje privedle v nemške luke v svrho preiskave glede na morebitne tihotapske tovore 354 ladij s skupno 60.788 registrskih ton.
Pariz, 8. febr. br. 315. vojmo poročilo, ki ga je davi objavilo vrhovno poveljstvo francoske vojske, se glasi:
Nekoliko živahnejše delovanje francoskih izvidnic včeraj o mraku in v vsej pretekli noči.
Pariz, 8. febr. br Nocojšnje 316. vojno poročilo vrhovnega poveljništva francoske vojske se glasi:
Delovanje izvidniških pet na več krajih fronte.
Francoski izvidniški sunki
Pariz, 8. febr. br. V svojem poročilu o položaju na fronti pravi agencija Havas, da se je izvidniško delovanje od včeraj spet znatno ojačilo. Nekaj francoskim iz-vidniškim oddelkom je uspelo prodreti na nemško ozemlje, ne da bi naleteli na sovražnika. Zbrali so pomembne podatke. Izvidniški oddelki so se vrnili brez vsakih izgub na francosko stran. Letalstvo je v zadnjem času omejilo na minimum svoje akcije.
Kakšen mir želi
angleška cerkev
London, 8. febr. s (Reuter). Današnji »Times« poroča o konferenci zastopnikov angleških cerkev z zastopniki skandinavskih protestantskih cerkev, ki se je vršila na pobudo slednjih. Konferenci so prisostvovali z angleške strani, med drugimi yor-ški škof ter zastopniki presbiterijancev in metodistov, s skandinavske strani pa škofa iz Osla in Upsale. Skandinavski škofje so želeli spoznati stališče angleških cerkvenih krogov do vojne. Angleški zastopniki sicer niso fungirali kot oficielni predstavniki, vendar so podali na konferenci angleško stališče v približno sledeči obli-
AngleSka cerkev priznava kot svoje brate one Nemce, ki verujejo v Kristusa.
Med njenimi molitvami ni niti ene, ki je ne bi mogel sprejeti kot svoje tudi katerikoli Nemec. Angleška cerkev želi sklenitev miru na podlagi sprave in noče uničenja Nemčije. Za mirovna pogajanja morata biti dana dva pogoja:
1.	Češki, slovaški in poljski narod morajo dobiti neodvisnost in garancije, da jim bo ta tudi ohranjena.
2.	Mirovna pogajanja se morajo vršiti na konferenci, ki se je morajo udeležiti vsaj vsi evropski narodi, med njimi tudi Čehi, Slovaki in Poljaki kot ravnopravni partnerji. Angleška cerkev končno ugotavlja, da sta bili angleška in francoska vlada moralno obvezani, da sta šli v vojno.
Kralj Jurij v vojaških
taboriščih v Angliji
London, 8. febr. s. (Reuter). Kralj Jurij VI. je obiskal včeraj več vojaških taborišč in tovarn v zapadni Angliji. Vojaki so mu prired li povsod prisrčen sprejem. Kralj je prevozil na svoji poti približno 150 km.
Nov nemški vojni plin
Pariz, 8. februarja, o. (United Press) Vojaški strokovnjak »Petit Parisiena« piše, da je tajno vojno sredstvo, ki ga je Hitler že večkrat omenil, nov vojni plin. Omenjeni strokovnjak trdi. da upa Hitler, da bo mogoče s tem plinom pregnati francoske čete iz Maginotovih črt. Nemško vojno vodstvo se je baje odločilo, poslužiti se tega vojnega plina v največji meri.
Napad na Belgijo ne bi bil lahek
Bru^lj, 8. febr. s. (Reuter). V parlamentu je govoril snoči vojni minister Denis o obrambnih ukrepih Belgije. Dejal je, da nobena tuja armada, ki bi poskusila na-
pasti Belgijo, ne U Imela lahkega dela.
Belgija razpolaga z zelo natančno izdelanim obrambnim sistemom. Obramba proti letalom se nI omejila samo na pasivno stran, temveč tudi na aktivno.
Bruselj, 8. febr. br. Zaradi katastrofe, ki je nastala v velikem premogovniku v Marchienneu zapadno od Charleroia, so policijske oblasti davi uvedle preiskavo. Nastal je sum, da so katastrofo povzročili komunistični saboterji. Pri komunističnih voditeljih v Monsu in Charleroiu je bilo izvršenih v teku dneva več hišnih preiskav in nekaj ljudi je bilo aretiranih.
Avstralija bo vzdrževala stalno 3.000 letal
Sydney, 8. febr. s. (Reuter). Avstralski minister za oboroževanje Stuart je danes sporočil, da bo Avstralija v prihodnjih dveh in pol letih prispevala 25 milijonov funtov k imperialnemu letalskemu programu. Določeno je, da bo Avstralija vzdrževala 3.000 letal, med njimi tisoč bombnikov, ki Jih bo večinoma posodila Anglija.
Angleški balon
nad Nizozemsko
Amsterdam, 8. febr. s. (Reuter). Nad Holandsko se je danes pojavil tuj balon s pritrjenim kablom. Balon je prišel iz smeri Ijselskega morja. Kabel, ki je bl dolg 500 do 800 m. je povzročil veliko škodo zlasti na električnih napeljavah. Mislijo, da je bil balon angleški.
Saradzoglu v Ankari
Ankara. 8. febr. AA. Davi ob 9.40 se je
zunanji minister Saradzoglu pripeljal iz Beograda čez Sofijo v Ankaro. Na postaji so ga pozdravili predsednik velike narodne skupščine, prvi adjutant predsednika republike, pomočnik zunanjega ministra Menemenzoglu, glavni tajnik zunanjega ministrstva, ankarski župan ter francoski, britanski, jugoslovanski, rumunski in grški, iranski, afganski in iraški poslaniki. Na postajo so prišli tudi višji uradniki zunanjega ministrstva in mnogo poslancev.
Amerika ne bo prekinila z Moskvo
IVashington, 8 febr s (Reuter). V reprezentančni zbornici je bilo stavljenih včeraj več predlogov za prekimtev diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Eden izmed predlogov ki bi indirektro povzročil prekinitev, je zahteval ukinitev kreditov za ameriško poslaništvo v Moskvi Značilno je, da je bil predlog odklonjen samo z večino treh glasov, s 108 glasovi 105 Tudi direktni predlog za prekin tev odnošajev je bil odklonjen, z utemeljitvijo, da ne bi koristil niti Finski, niti oviral sovjetske Rusije.
Nemške represalije na Paljskem
Pariz, 8. febr. o. (Reuter). Iz poljskih uradnih virov v Parizu se je izvedelo, da so Nemci v Wawru na Poljskem ustrelili nad 130 ljud: kot represalijo, ker sta dva Poljaka v neki restavraciji v Wawru ubila dva nemška vojaka, ki sta jih hotela aretirati. Poveljnik nemških čet je takoj odredil ,naj se ustreli vsak deseti prebivalec. Lastnik restavracije, v kateri se je pripetil omenjeni incident, je bil obešen.
?ostani in ostani član Vodnikove družb«!
Koliko trgovinskih ladij je bilo že potopljenih
Nemška in anglešk- zadevna uradna poročila sa mzčno
nasprotujejo
Berlin, 8. febr br. Dodatno k današnje- f nik »Munster«. ki se je včeraj potopil v
mu nemškemu vojnemu poročilu objavlja DNB podatke o izgubah nemške trgovinske mornarice od pričeska vojne do M januarja Po teh podatkih je sovražnik v svojih lukah zaplenil nemških ladij & tonažo 13.196 ton. Na morju je zaplenil nekaj nemških ladij s tonažo 82.218 ton od lastnih posadk pa je bdo na odprtem morju potopljenih več ladij s skupno tonažo 141.525 ton. Skupno je Nemčija na ta način izgubila 42 ladij.
London. 8. febr s (Reuter) K dana?nji izjavi nemškega poveljstva, da je bilo od začetka vojne dalje potopljenih že 409 zavezniških in nevtralnih ladij, je podala angleška admiraliteta uradno pojasnilo, da je bilo po njenih podatkih v resnici doslej v vojni potopljenih samo 274 zavezniških in nevtralnih ladij. Izmed teh je 143 angleških, 14 francoskih in 117 nevtralnih.
Nemško poročilo pravi dalje, da je nemška mornarica zaplenila in odvedla v nemške luke z nemškimi posadkami 354 ladij K temu ugotavljajo v Londonu uradno, da niso Nemci doslej zaplenili še niti ene an gleške ali francoske ladje. V kolikor je torej številka ki jo navaja nemško poročilo, sploh točna, se more nanašati samo na nevtralne ladje.
Danski list o potapljanju nevtralnih ladij
Kodanj, 8. febr. s. (Reuter). List »Social-demokraten« piše ostro proti potapljanju nevtralnih ladij in pravi, da nasprotuje to mednarodnim zakonom. Nevtralci hočejo samo eno: da se jim omogoči svobodno gospodarsko življenje. List polemizira z izjavo berlinskega »Angriffa«, da mora pač vsaka ladja, ki plove ob angleški obali, to storiti na svoj riziko. Pravi, da take grožnje nasprotujejo mednarodnemu pravu in mednarodnim sporazumom. Danska je doslej izgubila veliko število svojih ladij, med njimi tudi nekaj najboljših. Pomorska vojna je zahtevala tudi okrog 200 žrtev med danskimi mornarji. List daije ugotavlja, da po Churchillovih besedah nista Anglija in Francija doslej potopili še niti ene nevtralne ladje. Drugače pa je z Nemčijo.
Žrtve min in torpeljv
London, 8. febr. s. (Reuter). Admira'ite-ta objavlja, da je potniški in tovorni par-
Irskem morju, zadel, kakor je preiskava ugotovila, na nemško mino.
Las Palmes, 8 febr. br Neka španska trgovinska ladja je danes pripeljala v tu kajšnjo luko 50 članov posadke velike an gleške ladje »Morrison«. ki je bila pretekli teden potopljena v Atlantskem morju
K potopitvi švedske ladje „Virgo"
Stockholm, 8 febr (Reuter) Na'novejša poročila o tragediji švedskega parnika ! »Virgo« pravijo, da se je parnik v ponedeljek nahajal ravno med finskim otočjem Aboland, ko so pribrneli sovjetski bombniki. Sovjetska letala so spustila na parnik kakih 20 bomb. ki so napravile silno škodo. Navzlic hudim poškodbam je hotel parnik doseči še bližnje pristanišče, a se je prej potopil. Atentat na »Virgo« je vzbudil na Švedskem silno ogorčenie. Tako piše list »Nya Daglioht Allehanda«. da so ruski bombniki obstreljevali mornarje, ki so hoteli odnesti s parnika svoje skromno imetje. Gre za ostuden z^čin. zaradi katerega mora Švedska najener-gičnejše protestirati v Moskvi. »Stockholm Tidningen« pravi da je bil napad na »Virgo« izreden primer brutalnosti, ki se je nekatere vojskujoče države poslužujejo proti nevtralcem. »Svdsvenska Dagbladet« pravi: Ta napad je bil enako brezobziren, kakor je brezobzirna nemška pomorska vojna. Švedska se bo morala, ako se bodo tudi v bodoče na tak način zapirala morska pota, pač zateči k avtarkiji in zlasti ustaviti svoje dobave železa Nemčiji.
Oboroževanje angleških trgovinskih ladij
LOn-on, 8. febr. o. (Reuter). Kakor se je izvedelo je skoro polovica angleških trgovskih ladij, ki imajo skupno 21 milijonov ton, že opremljenih s topovi za obrambo. Oboroževanje ostalih parnikov se nadaljuje z največjo naglico. Potrebnih je 18 dn, da na trgovski parnik montirajo eden ali dva topa, ter vkrcajo iz-vežbano posadko. Nekateri izmed teh topov so bili že cd svetovne vojne shranjeni v mcčanici loja in vazelina. Na trgovske ladje ment rajo topove s kalibrom 4 palcev kakor tudi protiletalske lopove.
Italijanski pogledi
na balkanske probleme
Komentarji o beograjski konferenci — Madžarski in bolgarski revizžonizem — Zmanjšana nevarnost sovjetskega napada — Uspehi italijanske tffcilomaci je
Rim, 7. februarja
V Rimu so sledili beograjski konferenci z največjim zanimanjem, dasi je šlo le za redno zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze, ki v drugih razmerah ne bi izzvalo toliko zanimanja. Toda svet se je zapletel v novo evropsko vojno, iz katere še ni vidnega izhoda, in zato zbuja vsaka taka diplomatska konferenca neobičajno zanimanje. Italijanski tisk je ves čas mirno presojal vse možnosti v prepričanju, da bo v glavnem vse ostalo pri starem, kar tudi odgovarja italijanskim pobudam Balkanska zveza je ostala s podaljšanjem pakta na nadaljnjih sedem let v prvi vrsti zvesta svoji notranji funkciji, čuvanju statusa quo na jugovzhodu in garantiranju balkanskih meja, hkrati je pa izjavila tudi dobro voljo, da v duhu spravljivosti reši bolgarske in madžarske zahteve, pri čemer pa se že v naprej izključujejo teritorialne koncesije. V največji men po zaslugi Italije je že ustvarjena balkansko-podunavska solidarnost v tem smislu, da sta Madžarska in Bolgarija, dasi še v polni meri vzdržujeta tudi svoje teritorialne zahteve, izjavili pripravljenost preložiti te svoje zahteve na poznejši, primernejši čas, pod pogojem, da Rumunija zboljša kulturno življenje madžarske in bolgarske manjšine, na svojem področju. S tem je odklonjena nevarnost, da bi kateri koli napadalec na Balkanu lahko spretno izrabil ta medsebojna nasprotja v svojo korist. Italija je medtem na bilateralni podlagi uredPa svoje odnošaje z vsemi balkanskimi državami in želi sedaj, da bi se to zgodilo na isti način tudi med omenjenimi državami samimi, vendar ne tako, da bi se osnoval kak balkanski ali jugovzhodni blok ki bi bil naperjen proti kaki izvenbalkanski sili. Enako je stališče Nemčije in zdi se. da so edi-nole na zapadu priporočali tak blok. V Rimu zato z zadoščenjem beležijo da beograjska konferenca ni razpravljala o kaki taki akciji in da je bil v zaključnem komunikeju celo izrecno podčrtan strogo notranje balkanski značaj zveze in vseh prizadevanj za zbližanje z Madžarsko in Bolgarijo.
Z nemške strani fe bilo dost' očitkov na račun Turčije Izjava njenega zunanjega ministra da njegova država ni nevtralna, marveč da je samo izven vojne pa ni vzbudila iznenadenja. ne v Berlinu, ne v Rimu, ker je Turčija pač z ankarskm paktom zvezana z zapadnimi zavezniki za slučaj ogrožanja njihovih skupnih interesov v vzhodnem delu Sredozemlja Turčija je torej angleško francoska rezerva za primer, če bi se vojni požar prenesel na jugovzhod. Ob priliki sklepanja ankar«kega pakta je bilo tudi v balkanskih državah precej očitkov na račun Turčije češ da je s tem postala problematična trajna nevtralna politika Balkanske zveze kot take. Za svojo posebno politiko pa je navajala Turčija predvsem ta, da je ona v prvi vrsti prednje-azijska in šele v drugi vrsti balka iska država. Kar se pa nevojskovanja tiče. je to stanje, ki sta ga že pred Turčijo proglasili Italija in Madžarska Zato Saradzoglova \z-java v Beogradu ne ustvarja nikakega novega pojma.
Ob beograjski konferenci so se slišali z zapada očitki Rumunij; da je prekršila gospodarsko nevtralnost s tem, da je pristala na dalekosežne gospodarske koncesije Nemčiji in je tako s te strani docela onemogo-
Vatikanski organ z razmerah na češkem
Pariz, 8. febr br. V snočnjem vatikanskem glasilu »Osseivatore Romano« je neka nevtralna osebnost ki se ie še pred kratkim mudila v češkem in mora vtkem protektoratu. objavila nekaj novih podatkov o političnem režimu, ki vlada sedaj v protektoratu.
Zaleski pri Daladieru
Pariz, 8. februarja. AA. (Havas). Predsednik vlade Daladier je danes sprejel poljskega zunanjega ministra Zaleskega.
\kcija gostilničarjev
za reformo trošarin
Beograd, 8. februarja, p. Danes so se zbrali v Beogradu zastopniki vseh ugosti-teljskih združenj, da razpravljajo o omi-ljenju in o reformi novih trošarinsklh lil taksnih predpisov. Ljubljansko združenje zastopata predsednik Ciril Majcen in tajnik Anton Peteln. Zastopniki gostilničarjev in hotelirjev so Imeli danes zaupen posvet, jutri pa bodo sprejeti pri ministru financ dr. šuteju, kateremu bodo obrazložili svoje želje in mu stavili konkretne spreminjevalne predloge.
Iz sodne službe
Beograd, 8. febr. p. Za ravnatelja zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Ljubljani je imenovan dosedanji piaarnišM ravnatelj Ciril Lavrič. — Z razaodbo državnega sveta sta napredovala v 4/1 sre-ska sodnika Josip Cerne v škof ji Loki B 17. decembrom 1938 in Slavko Papež na Vranskem z 18. marcem 1939. — Za pomožnega carinika v 9. skupini sta imenovana dosedanja uradniška pripravnika Svetomlr JovanoV č v Mariboru in Plrofi Ger&zioovič na Rakeku.
čila zavezniško blokado. Zato so na beograjski konferenci razpravljali tudi o gospodarskem sodelovanju in o sredstvih, da se pravočasno odklonijo nevšečne posledice gospodarske vojne. Po rimskih informacijah se bo to zgodilo tudi na ta način, da bodo skušale balkanske države vzdrževati svojo zunanjo trgovino na predvojni višini, da bi se tako izognile očitkom z obeh strani. Izvrševale bodo točno vse prevzete obveze, ne da bi pristale na kakršnokoli povečanje. Ta sklep, čeprav sam po sebi pravičen, pa gre v korist Nemčiji, ki je bila pred vojno v zunanji trgovini vseh štirih držav zastopana s povprečno 42%, dočim je bil delež Francije in Anglije mnogo skromnejši.
Na splošno se že lahko sedaj reče, da *> v Rimu v glavnem zadovoljni z rezultati konference, ki odgovarja tukajšnjim pričakovanjem. Le kar se tiče posebej romunskih odnošajev do Bolgarije in Madžarske, menijo nekateri italijanski krogi, da so v Sofiji in Budimpešti pričakovali več koncesij in da so sedaj razočarani. Pač pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da je Balkanska zveza ob tej priliki opozorila na blagodejno politiko Italije, ki je z modrim nevoj-skovanjem rešila mir tudi v svojem sosedstvu.
Zanimivo je pripomniti, da je ravno v času beograjske konference krožila po Rimu bolgarska propagandna brošura, ki dokazuje življenjsko potrebo izhoda Bolgarije skozi zapadno Tracijo na Egejsko morje. Brošura pravi, da živi v tej pokrajini bolgarska manjšina, toda še pomembnejši in nujnejši je gospodarski moment, saj Bolgari s svojih južnih planin vidijo to odprto morje, ki je od njihove meje oddaljeno le okrog 70 km. In tako so zopet spomnili svet nato, da poleg Erdelja in Južne Dobrudže obstoja na Balkanu še eno nerešeno vprašanje — Dedeagfč!
Ko opozarjajo v Rimu na vse te ovire in nasprotstva. obenem poudarjajo, da je navzlic vsemu italijanski diplomaciji uspelo ustvariti na jugovzhodu spravljivo atmosfero, kajti tudi Madžarska in Bolgarija se strinjata z članicami Balkanske zveze, da je treba za vsako ceno ohraniti mir in nevtralnost v tem področju in tem skupnim željam podrediti vse ostale. V tej solidarnosti vidi italijanska diplomacija predvsem uspeh svojih prizadevanj.
Splošno pozornost je vzbudila tudi izjava našega zunanjega min-stra, da se Balkan ne čuti z nobene strani ogroženega. Isto zatrjujejo že dalj časa tudi v Rimu, kjer pravijo, da so vse nasprotne vesti samo propagandnega značaja. Vloga Nemčije je sedaj po rimskem mnenju že popolnoma jasna Iz okolice opolnomočenega ministra Clodiusa. ki se že cel teden mudi v Rimu, se doznava, da nameravajo Nemci vzhodno gali;ko normalnotirno železnico podaljšati celo do Odese, ter računajo, da bo po tej poti šel velik del ruskega izvoza in tudi kavkaškega petroleja, kadar bodo nemški eksperti spravili sovjetsko gospodarstvo kolikor toliko zopet v red in s tem Rusijo usposobili, da bo izvrševala svoje gospodarske obveznost' do nemške zaveznice. Zato si tudi Nemci žeHjo miru v tem obsežnem področju, ki deli Rusijo od Balkana. Iz vseh teh razlogov so bili v rimskih krogih že ves zadnji čas prepričani, da se balkanskim državam ni treba bati nobene posredne nevarnosti. —	Dr. O. A.
P»močfl;k vrhovnega
inšpektorja vojske
Be°grad, 8. febr. p. S kraljevim ukazom je imenovan za pomočnika vrhovnega inšpektorja vojne sile armijski general Bogoljub nič, dosedaj poveljnik H. ar-mije. Kakor znano, je po uredbi o organizaciji vrhovnega inšpektorja vojne sle vrhovni inšpektor Nj. Vis. knez Pavle.
Patriarh pri predsedniku in podpredsedniku vlade
Beograd, 8. febr. p. Patriarh Gavrilo Je danes obiskal predsednika vlade Cvetko-viča in podpredsednika vlade dr. Mačka.
Kazenska preiskava proti beograjskim mlekarnam
Beograd, 8. febr. p. Beograjska policija je danes odredila zatvoritev 80 beograjskih mlekaren, ker je ugotovila, da so goljufale državo in mestno občino s utajo davkov. Mlekarne so se organizirale v navidezno zadrugo ter pod to krinko vršile svoje manipulacije. Zoper vse prizadete lastnike je uvedeno kazensko postopanje.
Poplave na jugu
Beograd, 8. febr. p. Po poročilih iz Južnih krajev države je naglo tajanje snega in zadnje deževje povzročilo velilke poplave. Morava je prestop'Ja bregove skoro v vsem svojem teku ter je poplavila mnogo krajev. Nekatere vasi so popolnoma odrezane od zunanjega sveta.
Sneg porušil športno
tribuno v Varaždinu
Varaždin, 8. febr. o. Pod težo snega se je porušilo polovico strehe tribune varaž-dinskega športnega kluba, ki je bila zgrajena pred dvema letoma za vsoto 100.000 din.
Naraščanje Save
Slavonski Brod, 8. febr. o. Sava naglo narašča. Danes je merila 474 cm nad normalo. Led, ki ga prinaša s seboj, je povzročil precej škode. Poškodovane so bile mnoge vlačilne in druge ladje, a tudi mlini na SavL
Vremenska napoved
Zemunska: Večja pooblačitev v zapadnl polovici, posebno v primorskih krajih, kjer utegne tudi deževati. Delno oblačno v vzhodnih pokrajinah. Toplota bo poskočila. Na primorju precej močan Jug, ▼ Po-dunavju južnovzhodni vetoc.
Naši kraji in ljudje
Smrt najstarejšega Slovenca
V Tuhinjski dolini je umrl stoletnik Anton Pistotnik
Stoletnik s svojim najmlajšim sinom in ostalimi svojci na domu v Pšajnovici
Naši stari hrasti padajo. V januarju je umrl v Mestinju na Štajerskem ugledni ondotni domačin g. Jakob Kidrič, ki bi letošnje poletje praznoval lOOletnico rojstva Včeraj pa so nam iz Kamnika kratko sporočili, da je na Pšajnovici, občina Šmartno v Tuhinju, umrl najstarejši Slovenec g Anton Pistotnik, ki bi letos 8. junija dopolnil 100 let. V vrsti opisov življenja naših najstarejših sodobnikov smo podrobno opisali v novoletnem »Jutru« tudi zanimivo stoletnu preteklost tega izredno čvrsto ohranjenega predstavnika zdrave Tuhinjske doline Oča Anton Pistotnik je bil vse do zadnjega orav čvrst Letošnja zima. ki nikakor ni prizanesljiva, pa je na lepem tudi njemu poslala večno poslanko Na oepelnično sredo ie starček v miru izdihnil in v soboto dopoldne bo legel v svojo drago tuhinjsko zemljo, ki ji je bil zvest vse svoje dolgo življenje Zapustil je vrsto otrrk, ki pa so tudi že vsi v letih. Ko mu je bilo 95 let. je šele izročil posestvo najmlajšemu sinu Matiji, ki je zdaj star 57 let. Z njim je na domu 651etna Ivana Najstarejša hči Marija ie stara 69 let in živi poročena v S^v-ljah 671etni Anton je posestnik v Jaršah. 631etni Janez je upokojen rudar v Nem-
čiji. 61 letni Jože in 591etni Gregor pa živita v Ameriki Od devetih otrok sta samo dva umrla. Z ženo ki mu je umrla pred 12 leti. stara 83 let, je Anten Pistotnik živel 56 let v vzornem zakonu in se je je vse do zadnjega dan za dnem spominjal v pogovoru in molitvi. Spokojen ji zdaj
sledi v grob. Naj mu bo počitek lahakl ★
Naši kamniški prijatelji nam poročajo o zadnjih dveh obiskih pri najstarejšem Slovencu:
Ko je Pistotnikov oče tam gori na Pšajnovici prejel po pošti »Jutrov« božični paket, je bil silno presenečen nad dobrodošlim lepim darilom. Pravil je. da vso noč ni mogel spati od skrbi, komu naj se zahvali za darilo. Koj naslednji dan je poslal svojega sina Matijo v Šmartno k trgovcu g. Engelmanu. da poizve za ve-'ikodušnega dobrotnika in mu napiše zahvalo.
Po novem letu smo spet obiskali P^stot-nikovega očeta, najstarejšega moškega prebivalca Slovenije, da sa slikamo za »Jutro« Sedel je za pečjo z molkom v roki in je med došlimi gosti koj spoznal kamniškega župana Ko mu je ta prožil roko da bi mu pomagal s klopi na tla. se ie oče Pistotnik oprl na roko in skočil na tla z veliko prožnostjo kakor kak smučar. Ročno se je oblekel in postavil pred fotografski aparat ob svoji stari leseni hiši. ki je že preživela stoletnico.
Vprašali smo ga. kako je preživel božične praznike, pa nam je potem zgovorno pripovedoval, kakšno veselje mu je napravil paket, ki ga je dobil od »Jutra« in kako je tudi vesel našega obiska. Na sveto noč in na starega leta dan je pred polnočjo s sinom Matijo splezal v zvonik cerkve sv. Lenarta in pol ure pred polnočjo potrkaval k božiču in novemu letu. Pravi, da ga ni prav nič zeblo, ker ie bil dobro napravljen, potrkavanje pa je njegovo največie veselje.
Vidite, tak korenjak je bil naš stoletnik! Pri 16 stopinjah pod ničlo ie opolnoči po pol ure vztrajal v zvoniku k prazniku sv Treh kraljev pa ie spet potrkaval Kamničani smo obljubili, da mu bomo ob stoletnici pripravili pravo »ohcet« Toda usoda je obrnila drugače in najstarejši slovenski možak ie moral odpotovati tja, odkoder ni povratka.
Za ziravje Ljubljane
Mestni Siz:k je zferal nekaj zanimivih podatkov o življenju in smrti, o zdravju in bolezni naše metropole
Ljubljana, 8. februarja
Mestni fizik dr. Mavricij Rus je v uradnem poročilu o zdravstvenih razmerah v Ljubljani za leto 1939. zbral nekaj zanimivih podatkov o dejanju in nehanju naše metropole Število prebivalcev velike Ljubljane je lam naraslo na 87.572. iz česar lahko sklepamo, da utegne že v doglednem času narasti na 100.000 Celotna ploskev mestnega pomerija znaša 66 kv. kilometrov in 855 kv. m Gostota prebivalstva na kvadratni kilometer znaša torej 1299. Na mestnem ozemlju je 6564 hiš.
Lani je bilo v Ljubljani rojenih 2420 otrok, med njimi 90 mrtvorojenih Mate-re-domačinke so rodile 1088 otrok, od teh 1008 zakonskih in 80 nezakonskih. Med novorojenci je bilo 571 dečkov in 517 deklic Če upoštevamo samo novorojenčke-domačine odpade na tisoč prebivalcev 12.35 rojstev, medtem ko jih je bilo lani 12.94 Največ naraščaja so dobile družine, katerih oče je zaposlen v obrti (278), nato pa slede družine uradnikov, javnih nameščencev in delavcev. Značilno je. da je vsako leto manj tretjih, četrtih in nadaljnjih porodov pri isti ženi in da družine ostajajo največ pri enem ali dveh otrocih Večina mater rodi v ljubljanski ženski bolnišnici (2058). Dvojčkov je bilo rojenih 41, enkrat celo trojčki. Splavov je bilo prijavljenih 556.
Umrlo je lani 863 Ljubljančanov, med njimi 417 moških in 446 žensk Umrljivost je znašala torej 10.2 na tisoč prebivalcev, kar pomeni majhen porast nasproti predlanskemu 9.8. Umrlo pa je v mestu tudi
499 nedomačinov, ki so se po večini lečili v raznih zdravstvenih zavodih. Samo splošna bolnišnica je sprejela 34.500 bolnikov, kar je pri 949 razpoložljivih posteljah vsekakor rekordno število. Ženska bolnišnica je sprejela 2130 bolnic, umobolnica na Poljanskem nasipu pa 1471 bolnikov. Največ domačinov je umrlo zavoljo starosti (173), nato pa slede bolezni STCa in žil (131), rak in novotvorbe (109), tuberkuloza (77), bolezni dihal (71) pa živčne in duševne bolezni (70). Smrtnih nesreč je bilo 29, samomorov 23, smrti zaradi spolnih bolezni 8.
V mestnem ambulatoriju za nepremožne je lani iskalo zdravniškega nasveta 2293 ljudi v 9163 ordinacijah, a mestni zdravniki so napravili 1620 ubožnih obiskov. Največ ordinacij je bilo izvršenih zaradi poškodb in raznih ran (1917). nato pa se vrste notranje, kožne bolezni, tuberkuloza očesne, obolenja gornjih dihal in spolne bolezni. Reševalna postaja je opravila vsega skupaj 4575 prevozov Med bolniki, pri katerih mora posredovati reševalna postaja, so najpogostejše notranje bolezni (1225), poškodbe, nezgode in zastrupitve (872), porodi in splavi (555), nalezljive bolezni (243). razne krvavitve (163), vnetja slepiča (158) in umobolnih 102. Zarad5 živčne bolezni ali kapi je bilo prepeljanih 67. zaradi poizkušenih samomorov pa 57 oseb. Nalezljive bolezni so terjale tudi nekaj smrtnih žrtev, tako davca 3 legar. sepsa in tetanus po 2, šen pa 1 Največ obolenj je bilo zavoljo davice (242), nato pa slede škrlatinka (131), šen (41) in legar (14)
Razgovor s skladateljem Baranovičem
Ravnatelj Hrvatske opere v Zagrebu Krešimir Baranovič dirigira drevi koncert Ljubljanske filharmonije.
Skladatelj »Srca iz lecta« Krešimir Baranovič sodi med reprezentativne hrvatske glasbenike. Ta koreniti Hrvat iz šibenika je vzbudil pozornost kmalu po prevratu, ko so jele njegove skladbe oznanjati duha rodnih tal in se tako upirati premočni modi kosmopolitskih, mednarodnih smeri v tedanji glasbi. Baranovičeva muzika se je inspirirala pri dveh vrelcih: z ene strani so jo navdihnili ruski skladatelji, katerih dela izražajo znrčilno slovansko občutje sveta in življenja, z druge strani pa je — nemara prav pod tem vplivom — željno prisluškoval narodnemu melosii in ga skušal predelati v nove glasbene forme in prežeti z lastno umetniško individualnostjo. Tako so nastajala dela. ki so K. Baranoviču zagotovila enega izmed vodilnih mest ne le v hrvatski, marveč sploh v južnoslovanski glasbeni kulturi Sem sodijo predvsem skladbe »Z mojih bregov« »Srce ^ lecta««. »Imbrek«, in »Striženo — košeno«, izmed katerih so nekatere, zlasti »Srce iz lecta«, dosegle mednarodni uspeh.
Kot dirigent je zaslovel predvsem v zvezi s slovečo baletno skupino Ane Pavlove Dirigiral je neštete koncerte doma in v tujini Kot ravnatelj zagrebške opere daje že dalje časa smernice njenemu velikemu razvoju Baranovičev voditeljski glasbeni duh se je uveljavljal tudi v znanem pevskem društvu »Lisinski«, na področju in-

Vprašanje infekcijske bolnišnice na žalost še zmerom ni rešeno.
Posebno socialno poglavje predstavljajo tuberkuloza, alkoholizem, malarija, spolne bolezni in rak. Umrljivost za tuberkulozo je po svetovni vojni vzdržema padala in je lani dosegla 8.75 na 10.000 prebivalcev-. Vsega skupaj je tuberkuloza zahtevala 77 smrtnih primerov med domačini in 50 med nedomačini Mnogo dobrega je v borbi proti zavratni morilki tudi lani opravil Pro-tituberkulozni dispanzer Protituberkulozne lige. Nujno je potrebna ustanovitev bolnišnice za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov z izolirnico za odprte primere, ki so nevarni okolici.
O razmahu alkoholizma govori policija, ki je morala zaradi pijanosti intervenirati pri 1676 osebah. Število lokalov, po katerih se točijo alkoholne pijače, je znašalo 338. Vina so Ljubljančani lani popili i 3,930.927 litrov, piva 1. 119.027, vina v ste- | klenicah 46.334, špirita in žganja 66.882 he- ' ktolitrskih stopenj, ruma in raznih likerjev pa 10.622. Prijavljena sta bila dva primera malarije, a med spolnimi boleznimi večje število primerov gonoreje 467 moških in 152 žensk), lues (primarna 12. m. in 1 ž., sekundarna 153 m. in 126 ž.) in mehkega čankarja (1 m. in 1 ž.) Rak je zahteval 109 smrtnih žrtev. Najpogostejši vzrok smrti je bil rak želodca (35).
Huda stiska v TTc!stanu
Ljubljana, 8. februarja Gostoleča perjad v Tivoliju je prezimila brez prevelikih izgub. Mraz v decembru in januarju gostolevcem ni škodoval, ker so imeli ves čas dovolj tečne in mastne hrane. Društvo za varstvo ptic pevk in posamezni ljubitelji so trosili obilno pičo glad-nim kljunom. Zimo z obilnim snegom in hudim mrazom so prav zgodaj napovedale sinice-čopke, ki so priletele iz gorenjskih gozdov, tudi pinože so se pojavile, v ostalem pa je stanje ostalo skoro neizpreme-njeno, če ne štejemo jat sinic-dolgorepk, ki pa se človeku ne bližajo, marveč se spreletajo samo po najvišjih vrhovih dreves V začetku zime se je v Tivoli zatekla močvirska ptica črna litka. Imela je zlomljeno nogo in bila bi poginila, da se ni zanjo zavzel ljubitelj ptic in Samari-tan, ki ji je nožico dejal v mavec med dve deščici. V štirinajstih dneh se je no* žica zacelila in ko so litko izpustili, jo je po najbližji poti ubrala v svoj element — v Ljubljanico. Padajoči sneg z dreves je sem pa tja ubil ali omamil kako ptičico, hujše nesreče pa ni b'lo
Toda brojno stanje m mirno življenje tivolskih ptic je vkljub vsemu silno ogroženo. Obilica ptičic, ki obeta in daje lahak plen, je privabila v Tičistan skobca — ličje ga kragulja, ki so mu ljubitelji ptic zaradi njegovega početja vzdeli naslov pro tektorja. Huda ujeda izvaja svoje res elegantne letalske akrobacije nad svojim revirjem in v tisti mah se vse poskrije med obupnim čivkanjem. Kdor se te malo zamudi, ga zgrabijo ostri kremplji in pod bližnjo smreko se začne kanibalska pojedina. Mnogo je sledov teh krvavih protek-torskih junaštev. Gospod zračnih višav in elegantni letalec je lačen in požrešen in mu deset komadov meniščkov alt pet komadov ščinkavcev komaj zadostuje na dan. saj vemo, koliko množino pogonskih sredstev potrebuje dobro letalo Sinice že po jo svojo pomladno pesem o prazniku sv. Gregorja. kosi preizkušajo svoj prelepi instrument, brbljavi in marljivi brglez se že pripravlja, da bo gnezdil, tudi kakemu ščin-kavcu že prihaja na misel pomladanska arija, samci se že tepo — v vso to idilo pa naenkrat plane protektor Za pol ure potihne vse in boječe svarilo ciii se glasi od povsod.
Nesreča je dvojna: gospod protektor ni sam. Izbral si je družico. Spreletavata se in sejeta strah, grozo in preplah. Ustanovila sta režim groze po znanem vzorcu Njun zakon po vsej priliki ne bo ostal brez potomstva in gotovo je, da bo imela deca ostre kremplje, krive kljune in razbojniška nagnenja protektorske rase. Lahko si izračunamo, kako bo družina gospodarila med drobolečim drobižem.
G. Lap. ali nimate pri hiši kakega pihal-nika, da bi nasilje zavrnili v prave meje? Gospod ni boječ, lahko ga bo zalezti. Pro-I tektorstvo se mora zatieti.
strumen talne glasbe pa v Zagrebški filharmoniji.
Generacijsko pripada pokolenju štirideset letnikov. Krepak, zdrav, poln načrtov in — kar je še važnejše — življenjskega vzgona, stoji že dolgo na višku svoje umetniške kariere. Ni dvoma, da bo dal svojemu narodu in s tem tudi vsemu jugoslov. kulturnemu svetu Se mnogo klenega ...
Sestala sva se v ljubljanski kavarni kmalu po njegovem prihodu. Najin razgovor se je brž zasukal »h. medias res«.
Sodobna glasba in Slovani
Na vprašanje kakšni so njegovi pogledi na sodobno glasbeno življenje, je odgovoril g. ravnatelj Baranovič med drugim tole:
— Po mojem mnenju tisto glasbeno gibanje, ki so ga pred leti vodili skrajni glasbeni levičarji, zlasti Schonberg in njegovi učenci, ni dalo takega rezultata, da bi se na njem dalo še nadalje graditi. V sodobni glasbeni produkciji opažamo, da se mnogi skladatelji vračajo nazaj k to-nalnemu sistemu in nekaki melodiki. Celo Hindemithovo novo delo »Mathis der Ma-ler« je morda konservativnejše, kakor njegove prejšnje skladbe; tudi Stravinski se v svojih novih kompozicijah nagiblje v neoklasicl^em. Videti je. da je sodobna glasba prebolela neko krizo; modernisti so prišli s svojimi prizadevanji na mrtvo točko, k čemur je menda največ pripomogel konstruktivno-matematični sistem njihove tvorbe, ki ne dopušča velikega razmaha ln razvoja.
Kulturni Maribor v slovo dr. Ivu šorliju
Maribor, 8. februarja
Te dni odpotuje na svoje novo službeno mesto v Kranj notar dr. Ivo Šorli. Njegova mariborska leta izpolnjujejo dobo njegove največje literarne produktivn --ti in plodovitosti. Ves čas odkar je po pre ra-tu prispel v Maribor, je užival tople simpatije vseh mariborskih kulturnih krogov. Kot To'minec je začutil, da mu Je gorenjsko podnebje in gorenjski svet bližji. Pa tudi Ljubljana v bližini mu je od nekdaj pri srcu. saj ima tam nešteto dobrih prijateljev. zlasti pa v zadnjem času. odkar počiva pri Sv. Križu njegova pok. življenjska družica predobra gospa M:nka.
Kulturni Maribor se je poslovil od dr. Iva Šorlija na snočnjem poslovilnem večeru, ki mu ga je priredil kot svojemu zaslužnemu častnemu predsedniku Umetniški klub v Mariboru. Najprej je spregovoril predsednik Umetniškega kluba g. dr. Šnuderl, ki je dejal, da Šorli ne more nikdar popolnoma oditi iz Maribora, ker je z njim vse preveč povezan. Njegova mariborska leta so najpomembnejša v njegovem življenju, saj so prinesla njegovemu ustvarjanju važna priznanja in pomnožila njegov sloves. V županovem imenu je naslovil na odhajajočega dr. I. Šorlija prisrčne besede magistratni direktor g. Rodošek, ki je podčrtal Šorlijevo kulturno in tudi gospodarsko socialno delo pri »Ljudski samopomoči«- ter mu izrazil v imenu marib. mestne občine iskreno zahvalo. Zatem so še spregovorili novinar Radivoj Rehar v imenu kluba »Brazde«, ravnatelj R. Golouh v imenu novinarjev, ki se dobro zavedajo, da spada Ivo Šorli v vrste tiste naše stare garde, ki je ustvarjala čvrste fundamente našemu kulturnemu in umetniškemu ustvarjanju. V imenu mladih se je pridružil še književnik Branko Rudolf, naš pohorski poet L. Zorzut pa je dodal v vezani besedi nekaj iskrih misli. Vsem se je ginjen zahvalil dr. Ivo Šorli, ki je z njemu lastno klenostjo izrazil zahvalo za lepo počastitev in dejal, da odhaja iz Maribora s toplo ljubeznijo v srcu. pa tudi z bolečino, saj ne bo mogel do slednjega diha pozabiti Maribora in vsega kar ga bo v spominu vezalo na našo lepo obdravsko prestolnico.
zapušča soprogo Rozo, že omenjeni hčerki, vnuke in pravnuka. Pogreb bo v soboto
ob 15. na šmihelsko pokopališče. Bodi pokojniku ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
Intimna čajanka v Angleškem društvu
Ljubljana, 8. februarja
Pred svečano otvoritvijo novih lokalov agilnega Angleškega društva v Tavčarjevi ulici 12 je njegov delavni predsednik advokat dr. Ferdinand Majaron povabil včeraj ožjo družbo prijateljev anglsškega naroda na intimno čajanko. Ti so izkoristili povabilo za ogled novih lokalov, ki so napravili na vse povabljence najlepši vtis. Lokali so izredno lepo opremljeni za vse društvene svrhe, kar smemo prav tako reči o učilnicah angleškega jezika, kakor o sprejemnem salonu in udobni čitalnici, v kateri je nameščena tudi društvena knjižnica.
Predsednik društva nam je ljubeznivo stavil na razpolago nekaj podatkov, ki bodo zanimali tudi širšo javnost, saj kažejo izreden razmah zanimanja ljubljanske javnosti za angleški jezik, angleško literaturo in kulturo. Temu se nismo čudili, ko smo od g. predsednika izvedeli, da je ljubljansko Angleško društvo najstarejše angleško društvo v Jugoslaviji Ustanovljeno je bilo namreč že leta 1922. na pobudo bivšega senatorja dr. Gustava Gregorina. ki je bil tudi njega prvi predsednik. Njemu so v tej funkciji sledili vseučiliški profesor dr. Pitamic. nato dr. Kelemina, dr. Marušič in končno sedanji predsednik odvetnik dr. Ferdinand Majaron.	.
Angleško društvo v Ljubljani šteje zdaj že nad 200 članov. Tečaje angleškega jezika, ki jih je skupno 11, poseča redno okoli 130 slušateljev. Za vodstvo tečajev skrbi ga. prof. Olga Grahorieva. ki ji pri pouku pomaga gdč. Božena Škerljeva, ga. Copeland. novi lektor angleškega jezika na naši univerzi g Lavvrenson ter g. m ga. Syers. ki sta bila poslana v pomeč učnemu osebju od znane angleške ustanove za inozemstvo Britisch Council, s kate-
Višji solni svetn'k v pok. Jože Kovač f
Novo mesto, 8. februarja.
Danes je umrl v Novem mestu sodni nadsvetnik v pokoju g Jože Kovač. Pokojnik se je rodil leta 1851. v Gornjem Križu pri Žužemberku. Pravo je doštu-diral na univerzi v Gradcu Služboval je kot sodnik v Metliki. Krškem. Novem mestu in v Ilirski Bistrici, kjer je stopil tudi v pokoj. Rajnki si je bil izbral za življenjsko družico go. Rozo, hčerko iz ugledne Darovčeve družine v Gotni vasi, ki mu je rodila hčer Marijo, zdaj vdovo po pokojnem ravnatelju novomeške gimnazije Škrlju. in hčer Rozo. ki je poročena z ban-skim svetnikom g. Ondriskom v Zagrebu. Mož, ki je užival svoj pokoj v solnčni Gorici, je leta 1916. pribežal v Novo mesto, kjer se je s svojo družino nastanil v svoji hiši na Šukljetovi cesti, v kateri je kasneje vodil tudi poverjeni mu begunski urad. Zaradi navala beguncev je imel vedno dela preko glave.
Nekaj časa po prevratu je bil tudi gerent ene izmed največjih občin v Sloveniji, to je Šmihela - Stopiče. kjer je vodil občinske zadeve v zadovoljstvo vseh občanov. V Gorici je bil že pred vojno ustanovil za tamošnje slovenske siromašne dijake kuhinjo. ki je do vojne dobe ugodno uspevala. Bil je član raznih dobrodelnih društev. predvsem pa narodnih čitalnic v Gorici in v Novem mestu. Mnogo se je bavil z vremen oslov jem in je vrsto let zapisoval važnejše vremenske izpremembe. Bil je velik prijatelj narave Nadvse mu je pri-jala gozdna tišina. Rad je kramljal z dolenjskimi kmeti, ki so hodili k njemu po r?zne nasvete. Z njim je izgubila tudi naša Krka svojega največjega častilca.
Rajnki je bil ustanovitelj akademskega društva Triglava v Gradcu. Poleg njega so dali temelje temu društvu 31. oktobra leta 1875. Juvanec. Ljutman, Novak. Omahen, Rutar, Sket in Šinkovic, ki so že vsi davno prej pomrli.
Vedno dobro razpoložen je pokojnik še pred Svečnico napravil običajni sprehod, na sam praznik pa je zadet od kapi začel posedati doma. Davi ob 5. zjutraj je podlegel bolezni v 89. letu starosti. Pokojnik, ki je bil znan po vsej Dolenjski zaradi svojega ljubeznivega in vedrega značaja,
_ V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefo-va« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. reg. S. br. 30474-32._
^—■—»
rim je ljubljansko društvo v stalnih stikih. V svoji lepi knjižnici ima društvo okoli 1200 knjig najrazličnejše vsebine, od učbenikov angleškega jezika do literarnih, politično-gospodarskih in drugih knjig, ki se močno izposojajo. Posebno bogato je založeni z listi in revijami tudi čitalnica, ki je prav udobno opremljena in zelo obiskovana.
Razen tega pa ima društvo v svojem programu še druga sredstva za spoznavanje angleškega jezika in angleškega naroda. Tako se v društvenih prostorih vrše vsako sredo konverzacijski večeri, ki se jih udeležuje do 40 članov. V kratkem bo društvo priredilo poleg svojih rednih tečajev angleškega jezika še posebne kur-ze za novinarje. Društveni tečaji so v skrbnih rokah, imajo pa pred drugimi podobnimi tečaji tujih jezikov še to prednost, da je število učencev v vsakem tečaju' zelo omejeno, tako da je pouk kar najbolj neposreden in zato seveda tudi
bolj uspešen.
Po ogledu lokalov, zelo okusno opremljenih in polnih intimnosti, ki napravi človeka takoj domačega, je g. predsednik povabil navzočne na čajanko, na kateri je ob kramljanju o društvenih ciljih naglo potekel čas. Čajanko je jx>častil s svojo navzočnostjo tudi angleški generalni konzul iz Zagreba g. Rapp, ki se je včeraj slučajno mudil v Ljubljani. V njegovi družbi, v družbi g. predsednika m ostalih društvenih funkcionarjev, zlasti pa v družbi dam. ki so gostom stregle z največjo pozornostjo, je čajanka prav prijetno potekla in povabljenci so odhajali s trdnim sklepom, da se bodo v lokale Angleškega društva v Ljubljani vedno radi vrnili. Društvu želimo v njegovem lepem kulturnem prizadevanju kar največ uspehov!
Gg. rezervni oficirji!
Vse kar potrebujete za vašo uniformo — dobite najceneje pri tvrdkl A. RASSIG, Miklošičeva c. 17, blizu glav. kolodvora.
— Ta kriza se je posebno čutila na za-padu. in prav s tem dejstvom si lahko razlagamo značilen pojav, da se je v zadnjem desetletju razširila slovanska glasba tudi po zapadnih deželah, kjer je bila do tega časa neznana ali vsaj zelo malo upoštevana. Njena prednost je bala prav v tem, kar so poprej smatrali za njen minus: da namreč ni šla v svojem razvoju vštric z zapadom in da je prežeta s folklornimi motivi. Prav to je pripomoglo slovanski glasbi k uspehu na zapadu. saj je prinesla nekaj novega in čistega, kar le osvežujoče učinkovalo na publiko, ki je bila že nekam utrujena od glapbenih i eksperimentov. In res opažamo v zadnjem ! desetletju, da se slovanska glasba čedalje i bolj uveljavlja na pr. v Ttaliji. kjer prej i niso izvajali .uskih "li 5e.'.k!h gibčnih Jel,
prav tako opažamo prodiranje ruskih skladateljev, zlasti Musorgskega v Nemčijo in v Francijo. Saj je dovolj značilno, da so začeli celo v Italiji uprizarjati slovanske, zlasti ruske opere in da so doživele velik uspeh, ker so odkrile Italijanom nov muzikalni svet. Menda se ne motim, če mislim, da je splošno zanimanje za slovansko glasbo utrlo pot tudi našim glasbenim stvaritvam, ki zaznamujejo v zadnjem času velik uspeh v zapadnih deželah. Naj omenim samo laskav sprejem Gotov-čeve opere »Ero z onega sveta« v Nemčiji. Prepričan sem. da bi jugoslovenske glasbene stvaritve dosegle še širše kroge v inozemstvu, če bi storili kaj več za propagando naše glasbe. Pri tem je največja ovira v tem. da nimamo velikih glasbenih založnikov, ki bi razpolagali z zadostnimi finančnimi sredstvi. Spomnimo se samo, koliko je storil za predrevolucijsko rusko glasbo sloveči moskovski glasbeni založnik Belajev, ki je bil obenem tudi mecen ruskih skladateljev. S svojimi izdajami je izdatno podpiral razmah mlade glasbene tvorbe in se njegov vpliv čuti celo še dandanes.
Ljubljanski koncert
Na vprašanje, kako pripravlja petkov koncert Ljubljanske filharmonije, mi je dejal g. Baranovič tole:
— Program petkovega koncerta Ljubljanske filharmonije sem sestavil skupno z njenim vodstvom, pri čemer je bilo treba upoštevati, da imamo na razpolago malo časa za vaje: zbog tega smo bili pri-morani spreieti v program tudi točke, ki so orkestru že znane, da bi lahko posvetili tem večlo skrb Bravničarjevi rapsodiji ln moji suiti. Sodim, da je Bravničar-j e v a kompozicija prav zanimiva in zgrajena na originalni zamisli. Skladatelju .štejemo v dobro, da naslanja svoje delo na folklor. Posamezna mesta v njegovi
»Belokrajinski« spominjajo po svoji harmonični strukturi in melodiki na način naše ljudske glasbe zlasti v Hrvatskem Primorju in Istri, čeprav so tista mesta v Bravničarjevi kompoziciji izvirno slovenska. Moje »Srce iz lecta« je bilo izr-delano že leta 1924., torej v času, ko pil nas še ni bil izkoriščen način, da se sodobna glasbena tvorba naslanja na domar či folklor. Potemtakem je bilo moje delo v nekem pogledu pionirska
Hrvatska glasba
Vprašal sem nadalje g. Baranoviča, katj pripravlja v zadnjem času. Povedal mi je, da komponira novo opero z naslovom »T u r c i i d u«. Libreto je spisal po še-noevi noveli Marko Fotez. če mu bo le dopuščal čas, bo pospešil delo tako, da bo opera vprizorjena že prihodnjo sezono.
—	In kaj delajo drugi hrvatski komponisti?
—	Z zadovoljstvom moram ugotoviti, da se na Hrvatskem v zadnjem času mnogo dela in glasbeno ustvarja, čujem, da piše Jakov Gotovac novo opero, opera Borisa Papandopula »Anfitreon« bo imela prihodnji teden v Zagrebu krstno predstavo, K. Odak piše neko simfonijo z Jadrana itd. Zagrebško gledališče in Filharmonija sa prizadevata, da bi v čim večji meri izvajala domača dela. Minule dni sem vodil koncert, čigar program je obsegal izključno skladbe domačih avtorjev, med njimi tudi nekaterih najmlajših. Umljivo je, da daje tako stališče naših vodilnih glasbenih korporacij mnogo rodovitne vzpodbude našim skladateljem. — Ce me vprašujete o smereh v sodobni hrvatski glasbi, moram poudariti, da se v glavnem še vedno razvija na osnovi domačega glasbenega folklora. Nedvomno pa so v tej usmerjenosti nekatere težkoče in nevarnosti. Treba se je namreč skrbno izogibati, da tak«
omače vesti
Saj
se razumemo
Slovani amo čudoviti poligloti V sili razumemo vse jezike, če so le slovanski. To so vedeli obrajtati že oficirji stare avstrijske vojske. Niso se mogli načuditi trebušastim teldvebijem — kraparjem —, ki so dolga leta služili bogve kod po slovanskih garnizijah in so tolkli svojo jezikovno zmes po hrvaško, po dalmatinsko, po bosansko, po srbsko in po črnogorsko, po katoliško in po pravoslavno. In so vrhu tega razumeli češko in slovaško, poljsko in rusinsko, ukrajinsko in — no, zadosti!
Bili so slavni časi.
In so slavni tudi danes, samo da za spoznanje drugače.
Pri nas se še ni treba pokoriti v ječi, če poslušaš tuje radijske postaje. Ze marsikatera neumnost, ki se ti zavrti v uho, je huda kazen za radovednost ob radijskem aparatu. Vendar pa marsikdo, ki se kdaj prej ni brigal za oddaje v slovanskih jezikih, zdaj pridno navija gumb pri aparatu in ga nastavlja na razne tuje postaje, od koder mu naenkrat zazveni oddaja v kakem slovanskem jeziku. Tak poslušalec se čudom čudi, kako lepo vse to razume in kako imenitno lahko drugi vlečejo Slovane za nos — v slovanskih jezikih.
Marsikod se čuje dandanes tudi srbsko-hrvatska oddaja. Preteklo nedeljo je celo bratislavski radio prvič oddajal poročilo v srbohrvaščini. Napovedovalec je poudarjal, da je namen oddaj seznanjati Jugoslovane s političnim, kulturnim, socialnim in gospodarskim razvojem Slovaške. Poleg tega je poudaril, da se bodo taka poročila v bratislavskem radiu ponavljala odslej vsako nedeljo izmenoma enkrat v hrvaškem in drugič v srbskem jeziku...
Bogme, je res škoda, da poslušalci Se nimamo aparatov, ki bi nam omogočali takojšnji stik z napovedovalci. To pot bi bili gospoda v Bratislavi vprašali, naj nam pri priči pove. ali govori po srbsko ali po hrvatsko. Mi, ki živimo v Jugoslaviji, namreč tega nismo mogli ugotoviti, ker je mož kratko in malo govoril čisto srbohrvaščino. In če bo odslej v bratislavskem radiu odpravlja) oddaje za Jugoslavijo eden in isti napovedovalec, se zelo, zelo bojimo, da bo vedno govoril le srbohrvat-ski. Treba bo torej najeti dva napovedovalca, hrvatskega in srbskega katoliškega in pravoslavnega, iatiničnega in cirilič-nega. Da. hude skrbi si lahko nakoplje, kdor ima opravka z razlikami med srbščino in hrvaščino. Toda v Bratislavi bodo to že vedeli prav ukreniti, saj imajo lepe lastne izkušnje.
Pravi San Pedro Mate čaj,
vsebuje izredno mnogo vitaminov, je prijetna pijača gorka ali mrzla. — Dot se samo v originalnih zavr jih po Din 5.— in Din 18. DROGERIJA GREGORIC. Ljubljana, Prešernova 5.
* Vesel dogodek izza balkanskega Sporazuma. Razgovorom, h katerim ao se nedavno zbrali v Beogradu državniki balkanskega sporazuma, je vsa svetovna javnost posvetila nadvse živahno pozornost in v naši prestolnici so se zbrali novinarji z vseh koncev sveta. Med njimi je bil tudi g. Tomas Granden, poročevalec ameriškega radiokonzorcija Columbia Broadcast Corporation. G. Granden je ves čas konference vsak večer po 6 minut govoril pred mikrofonom beograjske kratkovalovne postaje in njegove reportaže o poteku razgovorov je prenašajo nad 130 racliopostaj v Združenih državah. Pri tej priliki se je v studiu kratkovalovne postaje vsak večer srečavaJ z lepo, mlado napovedovalko gdč. Natalijo Parligrasovo in v minutah, ko je čakal na zvezo in ko se je poslavljal od studia, je našel dovolj prilike, da se je v obeh mladh srcih za-netel plamen ljubezni. Ko se je balkanski sporazum razšel, sta g. Granden in lepa napovedovalka sklenila še jvoj sporazum — opravila sta vse potrebne formalnosti in se poročila. Gdč. Parligraso-va si lahko na tej partiji: toliko topleje čestita, ker je g Granden na poti za svojimi radioreportažami obhodil že vse konce sveta, pa se mu srce še nikjer :J za-taiknilo. V Beogradu praivijo, da je sreča obeh mladih poročencev tudi dobro zna-
Sen način obdelave ne preide v maniro. ki je stara škodljivka slehernega glasbenega razvoja. Sicer pa sem prepričan, da bo v zdravi in koristni tekmi naših skladateljev popolnoma zmagal tisti, ki ima najmočnejši talent, ker bo samo ta dal kaj novega in začrtal novo smer glasbenemu razvoju. Pri mlajših komponistih opažam, da v svoji uporabi folklora hodijo preveč po stezah, ki so jih pripravili s svojimi uspešnimi deli nekoliko starejši skladatelji. Vem pa, da je to le prehodni pojav in da bodo močni talenti — kakor vedno — našli svoj individualni način in originalno osebno noto.
Naša vzajemnost
Nato se je zasukal razgovor na vprašanje hrvatsko-slovenskir kulturnih vezi na glasbenem področju. G. ravnatelj Ba-ranovič je dejal o tem med drugim:
— Glasbene vezi med slovenskim in hrvatskim kulturnim središčem obstoje že dolga leta in so morda celo znatno večjjv, kakor na drugih kulturnih področjih. To pa predvsem po zaslugi izmene naših opernih pevcev in pevk. Znano je, da so v zagrebškem gledališču vedno uspešno delovali mnogo slovenski pevci, a tudi v ljubljanskem gledališču so se častno uveljavili nekateri hrvatski pevci. Dovolj je, če v tej zvezi spomnim samo na Zinko Kunčevo. Izven gledališča so glasbene vezi že manjše. Posebno je treba obžalovati, da se pri nas na Hrvatskem zlasti na instrumentalnih koncertih premalo izvajajo večje kompozicije slovenskih skladateljev. Kdo je kriv, ne vem, vendar bi ne glede na vprašanje krivde bilo treba spremeniti dosedanjo prakso in se medsebojno bolj spoznavati in upoštevati v naši koncertni politiki. Ni dvoma, da so prav filharmonije v Zagrebu in Ljubljani poklicane za vzajemno izvedbo večjih glasbenih del in da je zaradi tega potreben ožji kontakt med njimi. Tudi medsebojna gostovanja obeh filharmonij bi bila zaželena, vendar je zanje potrebno kaj več kakor samo dobra volja: potrebna je Izdatnejša subvencija.
V zvezi s tem sva govorila z ravnateljem NKiebik« «®ere tudi o gostovanju naše
menje za bodočnost v balkanskem sporar zurnu združenih držav.
*	Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Ivan Mlkllč, železniški uradnik v pokoju in hišni posestnik. Pogreb bo jutri ob 16. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Viktor Nemec, višji sodni oficijal v pokoju. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 14. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — V ljubljanski bolnišnici je umrla ga. Lea Potočnikova, po rodu šmelcerjeva, soproga upokojenega učitelja, našega zvestega sotrudnika g. Alojzija Potočnika. Zapustila je dva sina in dve hčerki, od katerih je gospa Lea poročena z g. prof. Kalanom, gdč. Silva pa je uradnica v upravi »Jutra«. Blago ženo ln mater bodo jutri ob 14. spremili k večnemu počitku. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje.
*	železničarji — delavci! Opozarjamo, da zapade 11. t. m. termin za vlaganje prošenj za dokup let Članstva pri delavskem pokojninskem fondu po ČL 184 pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov. Zadevna uradna navodila so fo-šla v direkedjskem razpisu štev. 42/39 od 9. VTTT. 1939 in v dveh dodatkih k temu razpisu z dne 2. X. 1939 ln 15. L 1940 in so jih prejele vse službene edfnice. Opozarjamo, da mora Imeti prošnje uprava delavskega pokojninskega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani že 11. t. m v rokah ter jih prizadeti pošljejo lahko naravnost po pošti Po 11. februarju 1940 dospele prošnje se ne bodo jemale v poštev in ugodnosti, ki jih nudi čl. 184, pozneje ne bo mogoče več doseči. Oblastni odb<>r CJNŽB LJubljana.
*	Zaščita akademskega naslova »ing.« (inženjer). Zveza inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije opozarja, da ima pravico do akademskega naslova »ing.« (inženjer) v smislu zakona o imenih od 19. februarja 1929. Službene novine od 26. februarja 1929 St. 47-XXI samo dotični. ki si je pridobil diplomo s pravico do tega naslova na eni izmed domačih univerz sili priznanih inozemskih tehniških visokih šol. Diplome, pridobljen« v inozemstvu morajo biti nostrificirane na podlagi za-
kona o nostrifikaciii inc:-
. . ;..": ^ . mri s*?

določuje nadalje, da smejo rabiti akademski naslov le tiste osebe ki so svoj akademski naslov registrirale pri domovinski občini. Vsak primer nedopustne rabe akademskega naslova »ing.« (inženjer) bo Zveza inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije ovadila pristojnim obrtem radi postopka in kaznovanja po zakonitih določilih.
*	Proti Spelo-l-ntom In prekupčevalcem. Gosi>' 'arska sloga v Z; grebu je objavila svarilo kmečkim ljudem, naj ne nasedajo raznim špekulantom ln prekupčevalcem. ki hočejo z-.radd vojne nastalo konjunkturo na mednarodnem trgu na ra-*un kmeta izrab'ti aa svoj dobiček. Zlasti cene konj, ki jih potrebujejo vojskujoče se države so v kratkem visoko poskočile, razni mešetarji tn prekupčevalci pa jih dobivajo v hrvatskih vaseh po tako n'>k*h cenah, da zashtiHjo pri kupčiji tudi več ko 50 odstotkov. Gospodarska sloga opozarja gospodarje da kva"tetn'h konj ne smejo prodajati Izpod 7000 din.
*	NadšKof dr. Stopinje proti beli kugi. Hrvatski metropolit, zagrebški nadškof dr. Alojzij Steplnac, je že pred leti započel akcijo proti razširjenju bele kuge po hrvatskih vaseh Na deželi število porodov nazaduje od leta do leta ln upravičena Je bojazen, da bodo posledice katastrofalne, če se te razmere o pravem času ne zatro. Te dni je nadškof dr. Steplnac razposlal okrožnico zdravnikom na odgovornih mestih tn jih poprosil, naj napravijo konec modi umetnih splavov, ki se je razpasla že do zadnjih kmečkih zaselkov. Kakor poročajo zagrebški listi, se bodo podeželski zdravn iki v kratkem zbrali na sesta-neik da se podrobno razgovore o potrebnih ukrepih.
*	Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz LJubljane v Medvodah. Člani šentjakobskega gledališča bodo gostovali v nedeljo 11. t m. ob 16. v Sokolskem domu v Medvodah. Uprizorili bodo zabavno štirldejan-sko komedijo »Mala ženska brez logike« pod vodstvom g. Milana Skrbinška, režiserja narodnega gledališča v Ljubljani.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval neimenovan dobrotnik 10.000 din. Naj bi našel vrli rodoljub posnemalce!
•	Knjiga Ignaca K»prtvca »Kmetje včeraj in danes« Je naletela oa ugoden odmev pri vseh slojih čatajočega občinstva. Z veseljem jo čita ljubitelj leposlovja: učitelju služi kot učni pripomoček, ko obravnava v šoli narodopisje: duhovnk najde v nji marsikaj, o čemer se med ljudstvom šušflja, ker se glasno govoriti o tem nihče ne upa. Koristna je tudi sociologu in juristu, saj je zapisal o nji priznani knjževnik Anton Ingolič, da bi jo moral preči tati sleherni sodnik, duhovnik in učitelj. Napredni narodi posvečajo narodopisju veliko pozornost. I® bogastva, razmetanega po vaseh so si izoblikovali nesmrtne umetnine zlasti Cehi. Slovenci se v tem pogledu nismo dvignili oogve-kam. Kolikor je bala pri nas obravnavana folklora, je imela značaj suhe znanstve-nost)., po kateri jte malokdo segel. »Kmetje včeraj ln danes« so nekaka sinteza znanstvenosti s pripovedništvom, kar dela knjigo še zanimivejšo, saj jo čitatelj lahko čita kot pripovedno čtivo, polno zanimivosti: borb. trpljenja, a tudi veselja hrepenenje upov. Khjga »Kmetje včaraj in danes« Je plod večletnega dela. želeti bi bilo. da kulturna Slovenija ob tem delu ne bi stala ob strani, temveč bi podprla mladega človeka, ki se Je lotil, oranja toliko zanemarjene leči/ ne. Knjigo našega sodelavca zatorej toplo priporočamo. Naroča se pri Glavni hranilnici pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ali na pri Ignacu Kaprivcu, Ljubljana, univerza- Posamezni izvod stade 60 din.
•	Zdravniška zbornica v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se udeleže redne skupščine, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v beli dvorani hotela Undona (I. nadstropje) v Ljubljani.
•	Tedenski smučarski pregled, ki ga Je Radio Ljubljana oddajaj doslej vsako soboto, bo od danes dalje na sporedu vsak petek po 14. uri Taiko bo posebno ustreženo smučarjem ki nameravajo že v petek popoldne aH zvečer odriniti na smuko.
•	Za b°ljšo zdravstveno službo po vaseh. Poročali smo že o nedavnem zborovanju zdravniške zbornice v Zagrebu, Id je dalo pobudo za resno razpravo o Izboljšanju zdravstvene organizacije v banovini Hrvatski. Nekaj nad 5000 zdravnikov dela na ozemlju banovine, a skoraj vsi imajo svoje sedeže po mestih samo okrog 800 jih je po vaseh. Zdravniška zbornica Je lani priredila posebno strokovno anketo med podeželskml zdravniki in odgovori ki jih je prejela, kažejo nazorno sliko žalostnega stanja. Vsi zdravniki se strinjajo z ugotovitvijo dr. Andreja Š tam perja, predsednika Zdravn!§kega odbora Gospod? rsflte sloge, da je osnova m prvi pogoj za ugodno zdravstveno stanje naroda zadostna in dobra prehrana urejeno stanovanje ln obleka, umerjeno delo In splošno dviganje blagostanja. V večini vasi tem pogojem niti od daleč nI zadoščeno, zato pa tudi zdravstvene razmere niso kakršne bi morale biti. Primitivna tehnika kmečkega dela, neplodnost velikega dela zemljišča ln delna preoblju-denost so krive stalne nezaposlenosti pc vaseh. Mestna civilizacija in življenjski nazori ki jih zanaša med ljudstvo pa tudi niso ugodno vplivali na kmečkega človeka. Hrvatski zdravniki predlagajo, naj se v vsakem are skem mestu ustanovi p roti tuberkulozni dispanzer vsaka občina naj dobi svojega zdravnika, vsaka občina z nad 5000 prebivalcev pa tudi svojo babico S ramašnim bolnikom naj bi *e zdravila izdajala na stroške banovine, hkratu pa bi bilo treba v obče znižati cene zdravil.
•	V Zagreba Je brez posla nad 0.500 ljudL število pri zagreb ki borz. dela prijavljenih brezposelnih Je te dni naraslo nad 5.423 moških ln 1.282 žensk. V teh številkah pa so obseženi samo delavci in nameščenci, ki ao bili že svoj čas zaposleni in zavarovani pri okrožnem zavodu ali »Merkurju«. Od L januarja do 3. februarja Jc borza dela v Zagrebu izplačala blizu milijona dta rednih podpor, precejšnjo vsoto pa so nanesli tudi izdatki za brezplačno hrano, prenočišča brezposelnih ln za potne stroške delavcev ia nameščencev, ki gredo Iskat zaposlitve. Nekaj zimskih tednov Je mestna občina zaposlila 1.850 delavcev pri javnih delih, zaradi hude zime pa Je morala dela prekiniti. Kakor upajo, pa se bodo zaradi toplejšega vremena v kratkem obnovila.
•	Z lopato ga Je p°btl na tla. Posestnikov sin Trobec Franc Je bil v nedeljo proti večeru v gostilni Koširja Antona v črnem vrhu. Ko Je okrog 22. ure stopil iz gostil-
l r
SEVILJSKI BRIVEC
po motivih istoimenske Rossl-nijeve komične opere. Filmsko delo z najboljšimi predstavniki španske umetnosti.	KINO UNION, tel. 22-21
DANES ZADNJIKRAT!	Zaradi koncerta predstava samo ob 16. uri!
V * f ^V \ If V Cf D VD t TI? Poljska umetnina. Vračanje Poljakov «1 Uil A IVI 0II1II1IJ £ L 1918 iz Sibirije v poljsko domovino.
Film samožrtvovanja, plemenitosti, svobode in suženjstva. Ob 16., 19., 21. uri. SAMO SE DANES!	KINO MATICA, tel. 21-24
J
I
opere v Zagrebu ln zagrebške v Ljubljani. G. Baranovič je omenil, da so bila pred nekaj leti že pogajanja o takem gostovanju, vendar žal niso privedla do zaželenega uspeha. G. Baranovič Je zaključil svojo izjavo z besedami:
— Srečen bom, če bo moje sedanje gostovanje na koncertu Ljubljanske filharmonije doprineslo kakšen delež k utrditvi slovensko-hrvatskih kulturnih vezi. Prepričan sem namreč, da je taka izmena najboljša propaganda za naše kulturno sodelovanje.
Zapiski
MARIJA TUTTA
V ponedeljek je v Frančiškanski dvorani priredila koncert pevka Marija Tutta, ki se je pred meseci pojavila v našem mestu kot pevska pedagoginja. Spored njenega koncerta je bil dobro sestavljen. V prvem delu so prišli do besede domači skladatelji: Marij Kogoj, Anton Lajovic, Lucijan Marija škerjanc, Slavko Osterc in Danilo švara. Slavko Osterc Je bil zastopan z dvema skladbama iz rokopisa, takisto Danilo švara. Ostali naši skladatelji so prispevali po nekaj svojih značilnih umotvorov. Tako smo v tem delu koncerta prisostvovali nekakemu prerezu slovenske moderne samospeve kompozicije. Oater-čeva »Solnce v zavesah« in »Brata« se glb-ljeta v njegovi smeri in se morda v primeri s prejšnjimi odlikujeta še z večjo izvirnostjo, a tudi večjo čuvstveno globino. Danilo švara Je prispeval »šiviljo« ln »Ni te na vrtu več«. Naš skladatelj Je besedilu primerno zajel v glasbene domisle-ke mnogo čuvstvenosti, kar je hkratu združil z radikalizmom svoje glasbene smeri. Dve kleni, za glasbeni radikalizem čuvstvene vsebine vzorni umetnini! V drugem delu koncerta so bili na vrsti najprvo starejši: Gluck, Scarlatti in Httndl nato moderni Claude Debussy, Maurioe Ravel in Nikolaj čerepnin. V tretjem delu je sledilo nekaj narodnih pesmi. Sipored je bil torej sestavljen tako, da Je moral občinstvo zamikati.
Pavka Je pela te pesmi v izvirnikih in
Je tako dokazala, da se zna vživeti v duha posameznih Jezikov. V slovenščini zapete pesmi so kajpak ponekod bolehale za nepravilno izreko (»f« aa »v« itd), kar bo nemara veljalo tudi za ostale Jezike. V splošnem pa moramo priznati dobro voljo, ki Jo Je bilo zlasti pri naši pesmi v obilni meri. Pevka razpolaga z nekoliko drobnim, a toplim glasom, le njegova nižina mu je bolj temna oziroma brezbarvna. V intonaciji Je t splošnem čista, na mestih, kjer Je spremljevalca preglasovala, je pa tucH distonirala. Najtežjo nalogo Je odUčno rešil dr. Danilo švara pri klavirju Vrstili so se skadatelji in skladbe najrazličnejših slogov in obrazov, a spremljevalec je zadel i slog 1 tempo, da sta bila pri vseh skladbah vprav vzorna. Pevki zato ni bilo težko ob takem spremljevalcu zadeti marsikatero lirično srno v poglobljenem amaterskem smislu. V vsakem glasbenem salonu bi v takih okoliščinah žela enako priznanje. kakor ga Je bila deležna v sicer bolj pičlo zasedeni Frančiškanski dvorani.
DT. B
SOOletnlca Rnbensove smHL Letos 30.
maja poteče 300 let, kar Je umrl znameniti flanski slikar Peter Paul Rubens. največji umetnik tako zvane brabantske šole. Njegova domovina se pripravlja, da dostojno proslavi spomin nesmrtnega mojstra, ki Je v času katoliške protireforma-dje uspešno gojil žlvljenjapolno, zdravo, optimistično umetnost Vprašanje Je samo, ali bo proslava Rubensa mogoča v ozračju stalne napetosti ln vojne nevarnosti, ki vznemirja tudi Rubensovo domovino.
Finska pisateljica In obramba domovine. Finska pisateljica Saly Salmlnen, ki je živela v Ameriki, se Je nedavno vrnila v Helsinke z namenom, da (kakor poroča neki Italijanski Ust) »z vsemi svojimi močmi prispeva k obrambi domovine«. Ta pogumna pisateljica, ki Je pustila varno zavetje v Ameriki, da bi pomagala ogroženi domovini, Je avtorica romana »Katrina«, ki Je v nekaj letih dosegel svetovni uspeh ln ki je v sedanji rusko-fli«!-! vojni posebno zanimiv, ker se dogaja ra otoku Aland.
Samo še danes ob 10., 19. in 21. uri nepozaben film po slovitem romanu VictorJa Hugoja — ki na pretresljiv način predočuje w% IT WJ» C f D A T f obupno življenje dveh mladih deklet.	U V IL 91AU i 1
Renne Salnt Cyr, Roslne Derean, Gabriel Gabrio. — KINO SLOGA, teL 27-30
ne pred vežna vrata, ga je zadel na glavo tako silen udarec, da je padel nezavesten v sneg. Napadalec je še po ležečem udarjal. Orodje, ki se ga je napadalec Iglič Leopold posluževal, je bila lopata. Iglič je izpovedal, da je napadel Trobca zaradi starih računov. Trobčev brat Jože je hotel na pomoč, ali je Iglič navalil še nanj in ga oplazil z ročem preko rame. Tudi gostilničar Košir je zaman posredoval. Močno krvavečega Trobca Franceta so prenesli potem v hišo in se ni zavedel do jutmih ur. Iglič bo moral pred sodnike na Vrhniki.
* Osem dni zapora zaradi čaše mleka. Policijske in sodne oblasti v Zagrebu zadnji čas z vso resnobo preganjajo prodajalce, k. preko mere navijajo cene. Te dni je bila Marija Knapičeva, lastnica mlečne restavracije v Bogovičevi ulici, obsojena na 8 dni zapora, 200 din globe, olačilo pavšala v znesku 100 dan ln 60 din za objavo obsodbe v »Službenih Novinah«, ker je računala za čašo mleka 2.50 din, medtem ko je bila na ceniku navedena cena 2 din. Knapičeva je tajila da bi bila računala 2.50 din za čašo, ki drž. dva decilitra zatrjevala pa je, da tudi to ne bi bila pretirana cena, ker daje k mleku tudi po dve ali tri kocke sladkorja obenem pa so gostom na razpolago l'sti in ilustracije. Sodnik pa se z njenim zagovorom ni strinjal in jo je obsodil
Iz Lfubljane
u— Poroka. V šentjakobski župni cerkvi je v soboto 3. t. m. naš narodni župnik g Branko Bar le poročil g. Cirila Ve-lepiča, uradnika Poštne hranilnice v Ljub-ijan z gdč. Nado šircljevo iz rrsta. Priči sta bila gg inž. Maks Mavrovič in dr. Boris Puc Mladoporočencema želijo ženi-novt prijatelji in tovariš vso srečo na novi poti skozi življenje. Iskreno čestitamo tudi mi!
NAGRAJENI
KNJIGE
Slovenska matica je izdala zadnje dve
1 STIKI leposlovne knjige, od katerih o bile naslednje TRI nagrajene:
Pavle SEDMAK: Kaplan Martin Čeder-nac. Roman 240 strani. Nagradila banska uprava Dravske banovine 1938/39.
Broš. Izvod 32.— din, vezan 48.— din.
Miško KRANJEC: Kapitanovl. Roman. J84 strani. Nagradila Mestna občina ljubljanska za L 1938.
Broš. izvod 40.— din, vezan 56.— din.
Igo GRUDEN: Dvanajsta ura. Zbirka pesmi. 100 strani. Nagradili banska uprava Dravske banovine 1938/39 in Mestna ob-ina ljubljanska za 1. 1939.
Broš. Izvod 16.— din, vezan 28.— din.
Še ceneje pa dobite Matične knjige, če postanete naš član.
Pišite po cenik naših knjig in pristopne pogoje na:
UPRAVO
SLOVENSKE MATICE,
LJubljana — Kongresni trg št. 7.
n— Akademija na klasični gimnaziji V
četrtek, 15. t. m. priredi marljivi Podmladek Rdečega križa na klasični gimnaziji v LJubljani akademijo z izbranim in pestrim sporedom. Kadar je klasična gimnazija priredila akademijo je bil obisk vedno zelo velik, dokaz, da so prireditve tega zavoda vzbujale veliko zanimanje. Tudi letos bo spored zelo obširen in pester. Na-stopili bodo med drugim šolski zbori, ki jih je zavodni profesor glasbe, g. prof. Danilo Cerar, eden najboljših pevovodij v Ljubljani, za to priliko dobro pripravil. Na sporedu so tudi solospevi. baletne ln dramatike točke ter recitacije. Zlasti bogat pa bo Instrumentalni del, kjer bodo pokazali svoje znanje mladi, že priznani umetniki Vsi starši, bivši dijaki zavoda in vsi prijatelji mladine ste vjludno vabljeni! Odbor.
u— XIV. koncert Ljubljanske filharmonije bo drevi ob 20. uri v Unionu. Sipored obsega: čajkovskega V. Simfonijo v proslavo lOOletnice Skladateljevega rojstva, Bravničarjevo BeJokrajinstoo rapsodijo, Smetanovo »Vltavo« ln Baranovičevo »Srce iz lecta«. Koncert bo dirigiral znameniti hrvatski dirigent in skladatelj, ravnatelj zagrebške opere g. K. Baranovič. Do njegovega prihoda v Ljubljano je vodil vaje za koncert stalni dirigent filharmonije g. M. šijanec. Opozarjamo, da eta prvi vrstli partemih sedežev pri nocojšnjem koncertu odstranjeni. Proiaja vstopnic je pri blagajni kina Unlona.
u— B°lničarji ln bolničarke Rdečega križa! Danes bo v veliki dvorani Delavske zbornice ob 19.30 predavanje docenta, šefa prlmarija g. dr. Lavriča o trebušnih poškodbah v vojni. Udeležba Je cbveana.
u— SentjaJcobčsnl bodo ponovili pet-najstič *n poelednjdč zabavno Nučičevo veseJogro »Ujež« jutri v soboto 10. ob 20.15 in v nedeljo 11. L m. popoldne ob 15.15. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in Je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej. Kdor ee hoče nasmejati, naj poseti predstavi.
Ranjen lovski pes. V bližino gostilne »Triglav« pri tramvajski remizi na Celovški cesti se Je zatekel ranjen lovski pes. Lastnik naj povpraša zanj v omenjeni gostilni.
u— posestniki konj se opozarjajo, da najkasneje do sobote, 10. t m. prijavijo svoje konje zaradi novega popisa mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7/1., soba št. 3., sicer Jih zadene stroga kazen. Store prijave niso več veljavne zato mora vsak lastnik svoje konje prijaviti znova.	j
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 9. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška
predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota. 10.: Na prisojni strani. Red A. Nedelja, 11. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene.
Dijaška predstava. Da bo imelo dijaštvo priliko seznaniti se s pomembnim ruskim pisateljem iz polpretekle dobe, čehovim, bodo uprizorili v petek ob 15. uri po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol njegovo igro »Striček Vanja« s Cesarjem v naslovni vlogi. Dejanje slika v okviru rodbinskega konflikta celo vrsto fino in z ljubeznijo orisanih značajev »ruskih duš«.
Za red A bodo uprizorili v soboto veseloigro Helge Krogove »Na prisojni strani«, katere avtorica je nordijska pisateljica. Dejanje se godi v fevdalni hiši na velepo-sestvu ob fjordih. kamor se je piimo*~io dekle s »senčne« strani življenja. Ljudje s »prisojne« strani in oni s senčne premagajo nesporazum, ki ga ustvarja različnost prilik, v katerih so rasli, prebredejo srečno različne konflikte in krize in se najdejo v posrečenem happy-endu.
Pavla Goli« »Princeska in Pastirček« je ena izmed najbolj priljubljenih mladinskih iger. Veseli in pisani prizori, ki se hitro menjavajo, zabavni veterani, gozdne živali, veseli kuharček, brumna guvernanta, predvsem pa princeska in pastirček, po postali dobri prijatelji otrok. Lepa glasba, ki spremlja dejanje, otroški balet, ki ga je naštudirala ga. Nada Golia — vse to se druži v čudovito veselo zgodbo, ki vzbuja pri otrocih največje zadovoljstvo.
OPERA
Petek, 9.: zaprto.
Sobota, 10.: Gorenjski slavček. Red B. Nedelja, 11. ob 15.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Ob 20.: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac.
Red B bo imel v soboto v operi predstavo A. Foersterjevega »Gorenjskega slavč-ka«. ki je po svojem prikupnem dejanja in prisrčni, domači glasbeni obdelavi poleg Smetanove »Prodane neveste« najpopularnejše operno delo našega stalnega repertoarja. Letošnjo uprizoritev sta pripravila kapelnik A. Neffat in režiser Zupa dočim nastopajo v glavnih partijah Franci, Ribičeva, španova, M. Sancin, Zupan, Bar-bičeva, Anžlovar, Orel in Dolničar.
V nedeljo popoldne se bo ponovila izvrstna Nestroyeva burka »Lumpacius Vagabundus«, ki jo je na slovensko postavil, priredil in s svojo in tujo glasbo opre mil Niko štritof, dočim jo je zrežiral Zupan, ki obenem tudi nastopa z Modestom Sanclnom in Jankom v vlogi znamenitih in originalnih treh brezposelnih rokodelcev. — Zvečer bo gostovala ga. Zlata Gjungjenac v veliki Leharjevi pevski opereti »Frasquita«, kjer je že ponovno dosegla v naslovni vlogi skupno s tenoristorr Franclom pri publiki močan uspeh. Sodelujejo Peček, M. Sancin, Barbičeva in J. Rus. Dirigent Niko štritof.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Sobota, 10.: Ujež. (Udruženje Jugoslo*. emaneipiranih žen).
Nedelja, 11. ob 15.15.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emaneipiranih žen). Popoldanska predstava.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 9.: zaprto.
Sobota, 10.: Cigan baron. Premiera. Red C Nedelja, 11. ob 15.: Neopravičena ura-Znižane cene. Ob 20.: Cigan baron.
Petek 9. februarja LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: Šolska ura: Po Norveškem II. del (gdč. JuL Sušteršič). — 12: Iz naših krajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Higiena hiše (ga Marija Pokorn). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Franjo Supilo o urejevanju srbsko-hrvatskih odnosov. — 19.40: Objave. — 19.50: Količek SPD: O svetih jezerih (dr. Valter Bo-hinec). — 20: Ura skladatelja Vinka Vo-dopivca). — 21.15: Schubertov »Pcstrvji kvintet« (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Instrumentalni dueti: gosli in kitara (gg. Slavko Marin in Stane Prek).
Reograd 18.20: Plošče. — 19 40: Narodne pesmi. — 20.10: Violinske skladbe. — 20.40: Veliki orkester. — 21.50: Sod bna glasba. — 22.20: Ples. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet. — 20.30: Iz Beograda. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 19.25: Ljudske pesmi. — 20: Simf. koncert — 21.05: Operna glasba. — 23: Češka gasba. — Sofija 18.10: Bolgarska glasba. — 19: Klavirske skladbe. — 19.30: Operni prenos.— Dunaj 15.30: Mali orkester. — 19.15: Bolgarske pesmi. — 20 15: Lahka gla ba. — 22: Plošče. — 23: Nočni koncert — Rer-lin 20.15: Pester g^beni spT~d. — 21: Lahka godba. — 23: Veliki orkester. — 24.10: Nočni koncert.
1« t
SEKIRA JTE V »Jt/TRU**!
Iz Maribora
a— Filozofija • mariborski megli. Ma* ribo rake vremenoslovce zelo zanima pojav megle v Mariboru v zadnjih letih Te dni je Maribor zjutraj ln zvečer kakor v meglenem morju. Pred leti so spravljali pojav megle v Mariboru v zvezo z razmahom industrije v samem Mariboru in v Dravski dolini. Mariborski humor pravi, da so Jo Ljubljančani prinesli v Maribor. Tezenska postaja razlaga meglo v zvezi z nizkim tlakom in toplejšim vremenom. Vsekakor pa so razočarani tisti, ki jih je ljubljanska megla pregnala v — Maribor.
a — Slovenjegoriški utrinki. Iz Slovenskih goric smo prejeli sledeče sporočilo. Svojčas je prihajal nekdo k nam in govoril o pipanju nohtov. Tudi sedaj prihaja in govori o odvzemu obrtnih koncesij in nekih taboriščih. To se dogaja ob meji.
a — 45.26%. Ob sklepu prvega polletja je bilo na tuk. prvi realni gimnaziji 760 dijakov in dijakinj. Od teh je uspešno za-vršilo prvi semester 344 dijakov in dijakinj t j. 45.26%.
a — Dijaški kuhinji v Maribora so darovali mesto venca na krsto pok. ravna tel ja Franja Piška g. dr. V. Kac 300 din, veletrgovec Miloš Oset 500 din, trg. zastop nik Franc Majzel 500 din. Iskrena hvala!
a — Iz Ipavčeve pevske župe. Pevci mariborskega okrožja se vabijo, da se danes ob 15. uri udeleže pogreba pok. dirigenta Josipa Hladka.
a— Starokatollška cerkev v Maribora ima v nedeljo 11. t m. po službi božji, ki je ob devetih, svoj redni občni zbor. Sta-rokatoliški verniki se vabijo k čim lepša udeležbi.
a — Iz vrst mariborskega obrtništva. V
Mariboru deluje 15 obrtniških združenj. Po razpustu, ki ga napovedujejo, naj bi ostala še 3 združenja, in sicer skupno združenje obrtnikov v Mariboru za mesto in sreza Maribor levi in desni breg ter strokovno združenje krojačev in čevljarjev. Tudi petero okoliških združenj na Tez-nern, Slovenski Bistrici in pri Sv. Lenartu naj bi se priključilo skupnemu združenju obrtnikov v Mariboru, ki bi tako štelo okoli 1700 članov. Mariborska združenja bodo v primeru razpusta vložila pritožbo na kraljevo bansko upravo.
a — Iz mestnega vojaškega urada. Vsi vojni obvezniki od 22. do 50. leta starosti, ki se čutijo za vojno službo nesposobni in želijo biti pregledani od voj. zdravniške komisije ob priliki rednega glavnega nabora, naj se takoj, a najpozneje do 1. marca t. L javijo v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, soba št. 3.
a — Cigan baron. V soboto 10. t. m. je premiera »Cigana barona«. Zasedba je sledeča: Igličeva je Saffi, Zamejič , Kovičeva ciganka Czipra. Manoševski Bamikay. P. kovič Zsupan Kalman, Kamuščič vel. župan Homonay, Gorinšek Carnero, Brumen - Lubejeva Arsena. Gorinškova Mirabella, Jarc kot Otokar Dirigira L. Herzog, reži ra P. Rasberger, koreograf A. Harasto-vič
a— Matični Sokol v Maribora poziva svoje članstvo, da se danes ob pol 16. pol-noštevilno udeleži na pobreškem pokopališču poslednjega slovesa od pok. br. Frana Piška, zavednega člana, požrtvovalnega predvojnega telnvndra in društvenega bla-gainika. Pokojnikovo truplo bo zatem prepeljano v Laško, kjer bo pogreb. Člani, ki imajo kroje, naj pridejo v krojih, ostali ppi v civilu z znakom.
a — Razburljiv družinski doeodek se je pripetil pri Kmetičevih v Košakih. Mož je z nožem zabodel v vrat svojo 39 letno ženo Ano,, ki so ji bolnišniški zdravniki s takojšnjo operacijo rešili življenje.
a — Brat. 34 letni Štefan Zuran lz Sv. Barbare v Slovenskih goricah je prijavil orožnikom, da je njegov brat zadavil lastnega otroka, starega 6 mescev. Pokazalo pa se je. da je umrl bratov otrok naravne smrti in da gre pri vsem tem za maščevanje. Mariborski mali kazenski senat je včeraj dopoldne obsodil 2urana na 4 mesce strogega zapora.
h Celja
e— Pogreb g. Franja Piška, ravnatelja m?"borske podružnice Celjske posojilnice d. d., ki je umrl v sredo v Mariboru, bo v soboto popoldne v Laškem. Truplo bodo prepeljali jutri ob 16.08 s potniškim vlakom iz Maribora v Laško, nakar bo takoj pogreb Izpred kolodvora v Laškem na tamkajšnje pokopališče.
e— Lepo volilo ravnatelja Piška. Pokojni g. Franjo Pišek je zapustil Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokolskemu društvu Mariboru matici. Dijaški kuhinji v Mariboru in Dijaški kuhinj v Celju po 5.000 din. skupaj torej 20.000 din.
e— Uprizoritev operete »Cigan baron«. Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo v sredo 14. t. m. ob 20. v celjskem gledališču slovito Straussovo opereto »Cigan baron« v petek 23. t. m. ob 20. pa znano veseloigro »Konto X«. Obe predstavi Aa za abonma.
e— Okrajno zborovanje sadjarjev v Celju. V nedeljo 11. t. m. ob pol 9. dopoldne se bo pričelo v telovadnici okoliške šole v Komenskega ulici v Celju okrajno zborovanje sadjarjev pod vodstvom zastopnika Sadjarskega in vrtnarskega društva iz Ljubljane. Obravnavale se bodo važne sadjarske zadeve, zato naj se sadiarfl in vrtnarji udeležijo v čim večjem številu.
e— Osemdnevni turni smuški tečaj bo priredila Savinjska podružnica SPD v Celju v drugi polovici februarja pri Mozir-ski koči na Golteh. Pojasnila in prijave v pisarni SPD v Celju, hotel Beli voL
~FINO ČAJNO PECIVO IN BONBONI ! BONBONTERA RUFF — Prešernova L
t,— planinsko predavanje. Pod okriljem Savinjske podružnice SPD bo predaval g. dr. J os. C. Oblak iz Ljubljane v četrtek 22. t. m. ob 20. v risalni ci meščanske šole v Celju o temi »Okrog Karpatov in preko Rumunije do Črnega morja«. Predavatelj bo tudi predvajal skioptične slike.
e— Socialnemu odseku celjske Sokolske tope sta poklonila namesto venca na grob ravnatelja Franja Piška župni starešina br. Jože Smertnik iz Celja 300 din in ravnatelj br. Drago Kralj v Celju 100 din. Socialni odsek se bratoma darovalcema naj-Ukrenejše zahvaljuje.
e— Umrl je v sredo na Cesti na grad 9 v Celju v 87 letu starosti g. Andrej Pere. oče trgovca in hišnega posestnika g. Martina Perca v Celju. Pogreb bo dane« ob 14. tepred hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pogojnemu bodi ohranjen blag sporni^ svojcem naš® iskreno aožaije*
K* m J»
letni posestnikov mu Ivan Gromek od Br.
Florijana psi Rogatcu na pustni torek domov, sta ga napadla dva posestniška sinova in ga močno poškodovala po vtam telesu. Grosaka so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Za pomladno gnunoienje (MtortOb
cest, ulic in potov razpisuje mestna občina celjska prevoz ln demo dobavo 1.780 kubičnih metrov gramoza. Ponudbe je treba predložiti do 15. t. m. do 10. dopoldne na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 9.
e— Slovanski večer v Celju. Socialni odsek celjske sokolske župe bo priredil 6. aprila v Narodnem domu v Celju slovanski večer. Prireditev bo redkost, ker bo ves spored izveden tako. da bo vsakega udeleženca navdal s ponosom, da Je pripadnik slovanske zajednice, in ga napojil z vero v lepšo bodočnost slovanstva Ze pred vhodom v dvorano bodo dekoracije in naprave slehernega opozorile, da je prišel na domovanje Slovanov. Prav posebno naj mislijo na ta večer sestre ln bratje, ki imajo kakršnokoli slovansko narodno nošo. 6. aprila naj bo zbor narodnih noš v celjskem Narodnem domu. Prireditveni odbor bo uvedel za ta večer posebne vaje za slovanske plese in kola.
Iz Trbovelj
t— Trboveljski aeroklub je zboroval. V nedeljo zvečer je bil pri g. Počivavšku drugi občni zbor trboveljskega aeiokluba. Predsednik g. Juro Bauiugarten je pozdravil predsednika osrednje uprave g. dr. Rapeta iz Ljubljane. Poročal je o klubovem delovanju, nato pa Je bil določen načrt za delo v novem letu. Iz poročil gg. tajnika m blagajnika je razvidno, da je klubovo blagajniško stanje zadovoljivo, klub sam pa delaven. Ponovno je bil Izvoljen predsednik g. Juro Baumgarten, za podpredsednika g. Grošelj, za tajnika g. Beg, za blagajnika pa g. Petan. Po pretresu vse društvenih vprašanj je imel g dr. Rape zelo zanimivo predavanje o modernem vojevanju v zraku ter o obrambi in zaščiti prebivalstva.
t— Predavanje. V soboto 10. t m. ob 19. bo v Sokolskem domu predaval kapetan g. Toš Franjo iz Celja pod okriljem od/bora za obrambo kraja pred najpadd ia zraka v Trbovljah. Naslov predavanja je »Kako zavarujem sebe in svoje domove pred napadi iz zraka«. Vabimo vse, da se predavanja udeleže.
Iz Ptuja
J— Zvočni kino bo predvajal jutri v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 21. krasni zgodovinski film »Marija Stuart«. Dodatek filmski žurnal.
j— Za knjižnico Narodne čitalnice so ob priliki smrti g. dr. Stuhca Bele darovali namesto vencev na grob po 100 din; odvetnik dr. Fermevc Ivan, gimnazijski ravnatelj v p. dr. Komljanec Josip, veletrgovec Senčar Milko, veletrgovec Lenart Franjo in Posojilnica v Ptuju. Po 50 din sta darovala dr. Jedlička Vilko in trgovec Rašl Ivan. Poleg tega so darovali še razni dobrotniki znesek 648 din. Iskrena hvala
j— Sokol bo imel v soboto ob 20. v Mladiki članski sestanek. Občni zbor pa bo v soboto 17. t. m. ob pol 20. v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
j— Smrtna žrtev pu®ta. V Apačah na Dravskem polju so se v neld gostilni zbrali mladeniči, da proslavijo pustni praznik. Med temi je bil tudi posestnikov sin Franc Rajh iz Apač pri Sv. Lovrencu. Zaradi preveč zaužite pijače se je vnel prepir, kateremu je sledil pretep in neki bojevitež je tako močno udaril Rajha s kolom po glavi, da je ta ostal na mestu mrtev
Iz Murske Sobote
ms— Brezsrčna mati zaradi malomarnosti obsojena. Posestnica Marija Feherje-va iz Dolgovaških goric pri Lendavi je 28. novembra šla na delo in pustila doma 81et-no Roziko in 61etno štefico. Ker matere ves dan ni bilo doma, sta se otroka spravila h kuhanju. Ko sta polivala drva s petrolejem, si je Rozika polila tudi svojo obleko. Plamen jo je v trenutku objel, šte-fica je brž pograbila vrč z vodo in je pogasila ogenj, ki pač je bdi prizadejal sestrici že hude opekline. Ko je prišla mati zvečer domov, je opečenega otroka samo preoblekla in položila v posteljo sama pa je šla k sosedovim, kjer so kuhali žganju. Zjutraj se je Rozika zvijala v hudih bolečinah, vendar pa ji mati ni nudila pomoči, ampak jo je poslala v šolo. Ubogljivo dete se je v mukah obleklo Mati je medtem spet šla na delo a Rozika je omagala in se zgrudila. Sestra jo je položila v posteljo in jo toložila, dokler ni mlado bitje umrlo v neznosnih mukah, ki jih je potrpežljivo prenašalo. Posestnica Marija Fe-herjeva se je morala zagovarjati pred sodiščem v Murski Soboti zaradi malomarnega ravnanja s hudo opečenim otrokom, kateremu ni nudila nobene pomoči Sodišče jo Je obsodilo na 10 mescev zapora.
Nagajsvosti zime v škofjeloškem okraju
Skofja Loka. 8. februarja
Prejšnje dneve se skoraj nismo mogli izmotati iz velikih kopic snega, zdaj oa se je zima potrudila, da nam postreže z drugimi nagajivostmi. ki so tudi dovolj nevšečne. Zadnje dneve dežuje in dežuje. Lahak pršič se je kakopak ulegel in postal je težak, hkrati pa smo dobili naj-idealnejšo slabo pot. Ne moreš nikamor. Mlakuže, voda. brozga na vsak korak. Sneg se je od topil in posestniki hite, da spravijo težko breme s treh Da je pot po mestu še težavnejša poskrbe nekateri zanikrni hišni posestniki, ki jim ni mar, da bi očistili svoje pločnike. Ej. da, dežela ...
Promet z dolinami le Se vedno mogoč samo s sanmi. Noben avto ne prihaja v Škofjo Loko Avtobusni lastniki pravijo, da bodo pričeli voziti takoj, čim bodo mogli.
Promet med Skofjo Loko in kolodvorom je normalen. Za nameček nam je še pustna nedelja zaigrala eno... Del »Jutrovih« naročnikov je dobil nedeljsko številko ▼ ponedeljek zvečer, drugi šele v torek. Prišla je z naše državne meje. 2irovci so pošteni in vrnejo, kar ni njihovega. Avtomobili, v kolikor imajo korajžo na pot, se globoko pogrezajo v mehki sneg in manjše prometne nezgode so vsakdanja stvar. Kolesnice se potem do vrha napolnijo z vodo. V višinah so še vedno nevarni plazovi. V Črnem vrhu so morali prekiniti šolski pouk ker so tamkaj izredne strmine in je zato nevarnost plazov tem večja. Velik plaz se je odtrgal tudi pri Sv. Lenartu v Selški dolinL Toplomer kaže toploto bi tako vdano prenašamo tegobe, saj nas le utrjujejo v PflCPju, da ono najhujše že prestali
Gospodarstvo
Z našo domačo produkcijo nafte krijemo le 1 odstotek juotrebe
V	lanskem letu smo opazili veliko zanimanje inozemskega kapitala za naša ležišča nafte Ustanovljenih je bilo več novih delniških družb za eksploatacijo ne-ftinih polj, pn katerih je udeležen predvsem nemški, ftvicaiski in ameriški kapital. To povečano zanimanje za našo nafto se je pojavilo, ko so vrtanja na Madžarskem, na levi strani Mure prinesla odlične rezultate. Navzlic borbi, kl smo jo lani opazili za naša ležišča nafte, se produkcija nafte lani ie ni bistveno povečala tn je znašala v preteklem letu le 1214 ton. medtem ko srno lani uvozili iz inozemstva 151.u00 ton nafte in n*ftinih derivatov. Naša lanska produkcija nafte torej mi krita niti 1% naš« potrebe.
V	zadnjih letih se je naša produkcija nafte razvijala takole:
1930	m tua
1933	«28 .
1936	137 „
1937	527 .
1938	1191 „
1939	1214 .
Seja centralnega predstavništva zve« trgovskih zoruženj
Po daljšem času se je v Beogradu sestalo centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj,'seveda v okrnjeni obliki, ker hrvatska združenja od lanskega leta ne sodelujejo v centralnem predstavništvu. Na seji v Četrtek »o bile zastopane zveze trgovskih združenj iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada, Banja Luke in Skoplja.
Sejo je otvoril in vodil predsednik Ne-deljko Savič, ki je v svojem govoru pojasnil razloge, ki so zahtevali sklicanje seje Glavni predmet diskusije je bila davčna reforma, ki je bila objavljena ob koncu decembra lanskega leta Obširna je bila tudi razprava o vprašanju znižanja carine na uvoz petroleja v zvezi z delovanjem kar-tela tekočih goriv. Končno so na seji razpravljali o trošarini na vino in žganje ter o primanjkljaju, ki ga bo imela država zaradi znižanja cene solL Pri obravnavi vseh vprašanj se Je pokazalo soglasje v naziranjih. Sprejeta je bila daljša resolucija, ki bo predložena merodajnim činitelj em. Razpravi so kot gostje prisostvovali tudi številni predstavniki posameznih združenj.
Razvoj zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah
Nedavno smo poročali, da se je ▼ novembru in decembru zaposlenost v Sloveniji zopet zboljšala, medtem ko je v prvih dveh mescih evropske vojne precej popustila. Tako smo imeli v lanskem decembru pri OUZD v Ljubljani 99.077 zavarovanih delavcev in nameščencev. Skupno število je za 1663 manjše nego v novembru, vendar je to le sezonski padec, ki pa je bil v prejšnjih letih znatno večji in je znašal v decembru 1938 kar 4365. V primeri z decembrom prejšnjega leta pa je bilo lani v decembru skupno število zavarovancev zopet za 1618 večje.
Od novembra do decembra se Je zaradi sezonskih vplivov predvsem zmanjšala zaposlenost pri gradnjah nad zemljo, in sicer za 2146 delavcev in vzporedno pri industriji gradbenega materiala za 224 delavcev. Pomanjkanje surovin je tudi povzročilo zmanjšanje zaposlenosti v tekstilni industriji za 118 delavcev. Povečala pt> se je od novembra do decembra zaposle-i nost v gozdno-žagarski industriji za 271 ! delavcev, v čevljarski industriji za 128 de-j lavcev, v živilski industriji za 118 delav-i cev in v oblačilni industriji za 113 delavcev.
Kakor rečeno, je bilo v decembru 161b zavarovancev več nego v decembru prejšnjega leta. Od tega prirastka odpade največji del na javna dela. kajti pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb je bilo v decembru 4900 delavcev to je za 1506 več nego v decembru prejšnjega leta Tudi pri gradnjah nad zemljo Je bilo več zavarovancev nego prejšnje leto. namreč 4212 (za 379 več.) Nadalje Je bila zabeležena večja zaposlenost v kovinski industriji, kjer je bilo v decembru 8305 zavarovanih delavcev. to je za 311 več nego v prejšnjem decembru. Končno je bilo zaposlenih v javnem prometu In pri zasebnih prometni podjetjih 2315 delavcev, to Je za 623 več nego v preišnjem letu Nazadovanje pa zaznamuje zlasti tekstilna Industrija, kjer Je bilo v decembru 16.853 zavarovancev, to je za 359 manj nego pred enim letom Nadalje zaznamuje statistika ▼ gozdno-žagarski Industriji 7740 delavcev (za 188 manj), v industriji za predelovanje lesa 4251 delavcev (za 258 manj), v živilski Industriji 3691 delavcev (za 256 manj), v usnjarski industriji 2048 delavcev (za 132 manj) ln v čevljarski Industriji 3333 delavcev (za 76 manj). V oblačilni Industriji je bilo 5506 delavcev (za 35 manj) in v industriji gradbenega materiala 4846 delavcev (za 14 manj). Malenkostno povečanje zaposlenosti je zabeleženo v kemični industriji, v papirni industriji in v gostinstvu.
Produkcija m J« sicer v zadnjih Štirih letih precej dvignila, vendar je treba upoštevati, da j« bila leta 193« izredno majhna zlasti v primeru z letom 1933, ko ono že dosegli preko 600 ton. Ob koncu lanskega leta j« bilo pri pridobivanju nafte zaposlenih 421 delavcev, pri čemer pa niso u. .števanl delavci, kl so zaposleni pri predelavi nafte (v rafinerijah).
Produkcija
pUna
Vprašanje zvišanja mezd trboveljskim rudarjem
Trbovlje, 7. februarja Trboveljska premogokopna družba se je nedavno odločila, da Izplača poročenim rudarjem 350 din ta samcem 250 cKn kot enkratni nabavni prispevek. Pri zadnjih mezdnih pogajanjih Je priznala rudarjem 8*/« povišanje mezd, češ da se je draginja samo za toliko povečala. Navzlic temu j* smatrala družba sa potrebno, Izplačati š« enkratni draginjski prispevek, da vsaj nekoliko potolaži nezadovoljne rudarje. Ti so sicer radi sprejeti naklonjeni enkratni prispevek, vendar Se vedno smatrajo, da imajo pravico zahtevati povišanje mezd v onem obsegu, kakor se je v resnici podražilo življenje.
»Delavska pravda« glasilo narodnega delavstva pravi, da Trboveljska premogo-kopna družba ne bo mogla prepričati rudarjev, da lahko pokrijejo svoje večje izdatke zaradi A-aginJe a poviškom 8*/®, kajti življenjski stroški so se povečati za
20$ te t enatom fX**g* M n meni« ao-
Produkcija zemeljskega plina (Bujavi-ca) se je v zadnjih letih precej povečala. Lani Je znašala ta produkcija 2,629.000 m' nasproti 2,432.000 v prejšnjem letu, 1,801.000 v letu 1937 in 1,483.000 v letu 1936. Seveda je treba pripomniti, da je bila produkcija tudi že mnogo večja zlasti v letih 1930 in 1931, ko je dosegla 5 odnosno 6 milijonov kubičnih metrov. Glede na prizadevanje, da se v večji meri troši zemeljski plin za pogon motornih vozil, je pričakovati, da se bo v letošnjem letu produkcija nadalje povečala.
višati tudi rudarske mezde. Najbolje bi bilo, da bi to spoznala tudi družbe in bi se sklicala mezdna pogajanja. Oe pa se družba ne be hotela premakniti, potem ni drugega izhoda, kakor da strokovne organizacije prosijo bansko upravo, naj uradno razpiše mezdno razpravo. V interesu rudarjev je treba onemogočiti, da bi v vodstvu mezdnega gibanja sodelovali tudi Uudje, kl Imajo temne namene. Gibanje morajo voditi predstavniki legalnih strokov nih organizacij, kl se jim ne more očitati, da bi imeli poleg skrbi za primerne rudarske mezde še kakšne druge cilje s po-kretom med delavstvom. Družba ne sme misliti, da se je s priznanjem enkratnega prispevka za daljšo dobo izognila zahtevi po zvišanju mezd. Tudi izgovor z veljavno kolektivno pogodbo ne velja. Rudarsko delavstvo je že ponovno poudarilo, da so se bistveno spremenile osnove, na katerih je zgrajena kolektivna pogodba. Takrat, ko se je ta pogodba sklepala se je v trboveljskih rudnikih delalo po 40 ur na teden, sedaj pa v treh izmenah 168 ur (ker se dela tuai ob nedeljah in praznikih). Prej je imela družba veliko skrb, kako bo premog prodala, zdaj pa je premoga premalo in je tudi dobiček družbe neprimerno večji. Rudarji samo zahtevajo, da so vsaj deloma deležni ugodne konjunkture. Ta zahteva je tembolj upravičena, ker so iz prejšnjih slabih časov še hudo zadolženi tn strgani in je nujno potrebno, da se vsaj malo opomorejo.
Gospodarske vesti
-» Prodaja bencinske meSanlce na karte je odložena za nekaj dni. Kakor je znano, bi se morala z včerajšnjim dnem pričeti prodaja bencinske mešanice na karte. Iz Beograda poročajo, da niso bile o pravem času izvršene vse formalnosti v zvezi z uvedbo novega režima, zato Je bilo treba pričetek prodaje bencinske mešanice na karte odložiti za nekaj dni. Imetniki motornih vozil so v pretežnem delu države že prejeli karte.
—	Prihodnji teden se prlčno pogajanja
z Anglijo. Iz Beogradu poročajo, da bo prihodnji teden odpotovala v London naša delegacija zaradi trgovinskih pogajanj z Anglijo, zlasti o vprašanju dobave važnih surovin. Gre za nadaljevanje pogajanj, ki so se ob koncu lanskega leta vodila v Beogradu med našimi predstavniki in angleškim delegatom Niksonom. Pri teh pogajanjih je bilo doseženo soglasje glede Izvoza naših surovin v Anglijo ln so bili tudi z naših strani stavljeni predlogi glede uvoza surovin. Gre predvsem sa volno, kositer, kavčuk, bombaž ln bombažno prejo, in za nekatere druge surovine.
■— Krediti z garancijo inozemcev. Finančni minister je izdal naslednji odlok: Krediti domačim pravnim in fizičnim osebam z garancijo pravnih ali fizičnih oseb iz inozemstva se lahko dajejo samo na podlagi dovoljenja devizne direkcije Narodne banke, ne glede na to v kakšni obliki se sprejme garancija lz Inozemstva. Devizna direkcija Narodne banke se pooblašča, da izda potrebna navodila prizadetim osebam preko pooblaščenih denarnih zavodov.
—	Prizad bo uvozil 500 vagonov rita.
Zaradi redne oskrbe in normaliziranja cen na našem trgu bo Prizad uvozil Iz Italije 500 vagonov oluščenega riža. Poseben predstavnik trgovinskega ministrstva se v tej zvezi že mudi v Italiji, kjer se pogaja zaradi odobritve Izrednega kontingenta za teh 500 vagonov.
_______ »Putnika« J« ministrstvo
_ zunanje zadev« pojasnilo, da imajo vsi
turisti iz Nemčije, ki nameravajo obiskati našo državo (zdravilišča, kopališča, letovišča itd.) zaradi zdravljenja ali odmora, pravico do turističnega vizuma za dopo-tovanje in odpotovanje. Ta turistični vizum stan« 10 din in ima veljavnost S mescev ter ga Izdajajo vsa konzularna zastopstva naše držav« v Nemčiji. Pod istimi pogoji se Izdaja turistični vizum tudi vsem državljanom češkomoravskega protektorata.
odkupne
cene mm bomba*. Po uredbi o odkupu domačega bombaža mora trgovinski minister vsako leto do konca februarja določiti minimalno odkupno oeno sa domači bom bal za dotlčno leto. Iz Beograda poročajo, da je kmetijsko ministrstvo te stavilo predlog trgovinskemu ministrstvu, da se odkupna cena letos poviša na 26 din za kilo gram očiščenega bombaža. Verjetno je, da bo trgovinski minister osvojil ta predlog, ker so te lani v jeseni naše predilnice zaradi nezadostnega uvoza kupovale domači bombaž po 20 ln 22 din, čeprav je bila določena minimalna cena v višini 16 din Seveda pa bi bilo treba upoštevati, da so predilnice lani le v stiski za surovino plačale višje cene ta da se od lanskega leta cena surovemu bombažu v Ameriki nI v toliki meri povečala. Kmetijsko ministrstvo utemeljuje predlog za povišanje odkupne cene s tem, da je potrebno povečanje površine bombažnih kultur v Južni Srbiji, kar pa se da izvesti le, če se ponudi krneti valcem ugodna cena.
s Batov o tekstilno podjetje v Takmat-Ja »višnje glavnico. Družba »8tottn« tekstilna Industrija d. d. ▼ Vukovarju, kl spada v Batov Industrijski koncern ta Izdeluje predvsem nogavice, je zvišala svojo glavnico od 2 na 5 milijonov din. Obenem so bila spremenjena pravila v tem smislu, da se razširi delokrog podjetja.
8. februarja
Na Juigoaflovensklh borzah nottrajo nemv ški klirLnSki čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. GrškJi bed so se v Beogradu trgovali po 31.72, bolgarski klirinški čeki pa so se prav tako v Beogradu midfll po 94. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dotar.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je bila tendenca čvrsta ki Je bHo povpraševat nje za Vojno Škodo po 427 (v Beograda je bfl promet po 426.75 do 427). Tudi r ostalih državnih vrednotah ni bS zaibele-žen promet ln Je bflo po večini povpraševanje brez p< nudbe.
Devize
Ljubljana, ofleirtni tečaji: London 176.12 —179.32, Pariz 99.55 — 101.85. NevvTork 4425 — 4485, Curih 996 — 1006, Amsterdam 2353.50 — 239150, Bruselj 746.50 — 758.50. Tečaji na svobodnem trga: London 217.5« — 220.76, Pariz 123.03—125.33 Nevv Torte 5480 — 5520 Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2906.71 — 2944.71, Bruselj 921.96 — 933.96.
Curih. Beograd 10, Pariz 10.0625, London 17.76, New Yark 446. Bruselj 75.20, MUan 22.51, Amsterdam 237.30, Berlin 178.70, Stockholm 106.20, Oslo 101.32. K5-benhavn 86.15, Sofija 5.30. Budimpešta 80, Atene 3.35, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 427 den., 4% agrarne 50 — 52, 4% severne agrarne 52 N., «•/• begluAe, 74 den. 6»/, dalm. agrarne 68 den., 6»/, šumske 67 den. 7% stabUte. 95 den.. 7% lnvest. 98 den.', TU Seligman 99.50 den., 7»/, Blair 88 den., 8»/, Blair 96 den.; deklice: Trboveljska 245.50 — 247.50, Gutmann 60 bL,
BeOgrad. Vojna škoda 427—428 (426.75
_427) 4% agrarne 53 den., 4% severno
agrarne 50.50 den., «•/. begluške 77.50 — 78, 6»/, datan. agrarne 72 — 72.50 (72), 6»/, šumske 68 — 69.50, 7% lnvest. 98.75 den.. 7% Seligman 101 de«u, 7»/. Blair 89.25 — 90 (89.50), Blair 97 den., Narodna banka 7450 den., PAB 193 den.
Blagovna tržišča
»to
T Chicago, 8. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 97.875, za julij 95.375, za sept 94.75; koruza: za maj 55.875.
_j_ Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca neeprem, Pšenica; baAca okol. Novi Sad 199 — 201; gor. b. 200 — 202 srem. 196 — 198; slavonska 197 — 199; ladja Tisa 203 — 205. Rž: baška 155
—	157.50. Oves, baški, sremski ta slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in zremskl 64/65 kg 167.50 — 172.50. Kora*a: baška nova 125 — 126; nova pariteta Indjlja 124
—	125 Moka: baška ln banatska »Og« ln >0gg« 302.50 — 312.50; »2« 282.50 — 292 50; »5« 262.50 — 272.50; »6« 242.50 — 252.50; »7« 212.50 — 222.50; »8« 137.50 do 390 — 400. Otrobi: baški in sremski 127.50 do 130; ban. 125 — 127.50.
Verski pnnt v sremski vasi
Ruma, 8. februarja.
V	vsej javnosti je vzbudilo veliko pozornost versko g banje, ki Je nastalo v Hrtkovclh pri Rumi v Sremu ta kl ae J« zaključilo s tem, da je skoraj vsa vas z okrog 3000 prebivalci prešla is katoliške v starokatollflko vero.
V	Hrtkovcih so si kmetje pred dobrtaid 12 leti razdelili zemljo, kl je bila dotlej Skupna lastnina takozvane zemljiščne zajednice. Nekaterim vaščanom, kl so bi* v dobrih odnosih z župnikom, je uspelo, da Je skupSčina, na kateri se Je delitev vršila 37 oralov najbolje« orne zemlje, kl Jo je te dotlej uživala cerkev, izločila od delitve ta jo dala kot nadarbtno prepisati na cerkveno občino, t« pred delitvijo J« dala zemljiSčna zajednlca zgraditi <*> Savi velik ncttip. kl naj bi polja ta travnike varoval pred poplavami. Dol«:, ki si ga je 9 to gradnjo, potrefcno predvsem zaradi cerkvene zemflje, zajednica nafcopala, Je potegoma zrasel na 280.000 dta.
dani zajednice ao M dogovorili med sabo, da bodo dolg odplačali soraamerrvo po deletfii. kl zo posameaifcoRi prlpadl, a nekateri bogatejši vaščani na katere so pripadli večji obroki, zo pozneje plačevanje ustavili, če« da ao po krivici obremenjeni. Grozila Je t? nevarnost da bo banka vso vas pognala na boben, pa je občina varit veo reč v »voje rohe na ta na-etn. da Je sama prevzela odplačevanje, kritje dolga pa J« v cbttkl nekake davMl-
to. ali so pri delitvi prejeli kaj zemlje ali nfefiNate me«ftsfee T KM* B*	i
občine raaveljavflo ta odločilo, da morajo dolg odplačevati samo občani katoliške vere.
V vasi, ▼ kateri Je nekaj malega pripadnikov pravoslavne in pa kahrinske vere, je ta sklep ufeinkovai kakor bomba. Netzadovoljnežem se je postavil na če?o sedlar In tapetnlk Martin Corak, kl Je še iz predvojnih dnfe dober znanec zagrebškega nadškofa dr. Stepanca. Sorak sej« v Imenu cele vasi s pismom obrnil na hrvatskega metropoli ta ta ga poprosil intervencije, da kmetje ne bodo plačevali cerkvenega dolga. Iz nadškofijske pisarne pa je Oorak dobi samo kratek odgovor, naj se obrne na »prečasni ordinarijafc v DlaJkovu«, ker to ne spada v zagrebSco nadSkofijo. Ta odgovor je Ooraka ta njegove tako razočaral da je z večjo skuni-no kmetov odšel najprej k pravoslavnemu popu v bližnji Klenak in ga poprosil, naj jih prepiBe v pravoslavno cerkev. Pop pa Jtan Je sporočil, da Je treba za prestop plačati takso po 50 din od osebe, kar se Je kmetom zdelo malo preveč. Po kratkem tekanju Je Oorak dognal, da se ▼ starokatoliško cerkev lahko pride brez vstopnine, treba je pristop javiti samo sreskemu načolstvu. Prvi mah se je kakšnih 10 kmetov ta Hrtkovcev odločalo za prestop, njihovemu vzgledu pa so rfedlls zmerom nove mnogi ee.
Zanimivo Je, da zapuščaj* katoMško vara samo poročeni možje ta žea«. otroke pa puBfiajo starti v stari veri. Nekaj Nemcev ta Madžarov, ki žive v vasi, pa Je pre-stagto H fcsfrtecom.

MJCILKL ZfiVACO;	3 i
Don Juan
liOMAJN.
Črna noč je počasi legala na zemljo in vse, ljudje in pokrajina, je tonilo v njen prepad.
XVII Pri »Milosti božji«
Bilo je dne 18. decembra, na razpotju pol milje onkraj Brantoma.
Leonora de Ulloa je bila ustavila konja, ne da bi skočila na tla. Prihajala je iz Perigueuxa in je imela namen, brez oddiha nadaljevati pot do An-goulema.
Okrog desetih dopoldne so jo Brantomci videli, kako je jezdila skozi njihovo mestece ter božala in podžigala svojega lepega španskega rjavca — in vrle Brantomke so se zgražale nad plemenito gospodično, češ da mlado dekle ne bi smelo potovati brez spremstva. Toda Leonora se ni bala samote velikih cest in pomanjkanje spremstva ji je tesnilo ponosnega duha.
Z zanimanjem je ogledovala tožno pokrajino in radovedno ustavila oči na dvojici okroglih grajskih stolpov, ki so ju kostanji zaslanjali s svojim golim vejevjem.
»Kako mirno mora biti na tem lepem gradu!. .. Jaz pa sem potnica, ki se ne sme odpočiti, dokler ne bo njena naloga storjena. Znanilka nesreče sem
in nosim s seboj gorje... Kako rada bi se oddahnila ob znožju tvojih stolpov, pokojni grad, ki stojiš tako daleč od mestnega trušča, daleč od hu-dobnežev in pokvarjencev, ter gotovo skrivaš v sebi srečne, zadovoljne ljudi... O Christa, uboga Christa, ti si izkusila, kaj je človeška maloprid-nost.. umreti si morala od te izkušnje!«
Grad, ki ga je tako sanjavo gledala, je bil Ponthus ...
tin, iz srca si jo privošči.«
Krenila je dalje in kmalu zagledala samotno, zapuščeno hišo, ki je ždela ob cesti. Hišo, kjer se je bil ustavil guverner Ulloa in priskočil ranjenemu Klotarju Ponthuškemu na pomoč: nekdanjo gostilno »Pri milosti božji«.
In ko je v korak jahala mimo te hiše, je začula iz nje slabotno ječanje ter ustavila iskro žival.
V naslednjem trenutku je stal pred njo človek, ki je tarnal:
»Moja uboga mati! Ranjena je, morda celo umira! In je ni duše, da bi ji pomagala! Ali bo res morala umreti? ...«
Leonora je lahkotno skočila s konja. Iz sedelnt torbe je vzela steklenko z balzamom in zavojček platnenih obvez.
»Ne jokajte,« je rekla, »pojdiva pogledat, kaj je z vašo materjo ...«
Bel - Argent je za trenutek obvisel na nji z očmi. Morda se mu je spričo te ustrežljivosti in tega dejanskega sočutja oglasila vest. Saj v dnu srca ni bil hudoben človek Bil je pač eden tistih siromakov, ki se preživljajo z vsem. kar slučaj nanese. Toda njegovo obotavljanje je bilo kratko.
»Kaj,« je vzkliknil, »res bi bili tako dobrot-ljivi?...«
»Ne izgubljajva časag ... pokažite mi pot...«
»Dovolite vsaj, da vam privežem konja k temu obroču...«
»Ne, ne. Reno je vajen. Ne bo se ganil z mesta. Hitiva k vaši materi...«
»Pojdiva torej, in sveta Devica vas blagoslovi!«
Bel-Argent je odprl hišna vrata, se umaknil in spustil Leonoro naprej.
Vstopila je.
»Nu?« je dejala. »Kje je vaša mati?«
Obrnila se je in videla, da so vrata zaprta. Moža ni b;Io več nikjer ... Spoznala je, da je v pasti...
ujela!...
Naglo je spustila oči po zanemarjeni izbi, kjer je videla v ozadju dvoja vrata, vsaka na eni strani velikega kamina. Ena izmed vrat so se odprla...
Na pragu je stal don Juan.
Leonora je nekoliko prebledela. ustnica ji je za-drgetala, a že v naslednjem trenutku se ji je vrnila hladnokrvnost.
Sovraštvo, s katerim jo je od kraja navdajal don Ju?n je bilo po nekakšnem čudnem, zagonetnem duševnem pojavu izginilo. Nič več ga ni mr-zila niti se ga ni bala. Ničesar ni več čutila do dona Juana Bil ji je nič. Ni ga bilo Zanikavala je njegovo bitje, kakor zanik?vamo bitje ljudi, od katerih ms loči nepremostljiva daljava ... 1 Ko je zdaj vdela, da stopa don Juan proti nji, j je začutila s*mc tisto naglo vznemirjenje, ki se ga j spričo bližnje nevarnosti niti najhrabrejši ne ubrani.
Juan Tenorio jo je pozdravil z najzalšim in naj-ganljivejšim priklonom, ki si ga je moči misliti. Bil je mojster v umetnosti pozdravljanja žensk. Ta njegov strastni priklon je bil že sam v sebi izpoved vznesene ljubezni. Ce ni do dobrega pokleknil pred Leonoro, se je udržal samo zato, ker je hotel govoriti in ker je vedel, da je klečeči položaj neroden za govornika.
Njegov glas je zapel. Prelival se je v tistih skladnih blagozvočjih, ki se jim ženske težko upirajo ... vsaj one, ki imajo srce na koncu živcev in na vrhu polti.
»Ne bojte se, Leonora,« je rekel. »Na Boga, ki me sliiš in sodi, vam prisežem, aa ste tu, pri meni, enako varni, kakor če bi bila vaša mati vstala iz groba in bi nevidno prisostvovala najinemu razgovoru. Ko vam vse povem, lahko svobodno odidete. A najprej vam moram vse povedati. Hotel sem govoriti z vami...«
Glas se mu je prekrhnil. Nakopičeno čuvstvo ga je bilo zaneslo v odkritost, in tisti mah, ko se je tega zavedel, je pozabil ves svoj skrbno pripravljeni, od besede do besede premišljeni govor. Bil je samo še zaljubljenec, ubog zaljubljenec, ki ga je vrtinčila burja strasti.
»Hotel sem govoriti z vami. A vi me niste hoteli poslušati. Od Sevilje vas sledim korak za korakom, in kolikorkrat sem vas ho:cl ogovoriti, so me vaše oči pometle s poti. Vkljub temu sem sklenil, da vam povem, kaj je ljubezen Juana Tenoria Zatekel sem se k skrajnemu sredstvu: nastavil sem vam past. in zdaj me morate poslušati... Ali m« boste poslušali?«
Tod! Švica 9€ )c zavarovala
Betonski zobje proti tankom na meji med Nemčijo in Švico
Nevarne sani
rumunski vozač sani Vulpe je na sankališču v Slnaji za Salo vzel tri zelene začetnike na vožnjo s seboj, med njimi dva brata. Ta šala se Je hudo maščevala. Na ovinku so sani z neizvežbanlm moštvom skočile lz tira, čeprav je Vulpe obupno zaviral. Enega izmed njegovih bratov Je vrglo a takšno silo proti nekemu drevesu, da je obležal z razbito lobanjo.
Led in poplave v Holandiji in Belgiji
Ob koncu preteklega tedna je mraz na Holandskem začel nenadno spet naraščati. Nastopil Jo a snežnimi meteži, ki ao povzročili velike prometne motnjo. Na severu dežele je bilo treba odstraniti mnoge žamete, da ae je železniški promet lahko obnovil. Mnogo prekopov je postalo ne-plovnlh, v drugih morajo ledolomilcl krčiti pot. Mraz je zahteval tudi več človeških žrtev.
Nasprotno pa je odjuga, ki se Je začela sredi tedna v Belgiji, povzročila velike poplave. Del mesteca St. Vaasta Je pod vodo, razne reke prestopajo bregove.
Oviro, ki branijo nemški vojski dostop na francoska tla
Sibirske zime Beležke 0 vremel,skih poia' v Evropi
vih so stare k »maj sto let —
Mrzli Verhojansk in Oemikon
Sele kakšnih sto let redno beležijo vremenske pojave. V teh zadnjih sto letih je bila najhujša zima v Srednji Evropi tista 1. 1928./29., ko so v Šleziji izmerili 37 stopinj pod ničlo ln so se sredi februarja splošne jutranje temperature gibale med 20 in 35 stopinj pod ničlo. Komaj zima L1850. je prinesla temperature, ki so se tem kolikor toliko približale. V Bydgošču so izmerili tedaj n. pr. 36.6 stopinj pod ničlo.
Dobe mraza, kakršno smo doživeli v letošnji zimi, se razprostirajo preko celih kontinentov, toda v poedinih deželah se kažejo seveda velike razlike. Med tem ko v Angliji tudi v hudih zimah toplomer ne pade pod 16 stopinj pod ničlo (letošnja zima je dala seveda nižje temperature), se Francija »ponaša« s hujšimi mrazovi. Tako Je Pariz imel že ponovno rekordni mraz 23 do 24 stopinj pod ničlo. Najnižja temperatura, ki so jo v Franciji sploh izmerili, pa znaša 43 stopinj in so jo Izmerili seveda — na vrhu Mont Blanca.
Tudi v Italiji se lahko pojavijo hudi mrazovi kakor se je zgodilo baš letos. V Pa-danski nižini imajo mraz do 18 stopinj pod ničlo, a ker ljudje tam mraza niso vajeni in tudi njihove kurilne naprave ne ustrezajo takšnim temperaturam, je umevno, da trpijo zavoljo njih huje nego mi zavoljo še nižjih temperatur.
V notranjosti švedske ln Laponske je toplomer že večkrat zlezel do 45 stopinj pod ničlo, na severu Rusije pa do 50 stopinj pod ničlo. Najhujše zime ima seveda Sibirija, saj so prešle v pregovor. 2e v zapadnem delu te ogromne dežele so Izmerili temperature do 60 stopinj pod ničlo, a v Vzhodni Sibircji je stvar še dosti hujša še pred nedavnim je veljala okolica Verhojanska za najbolj mrzlo točko na zemlji. Tam so nekoč izmerili 68 stopinj pod ničlo. V mrzli zimi 1928./29. pa je neki ruski raziskovalec v okolici Oemikona, ki leži jugovzhodno od Verhojanska. ugotovil 70 stopinj pod ničlo.
Led razganja vodovode
V	zadnjih tednih se je zavoljo mraza razpočllo mnogo vodovodnih cevi. Zanimivo pa je, da se največ takšnih neprijetnih primerov dogaja ne v dobi najhujšega mraza, temveč tedaj ko nastopi po hudem mrazu vremenski preobrat ln vlada zunaj razmeroma visoka temperatura. Kako si moremo to pojasniti, če pa vemo, da razganja cevi voda, kadar zamrzuje ln se zavoljo tega širi? Voda v obliki leda Ima za 9 odstotkov večjo prostornino nego voda kot tekočina. Ta razširitev lahko brez na-nadaljnjega razžene zaprto posodo. Toda znanost je v zadnjih letih pokazala, da se posode in cevi razpočijo lahko tudi drugače.
V	trdno zaprtih posodah, ki so do zadnjega napolnjene z vodo, si mora voda, ko se spreminja v led ln razširja, s silo poiskati prosto pot- Celo posode iz kovine morajo tu na kose. Ce so pa poeode odprte, si led poišče prostor na ta način, da Izžene še nezaledenelo vodo, kajti zaledenitev se v splošnem ne izvrši nenadno, temveč razmeroma počasi, tako počasi, da si voda lahko razdeli, ne da bi razgnala stene posode.
Ce se pa že zaledenela voda 8e nadalje ohlaja, Izgubi spet nekaj svoje prostornine, kakor vsako telo, ki se v mrazu krCL Led se tedaj skrči in njegova specifična teža postane večja. Pri ledišču znaša specifična teža letu 0,917, pri 10 stopinjah pod ničlo 0,919, pri 20 stopinjah pod ničlo 0,920. Ko se led v mrazu krči, nastanejo v nJem razpokline. Ledena skorja na Jezerih se s truščem razpoči, voda prodre takoj v razpoke, kjer seveda hitro zaledeni. Tako se dogaja v odprtih posodah, ko se led zavoljo mraza krči, da se prazni prostori, ki pri tem nastanejo, spet napolnijo z vodo — seveda, če voda sploh lahko priteka.
V	vodovodnih ceveh, ki so pod pritiskom, voda večinoma lahko priteka, napolni prazne prostore ln zaledeni. Ce nastane tedaj vremenski preobrat z višjo
Izjave ruskih ujetnikov
Finci zelo radi objavljajo poročila o Izjavah ruskih vojakov, ki so jih ujeli, kajti te Izjave dajejo vpogled v vsakdanje življenje v Sovjetiji, ki ga drugače zakrivajo visoke kulise.
Tako je neki ujeti gradbeni inženir povedal o življenju kolhoznih kmetov, da Imajo ti kmetje samo po eno kravo in da si smejo za to kravo kupovati krmo po običajnih, visokih tržnih cenah — po-gostoma pa za to nimajo denarja. Kmet prejema za svoje delo 800 do 1000 g semenja za posevek ln rubelj ali poldrug ru-belj na delovni dan. Ker ima običajno veliko družino, mu ta mezda komaj zadostuje za preživljanje.
V nasprotju z lepimi besedami presežek kolhozov ne gre v prid kmetom samim, temveč v celoti v državno blagajno ali pa
Če še ne ves, zdaj izveš:
da pripravljajo na Angleškem zdaj tudi racioniranje papirja;
da Je bila holandska kolesarska patrulja, ki je bila pomotoma zašla na nemško ozemlje, Izpuščena in Be je vrnila na holandska tla;
da so se začeli v Siribljl zimski manevri sovjetske vojske. Cilj teh manevrov je, da se sovjetska vojska Izuri v smučanju;
da svinje rijejo po blatu zaradi tega, ker nimajo znojnih žlez;
da se Hitler prevaža po zraku v oklopnem letalu, ki ga krmari pilot Bauer. To letalo Junkersovega tipa spremlja na vsaki zračni vožnji šest drugih aeroplanov;
da je te dni izbruhnil ogenj v londonskem oficirskem domu. Požar so udušill v eni uri;
da se je začelo tudi na Angleškem Južno vreme, ki povzroča silne prometne ovire;
da je urugvajska vlada prepovedala izvoz petroleja;
da se je bivši angleški vojni minister Hore Belisha zopet vrnil k novinarskemu poklicu;
da Je poljska vlada v Angersu sklenila osnovati v Franciji poljsko narodno gledališče;
da so ameriški Inženirji Izdelali poseben optični Instrument, ki omogoča točne zadetke pri obmetavanju cilja z bombami lz aeroplanov.
da je Gvadalkvivir pri Sevilji narasel za štiri metre ln poplavil mesto ln okolico;
da so v ruski zračni vojski t - nemški piloti, ki pa ne kažejo posebnega veselja za borbo, ker se borijo na finski strani proti njim italijanski letalci;
da so angleškim vojakom na francoskem bojišču zopet dovoljeni dopusti.
Življenje kolhozov — Teža-
ve z nakupom obleke in
obuvala
za nakup traktorjev ln drugih strojev. Toda celo tedaj, če Imaš kaj denarja, z njim ne moreš storiti dosti. Preden si lahko kupiš obleko, čevlje ali podobne stvari, moraš čakati dva do tri mesece in postavljati se pogosto v vrsto. Razen tega so obleke tako drage, da te velja vsaka mezdo dveh ali treh mesecev.
Tudi z živili je žaltava. V manjšem pro-vinclalnem mestu ne dobiš vedno slanikov, masla, klobas in podobnih reči. Lahko mirno rečemo, da so ruske gospodinje v zadnjih dveh letih polovico svojega časa porabile samo za to, da so stale v vrstah pred trgovinami. . .
Rusija ima ogromne zaloge premoga, a vendar trpijo ljudje zelo zavoljo pomanjkanja premoga in drugega kuriva. Delno gre to na račun težjih okoliščin za prevoz. To velja zlasti za Moskvo ln Leningrad.
Ujetniki govore tudi o slabi oskrbi rdečo armade. Tako je 44. divizija, ki je bila nekoč ena Izmed najznamenitejših edinic boljše viške vojske in ki so jo Finci uničili pri Suomusalmiju, za svojih 18.000 mož po letalih prejela samo dve vreči preprečenca, ko se je začela umikati. Ko so se začeli boji s finskimi četami, ki so jo zasledovale, Rusi skoraj teden dni niso dobili prave hrane.
A N E K D 0 T A
Tiibinškj jurist dr. Wetzel je bil sovražnik nepotrebnega pravdanja. Nekega dne je prišel k njemu možak ln dejal ogorčeno: »Pomislite, gospod doktor, Wirlin-ger je dejal, da sem največje govedo, kar jih teka po Tiibingenu. Tega mu ne odpustim, tožil ga bom!«
Wetzel je imel le malo volje, da bi zastopal moža, ki je bil znan zavoljo svoje prepirljlvostl in omejenosti. »Svetujem vam, da bi ga ne tožili,« je dejal. — »Pa zakaj ne?« ga je vprašal mož začudeno. »Nu, vidite,« je odgovoril odvetnik, »Wlr-linger je nevaren človek, šel bo ln bo nastopil dokaz resnice. In kaj boste mogli storiti proti temu?«
Razžaljeni mož se je res ustrašil »dokaza resnice« in ni tožil. . .
VSAK DAN ENA
Zastrupitev s plini v avtobusu
Načrt za velik prekop v Italiji
Italijanska vlada se bavi z resnim načrtom prekopa »Emllia« med Padom ln Ravenno. Prekop bo meril v dolžino 180 kilometrov.
Zlato na fisti v Ameriko
Italijanski prekomornik »Rex«, ki je te dni odrinil lz Genove proti New Torku, vozi na svojem krovu 8000 kg zlata v palicah. To zlato so poslali v Zedinjene države iz Belgije in Švice ter bo rabilo za plačilo naročil iz obeh držav.
Dobro je treba meriti!
Holandsld vojaki b strojnico na poledenelem terena
V nekem državnem poštnem avtobusu v bližini Pardubic je postalo vozaču Francu Kozelu slabo. Nenadno je voz ustavil ln se onesvestil. Ker je tudi nekaterim drugim osebam v polno zasedenem vozilu postalo slabo, so vzrok za ta obolenja kmalu našli: ena izmed kurilnih cevi, skozi katero gredo pozimi izpušni plini, da bi bilo v notranjosti voza toplo, je puščala, plini . so vdrli tako v voz in omamili potujoče. |
»Oprostite gospod, ali niste morda sneB nekaj, kar Je samo podobno trobenti?«
(»Judge«)
Holandci sc Zborni drsalci
Zamrznjena voda ima za 9
odstotkov večjo prostorni-
no kakor v tekočem stanju
temperaturo, se prične led spet širiti, pa čeprav temperatura še ni dosegla ledišča. Sedaj pa nima več prostora, da bi se širil, saj je vse napolnila voda, ki je pritekala, ko se je led krčil. Led mora tedaj svojo moč preizkusiti ob stene posode oziroma cevi in tako se baš pri dvigajoči se temperaturi dogaja največ škode na vodovodnih ceveh.
Švedski vojaki se veibajo v streljanju proti letalom
Demantiji o krizi v JRZ
Izjave predsednika in glavnega tajnika stranke — Pogajanja g. Cvetkoviča z g. Stanojevičem
Glavni predmet razgovorov v beograjskih političnih krogih je ponovna akcija predsednika vlade g. Cvetkoviča, da se neposredno sporazume s Šefom Narodno radikalne stranke g. Aco Stanojevičem o združitvi vseh radikalov. Vsebina novih predlogov, ki jih je sporočil g. Cvetkovič nestorju radikalne stranke, še ni v celoti znana, ve se o njih samo to, da upoštevajo že znano stališče staroradikalov, da je taka združitev mogoča le v okviru NRS in ne v okviru JRZ. Zato listi že napovedujejo pospešeno obnovitev NRS, ki bo izvedena že v duhu zbiranja vseh radikalov v njihovi stari matici ne glede na to, kateri skupini pripadajo sedaj. Vsekakor pa bo združeno zbiranje radikalov še z mnogimi težavami, ker bo treba likvidirati celo vrsto taktičnih in osebnih nasprotstev med posamezmmi voditelji doslej razcepljenih in med seboj se bojujočih radikalskih frakcij.
Razmere v Jugoslovenski radikalni za-jednici so še vednc nerazčiščene. Opozorili smo že na izjavo predsednika JRZ g. Dra-giše Cvetkoviča, da je merodajen za pogajanja z Narodno radikalno stranko samo on. Podpredsednik stranke minister dr. Džafer Kulenovič je izjavil, da ga ne vežejo sklepi vodstva JRZ, ki se je postavil na stališče najprej preureditev države ln potem šele kakršnekoli volitve. Obenem je tudi izjavil, da bi muslimansko krilo JRZ ne moglo vstopiti v Narodno radikalno stranko. Podpredsednik JRZ dr. Korošec n njegova skupina doslej še nista objavili svojega stališča, znano pa je, da se strinjata z dr. Kulenovičem, ki pravi, naj stari radikali kot manjšina vstopijo v JRZ, saj so dobili pri decembrskih volitvah samo okoli 80.000 glasov, JRZ pa pod vod-tvom dr. Milana Stojadinoviča več ko poldrugi milijon.
Tajnik glavnega odbora JRZ, senator Vojko čvrkič, je dal, beograjskim listom izjavo, v kateri pravi, da so trditve prof. dr. Iliča o krizi v JRZ povsem izmišljene ln da v stranki ni nikake krize. »Razmere v JRZ — nadaljuje g. čvrkič — so za mno-je med njimi tudi za g. dr. Iliča, povsem neznane. Dr. Ilič sklicuje na izjavo ministra dr. Kulenoviča, da je proti pretvo-ritvi JRZ v Jugoslovensko radikalno stranko. Pri tem pozablja g. profesor, da se je g. iir. Kulenovič ravno s to izjavo izrekel
za nadaljni obstoj JRZ v sedanji obUkL Spričo tega so tudi vsi ostali argumenti, ki jih navaja g. dr. Ill«5, zelo neresni. Predsednik JRZ g. Cvetkovič je že od prvega pričetka iskal najprimernejši način za zbiranje radikalov. Storil je v tem pogledu tudi več poskusov z radikali okoli glavnega odbora. Ali bodo ti poskusi uspeli, bo pokazal razvoj dogodkov, vsekakor pa je sigurno, da zavoljo tega ne bo moglo priti na dnevni red vprašanje nadaljnega obstoja JRZ.«
V zvezi z vestmi o krizi v JRZ se je obrnil na g. Dragišo Cvetkoviča kot predsednika JRZ politični urednik »Vremena« ln dobil od njega sledečo Izjavo: »Znano ml je, da nekateri politiki tedenciozno širijo vesti o krizi v naši stranki in to v zvezi z izjavo g. dr. Kulenovida in mojo akcijo za zbiranje radikalov v eni politični organizaciji. Videl sem tudi senzacionalni naslov v enem izmed beograjskih dnevnikov o tej dozdevni krizi. (Predsednik Cvetkovič je aludiral na »Politiko«, ki je objavila članek prof Iliča z dvokolonskim naslovom »Kriza v JRZ» Op. ur.) Predvsem vam moram reči, da me nič ne zanima vse tisto, kar se anonimno razširja, ker sem načelno proti vsaki anonimnosti v našem političnem življenju, kar sem že ponovno naglasil. Prav tako stojim na stališču da mora tisk biti pri komentiranju političnih dogodkov čim bolj objektiven, resnicoljuben, nepristranski in brez tendenc. Posebno velja še to za tisk, ki se smatra, da je zgolj informativen tn nevtralen. Članek prof. dr. Iliča, na katerega je dal glavni odbor naše stranke 2e svoj odgovor, je objavil neki naš dnevnik ravno v trenutku, ko iskreno zastavljam vse svoje sile za zbiranje vseh radikalskih frakcij v eni politični organizaciji in ko obetajo ti moji napori že najboljše rezultate. Kdor trdi v tem trenutku, da obstoji v stranki, ki ji predsedujem, kriza ta izdaja naklepe, ki jih lahko takoj ugotovi Se tako naiven človek. Kljub vsemu temu pa upam, da bodo radikali pravilno razumeli moje Iskrene napore ln naj so potem organizirani v JRZ, ali pa v kaki drugi radikalni frakciji. JRZ pojde v teh časih odločno naprej in bo v celoti izpolnjevala svoje dolžnosti, ki jih ima do naroda In svojega programa. Tako delo jo ne bo nikdar privedlo v krizo...«
Beležke
Volilni zakon podpisan
V	sredo in včeraj sta imela predsednik in podpredsednik vlade gg. Cvetkovič in dr. Maček dve daljši konferenci, nato pa sta. se posvetovala še z ministroma dr. šu-tejem in dr. Konstantinovidem. Pri teh posvetovanjih so bile opravljene še zadnje formalnosti glede novega volilnega zakona. nakar so ministri zakon podpisali. V »Službenih novinah« bo sedaj objavljen že v par dneh.
Politični odbor JNS
Včeraj popoldne se je v Beogradu sestal politični odbor JNS. Seji so prisostvovali predsednik stranke živkovič, podpredsednika Banjanin in dr. Andjelinovič, glavni tajnik dr. Kramer in drugi člani odbora. Seja je trajala kasno v večer.
Izključitev iz demokratske stranke
V	sredo zvečer je bila v prostorih glavnega odbora demokratske stranke seja njenega izvršnega odbora. Na seji, katere so se udeležili vsi člani izvršnega odbora, z bivšima ministroma Milanom Grolom in dr Božo Markovičem na čelu, so razpravljali o tekočih vprašanjih.
O seji je bil zvečer izdan krajši komunike, ki pravi, da je izvršni odbor pretresel politični položaj v splošnem, potem pa se je poleg drugega bavil tudi z raznimi akcijami, ki niso v skladu s strankino disciplino. Pri tem je izključil iz stranke publicista dr. Dragomirja Ikoniča.
Obratne volitve na Jesenicah in Javoi'?a:ku
Kakor nam poročajo, bodo danes volitve delavskih zaupnikov v obratih Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in Ja-vorniku, k' predstavljata za trboveljskim rudarskim revirjem največje delavsko področje v Sloveniji. Svojo listo je vložila tudi Narodna strokovna zveza Zbrala je na njo same preizkušene delavske zastop-n ke. ki bodo enako kakor doslej tudi v bodoče znali odločno zastopati delavske interese. Na listi NSZ kandidira tudi zastopnik Zveze strojnikov in strojevodij.
Volitve so tajne, tako da lahko vsak glasuje po svojem prepričanju in svoji vesti. Narodna strokovna zveza ima modro glasovnico Kdor bo torej volil listo NSZ, bo vložil v kuverto modro glasovnico, ostale tri, rdečo belo in zeleno, pa bo odvrgel v pripravljeni koš Zaprto kuverto z modro glasovnico bo nato oddal v določeni nabiralnik.
Narodno strokovna zveza poziva delavce in delavke, naj se udeleže volitev v čim večjem številu ter z modrim listkom glasujejo za njene kandidate, ki se bodo tudi v bodoče vedno zavzemali v prvi vrsti za najslabše plačane delavke in delavce.
Napovedi gospoda žebota
Od Sv. Marjete ob Pesnici nam pišejo, da je v tamošnji šoli imel konec januarja shod g. Franjo žebot. Ker je bil shod dve zaporedni nedelji oznanjen v cerkvi in so ljudje zlasti tu na meji željni novic, je biLa udeležba dosti velika, tako da je bila šolska soba čisto polna. Očividno pa niso bili vai zadovoljni z ž^botovimi izvajanji, kajti slišati je bilo vedno več medklicev. Žebot je najprej zagrozil, da bodo onim, Id mu ugovarjajo, odvzete koncesije, če so obrtniki. Ko pa tudi to ni zaleglo, je napovedal. da so za take neposlušneže pripravljena koncentracijska taborišča. Zadoščenje med poslušalci pa 'j vzbudila njegova obljuba, da pri prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral.
Prav svojevrstna so bila Žebotova izva-Jj-H o zunanji politiki in sedanji vojni. Vzbudila so tak odmev, da je nazadnje sam prosil poslušalce, naj ne govorijo dalje tega, kar so slišali na shodu. Ker so o »sem tem gotovo zvedeli tudi Žebotovi po-
litični predpostavljeni, smo prepričani, da ga bodo poučili vsaj to, kako naj govori o kočljivih zadevah zunanje politike. Storili bodo s tem uslugo ne k aplošnosti temveč tudi sebi samim.
O Stojadinovicevenn presbiroju
Beograjski listi objavljajo obširna poročila o novi tožbi proti Stojadinovičeve-mu presbiroju. Kakor smo že včeraj kratko zabeležili, toži tokrat presbiro za din 302.000 beograjski odvetnik Milorad Bog-danovič, ki je izdajal po naročilu presbiroja mesečno korespondenco »Informacije« in knjižnico »Svetlost«. Naročilo za izdajanje teh publikacij mu je dal g. Boško Bogdanovič, ki je bil svoječasno šef informacijskega oddelka presbiroja. pozneje pa po odhodu dr. Lukoviča začasni šef te institucije. Boško in Milorad sta prava brata, kar daje za beograjsko publiko procesu še bolj zanimivo obeležje.
Na razpravi v sredo, ie ugotovil predsednik sodišča Čeda Stefanovič, da se Boško Bogdanovič. ki bi moral biti glavna priča, ni javil na sodišču, ker menda ni dobil poziva na razpravo. Tožitelj Milorad Bogdanovič je, kakor podrobno poroča »Politika«, razburjeno dodal: »Prosim vas lepo! Boško Bogdanovič je bil do nedavna zelo vplivna oseba v Beogradu. Sedaj pa ga ne more najti sodišče, čeravno ga išče že tri mesece. To je vendar nemogoče. Pokličite ga telefonsko.« Beograjsko sodišče se za sedal pri po-
ln J« odbilo predlog toB-
telja Bogdanoviča, ki je nato razburjeno zaklical: »Ce Boško Bogdanovič n« bo hotel priti pričat ali 60 bo dejal samo eno besedo drugače, kakor se ja stvar razvijala, potem ga bom premlatfl, da se bo vsa kadilo...«
»Kaj pravite? Ali mislite, da imate za to pravico?« mu je nekdo vpedal ▼ besedo.
»Kako da ne, saj sem starejši brat!«
»Vprašanje je, če bi bili vi močnejši?«
»Pa te kako! Boško je bil karaj žen samo takrat ko Je telefonsko prepovedoval liste; če pa vidi pest potem ni večjega strahopetca kakor je on...«
Razume se, da je po tem svojevrstnem uvodu zanimanje za proces, ki se še vleče, le še naraslo, posebno še, ker Milorad Bogdanovič napoveduje, da bo pred sodiščem razkril razne afere Stojadinoviče-vega presbiroja.
Postopno vistoomerjeiijc Slovaške
V Bratislavo je prispela posebna nemška letalska misija pod vodstvom polkovnika Kriigerja. Njena naloga je, da organizira slovaško letalstvo v skladu z organizacijo letalstva v Nemčiji. Na pozdravnem večeru je govoril tudi komandant Hlinkove garde, propagandni minister Sanjo Mach. Ta Je v svojem govoru poudaril, da so Slovaki ponosni na svoje zavezništvo z Nemčijo, ker vedo, da bo Nemčija napram Slovaški držala svojo besedo. Tudi slovaški narod bo ostal zvest in že v naprej so obsojeni na neuspeh vsi poskusi tujih agentov, da bi v njem zasejali nezadovoljstvo z današnjim položajem in s slovaško-nemšldm sodelovanjem.
Nemci na Slovaškem so osnovaH podružnice znanih hitlerjevsldh zaščitnih oddelkov SS, ki pa se na Slovaškem imenujejo FS (Freiwilige Schutzstaffel). V okviru FS so ustanovili sedaj te novo skupino VT (Verfttgungstruppe), ki mora biti vsak hip na razpolago svojemu vodstvu. Vse te organizacije so neodvisne od slovaških oblasti
Slovaško notranje ministrstvo je prepovedalo nadaljnje izhajanje cerkvenega glasila Slovaških evangeUčanor »Clrkovne listy«. List je bil ustavljen zaradi tega, ker je kazal svoje simpatije z onimi protestantskimi cerkvenimi krogi v Nemčiji, ki so v opoziciji proti cerkveni politiki sedanjega nemškega režima.
Vojaške izkušnje
iz španske vojne
Francoska vojaška strokovna revija
»Revue militaire generale« objavlja v svoji zadnji številki članek o strokovnih vojaških izkušnjah v španski državljanski vojni. Po mišljenju članka Je potek Španske vojne znova potrdil, da je pehota še vedno »kraljica vseb orožij«. Ona osvaja in brani ozemlje ter tvori glavno silo za vse vojne operacije. Pehota obeh taborov v španski vojni je bila dokaj heterogena. Vojaško izobrazbo si Je stvarno pridobila šele na bojnem polju.
Uporaba tankov v Španiji Je pokazala, da so tanki uspešno orožje le, če nastopajo skupaj s pehoto. Lahki tanki se niso obnesli ter se je pokazalo, da se v borbi proti utrjenim postojankam lahko uveljavijo samo srednji in težki, dobro oklop-ljeni tanki. Protitankovsko topništvo se Je odlično obneslo, kjer je bilo v rokah izvežbanega moštva, kakor se Je izredno odrezalo tudi sedaj v finsko-ruski vojni. Poljaki so imeli dobre protitankovske topove, manjkalo pa jim je izvežbanega osebja za nje.
Letalstvo Je Igralo v španski vojni bolj podrejeno vlogo; vpliv njegovih operacij je bil bolj moralnega kakor pa materialnega značaja. Izkušnje nove svetovne vojne pp kažejo, da bo vloga letalstva mnogo bolj pomembna.
Prilično močno sta bfla oba Španska tabora motorizirana, saj je bilo v pogonu na rdeči in beli strani vsega skupaj nad 300.000 motornih vozil. Obe vojski sta se posluževali motornih vozil za prevoz čet, materiala, topov in malih tankov. Izkazalo pa se je, da so transporti z motornimi vozil! zelo izpostavljeni letalskim napadom in da zahteva motoriziran prevoz čet po-
zivanju prič še ne poslužuje tega moder- sebno veliko skrb za ceste in mostove.
Srbi med Hrvati in Hrvati med Srbi
Nedavno smo objavili izjavo sarajevskega nadškofa dr. šariča o vlogi Hrvatov v Bosni in Hercegovini. kjeT so predstraže hrvatstva. Dejal je med drugim, da se Hrvati ne bodo umaknili iz Sarajeva in ostalih svojih postojank v Bosni in Hercegovini, pač pa da odločno zahtevajo, naj se priključijo vsi bosanski srezi kjer Imajo Hrvati večino, k banovini Hrvatski, če se bo država razdelila na tri upravne edinice.
Nadškofu dr. Šariču je včerajšnji beograjski »Politiki« odgovoril pravoslavni episkop v Tuzli dr. Nektarije Krulj. Najprej opozarja, da so bili Srbi po zedinje-nju leta 1918 v vsakem oziru zelo velikodušni ter 90 molče preSli preko mnogo težkih stvari, ki so se dogodile v Bosni in Hercegovini med svetovno vojno. Nato med drugim pravi:
»Ljudje pa težko menjajo svojo naravo in običaje. Zaradi tega najdemo tudi v poslednji izjavi nadškofa dr. Šariča bremena preteklosti, katerih se ne more otresti tudi pri svoji najboljši volji. Dr. Šarič je stvarno ostal, kljub nekaterim lepim besedam, dosleden svoji preteklosti. Kako naj sicer drugače razumemo njegove besede, da so Hrvati globoko prepričani, da bo storil dr. Maček vse. da reš!, kar se še rešiti da? Pred kom je danes treba reševati Hrvate v Bosni? Morda pred Srbi? Ako želi nadškof dr. Šarič resnično pravično državno ureditev, potem naj bo dosleden. Zahtevati na eni strani zaokrožitev banovine Hrvatske po geopolitičnih načelih, na drugi pa priključitev vseh bosanskih srezov s katoliško večino banovini Hrvatski, se pravi meriti pravico z dvema vatloma. Gospod nadškof zahteva, da se priključijo banovini Hrvatski srezi Žepče, Visoko in Zenica, ker imajo katoliško večino. Zakaj naj bi po tem načelu ostalo v sestavu banovine Hrvatske 19 srezov s srbsko večino, namesto da bi jih priključili bodoči srbski edinlci?
Čas je Se, da bi se merodajni zavedli
da ne bo pravega miru med Srbi in Hrvati, dokler bo v banovini Hrvatski več Srbov kakor pa Hrvatov ,v banovini Srbiji.
Kar kdo zahteva zase, mora biti pripravljen dati tudi drugim Kolikor Srbov v banovini Hrvatski, toliko Hrvatov v banovini Srbiji!«
Beograjski listi objavljajo tudi poslanico dalmatinskega mitropollta dr. Irineja Djor-djeviča, ki med drugim razpravlja o sporazumu !n preureditvi države. Cede politične strani sporazuma pravi dr. Djordje-vič, da ne mara o njej razpravljati, ker so za to pozvani drugi krogi, ki se bavijo s potiliko in tudi odgovarjajo za svoje politično delo. Potem izvaja: »Pro6im pa vas, da imate pri ocenjevanju sporazuma in njegovih posledic malo več potrpljenja. Mnogim med vami bo to sicer težko, toda je potrebno. Pravoslavni Srbi so na vsej črti za pravičen sporazum kjer obstoja kar resničen nesporazum. Pribiti pa moramo, da tega nesporazuma na verskem področju med pravoslavnimi Srbi in katoliškimi Hrvati nikjer ni bilo. Kjerkoli žive med srbskim narodom pripadniki drugih verskih in plemenskih skupin, vladajo med njim! vzorni verski in plemenski odnošaji. Danes ču-jete od raznih strani klice: Srbi skupaj! Jaz pa vam pravim: Srbi na delo! Dela je na vseh poljih narodnega izživljanja več kakor dovolj za nas vse Vsi pravi in resnični Srbi so mnogo več delali, kakor pa govorili.«
O številčnem razmerju med Srbi v hrvatski in Hrvati v bodoči srbski banovini razpravlja tudi novosadsko glasilo JRZ »Dan«. Tudi ta list prihaja do zaključka: »Ker pa naj že bo po sporazumu potegnjena končna meja, so Srbi le za pravičen sporazum po načelu: Kolikor Srbov na oni stran« meje, toliko nedvomnih Hrvatov na tej strani meje! Le tak sporazum more biti trajen.«
V boljše razumevanje te nerazveseljive polemike, ki pa je naravna posledica nauka o treh narodih, naj še navedemo, da je danes po hrvatskih statistikah na ozemlju banovine Hrvatske 847.000 Srbov, izven nove Hrvatske pa v Jugoslaviji samo 421.000 Hrvatov, od tep okrog 20.000 v Sloveniji,
Silen pomen bombnikov
Zanimivo predavanje Tadije Sondertmajerja
Naš znani letalski strokovnjak g. Tadi-ja Sondermajer je imel na občnem zboru Aerokluba obširno predavanje o izkušnjah z vojnim letalstvom v prvih petih mescih druge svetovne vojne. Zlasti je opozarjal na usodno vlogo nemškega vojnega letalstva v poljsko-nemški vojni. Dejal je o tem:
»Ako bi poljski vojaški krogi računali s stvarnimi dejstvi in bili bolj upoštevali na-
{»redek vojnega letalstva v zadnjih desetih etih, bi se lahko junaški poljski narod morda še danes upiral. Nemška letala 90 bila ključ, ki je odprl in utrl pot nemškim oklopnim divizijam v srce poljske države. Letalstvo je postalo danes eden najbolj važnih sestavnih delov oborožene moči narodov in držav. Največji greh poljskega vojnega vodstva je bilo zanemarjanje letalstva, ki je igralo v poljski vojski do zadnjega čisto podrejeno vlogo. Poljski letalci so sicer leta in leta opozarjali svoje vojno vodstvo na usodne posledice zanemarjanja letalstva, vsi njihovi klici pa so bili klic vpijočega v puščavi.«
»Po poljski vojni — je nadaljeval Sondermajer — je postalo tudi najbolj konservativnim vojaškim krogom jasno, da predstavlja danes letalstvo samostojno orožje. Glavna sila modernega vojnega letalstva pa so bombniki, od katerih v veliki meri zavisi izid vojnih operacij. Dosedanje izkušnje kažejo, da niti z lovskimi letali, niti z najboljšimi protiletalskimi topovi ni mogoče ubraniti sovražnim bombni-
kom vdora. Da Nemci in zavezniki ie ne izvajajo napadov z bombniki v polnem obsegu, ni vzrok morda strah pred nasprotno protiletalsko artilerijo m nasprotnikovimi lovci, temveč strah, da bo sledil vsi-kemu bombardiranju enako hud, ce ne Je hujši udarec z nasprotne strani. Če danes že peti mesec vojne lahko mirno spe Ber-linčani, Parižani in Londončani, potem se morajo za to zahvaliti samo svojim silnim eskadriljam bombnikov, ki so postali tako iz izrazito ofenzivnega orožja tudi zelo efektno defenzivno orožje. V Nemčiji je jenutno razmerje med lovci in bombniki 1:3. V Franciji in Angliji so posvečali večjo pažnjo lovcem, zadnje mesce pa grade skoraj izključno samo bombnike. Jugoslavija je agrarna država z razmeroma redkimi cilji za akcijo bomnikov. Kljub temu pa je potrebno, da ima čim močnejšo bom-bardersko letalstvo, ker ji bo služilo kot pretnja sicer močnejšim in večjim državam
s številnimi objekti za bombardiranje.« ★
Hore Belisha spet novinar
Bivši angleški vojni minister Hore Belisha, ki je, kakor znano, pred kratkim odstopil, se je spet posvetil svojemu prejšnjemu poklicu — novinarstvu. Hore Belisha je pisal poprej predvsem v »New Chronicle«, sedaj pa se je pogodil za pisanje člankov v najbolj razširjenem angleškem tedniku »News of the World« (Novice sveta).
ŠPORT
hokejisti na Dunaju
Kombinirano moštvo Jugoslavije je izgubilo proti reprezentanci Dunaja 0:6 (jo s 4» o s o, o s t)
Ljubljana, 8. febr.
Jugoslovensko hokejsko moštvo se je danes ob 17. z dunajskim brzim vlakom vrnilo iz Ga-Pa. Vodja ekipe g. Vodišek nam je dal o sinočnjem nastopu v Engelmannovi areni na Dunaju, kjer so naši proti reprezentanci Dunaja Izgubili z 0:6, naslednje kratke podatke: Na povratku iz Ga-Pa se je naše hokejsko moštvo ustavilo na Dunaju, kjer je Imelo dva dni časa za ogled mesta. Sinoči je nastopilo v tekmi z reprezentanco Dunaja na umetnem drsališču Engelmanna pred približno 1200 gledalci.
Naši so v prvi tretjini Igrali popolnoma podrejeno vlogo ter sploh niso mogli prenesti igre lz lastne obrambne tretjine. Du-najčanl so se dobesedno vsidrali pred našim golom ter pošiljali na gol pravo točo strelov, od katerih je Izvrstno razpoloženi Rihar izpustil le štiri, ko je bil krit po lastnih branilcih.
V	drugi tretjini so naši nastopili v spremenjeni formaciji, žitnik, ki je bil to pot v obrambi zelo nesiguren, je pojačil drugi napad in tako se je posrečilo, da smo vzdržali tekmo vse bolj odprto in brez gola.
V	zadnji tretjini so naši po malem pešali, vendar so se branili žilavo, toda kljub temu nI bilo mogoče preprečiti še dveh golov Dunajčanov.
Kakor za tekme v Ga-Pa velja tudi za dunajsko, da je bilo moštvo Ilirije z zagrebškim dodatkom — razen Stipetiča —
mnogo bolj oslabljeno kakor pa ojačeno. ★
Po končanem turnirju v Ga-Pa sta bili v Pragi in na Dunaju še dve pomembnejši hokejski tekmi. V Pragi so Madžari nastopili proti moštva Ceško-Moravske in dosegli nadvse časten neodločeni izid 1:1. Na Dunaju pa so se dan pred Jugosloven ustavili Slovaki, ki so nastopili proti moštvn prvaka Ostmarke—WEV, proti kateremu so Izgubili z 0:2. -
Dvoboj dveh najboljših Srednjeevropcev
V nedeljskem teka na 30 km v Mojstrani se bosta na naših tleh sestala Demetz
ln Smolej
Med sklenjeno vrsto smučarskih tekmovalcev severnih narodov — Fincev, Švedov in Norvežanov — sta se nekaj let sem vrinili dve Imeni: Demetz in Smolej, večna rlvala za naslov najboljšega Srednjeevropskega smučarja.
Ko sta se zadnjikrat srečala, na lanskem svetovnem smučarskem prvenstvu v Zakopanem, je bil na 18 km Demetz boljši. Zato pa se mu je nad Smolej na najtežji smučarski progi, v smučarskem maratonu na 50 km pošteno revanžiral. Vsem je Se gotovo v spominu dramatični potek borbe med Demetzem in Smole jem: Italijan je že vodil z velikim naskokom ln nekateri poročevalci so ga po radiju že proglasili za najboljšega Srednjeevropca, ko se je na vseobče presenečenje mnogo prej, kakor so vsi pričakovali, z visoko startno Številko 60 pojavil na cilju Smolej in je bilo takoj
Jasno, da je bil boljši od Italijana in se je vrinil med vrste najboljših severnjakov.
Letos je Demetz v odlični formi, kar je dokazal na vseh letošnjih prireditvah. Toda doslej je startal še samo na kratkih progah: na 10 km kot vsakokrat najboljši človek v nemških štafetah in pa na 18 km. Na daljši progi je za letos Demetz še velika zagonetka.
NaSemu Smoleju bo za borbo z Demetzom proga 30 km menda prekratka — njegovo najmočnejše orožje je baš v silni vzdržljivosti ln čudoviti svežosti in čil osti po štiridesetem kilometru. Saj je lani v Zakopanem vzbudil največje občudovanje in priznanje baš na poslednjih kilometrih, kjer mu je uspelo, da je definitivno obračunal z velikim nasprotnikom, ki je zdaj v vrstah nem-| ških tekačev.
V nekaj vrstah
Preteklo nedeljo je bil v Slovenjem Gradcu občni zbor koroftke kolesarske podzveze, ki ga je otvoril ln vodil predsednik Vinko Cajnko. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik in tajnik Slovenske kolesarske zveze gg. Jaklič in Otrin ter zastopnik ljubljanske podzveze Vospernlk. Po sprejetih poročilih posameznih funkcionarjev, lz katerih je bilo razvidno, da je bila podzveza v minulem letu prav agilna, so bile volitve, pri katerih je bilo izvoljenih v novi odbor nekaj novih delavcev s predsednikom Ivanom Kavsom na čelu. Bodočo upravo sestavljajo večinoma člani SK Slovenjem Gradca, zastopani pa so v njej tudi zastopniki klubov Slovana, Prevalj, in Korotana.
Spomladanska Ilgaška tekmovanja v nogometu so bila zaradi neugodnega vremena nekoliko odložena. Tako se bo tekmovanje v srbski ligi začelo 18. t m, v hrvatsko slovenski ligi pa so pričetek od-godili celo do 25. februarja. Ker so v tej ligi za tri kola na dobrem, bo v obeh ligah tekmovanje končano proti koncu aprila, tako da se bodo lahko finalne tekme za državno prvenstvo z udeležbo šestih klubov začele dne 2. maja. Za odigranje teh tekem bo potrebnih 10 terminov. V skrajnem primeru bodo zanje izrabili tudi nekatere vmesne praznike, da bo državni prvak znan še pred začetkom tekmovanja za srednjeevropski pokal. Razen tega pa gre BSK še zmerom po glavi krasen načrt, da bi v mescu juliju krenil na daljšo turnejo v Južno Ameriko.
O bodočem razvoju slovenskega nogometa v posebnem objavljajo zadnje »Hu-strovane športne novosti« iz razgovora z g. Nedeljkom Buljevidem, ki zavzema v SK Ljubljani vse položaje od trenerja do načelnika, zanimiv članek, v katerem podajajo glede bodočnosti slovenskega nogometa naslednje značilne misli:
»Po reorganizaciji jugoslovenskega nogometa bo slovenski nogomet nekaj pridobil, v drugem pogledu pa Imel tudi škodo. Z ustanovitvijo posebne slovenske Jlge, kjer bodo razen Ljubljane ln Marsa lz LJubljane Igrali še Kranj, dva mariborska kluba ^Železničar in BagM^ dva celjska klu-
ba ln še Amater Iz Trbovelj, bo nogomet pridobil na širini, toda komaj verjetno tudi na višini. Vsi ti klubi se bodo zaradi li-gaških tekem dvignili, Ljubljana pa bo padla, ker se njenim igralcem ne bo dalo Igrati kakor prej. Tako bo predstavnik Slovenije v državni ligi spet igral ono slabo vlogo, kakor pred petimi ali šestimi leti. To bo verjetno rezultat reorganizacije za slovenski nogomet, toda to je bila potrebna žrtev v korist splošnega napredka v nogometu.«
G. Buljevič, ki pozna križe in težave našega nogometnega življenja bolj kakor kdo drugi, se bržkone ni prav nič zmotil...
Skakalne tekme
bodo na Javorniku
SK Ilirija je svojo nedeljsko skakalno prireditev, ki jo je menila izvesti v Mostecu, prenesla na Javornlk, kjer bodo prav tako tekmovali v kategorijah seniorjev in juniorjev. Prijave je treba obdati do 13. v gostilni Dežman na Javorniku. Start bo Ob 15. Tekmuje se po pravilih JZSS. Prvi trije plasirani v vsaki skupini bodo prejeli častna ali praktična darila.
Razglasitev rezultatov bo po tekmi v Koroški BelL
ŽSK Herme« (centralni odbor). Važna seja c. o. bo drevi ob 19.30 v palači Grafike. Ker Je to zadnja seja pred občnim zborom, se vabijo vrt, posebno referenti, da se Je zanesljivo udeleže. Posebej se vabijo gg. Maher, Gregorc, Kosmina in Ivo Bari. Načelniki sekcij naj prinesejo s seboj referate za občni zbor. — Občni zbor kluba bo v nedeljo 18. t. m. ob 9. v salonu pri »šestici«. Predsednik. — Nogometna sekcija. Opozarjam vse aktivne igrr -skupin, da bo v soboto, dne 1 vse strogo obvezen sestanek " ifiu, i i sicer ob 18.30. Vsi in točno!	iik.
Drsalna sekcija SK Ilirije drevi ob 18.15 v klubovem tajništvu ad kavarno »Evropo« sestanek zaradi treninga v Planici 10. In -VL t m. ali event. nastopa v Celju.
SK Slavfja. Drevi t> 20. sestanek upravnega odbora. Tajnik.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par ea besedo. Din S.- davka sa vsak oglas tn enkratno pn Stojblno Din S.— za Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Išče).
Služb. Najmanjši eneseb ea enkratno objavo oglasa Din 12.__ Dopisi
In tenitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din S.— davkb Ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S. za Slfro ali dajanje
naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._
Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— ca hosedo. Din 3,- davkb Sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5. za šifro ali dajanj* naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._
Službo dobi
Raznašalca
do 17 let starega, sprejme Roža, cvetličarna, Frančiškanska ulica 3.
2683-1
Prodajalko
katera ie zmožna voditi krznarsko trgovino, sprejmem. Peter Semko, Maribor, Tyrševa 7.
2255-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega sprejme takoj Lojze Dolinar, Konjice.
2678-1
Šivilja
izvežbana, z dobrim okusom, dobi mesto na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toalete«.
2653-1
Postrežnico
čisto, pošteno in pridno takoj sprejmem. Glince V, 14-1.	2654-1
Postrežnico
iščem, pridno, snažno in pošteno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2658-1
Uradnico
z znanjem vseh pisarniških del, knjigovodstva, nemščine, srbohrvaščine, iščemo za Zagreb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod pod šifro »Za takoj«.
2665-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega, sprejmem takoj. Erznožnik Pavle, Škofja Loka.
Prodam,
Službe iiče
Preprogo
»Buhara« 1.75 — 1.22 m 2667-1 radi odpotovanja poceni prodam. Na ogled v trgo vini Fr. Malgaj, Kolodvorska 30.	2663-6
Oskrbnik
samski, star 32 let, z večletno službo, dobro izurjen v vseh panogah kmetijstva želi takojšnje namestitve. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vesten in pošten«.
2682-2
Knjigovodja -
bilancist
organizator slovenski, srbo-hrvatski, nemški, francoski, laški, išče stalne namestitve Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna praksa«.
2587-2
Lokali
dbe
Din 500
dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge ali kaj sličnega, najraje v Celju. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Sluga«.
2681-2
Postrežnica
vajena vseh del v gospodinjstvu in dobre kuhe — išče mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2672-2
Vajenci (ke)
Frizersko učenko
Prostorno skladišče
za suho blago v centru mesta, vzamem takoj ali zneje v najem. Ponui na naslov, ki se izve v vseh poslovalnicah Jutra.
2573-19
Posest
Gostilniška hiša
stara vpeljana, v centru Ljubljane, z velikim dvo riščem, objektom in kletmi, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hipoteka«.
2669-20
Sobo odda
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2671-23
Sobe išče
Sobico
________________________opremljeno, solnčno, v cen
sprejme salon »Frank«, Lio- tru mesta, išče gospod. — ganeva ul 1 (vogal Stri-, Ponudbe na_ogl. odd. Jutra tarjeve).
Dopisi
ilgnit« t oglasnem oddelkn dospel? nonmfhe?
Ano, Absolvent, Agilna in prijazna, Antigona, Amor 1940, Aldo, Blizu Ljubljane, Bližina Sv. Krištofa, Beograd, Barišna, Center lahko tudi periferija, Dobra moč. Dobra plača. Din 20.000 hipoteka, Dekle, Dolenjsko, Dober plačnik 40, Dobra lega, 1000 dinarjev, Družabnik, Dobra ra-čunarica. Dobra gospodi nja. Delo in poštenje, Eks-port. Ena oseba. Francoščina, Garantiram konkurenčno robo. Hiša, Hiša z vrtom, Herkules, Harmonija, Jadran, Idealen mož, Jugočarapa, Idealna, Kar-lovac, Ljubljana Lahka služba, Lokal, Ljubim otroke, Lahek zaslužek, Me sečno 1000, Mirno, Metalna industrija, Manon, Mize, Mirnega značaja, Mirje 66, Nepodkupljiv čuvaj, Nemščina, Nina, Omega ura. Oficirsko sedlo, Opeka, Oglje, Perfektno z navedbo cene in ure. Pomlad, Poštena in zanesljiva. Prvovrstna moč, Pomaganie, 20 pomladi. Poštena in čista kuharica. Pomoč, Popolnoma sigurno. Promet, Resna, Res dobro ohranjeno, Rentabilna gostilna. Razumevanje, R 200. Sa-mostoina, Slovenija, Slove nec. Samo prvovrstna moč. Simpatična, Solidna cena. Solidna stranka, Saša, Samostojna kuharica 40, So Iidna, Takoj 16, Točen plačnik. Takoj 26, Takoi ali z marcem. Udobna služba, Upokojenec, Ugodnost. Vse predmete. Vestna, Vijolica in trobentica, Vestna in zanesljiva. Varčnost, Zdrava lega. Zelo ugodna lega. Zima 36» 500.000. 1000.
Elektrogramofon
prvovrsten, primeren i-udi za kino, ugodno prodam. P S., Predovičeva 7-1, — Moste.	2659-26
»Aldo«
prosim dvignite pismo. S. T.	2643-24
2660-44
• . runuuuc ua ugi. uui
pod šifro »Do 300« ! "	7
2664-23a
Oglas.
UPRAVA ZAVODA »CACAK« potrebuje večje število prvovrstnih obrtnikov:
avtogenskih varilcev, orodničarj ev, elektro-mehanikov (telefonskih)
ki delajo tudi na skobelniku, preciznih mehanikov, ključavničarjev in strojnih mizarjev. — Pogoji se lahko ogledajo na borzah dela
in v Obrtniškem udruženju. Iz pisarne zavoda »čačak« T. br. 1247/40.
Dvosob. stanovanje
v Križevniški ulici št. 9-1. ponovno oddam.
2668-21
i^fB/l
Pes bernardinec
se je zatekel Poizve se v Rožni dolini. Cesta XV. štev. 11.	2638-27
INSERIRAJ V „JUTRU"!
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940 od
marca
>0% popusta na nemških telez-aicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
ZVANICN1 BIRO LAJPC1-ŠKOG SAJMA BEOGRAD. Knez Mihajlova SS<1
In častni zastopniki
Ing. G. rONNIES. Ljubljana. Tyr6eva 83 — Telefon 27-62
JOSIP BEZJAR — Maribor
';o«no«ks ul. ift Telefon £0-9?
Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje do i.3. februarja 1940.
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
t
Po kratki mučni bolezni nam je umrl nad ljubljeni dragi brat, stric in svak, gospod
NEMEC VIKTOR
VIŠJI SODNI OFICIJAL V POKOJU
previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 10. februarja 1940 ob 2. url popoldne iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Beograd, Banjaluka, New Tork, dne 8. februarja 1940.
Žalujoče družine: NEMEC, LISEC, ŽNIDARCIC, LOGAR in KOSTIC
Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa
LEA POTOČNIK
roj. ŠMELCER
UČITELJEVA SOPROGA Pogreb bo v soboto, dne 10. februarja, ob 14. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana—Zagorje, dne 9. februarja 1940.
ALOJZIJ, soprog; LEA, STANE, ADALBERT, SILVA, otroci; PAVLE K AL AN, zet; JELKA roj. BERBUC, snaha; PAVEL in JANKO, vnuk:
I
SOKOV
Sokolsko društvo K<>ro&ka Bela—javOj>
nik priredi jutri v soboto 10. t. m. oib 20. uri v svojem domu predavanje »Finska n njenih tisočero jezer« spremljano s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Pir-nat Viktor.
Iz Zagorja
z— VeliKe smučarske tekme, ki so bile dne 27. in 28. januarja, so odlično uspsle. Pokazalo se je da imajo Zagorjani dovolj smisla za beli šport. Za vso organizacijo gre zahvala gg. Mrmuhu in Kopšivi. Vse vidnejše osebnosti so tudi gmotno p.ipo-mogle k tako lepi organizaciji tekem. Vsem najlepša zahvala, posebej tudi gasilski četi, ki je vzdrževala red.
z— Sokolsko gledališče nas je podolgem presledku v nedeljo zopet malo razveselilo. Uprizorilo je veseloigro »Zadrega nad zadrego«. Predstava je bila nepričakovano dobro obiskana in so se gledalci pošteno nasmejali. Igro je režiral g. Franjo Golob. Želimo, da hi nas sokolsko gledališče še večkrat razveselilo s sličnimi in zabavnimi igrami, da tako pomirimo marsikatere nemirne živce.
z— Obrtniška veselica je tudi letos bila v Sokolskem domu in je nadvse pričakovanje lepo uspela. Toliko različnega občinstva in toliko nepresiljene skupne zabave že več let ni bilo. Lepega uspeha bodo gotovo najbolj vesela onemogli obrtniki, katerim je čisti dobiček namenjen.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Razno
5?
PREMOG
KOKS - DRVA nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba nrez.hibna
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo
zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-8
Pralnici — Sretlolikalnici
V nladnib dneb Vas Kozarček
BERMET-VIN A
obvaruje hrlpe. - Gostilničarji ga lanko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BEKMET B. MARINKO V A lz SREMSKIH RARLOVCEV Fruška eora.
UMMmHM^MMHHBHBm
ZAHVALA
Vsem, ki so ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, dedeka in tasta, gospoda
dr. Stuhec Bete
ZDRAVNIKA V PTUJU
izkazali težko prizadetim rodbinam sočustvovanje in pokojnega spremili v velikem številu na njega zadnji poti se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se še zahvaljujemo gosp. dr. V. Blanke-ju za njegovo pomoč v težki bolezni, prečastiti duhovščini, gg. mil. proštu Greifu, sanitetnemu nadsvetniku dr. Vrečku, primariju dr. Ktiharju, šef-zdravniku dr. Okolo-Kulaku iz Vurberga za lepe poslovilne besede ob grobu.
Zahvaljujemo se tuk. vojaški komandi in vsem društvom, ki so pokojnika spremljali na njega zadnji poti, posebej še pevskemu društvu za ganljive poslovilne pesmi in vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja.
PTUJ, dne 8. februarja 1940.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Javljamo žalostno vest da nas ie danes ob 5. zjutraj v 89. letu svoje starosti, zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, tast, oče, stari oče in dedek, gospod
Josip Kovai
SODNI NADSVETNIK V POKOJU
previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, dne 10. februarja 1940 ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Sukljetova cesta, na šmihelsko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bc brala v šmihelski cerkvi v ponedeljek, dne 11. februarja ob 7. uri zjutraj.
NOVOMESTO, dne 8. februarja 1940.
ROZA KOVAČ roj. DAROVEC, soproga; MICI in ROŽA, hčerki; JURCEK, zet; EVA in BOGDAN, vnuka; ter JANEZ in TONČEK, pravnuka.
1
| G. Th. Rotman
SAMBO IN PETER POTUJETA
71
Ta čas se je dr. Tolstonog prikotalil do roba in zletel v globino. Tako prestrašen je bil, da niti ni mogel zakri-čati v svoji grozi. Prav pod njim je bilo deblo, na katerem je sedel črnec, še vedno nič hudega ne sluteč...
f
PODRAVSKA PODRUŽNICA SPD V RUŠAH
javlja tužno vest, da je njen bivši dolgoletni podpredsednik in zvesti član, ravnatelj, gospod
FRANJO PIŠEK
po dolgi in mučni bolezni preminil. Ohranili ga bomo v trajnem ln častnem spominu.
RUŠE, dne 8. februarja 1940.
PODRAVSKA PODRUŽNICA SPD RUŠE PRI MARIBORU
KONKURS
Mestna občina Bijeljina SPREJME TAKOJ SPOSOBNEGA
UPRAVITELJA PARKA
ki je izboren cvetličar in organizator parkizii anja. — Nastop 15 februarja. Plača po dogovoru. Reflektanti naj se obrnejo z dopisnico, da bi občina Izbranega mogla pozvati na dogovor.
Iz pisarne mestne občine v Bijeljini štev. 855 od dne februarja 1940 leta.
1.

Nepričakovano me je zapustil srčno ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
Ivan Mikfič
žel. uradnik v pok. In hišni posestnik
Na njivo božjo ga spremimo v soboto, dne 10. februarja 1940 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 8. februarja 1940.
V neizmerni žalosti
EM A, soproga
in sorodstvo
Mestni pogrebni zavod Obilna Ljub.Jana
Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kol uskarnarja Fran Jeran — Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.