Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka 51. JOLIET, ILLINOIS. 25. MAJA 1915 LETNIK XXIV. Italija napovedala vojno proti Avstro-Ogrski. V«j»»kemu sklicu sledil izbruh vojne, ki utegne biti strašna. Italijanski poslanik na Dunaju odpoklican. Avstrijski poslanik v Rimu odpotoval. Prva praska ob tirolski meji. Na Dunaju in v Budimpešti velikanske demonstracije proti Italiji. n- 20- maja. — Poslanska zbor-je danes sprejela vojno predlogo Pod'S-r-lCega predsednika Salandre, ki vladn V!ad' ne0mejeno obIasL Za no vojno predlogo je glasovalo „ic' Pr°t.i 74 P°slancev. En član zbor- zdržal glasovanja. z ~ Prvi minister Sa-Posia ,Je danes popoludne podal v je n " . zbornici predlogo, v kateri "ciše °fen°' dati vladi najdalekosež- °°blastje za slučaj vojne, takoj a" je biI odsek v svrh0' da pr Vza.me Predlogo v posvetovanje. 10 Pre'd™mister Salandra je podal švo- «r ogo s sledečimi besedami: predl°SP0pda! čast mi je, podati Vam Sredst Vas v nJ' Prosim, dovoliti kar je rajno.Ploskanje je sledilo, na-čil st Prvi minister podrobno predo-k0tn rni Položaj v Italiji pred začet-da je V,l0^ke vojne. Kazal je na to, nesla v ja od Avstro-Ogrske pre-zaradi T"6 ,mogoče sramofitve, edinole matUm JubeSa miru. Avstrijski ulti-Pora2u na Srbii° Pa da je razdrl mirni 2el0 o-? fed halkanskimi državami in kaj. Vkr italijanske koristi tam-obstoie- ,Ub temu Polomu pogodbe, uStoipv — picawuxu puguuuc, Vedn0 s" T"* trozvezo> da je Italija toda ka£et P0sku®ala, ogniti se sporu, hi m^or Povsod, tako da je tudi tu-Postavij-a' ln čast Italije da zahteva, \ "To -1 konč"o po robu t V 4 bll°' kar i" # bll°, kar je vlado napotilo, ^kliuf:, ~]a izst°Piti iz trozveze," je Dol alandra. Galee°|prajno Peskanje je sledilo. 8tisnieno Poslanske zbornice so bile otvoritvi" napolnjene> že eno uro pred Svojih C1J tvaške vozove in kočije. Na poaiv« a« posluži vsak čas ponoči m *od»ovn. Kadar rabite kaj v na* stroki se oglasit« aH Sol •*••»' toL 2575 |ia N. W. 544. Naii ksttjafr in vai dolavoi ao Slwvwc'. , i AMERIKANSKI SLOVENEC, 25. MAJA 1915. 3. Družba sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJEXIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstanovljona 29. nov. 1914. Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915. SEDEŽ: JOLIET, ILL. GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111. Podpredsednik____John N. Pasdertz, Joliet, 111. Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111. Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: • 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1. Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. s« naj pošljejo ha 1. porotnika. ■ Vse pritožbe Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. Ig ' 'D- sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ■ o 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. '^ČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana li«t" n° vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne me v redu in sprejete v gl. uradu. ^PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: ^ Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; a Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 3 izgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; * «gubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; ® izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za rgUbK° na}matlJ štirih Prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za najmanj štirih prstov na eni nogi 'ali stopala vsoto $50.00; k0 delo hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- Ee izp^-ACUjE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer eofcrat Ca VSOta $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za • ^tno operacijo na kili ali vtrganjem. vej a P°škodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-PJačati tajnik na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba iz- izplar;uP °dnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in *"a za operacije. jih S)an(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki S. D ■ S- D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in Čl • S tega plačujejo Društva bolniško podporo. siroti?1 p'a^ajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z m na vsoto zavarovalnine: Xazred 1 .. 2 3 "" 4 5 . 6 7 ." 8 Za $250.00: Starost. Asesment. ....... 16-20 .......... 18c ....... 20-25 .......... 20c ....... 25—30 .......... 23c ....... 30—35 .......... 25c ....... 35—40 .......... 28c ....... 40—45 .......... 32c ....... 45—50 .......... 38c e...... 50-55 .......... 45c e£ tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške Za $500.00: Razred. Starost. 1 ......... 16—20 .... 2 ......... 20—25 .... 3 ......... 25—30 .... 4 ......... 30—35 .... 5 ......... 35—40 .... 6 ......... 40-45 .... Asesment. ..........35c ..........40c .....45c ..........50c .....55c ..........63c 45—50 .......... 75c IZ STARE DOMOVINE. , z"amke namesto denarja. Novo- cs«a m —"»»m aenarja. inovo- 5k'epa ®St"a občina je izdala vsled fj(iobrenPJ ga ot>činskega odbora. I" ^ovem P° C> kr" okr- glavarstvu °biža , za časa pomanjkanja Ne zna^i Jna) in d° preklica de- k, »»»ml. po 10. 20 in 50 vinarjev, ola^- UKe zameni.............. .....,.. aSaj na v rCnja mestna občinska ^ Str°-oera jVem mestu za gotovi !,renehalo denar- Kadar bode pa 1 Stna ob£POmatljkanje drobiža, bo •a Cas> v kaT" Potom razglasa določi. tnenjaVo erem je denarne znamke v ^ c mestni blagajni prinesti. £že iekaiV°ini kurat Leopold Turšič v°Pusta. Loteval i„ dobil štiri tedne 2afnatlem t ,' se l)0d Visoko Tatro "0ffi PaliJču O Tatrafuered, v Simi slov lerSerholu»gsbeim", z več ^ enskimi častniki. Pri v0iaL- ^ "a bojišču. Iz Radeč MtiT, Po..,o ž P?5lal° tamosnje of* kot Vc?m"° društvo "Rdečega na u °nocni dar slovenskim Nk 5 kg čokolade, škatki 1110 cigar, 560 zavojev v isn ni,»dina ° ga ret nega papirja, "»men. pa Je nabrala 434 jajec Oblak^wjetnUtvu se nahaja * S,?P»«1 n J , °dplešivice v brezov- Sturi ,J1 nad T 7 P esivice v brezov e"ici nad pijano. Nahaja .s . na Srbskem. ' * po vojni bi- M J? • "ter, i.: . P'sal Ivan Remškar ter ie K-,SluŽil "sarju v Pr-^ je h v not.-- - 2 ostaI° Posadko V0;?,if^a 2an;° Rus'jo. Dopisni-Njs?> da so dnem 4- aprila. Rem-Bos Hna/P°tu na določeno d0t>i0v\aa' Pr'dc še zdrav in i2 rjim dragim- l ^si* ' svetlXrzei»ysl.'.. Svojemu 'Sv Haunt«. ' ln tvorničarja Ur . vo>; Ptmanna ,1, - -J W-:21 V ,„., da se ze vec »•i v h, i ua se ze vec ujetništvo. Bilje ~ Poroč-s'u, An» a- ki se je boril 1 U'etništva PaVelii' je pisal Ljublj ani. Dne 21. apr. zjutraj ob 6. uri 40 minut se je pripeljalo v Ljubljano 322 ranjencev s karpatskega bojišča. Med njimi sta se nahajala tudi dva častnika in dva umobolna vojaka. Težko ranjene .so odpeljali v Leonišče, ostale pa v novo pehotno vojašnico. — Nepričakovano se je oglasil iz ruskega ujetništva Ljubljančan Adolf Mikusch. Nahaja se v mestu Orenburg v podnožju uralskega gorovja. — Odlikovanje. Četovodja in načelnik oddelka strojnih pušk pri 26. domobranskem pešpolku, Slovenec Ferdo Knuplež, je bil na severnem bojišču odlikovan s srebrno svetinjo drugega razreda. — Apostolski vojni vikar škof Bje-lik je odpotoval v Gradec, Miribor, Ljubljano, Trst, Gorico in v Celovec, da nadzoruje vojaško duhovsko pastir-stvo. Začetkom majnika se je vrnil na Dunaj. — Odsek za aprovizacijo mesta Ljubljane je sklenil, da zmelje nekaj pripravljene pšenice in da kupi večjo množino koruze, ker bode sedaj potreboval moko. Nadalje je sklenil otvo-riti lastno pekarno. Z otvoritvijo prodajalne bo sicer še nekaj dni počakal, vendar pa je sklenil, da bodo dobivali potrebni oglašenci takoj polenovko ("štokš") in makarone. Mesa, ki se ponuja z Danskega, ne kaže naročati, ravnotako ne zelenjave iz Italije, pač pa za poizkušnjo nekaj posušenega mleka v zavitkih, ki je posebno ugoden za dojenčke. — Zopet nesreča z orožjem. Dne 11. apr. je ogledovala v Kamniku žena urarja Marija Pascolo v trgovini svojega moža revolver, ki se je izprožil. Kroglja ji je prodrla prsi in pljuča. Dvomijo, da bi okrevala. — Sreča v loteriji. Trije peki, ki delajo pri g. Schreyu v Ljubljani, so zadeli v razredni loteriji. Dobili bodo 5000 kron. Eden teh pekov je Čeh, drugi Hrvat, tretji pa Slovencc z Dolenjskega. V teh težkih časih jim pač vsakdo privošči to srečo. — Umrl je v Kranju c. kr. davčni nadupravitelj v pok. g. Anton ©rehek. — V Kranju je umrla posestnica ga. Alojzija Potuček, roj Zadražnik. — Obesil se je dne 18. apr. po noči Franc Puc p. d. Tomažek, posestnik na Zgoši pri Begunjah. Zmešalo se mu je vsled rodbinskih razmer. — Umrl je v Mavčičah g. Sušnik Franc ,oče frančiškana P. Norberta iz Nazareta na Štajerskem. — Umrli so v Ljubljani: Egya Fala-gyarda, novinec-črnovojnik 97. pešpol-ka. — Helena Elsati, postrežnica, 76 let. — Marija Kristan, krojačeva žena, 66 let. — Marija Podlesnik, žena tovarniškega delavca, 24 let. — Ivana Zavašnik, posestnikova žena, 18 let. — Marija Ahlin, roj. Vrhovec, mesarica in posestnica, 55 let. — Anton Brecelj-nik, rejenec, 4 mesece. — Nesrečen padec. Makso Hrobat, 39 let star, iz Dobravelj na Vipavskem je tako nesrečno padel po stopnicah, da si je pretresel možgane. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. — Umrl je v Kranju posestnik g. Martin Grašič, star 88 let. Grašič je bil najstarejši moški prebivalec v Kranju. — Umrl je v srbskem ujetništvu g. Vladimir Žnidaršič iz Matenje vasi. — Obesil se je v gozdu Kričevo v občini Gozd pri Kamniku 301eten neznan mož. Dokumentov ni imel pri sebi. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Muli-ni, pešec 97. pešpolka. — Marjan Josip Lombar, rejenec, 3 mesece. — Mihael Korbar, drvar, 64 let. — Dimitrij Pirco, pešec 16. ruskega pešpolka. — Uboj med kočevskimi rudarji. Pišejo: Nedavno je več rudarjev kočevskega premogovnika igralo na karte za večje zneske. Igrali so v stanovanju rudarja Jožefa Jufkoviča. Kasneje je eden izmed igralcev, Demeter Gozden, ki je bil zelo pijan, začel sumiti, da jih je Jurkovič pri igri ogoljufal. Vzel je ročaj od lopate, se vrnil v Jurkovičevo stanovanje in začel Jur-koviča, ki je ležal v postelji, neusmiljeno biti po glavi in kamor je priletelo; že onesveščenega Jurkoviča je potegnil na tla in ga dalje pretepal. Potem je preiskal Jurkovičevo obleko in spustil nekaj v svoj žep — menda denar? premetal je tudi Jurkovičevo posteljo in našel dolgo bodalo, s katerim je Jurkoviču grozil. Ko je Jurkovič za hip odprl oči, mu je Gozden rekel: "Ne glej me, jaz te moram!" Jurkovič je kmalu izdihnil. Ljudje go vore, da je imel Jurkovič že prej na glavi napol zaceljeno hudo rano, ki se je vsled Gozdenovih udarcev odprla in povzročila Jurkovičevo smrt. Ubiti in ubijalec sta bila Hrvata. ŠTAJARSKO 1 — V Mariboru je umrla Ludmila Haeusler, zasebnica. — Št. XIj v Slov. goricah. Tukaj smo pokopali gospo Marijo Zelzer, mater nedavno umrlega slovenskega gostilničarja in veleposestnika Konrada Zelzer. Stara je bila 70 let. — Tat, ki je kradel vojakom namenjene poštne pošiljatve. V Celju so dne 15. aprila zaprli trgovskega so-trudnika Franca Prislana, ki je služil za čas vojske na pošti. Kradel je že dolgo časa pošiljatve, namenjene vojakom na bojišču. Ker zavojev vojne pošte ni mogoče reklamirati, je tat lahko precej časa kradel. Orožniki so zasledili tatvine le po slučaju. Pri hišni preiskavi so našli celo košaro ukradenih svalčič, nožev, bonbonov, tobaka. — Mariborske krušne izkaznice. Iz Maribora se piše: Od nedelje 18. aprila naprej se v našem mestu ne bo smel nikjer kruh prodajati drugače kot s krušnimi nakaznicami. Peki, trgovci in branjevci so pod strogo kaznijo obvezani od nedelje 18. aprila naprej pro dajati kruh samo tistim, ki bodo imeli krušno karto. Gostilničarjem se še začasno dovoli, da smejo kruh svojim gostom brez krušne izkaznice dajati, ker se poraba kruha po gostilničarjih pri pekih natančno kontrolira. Isto-tako je prodajalcem in pekom dovoljeno prodajati kruli brez izkaznice tudi vojaškim osebam. Vsako izrabljanje tega dovoljenja pa ima lahko ta nasledek, da se dotičnim dovoljenje odvzame. Peki in prodajalci morajo koncem vsakega tedna zbrane karte izročiti na magistratu. — En zvon in več krstnih in obhajil-nih posod je darovala evangeljska občina v Celju domoljubni zbirki vojnega materiala. — Iz bazilike v Marijinem Celju je daroval benediktinski opat Severin Kalcher dragocenosti, vredne nad 100, 000 kron, domoljubni zbirki vojnega materiala. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil sin nadučitelja v Št. Ilju v Slov. goricah artiljerijski poročnik Ciril Sadu. Piše bratu dr. Saduju v Maribor, da se vozi v osrčje Rusije. — Polk št. 87 — polk junakov! Prve dni meseca aprila je prejel g. polkovnik slovensko-štajerskega pešpolka št. 87 od ekscelence Succovatyja, ime-jitelja tega pešpolka, dopisnico, ki se glasi v prevodu dobesedno: 24. marca. Danes sem izvedel od gospoda polkovnika Berana, da imenujejo visoki avstrijski in nemški generali pešpolk 87 — ravnotako vrl kakor prve dni vojske — junaški polk. Nad vse vzrado-ščen čestitam Vam in polku iz vsega Photo by American Press Association. KANADSKO KONJIŠTVO, POZDRAVLJAJOČ KRALJA. srca k temu priznanju Vaših činov. Najiskreneje želeč nadaljnjih uspehov, Vas prisrčno pozdravljam Vaš odkritosrčni Succovaty, general infanterije. — Pet sinov ima v vojski posestnik Ugorek od Sv. Frančiška Ksaverija v Savinji dolini. — Ruski tabor pri Sterntalu na Štajerskem bo skoro končan. Tabor je postavljen na prostoru, kjer je bila poprej skoro sama borova šuma. Prostora bo za 30,000 oseb. Vojaško poveljstvo čez barake bo imel vpokojeni oberst Anton Pruggmayer, ki je že došel a lice mesta. Prihodnje dni pričakuje-večje transporte ujetih Rusov. Govorica, da bo taborišče dolofeeno za begunce iz Galicije ne temelji na isti-niti podlagi. Iz Ptuja pišejo, da bodo za vojaško stražo pri ujetnikih določeni sami madžarski vojaki. Dobavo potrebščin baje imajo v rokah bu-dirapeštanski veletržci Roth in drug. Prebivalstvo v okolici Ptuja in Stern-tala ni posebno veselo novih sosedov. — Štajersko učiteljstvo v vojski. (Novejši izkaz.) Od štajerskih učiteljev se jih nahaja 711 v vojski (489 Nemcev in 222 Slovencev). To je 36 odst. štajerskega učiteljstva. Izmed nemških učiteljev je padlo 14, ranjenih je 34, ujetih 15, pogrešani 3, odlikovanih je bilo 11. Slovensko učiteljsko društvo še ni imelo časa in sredstev, da bi sestavilo natančen seznam glede slovenskih učitelje^ s Sp. Štajerskega v vojski. — 25 vreč koruzne moke je oblast konfiscirala trgovcu Francu Sommer v Baindorfu pri Gradcu. Sommer je slabo koruzno moko prodajal po 64 vinarjev kilogram in je delal velik dobiček. Prodajal je kar brez uradnega dovoljenja cele vreče te moke. — V rusko ujetništvo je prišel intan-terist 87. pešpolka Ivan Kulič. — Celjski policijski pes i zsledil roparskega morilca. Ponoči od 16. na 17. apr. iso našli v Prešlo Dolu pri Sevnici v zidanici s sekiro ubitega 76-letnega posestnika Mihaela Grada. Morilec je vzel Gradu 1000 kron. Policija je sumila umora rajnikove sorodnike, ki so Grada sovražili. Sorod nike so zbrali in policijski pes "Afra", last orožniških stražmojstrov bratov Goriup v Celju je, ko je obvohal zidanico, obvohal tudi sorodnike in renčal nad svakom ubitega, Francom Košar-jem, ki je bil tako presenečen, da je pripoznal roparski umor. Košarja so zaprli. , — V Mariboru se nahaja sedaj dvoje kino-gledališč. Prvo ima vdova gospa dr. Gustinova, drugo pa mesto Maribor. Prvo je v dvorani hotela "Stadt Wien" blizu kolodvora, drugo (novejše) pa v kazini in je sedaj oddano nekemu Židu. Obe gledališči konkurirata med seboj na zelo obsku-ren način. Predstave so take, da jih vodstvo gledališča že samo dovolj ka-rakterizira, ko pravi na plakatih pri posameznih predstavah: "To ni za o-troke!" Z neslanimi in nečednimi pri-zori skušata gledališči dobiti dovolj obiskovalcev. — Vojaški begun. V Celju so pripeljali Vladimirja Vrečkota, ki je pobegnil od svojega vojaškega oddelka in katerega so prijeli v Reki. Vrečko je bil obsojen na 30 dni zapora, po prestani kazni bo moral takoj na bojišče. — Poročil se je v Celovcu stotnik Hugon grof Auersperg z gdčno. Hildo Raimann. — Slovenska hiša v Celovcu. Anton Janežičevo hišo v Celovcu v Pern-hartovi ulici št. 4 je kupil nečak pokojnega za 40 tisoč kron. Hiša, vele-važna postojanka, ostane torej slovenska last. — 18,160 kg pokvarjene vojne moke zaplenjene. Iz Celovca poročajo: Tukajšnje kazens'ko sodišče je mlinarja Simona Seebacherja obsodilo na 20 K globe, oziroma dva dni zapora, ker je prodajal iz plesnji\re moke napravljen kruh, ki je bil po izvidu izvedencev zdravju škodljiv in je lahko povzročil različne črevesne bolezni. Vrh tega se je Seebacherju zaplenil slabi kruh. Obtožbe radi prodaje plesnjive moke in koruze je bil pa Seebacher oproščen. — Proti tej razsodbi se je državni pravdnik pritožil in vzklicno sodišče je Seebacherja obsodilo na 30 K globe ali tri dni zapora in na zaplenite v 227 vreč moke v skupni teži 18.160 kilograma. — "Tagespost" obsojena. Dne 13. apr. se je vršila v Gradcu obravnava zoper odgovornega urednika graške "Tagespost" g. Alfonza Castelliza v tožbi, ki jo je dvignil že meseca oktobra lanskega leta g. dr. Janko Brejc. Odgovorni urednik Castelliz je bil obsojen v smislu obtožbe, in sicer v denarno globo 100 K. Tekom 14 dni po pravomočni sodbi se mora obsodba z vzroki vred objaviti na prvi strani "Tagesposte". Obe stranki ste vložili priziv, tožitelj zavolj prenizko odmerjene kazni. ložaju. Vpokojeni sekčni načelnik Ju-rij pi. Rukavina-Liebstadt je obiskal svoje sorodnike v gradu Belec pri Va-raždinu. Neko jutro se je izprehajal v gozdu. Pri vasi Petruševac je vprašal za pot. Sledili so pl. Rukavinu va-ščani oboroženi z lopatami in s-3cra'm-pi, ker so ga smatrali za srbskega vohuna. Vaščani so napadli tujca, ga vrgli na tla, mu raztrgali obleko in ga zvezali. Psovali so ga in mu grozili in ga odvedli k županu, kjer ga je spoznal neki podčastnik, nakar so ga izpustili. — Umrl je v Ogulinu poslanec hrvatskega sabora Giga Jovič. — Vojaški pogreb. Iz Gorice poročajo: V pomožni bolnišnici Rdečega križa na Travniku je umrl vojak Makso Žorž, doma iz Vipave, star 18 let, dodeljen je bil delavski stotniji. Pobrala ga je meningitis. —Padel je na severnem bojišču sin znanega krčmarja Figeljna na Travniku v Gorici. — Umrl je v Gorici c. kr. kapitan mornarice v pok. g. Janez Dolenc. — Mo'ka v Gorici. Pred goriškim deželnim odborom je dan na dan polno ljudstva, ki prihaja po moko. Sedaj so razdeljevanje tako uredili, da bodo izdajali znamke za moko. Za koruzno moko bo znamke razdeljevalo glavarstvo, za pšenično moko pa magistrat. — Odlikovanja pri 97. pešpolku: Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila: Praporščak A. Prokop in četovodja Ciril Grčon. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: Praporščak A. Krivic, kadeta E. Popp in E. Deutsch, četovodji B. Belcz in G. Božič, desetniki A. Salvagno, J. Zidarič in J. Čoršič, infanteristi J. Sa-varin, M. Linz in J. Jurca. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: narednika A. Zadkovič in E. Šepič, četo-vodje M. Prodan, J. Preme, J. Raspor, J. Zuzzi in J. Christan, desetniki M. Loser, J. Krainz in J. Kovačič, poddesetnik J. Mizzan, infanteristi R. Rupp, A. Saksida, J. Baricli, E. Tifak, J. Jelen, K. Rohreger, J. Tabris, J. Vock, P. Trampuš, A. Urbančič, R. Goleč. A. Komel in J. Markuca. —Samoumor 181etnega dekleta. Dne 18. apr. se je v. Krminu zastrupila 18-letna Zelmira Munin. Izpila je ste-kleničico kar^olne kisline, ki jo je kupila v Italiji". Prepeljali so jo v bol-nišnicb, kjer so ji izprali želodec, vendar pa je kmalu umrla. Svoj čin je izvršila radi nesrečne ljubezni. Spomladansko zdravilo. kričistilne in krepčalne kakovosti — to pravijo tisti, ki vedo o Severovem Kričistilcu (Severa's Blood Purifier). Je tudi tonika za tisti počutek utrujenosti, spomladansko mrzlico, slabost in onemogli stan. Je sovražnik grdih opahkov, ogrcev, bul, tvorov, in ran, katere povzroča nečista kri. Pišite po našo knjižico "Krvne bolezni", katero razpošiljamo zastonj. Severov Kričistilec je na prodaj v vseh lekarnah. Cene $1.00. Ako ga ne morete dobiti od Vašega lekarnarja, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tues. VELIKA PONUDBA < Sprednji del z»ve> N£B0 risani bin ogbu > ianUk^ it Md>i vreden h C*»U urioTinl hI Ti dobit« (odi» nikim :* 1 zavoju NEBOdi 5 TS T j. Lj LJ bid ob -------- •• M % Kadi «|ilv tu 11 feuatra »B. P. LorilUrd Co., Hew York City ^Wr/WAW.v.VWkVAvy t ) — Prepovedani obiski vojakov v Bosni, Hercegovini in v Dalmaciji. Poveljstvo balkanskih vojnih sil je pre-povedalo vojakom, ki služijo v tej armadi, sprejemati obiske svojcev. Potovati se do preklica na take obiske ne sme. Osebe, ki hočejo v ta namen priti v navedene dežele, se ob deželni meji odklonijo in morajo potovati domov nazaj. — Supilo in Hinkovič prosita za italijansko državljanstvo. Kakor .znano, se nahajajo od začetka vojske znani poslanec dr. Hinkovič, lastnik "Reškega Novega Lista" Supilo, potem Cipi-co, dež. poslanec dr. Trumbič in nekateri drugi Hrvati v Italiji, kjer pišejo v italijanske liste o politiki monarhije. Kakor poroča splitski "Dan" so imenovani politiki prosili za italijansko državljanstvo, ali so bile njihove prošnje odbite. — Sekčni načelnik v neprijetnem po- DENAR SE VLAGA NAJBOLJE BI NAJSIQURNEJB V Prvo Hrvatsko Stedio&ico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice ▼: Belav&ru, Brada n« S. Crkvenici, Delnicama, Djakow* Kraljeviči, Novem Vinodolo, Otijok^ Požegi, Rieki, Siiku, Varaidinu, V«HW Gorici, Virovitici, Zemunu i Senja. Delniika glavnica in pričara K 16.250,000. Nasvet« in navodila polijemo Pazite na br®z-rredne ponaredke in glejte da dobiti pri-stniRicliterjev Pain - Expefter z znamenjem Anchor Trato Mark, kot kai* slika. Cena 2t in 50c v vseh lekarnah aH pri naravnost nam p i d i t • poni. FlOicltir & Co. 74-80 Wash, ington Street New Yerk. JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St. Joliet, II. izdeluje vsakovrstne pravoveljavaa 11» stine in ixvriuje vse v notarsko ilnfct ipadajoče zadeve za Združene Drlavfi in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. Morski razbojnik. <* Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M. f* PRVO POGLAVJE. V Biskajskem zalivu. Bilo je v drugi polovici meseca junija leta 179.., ko so se srditi valovi Biskajskega zaliva po velikem in v o-nem letnem času nenavadnem viharju polagoma polegli in umirjevali. Vendar je morje še vedno močno valovalo, in časih je potegnil veter v močnih, srditih sunkih, kakor bi hotel obnoviti boj med elementi; pojemal pa je vedno bolj, in črni oblaki, ki so se zbrali k viharju, so bežali sedaj na vse strani sveta pred mogočnimi solnčni-mižarki, ki so jih naposled razgnali s svojo zmagonosno svetlobo in toploto. In ko je razlivalo solnce svoje • cvetle žarke nizdoli in jih potapljalo globoko v vodovje tega dela Atlantskega oceana, ni bilo razen neke komaj vidne reči videti ničesar drugega kakor neizmerno vodovje, vsepovsod obkoljeno z nebom. Rekli smo: razen neke reči; sredi te slike, tako preproste in vendar tako veličastne, sestavljene iz treh velikih elementov, je bil namreč ostanek četrtega. Ostanek, pravimo; zakaj bilo je le ogrodje neke ladje, brez jadrenikov in razbito, čigar zgornji del se je vzdigoval le še tuin-tam iznad valov, kadar so se pomirili za trenutek. Vendar se je le malokdaj zgodilo tako; v trenutku so jo zagrnili valovi, ki so se penili po krovu, in v hipu se je zopet vzdignila visoko iznad valov, tako da je voda tekla iz raznih lukenj in odprtin ob njenih straneh. Koliko tisoč ladij — za koliko milijonov blaga — se je zapustilo in izročilo nenasitnim globinam oceana iz nevednosti ali iz strahu! Kako velikanski zakladi morajo biti pokopani na njegovem dnu! Kako neizmerno bogastvo mora biti-tned njegovim skalovjem ali pa plava v njegovem brez-danjem žrelu, kjer je spričo velikanskega tlaka voda tako težka kakor stvari, ki jih obliva in ki so na tem mestu varne vsake gnilobe in vsakega razpada, dokler ne bo konec sveta! Kako tudi pa je neizmerno tam doli nakopičenega blaga; največkrat je bilo izgubljeno zato, ker niso poznali prve=-ga in glavnega prirodnega zakona, to je onega o specifični teži. Ladja, ki smo jo omenili, je bila, kakor je vse kazalo, v zelo nevarnem položaju, na-lik človeku, ki se utaplja in oprijema ene same slabe vrvce. V resnici pa je bila bolj varna, da se ne potopi v globine, kakor marsikatera druga, ki ponosno plove po vodovju in katere prebivalci so se oprostili vsake bojazni, skrbeč edino za to, da pridejo kolikor mogoče hitro v pristanišče. •"Cirkasijan", tako je bilo ime ladji, je plul iz Novega Orleana; bila je krasna in dobro preskrbljena ladja, naložena večinoma z bombažem. Kapitan je bil v navadnem pomenu besede dober mornar, moštvo pa je bilo sestavljeno iz samih utrjenih in izkušenih mornarjev. Ko so pluli čez Atlantski ocean, so doživeli vihar, ki smo ga omenili zgoraj in ki jih je gnal proti Biskajskemu zalivu; tamkaj je ladja, kakor opišemo pozneje natančneje, izgubila svoje jadrenike in dobila luknjo; tudi z največjimi napori niso mogli preprečiti, da ne bi bila voda tekla vanjo. Pet dni je že minilo, odkar je prestrašeno moštvo zapustilo ladjo ^ njenih dveh čolnih; eden izmed teh se je bil prevrnil in vsi, ki so bili na njem, so utonili; usoda drugega pa je bila neznana. Rekli smo, da je moštvo zapustilo ladjo; s tem pa nismo dejali, da je vsako živo bitje krenilo z nje. V tem primeru gotovo ne bi tratili čitatelje-vega časa s popisovanjem nežive stvari Življenje je, ki ga opisujemo, in življenja je še tudi nekaj na razbiti ladji, na milost in nemilost prepuščeni oceanu. V kuhinji "Cirkasijana", ki je bila na krovu in na srečo tako trdna in močna, da se je mogla upirati valovom, ki so se zaganjali vanjo, so bila tri bitja: mož, ženska in otrok. Prva dva sta pripadala onemu zaničevane-tnu plemenu, ki so ga dolgo časa dobivali z vročega afriškega obrežja, da je moralo delati, ne da bi bilo tudi uživalo sadove svojega dela; otrok pa, ki je ležal v naročju ženske, je bil očividno evropske krvi in je bil sedaj v resnici zelo bled, ker se je zaman prizadeval dobiti živeža od svoje dojiteljice. Po njenih upadlih licih so tekle solze, ko je pritisnila časih siroto na prsi ali jo obrnila od vetra, da jo abvaruje vode ki je pri vsakem novem valu pljusknila črez krov. Za nič drugega ni skrbela kakor za svoje malo breme in tudi ni izpregovorila niti besedice, dasi se je vsa tresla od mraza, ko ji je voda močila kolena, kadar se je ladja pogrez nila v valovje. Strah in mraz sta bila popofnoma izpremenila barvo njenega obraza, ki je bila sedaj rumenkaste ali pravzaprav nekako bakrene barve. Moški, njen tovariš, je sedel njej nasproti na železni plošči, ki je bila nekdaj prijazen prostor, sedaj pa kaj -nepripraven sedež za premočenega in izmučenega nesrečneža. Tudi on že več ur ni bil izpregovoril besedice; upalim obrazom, z debelimi ustnicami ki so štrlele daleč naprej iz njegovih upalih lic, z velikimi kostmi v licih, z očmi, od katerih se je večinoma videla le belina, je bil videti še bolj nesrečen kakor ženska, katere misli so bile vedno pri otroku in se niso bavile samo s seboj. Kljub temu pa so bili njegovi čuti še vedno bistri, dasi je bilo videti, da so njegove moči že o-trple od prevelikega trpljenja. Gorje!" je slabotno vzkliknila za-morka po dolgem molku, in glava se ji je od prevelike utrujenosti nagnila nazaj. Tovariš ni odgovoril ničesar, pač pa je ob njenem vzkliku vstal, se nagnil naprej, nekoliko odprl vrata in gledal proti oni strani, odkoder je pihal veter. Črez ladjo pljuskajoča voda pa mu je zalila oči, da ni mogel razločno videti; vzdihnil je in se zgrudil v prejšnji položaj. "Kaj premišljuješ?" je vprašala za-morka in še skrbneje zavila otroka, ko je nagnila svojo glavo nadenj. Obupen pogled in trepet od mraza in lakote je bil edini odgovor. Takrat je bila nekako osma ura zjutraj in valovanje oceanovo je hitro poleglo. Okoli poldne so začutili skozi stene kuhinje solnčno gorkoto, in živahna svetloba žarkov se je razlivala skozi razpoke zaprtih lin. Zdelo se je, da se zamorec polagoma oživlja; in res je naposled vstal in poizkušal odpreti vrata. Morje se je bilo že dokaj umirilo in valovi so se le še časih razlivali črez ladjo; dobro se držeč za vrata, je prišel Koko, tako je bilo ime zamorcu, vun, da bi si ogledal obzorje. "Kaj pa vidiš, Koko?" je vprašala ženska, ki je opazila, da so njegove oči skoro nepremično zrle proti nekemu kraju. "Zdi se mi, da vidim nekaj; ker pa imam še toliko slane vode v očeh, ne morem videti dobro," je odgovoril Koko ter si otiral z obraza sol, ki se mu je bila nabrala tekom jutra. "Koko, čemu pa je podobna ona stvar po tvojih mislih?" "Samo majhen košček oblaka je," je odgovoril, se povrnil v kuhinjo in zopet sedel na prejšnji sedež ter globoko vzdihnil. "Gorje!" je vzdihnila zamorka, ki je odkrila otroka, da vidi, kako mu je, in ki so ga moči hitro zapuščale. "U bogi mali masa Edard, kako slab je, prav res — bojim se, da kmalu ne umrje." Otrokova glava se je nagnila nazaj na prsi dojiteljičine in videti je bilo, kakor da ni več življenja v njem. "Judy ,ali nimaš več mleka za otroka? Pomisli, nič mleka, kako naj potem živi? Toda stoj, Judy, dam mu v usta svoj mali prst; mislim, da mali masa Edard še ni mrtev in bo lizal." Koko je vtaknil svoj prst otroku v u«ta in kmalu je začutil rahel sesajoč tlak. "Judy," je zaklical, "masa Edard še ni mrtev! Poizkusi sedaj; mislim, da moraš imeti še kako kapljico na drugi strani." Uboga Judy pa je žalostno zmajala glavo in debela solza se ji je poto-eila po licih; vedela je, da je njena narava že izčrpana. "Koko," je dejala in si obrisala solzno lica z gorenjim delom roke, "srčno kri bi dala za ma-a Edarda; toda mleka ni več — vse je pošlo." Ta krepki izraz njene ljubezni do otroka, kakor ga je ravnokar rabila, je navdal Kokoja z neko novo mislijo. Potegnil je iz žepa nož in hladnokrv 110 narezal svoj kazalec prav do kosti. Kri je tekla in kapljala proti koncu prsta, ki ga je vtaknil otroku v usta. 'Glej, Judy, ma*a Edard vleče — ni mrtev!" je vzkliknil Koko, se veselil srečnega uspeha svojega poizkusa in trenutkoma skoro popolnoma pozabil svoj brezupni položaj. Otrok je s pomočjo te čudne hrane zopet dobil svoje moči; čez nekaj časa je že precej čutno vlekel in sesal prst. Glej, Judy, kako tekne masa Edar du," je nadaljeval Koko, "le tako dalje masa Edard, le tako dalje! Koko ima deset prstov, in masa Edard lahko še dolgo vleče, preden osuši vseh deset.' Toda otrok je bil že zadovoljen in je zaspal v Judynem naročju. "Koko, dobro bo, ako greš in zopet pogledaš na morje," je dejala Judy. Zamorec je zlezel skozi vrata in se oziral po obzorju. "Kako gotovo mi Bog pomagaj, sedaj se mi zdi, Judy — da, tako gotovo kakor mi Bog pomagaj, ladjo vidim!' je veselo vzkliknil Koko. "Oh," je s slabim glasom zaklicala Judy, "tedaj masa Edard ne umrje I "Da, kakor gotovo mi Bog pomagaj, proti nam plove," je dejal Koko in kakor bi bil naenkrat zopet dobil vso prejšnjo moč in spretnost, je splezal na vrh kuhinje, kjer je sedel s pre križanimi nogami in mahal z rumenim robcem, češ, da obrne s tem pozornost mornarjev nase; vedel je namreč, ka ko lahko je mogoče prezreti plavajočo stvar, ki se vzdiguje le malo iznad vodne gladine. Srečno naključje pa je hotelo, da je plula ladja, ki je bila neka fregata, ka kor se je pokazalo pozneje, naravnost proti ponesrečeni ladji, dasi je straža jna jadreniku še ni opazila, ker je bolj gledala na okroglo črto obzorja. Ni še minila ura in že je pretila nova nevarnost, da jih fregata ne povozi, ker e bila komaj še streljaj daleč od njih in je v naglem in urnem teku globoko vzrujala valovje pred seboj. Koko je kričal, kolikor je le mogel, in na srečo obrnil nase pozornost mož, ki so bili ravno na sprednjem delu ladje; hoteli so zaviti sprednje jadro, ki so ga bili razvili po viharju, da se posuši. "Obrnite krmilo!" se je začulo povelje. 'Storjeno!" se je glasil odgovor, in brez vsakega vpraianja so obrnili krmilo, kakor je navada na bojnih ladjah. Jadra so omahnila in se povesila, ko se je fregata obrnila in zavozila skoro tik razbite ladje, ki se je sedaj močno zibala med belimi penami razburkanega vodovja, tako da se je mogel Koko komaj vzdržati vrhu ostanka jadreni-ka. Fregata je sedaj zavila svoja jadra, spustila v morje čoln in prej nego v petih minutah so bil Koko, Judy in otrok rešeni iz strašnega položaja. U-boga Judy, ki se je pri vsem trpljenju le zaradi otroka držala pokonci, ga je položila v naročje častniku, ki jih je rešil, potem pa je omedlela, in tako so prenesli na ladjo. Ko je Koko sedel na eno zadnjih klopi v čolnu, je divje gledal okoli sebe in se začel potem neprestano smejati na vse grlo. Ta njegov smeh je bil edini odgovor, ki ga je mogel dati na vprašanja, dokler tudi on ni omedlel in so ga morali izročiti zdravniku v oskrb. DRUGO POGLAVJE. Stari samec. Na večer istega dne, ko sta bila zamorca z otrokom vred rešena po srečnem prihodu fregate, je sedel mr. Witherington na Finsbury Squaru popolnoma sam v svoji jedilni •sobi in bi bil jako rad vedel, kaj je s "Cirkasija-nom" in zakaj ni dobil nobenega poročila o njegovem prihodu. Kakor smo ravnokar omenili, je bil mr. Witherington sam; pred seboj je imel svoj port in svoj sherry; 'in akoravno je bilo vreme precej gorko, je v kaminu vendarle plapolal majhen ogenj, ker je bilo .tako bolj prijetno, kakor je zatrjeval. Ko je mr. Witherington nekaj časa pazno gledal po stropu, na katerem gotovo ni bilo najti ničesar novega, si je natočil še en kozarec vina, sedel še bolj prijetno ter si odpel še tri gumbe svojega telovnika. Pomaknil e tudi svojo lasuljo daleč nazaj na glavo in odpel vse gumbe na kolenih svojih hlač. Vse te priprave je končal s tem, da je potegnil dva stola bliže k sebi in položil na enega noge, na drugega pa roke. In zakaj bi si tudi mr. Witherington ne bil privoščil takih prijetnosti? Bil je vendar popolnoma zdrav, imel mirno vest in pa 8000 funtov šterlingov dohodkov na leto. Zadovoljen z vsemi svojimi malimi pripravami, je srkal mr. Witherington-svoje portsko vino, postavil kozarec zopet na stran, se naslonil nazaj na stol in prekrižal roke na prsih; in v tem zelo prijetnem položaju je začel zopet premišljati, kje bi vendar utegnil "Cirkasijan" ostati toliko časa. Sedaj pa ga hočemo zapustiti za nekoliko časa in čitatelje malo bolj seznaniti z njegovo osebno zgodoviuo- Oče mr. Witheringtona je bil mlajši sin ene najstarejših in najponosnej.ših rodovin v West Ridingu v Yorkshiru na Angleškem. Izbirati mu je bilo med štirimi stanovi, za katere se navadno odločijo mlajši sinovi onih, po katerih žilah se pretaka plemenita kri vojaški, mornarski, pravniški ali pa duhovski stari. Vojaški stan mu ugajal, češ, da ono marširanje sem i" tja ni prijetno; mornarski mu ni pri-jal, ker so viharji in pa trdi prepeče-nec le malo prijetni; pravniški mu ni bil všeč, ker ni bil gotov, da bi imel potem mir pred svojo vestjo, kar »e bi bilo prijetno; in tudi duhovskega je zametaval, ker si ga je predstavljal s pičlimi dohodki, težko s'uzbp, ženo in kopico otrok, kar je vse kaj drugega kakor prijetno. Na veliko grozo svoje rodbine je zavrgel vse te stanove in sprejel ponudbo nekega staregi^. odpadnika svoje rodbine, nekega strica, ki mu je ponudil službo v svoji banki ter mu obljubil, da ga sprejme za družabnika, kakor hitro bo to zaslužil. Posledica temu je bila, da so ga odslovili z doma in se prav malo menili zanj; bil je popolnoma pregnan z doma, kakor bi bili pregnali kako žensko te rodovine, ako bi se bila kaj posebno pregrešila. Kljub vsemu temu se je mr. Witherington marljivo oprijel svojega dela tako da je v nekoliko letih postal družabnik; po smrti stričevi pa mu je pripadlo vse lepo premoženje in koncem vsakega leta je našel vedno več denarja v svoji banki. Nato si je kupil mr. Witherington hišo na Finsbury Squaru in začel premišljati, da bi bilo dobro, ako bi si poiskal ženo. Ker pa je bilo v njegovem značaju še mnogo rodovinskega ponosa, J^ isklenil, da ne bo kalil čistosti krvi Witheringtonov, ter si je izbiral svojo ženo v Cateaton Streeti ali Mincing Lani; in po primernem iskanju si J1-' izbral hči nekeg» škotskega grofa, ki se je z devet hčerami pripeljal v Lon don, da zamenja kri za bogastvo. Mr. Witherington je bil „tako srečen, da je mogel prvi izbirati med vsemi devetimi gospicami, in izbral si je svetlolaso modrooko in nekoliko pegasto in veliko dekle, nikakor nelepo, ki je bila v domačem svetem pismu zaznamovana s številko IV. Iz tega svojega za kona je imel pr. Witherington te-1« potomce: prvič hčer, krščeno na inie Moggy, ki jo kmalu predstavimo čita- teljem kot 47 let staro devico; drugič ina Antona Aleksandra Witheringtona esq., ki smo ga ravnokar zapustili v prijetnem položaju in zelo globokem premišljanju. Oče Witherington je pregovoril svojega sina, da je vstopil v banko, in kot pokoren sin je prihajal vsak dan v pisarno. Vendar ni delal ničesar drugega, ker je na srečo spoznal, da je bil oče rojen pred njim, ali z drugimi besedami, da ima njegov oče dovolj premoženja, ki ga po svoji smrti na vsak način zapusti njemu. Ker je mr. Witherington starejši vedno gledal na prijetnost in udobnost, se je seveda*tudi njegov sin kmalu na-vzel istih misli in jih izvrševal še v mnogo večji meri: vse stvari.je ločil na prijetne in neprijetne. Nekega lepega dne je lady Mary Witherington-ova, ko je poravnala vse svoje gospodinjske račune, plačala tudi naravi svoj dolg, to se pravi, umrla je; njen mož pa je plačal račun za pogreb. Mr. Witheringtona starejšega je kmalu na to zadela kap, ki ga je položila na posteljo. Smrt, ki ne pozna razlike v časti, je stopila k njemu, ko je ležal. In potem, ko je mr. Witherington nekoliko dni ležal v postelji, ga je druga kap položila v isti grob kakor ženo; in mr. Witherington — pa je odštel 40,000 funtov šterlingov svoji sestri in spoznal, da preostane njemu samemu še vedno po 8000 funtov čistega letnega dohodka in krasna hiša na Finsbury Squaru. Mr. Withering-tonu se je zdelo, da so taki dohodki prijetni, in zaraditega se je odpovedal trgovini. (Dalje prih.) Kaj znajo mati. Milica: "Moja mamica igrajo na klavir, tvoja pa ne!" Milan: "Moja pa vzamejo vse zobe iz ust. Tega pa tvoja ne morejo!" POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertž se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrni'« na to tvrdko in prepričani bodite, boste najbolje postreženi, ker 4^av0 je najboljši ter mnogo cenejši «> drugi. V slučaju potrebe rešilnega vo» (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — P dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. K E E G A N, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St, La Sall«, lU* m s MALI OGLASI. Bi •lissi^sžiffi^ m s s sssassi ZGUBLJENA SO $5 VREDNA O-čala in sicer med slovenskim pokopališčem in sredino mesta. Kdor jih je našel naj jih prinese v tiskarno "A. S." in dobi $2 nagrade, ali telefonira Chi. 3440. It ZAKAJ PLAČEVATI RENT, če Vam jaz sezidam hišo in jo boste izplačevali mesto renta. Če imate par stotakov, pa se pogodimo. Več pove: P. R. BANNON, 4t 701 N. Broadway, Joliet, 111. Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles, Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. Rojakom priporočamo sledeče blago* Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................I1*** Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................»"''J Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................•Jjjj'j- Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za f S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) m fWJJ Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .......................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................*rjg Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za....................... . : Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in ^ 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SM0DKE. Sobe v najem in Lunch Room. JOUCT, ILL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, N Union Coal & Transfer O 516 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Chicago telefon 4313. Northwestern telef°n ♦1» Podpirajte trgovce, kateri imajo ogl*5