Naročnina mesečno 25 L)m, /.a inozemstvo 40 Din — ne-del|«ko izda ja celoletno 46 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo |e v kooitnr jevi ul h/lll Teleloni uredništva: dnevna služba 2040 - nočna 24<*> 2W4 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.344 za inserate; Saraievo št v 7563, Zagreb št v 34.011, Praua-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telelon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak dau ziuiraj. razen poudel|ka m dneva po prazniku Protinaravne zmote Okrožnica o dostojanstvu in socialnem pomenu krščanskega zakona se po razložitvi treh temeljnih znakov zakonskega življenja, ki so potomstvo, medsebojna zvestoba in nerazdruž-ljivost, obrača k hudim zmotam, katerim je glede zakona zapadel moderni čas. Papež z obžalovanjem in ogorčenjem ugotavlja, kako se dandanašnji zakon javno in skrivaj, v besedi in pismu, po romanih, gledališču in kinu strašno ponižuje. Zakonolom, razporoka in najgrše pregrehe te vrste se celo pod videzom znanstvenosti ali poveličujejo aH pa vsaj proglašajo kot nekaj, kar ni ne greh ne sramota. Ti nauki se celé izdajajo kot dragocene pridobitve moderne kulture, dasi s kulturo nimajo ničesar skupnega, ampak so le znamenje, da človeški nravi propadajo na stopnjo barbarskih navad divjih narodov. Najhujše je, da se s temi nazori zastruplja v prvi vrsti mladina. Treba je reči — pravi papež — da ne škodujejo človeštvu samo oni, ki take nauke do skrajnih posledic zastopajo, ampak v enaki meri tudi oni, ki, ostajaj' či na pol pota, menijo, da se morajo napraviti modernemu duhu nekatere koncesije. Izvor teh zel — tako izvaja okrožnica dalje — je zmota, da zakon ni ustanova Stvarnika narave samega, ampak da je naprava gole človeške volje, radi česar jo človeška volja tudi lahko poljubno sklepa, ureja in, če treba, razdira- Spolni nagon san pa, ker izvira iz narave same, da je nekaj nedotakljivega, ki se razteza in ima svoje pravice tudi preko mej zakona. Zato učijo, da se more ta nagon zadovoljevali tako v zakonu, kakor izven njega, tudi brez ozira na namen zakona, kakor da bi najsramotnejša razuzdanost vla-čuge bila enakopravna s svetim materinstvom zakonite žene. Zato danes nekateri učijo »zakon za gotovo dobo«, drugi »poizkusni zakon«, tretji »tovariški zakon«, v katerem naj bi se uživale vse pravice zakonskega soživljenja brez obveznosti nerazdružljivosti medsebojne zveze in z izključitvijo potomstva, razen če oba dela svoje skupno življenje spremenita v pravi zakon. Toda tudi v pravem zakonu, knkor učijo, je dovoljeno onemogočiti naravno plojenje, če zakonca potomstva iz katerihkoli razlogov ne želita. Spočetje pa, tako pravijo, se lahko prepreči ne samo po zdržnosti (ki je, kakor pri tej priliki pripominja vrhovni učitelj cerkve, po obojestranskem soglasju tudi v zakonu dovoljena), ampak tudi po perverziji — izpače-oju — naturnega deja, ker menijo, da je zdrž-nost sploh nemogoča. Tako zločinsko prostost (kakor papež dobesedno pravi) si prisvajajo nekateri zato, ker hočejo uživati slo, ne da bi se obremenili z otrooi, drugi pa zato, ker menijo, da jim revščina ne dovoljuje imeti potomstva, dočim se od sle ne morejo vzdrževati. Slovesno proglaša papež, da ne more hiti prav nobenega vzroka, pa naj bi se zdel ali bil še tako tehten, ki hi mogel nekaj, kar je samo po sebi v svoji biti proti naravi, storiti naravno in dobro. Ker je zakonski dej po svoji naravi določen v to, da zbudi novo življenje, zato tisti, ki ga premišljeno oropajo tega njegovega naravnega učinka, delajo proti naravi in zagrešijo nekaj grdega in notranje nenravnega. »In ker so,« pravi papež, »še nedavno nekateri mislili, da bi se moralo o tej reči učiti drugače, kakor se je doslej, zato katoliška cerkev po papežu glasno kot učiteljica in zaščituica neprekršljivosti poštenih nravov vnovič proglaša, da vsak zakon, v katerem zakonca svojevoljno na umeten način spolni dej oropata njegovega naturnega učinka, da porodi novo življenje, krši božjo in naravno postavo, in tisti, ki tako delajo, omadežujejo svojo vest s ležkim grehom.« Kar se tiče razlogov takega postopanja, ee večkrat, da molčimo o čisto breznravstve-nih, navajajo taki, ki ne držijo, ali pa so vsaj pretirani. Čeprav nas — pravi papež — močno ganejo tožbe zakoncev, ki, stiskani od hude revščine, morejo le z največjo težavo vzdrževati otroke, se moramo vendar varovati, da ne bi usodne socialne razmere našega časa bile jHivod, da bi se učila in imela za upravičeno še veliko usodnejša zmota. Ne more biti namreč nobene težave, ki bi mogla človeka odvezali dolžnosti, da spoštuje božji zakon, ki prepoveduje dejanja, katera so po svoji notranji biti zla. Kar se pa tiče prakse, da se življenje že spočetega ploda prekine v materinem naročju samem, ki se opravičuje s tako zvano medicinsko, socialno in evgenično indikacijo, o tem prihodnjič. Zasedanje banskega sveta Ljubljana, 21. jan. ЛЛ. Na včerajšnji seji banskega sveta se je najprej razpravljalo o ba-novinsketn proračunu in sicer o prvem poglavju izdatkov »Banska uprava, centralni urad«. V debati se je najprej g. član banskega sveta Ste-blovnik Martin, ki je izjav»), da je po njegovem mnenju proračun osebnih izdutikov prevelik in da ima Dravska banovina v primeri z drugimi banovinumi nesorazmerno večji odstotek uredništva. Član banskega sveta g. dr. Ivan Sajovic je zahteval nekatera pojasnila glede osebnih izdatkov kmetijskega oddelka. Član banskega sveta g. dr. Roš Fran je priporočal štednjo pri osebnih izdatkih. Član bonskega sveta g. Lebinger Hinko je priporočal, naj se število praznih in novih mest reducira na polovico. Zavzel se pa je za to, da se zasedejo vsa mesta s rezki h kmetijskih referentov. Član banskega sveta g. Robič Srečko je izrazil željo, da bi se poleg sreskih in kmetijskih referentov nastavili še specijelno izobraženi kmetijski strokovni referenti. Član banskega sveta se je pridružil predlogu g. Robiču ter prosil za nastavitev hmeljarskega strokovnjaka. Nu vsa ta izvajanja je pojasnil g. ban, da je uvedba novih uradniških mest posebno v kmetijskem in tehničnem oddelku potrebna iz razloga, ker morajo ti uradniki stalno sodelovati z ljudstvom in vršiti svoje posle zunaj med narodom in da štednja ni na mestu ta.m, kjer so izdatki potrebni. G. jjomočnik bana dr. Pirkmajer je najprej reagiral na izvajanja člana g. Steblovnika ter na podlagi avtentičnih podatkov dokazal, dn ima dravska banovina v primeri z drugimi banovinami sorazmerno malo število uredništva. Glede specializacije kmetijskih referentov je poudarja! g. pomočnik bana, da ta način ureditve ni našel mesta v zakonu o pospeševanju kmetijstva, ker je treba v skladu z našimi kmetijskimi prilikami pospeševati vse panoge kmetijstva, ki se druga drugo izpopolnjujejo. Speoi-jalna kmetijska pospeševalno služba se votli iz banske uprave in od te se tndi vodijo strokovna predavanja, zaradi česar zadostujejo pri srezili referenti s splošno kmetijsko naobrazbo. G. pomočnik bnna je opozoril lia ogromen obseg poslov (dnevno prihaja na bansko upravo približno 1.500 spisov) in živo i niči jati vo. ki st; izražava v raznih predlogih občin in raznih cestnih odborov nu ban. upravo, katerih reševanje pa je odvisno od uradniškega aparata. Opozoril je nadalje na ogromen porast tehnične službe v banski upravi, ki bi sama zahtevala še daljnje povečanje osebja, ako se ne najde način, jxi katerem se bodo vsaj posli tehnično-koinercijel-nega značaja prenesli na nameravano posebno ustanovo za gradbene posle. Izvajanja g. banu in g. pomočniku bana so vzeli člani banskega sveta odobruje na znanje. Nato se je razpravljalo o stvarnih izdatkih za centralni urad. Na predlog g. dr. Koritnikn Bogdana je odredil g. ban, da se ne razpravlja o posameznih pozicijah, temveč o celi partiji. Člana banskega sveta tir. Obersnel Maks in g. Lebinger Hinko sta prosila pojasnila glede pozicije 4. »Izdajanje in založništvo Službenega lista«. Referent g. Božič je pojasnil, du je ta znesek namenjen za plačljive službene uradne razglase in objave v službenem delu »Službenega lista«. G. Imin je izjavil, da bo to postavko, ako liodo to dopustile dejanske razmere, znižal. Glede postavk za reprezentacijo, za, naci-joiuil.no prosveto i« za izdatke po pravilniku z dne 2. dec. 1929. je izjavil član lian. sveta g. Ste-blovnik, da so ti zneski preveliki. G. ban je pojasnil, tla so te jx>stavke nasproti tekočemu proračunu že itak v izdatni meri znižane, tla se bodo ti zneski uporabili res samo za stvarne potrebe in tla so potrebne iz državnih in narodnih oz i rov. Tomu sta sc pridružila člana banskega sveta g. dr. Juvan Alojz in dr. Senčar Matej, ki sta poudarjala, da se je treba izogibati malenkostnemu stališču in da je treba omogočiti s potrebnimi sredstvi ban. upravi, tla bo kos svoji veliki nalogi. Ljubljana, 21. jan. AA. Banski svet je danes pod predsedstvom g. bana dr. Marušiča od 9 do 1 in od 16 tlo 19 in pol nadaljeval razpravo o proračunu. Na dnevnem redu je bil proračun kmetijskega oddelka in sicer o naslednjih pozicijah: kmetijska izobrazba, |ioljcdelstvo in hmeljarstvo, živinoreja, vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, zadružništvo in kmetijske organizacije, dotacije za ban. kmetijske zavode, veterinarstvo in šumarstvo. Razprava o proračunu kmetijskega oddelka je bila danes končuna. Prihodnja seja jutri ob 9 dopoldne. Germanstvo v vlogi sodnika Nemčija obdolzule Poljsko „nasilstev" proti nemški manjšini Ženeva, 21. januarja, kk. Danes se je na seji Sveta Društva narodov razpravljalo o nemški pritožbi radi postopanja Polivke pri volitvah. Nomš'*» zunanji minister dr. Curtius je navajal, da je nemška vlada, ne da bi šele čakala na kako pritožbo manjšine, vložila pritožbo na Svet Društva narodov radi velikega pomena dogodkov v gornji Šleziji, na Poznanjskem in v poljskem koridorju, ki nadkriljujejo vse prejšnje trpljenje Nemcev. Dr. Curtius ee strinja s tem, kar ugovarja poljska vlada, namreč, da zadeva manjšine ne sme imeti značaja spora med dvema državama, temveč da je to stvar Društva narodov. Svet Društva narodov naj stvar preišče brez ozira na zahteve države, ki zahteva to preiskavo. Vsaka oblast je upravičena, ravnati po lastnem prepričanju in po lastni odgovornosti, vendar radi molčanja ostalih drŽav, udeleženih pri Svetu Društva narodov, ni bila tudi Nemčija prisiljena molčati. Če pa dela Nemčija kot članica Sveta Društva narodov, ne misli pri tem na to, da bi tajila močne notranje vezi z onimi, ki živijo onstran mej pod tujo suvercnos jo. Kljub ogromni razburjenosti nemške javnosti je nemška vlada postopala popolnoma v smislu obstoječih manjšinskih pogodb, ko se je pritožila pri Svetu Društva narodov, in poljski ugovori ne morejo omajati nobenega argumenta njenih pritožb. Nasilstva proti nemški manjšini se vrstijo od vsakršnih sredstev telesnega ogrožanja do uničevanja imetja in vsakovrstnega moraličnega pritiska. Poljska policija je dovolila storiti vse, ce'o sama je napadala manjšino. Posebno karakteristična je sistematična akcija gotovih poljskih zvez. posebno neke poljske vstaške zveze, ki ima 40.000 članov, napol vojaško organiziranih. Dokazano je, da obstojajo ozki stiki zveze z vojaškimi oblastmi. Volivne metode poljskih oblasti tudi dokazujejo, da je bilo naročeno, naj se ovira Nemcem izvrševanje volitve z vsemi sredstvi, da ne bi mogli Nemci volili svojih voditeljev Volivne komisije so bile pristranske in sestavljene skoro brez zastopnikov nemške manjšine, dasi znaša nemško prebivalstvo v gornji šleziji skoro 35%. S tem. da se je propagiralo javno oddajanje glasov, se je hotelo prestrašiti zastopnike manjšin. Argumentacija poljske vlade, da se pri volitvah nemški manjšini ni godilo slabše, kakor drugim skupinam opozicije, je popolnoma zgrešena. Kakšne metode sma- tra poljska vlada za pravilne nasproti svoji opoziciji, je njena stvar. Nemčija teh notranjih razmer Poljske noče spravljati pred mednarodni Го-rum. Drugačna pa je stvar glede ostalih manjšin, kakor n. pr. glede ukrajinske manjšine, če se ix>-trdijo vznemirljive vesti o nasilnostih, ki so se godile tudi napram Ukrajincem. Če se te veeti potrdijo, se bo moral Svet Društva narodov baviti tudi s temi deigodki. Nemci v gornji Šleziji pa imajo posebne zapisane pravice, ki se ne smejo kršiti s tem, da bi se poljubno zniževali nivo pravnega reda. Sedaj je treba preiskati, ali so se te pravice kršile, najsi bo na Poljskem katerikoli režim. Še resnejše pa je bilo ogrožanje svobodnih volitev za Nemce na Poznanjskem in v poljskem koridorju. Poljska vlada je skušala prevrniti odgovornost za te dogodke na postopanje s Poljaki v Nemčiji, na nespremenjeno postopanje vseh dosedanjih nemških vlad in vsega nemškega naroda glede poljskih vprašanj. Dr. Curtius je poudarjal, da Nemčija ne misli na to, da bi svoje cilje glede vzhodnih mej zasledovala drugače kakor potoni pogodb. Že sam ta razlog ne more dali nobenjgn povoda ali pretveze za zatiranje nemške manjšine. Poljske oblasti so izkoristile narodne strasti m podpihovale obstoječe nespornzuniljenje. Popolnoma neutemeljen je poljski ugovor, da bi zatiranje poljske manjšine v Nemčiji moglo biti povod za represalije na Poljskem. Kjerkoli trdi poljska vlada, da so nemške oblasti napravile pogreško v narodnem oziru, se Nemčija nima bati primerjanja, da bi bila poljska manjšina v Nemčiji na slabšem kakor nemška na Poljskem. Končno je predlagal dr. Curtius, naj Svet Društva narodov preišče odredbe poljske vlade, ali bo res sodno zasledovala vse primere kazenskopravnih prestopkov in ali bo izpolnila vse formalnosti pri onih deliktih, ki jih ima zasledovati na predlog privatnikov, ter aL bo uvedla disciplinarno postopanje proti onim poljskim uradnikom, ki so kršili svojo dolžnost. Slovanstvo ima čisto vest Nu govor dr. Curtiusa je odgovoril poljski zunanji minister Zaleski sledeče: Ponovne zahteve nemškega ministra Treviranusa za revizijo vzhodnih mej so glavni vzrok za razmere, ki jih graja dr. Curtius. Vsakokrat, kadar nastane onkraj mej v Nemčiji pokret, da se gornja Šlezija vrne Nemčiji, nastane med poljskim prebivalstvom gornje Šlezije naravno veliko razburjenje. Dr. Curtius izjavlja, da Nemčija te povrnitve ne zahteva drugače kakor z mirnimi sredstvi. Tega tudi ne potrebuje reči, ker je vprašanje integritete Poljske izven vsake debate. Njegove izjave pa gredo samo za tem, da zastrupijo vprašanje manjšin. V tem primeru pa bi bilo treba varovati nemško manjšino pred njinimi lastnimi branitelji. Zaleski je navajal več primerov, da dokaže, da je poljska manjšina v nemški Gornji Šleziji mnogo na slabšem kakor nemška manjšina na Poljskem. Poljska vladu ne taji, da je prišlo med volitvami do raznih incidentov. Zaleski je predložil materija!, da je bilo v Gornji Šleziji le malo incidentov in da so poljske oblasti tudi pri lahkih primerih vedno nastopale. Volitve so bile strastne zato, ker je šlo za boj med pristaši revizije poljske ustave in njihovimi nasprotniki, ne pa za boj med Poljaki in Nemci. Tudi pri volitvah v Nemčiji se niso čula samo prijateljska zatrjevanja 0 terorju na Poljskem ne more bili nobenega govora, sicer bi moral Svet Društva narodov, ki je poklican, da vzdržuje mir nu vsem svetu, postati vaški mirovni sodnik. Končno je priznal Zaleski, da je bil patriotizem poljske vstaške organizacije morda nekoliko prevroč, opozoril pa je dr. Curtiusa na nemški Stahl-helm. Če je že šlezijski vojvoda častni predsednik poljskih vstašev, je tudi predsednik nemške republike častni predsednik Stahlholma, ne da bi bii odgovoren za izgrede Stnhlhelma. Poljska vlada ne bo trpela, da bi si privatna organizacija prisvajala pravice, katere pristojajo samo oblastim. Poljska vlada obžaluje dogodke in si prizadeva, doseči mirno sodelovanje med vsemi prebivalci Poljske, najsi bodo kateregakoli naroda, plemena ali vere. Poljska vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo omogočila sodelovanje nemške manjšine s poljsko večino. Nečuven napad na goriškega nadškofa Trst, 21. jan. Današnji ^Piccolo očividno v dogovoru z vladajočim sistemom in v pospešitev njegovih namer uporablja otvoritveni govor višjega državnega tajnika Julijske pokrajine, Mandruz-zato, za napad na slovensko duhovščino in njenega najvišjega predstojnika, kakršnega kljub brezobzirnosti fašističnega režima do danes še nismo brali. Imenovani list pravi, da je »govor visokega dostojanstvenika, ki je vrhtega goreč katoličan v smislu najčistejših tradicij rimske cerkve, odkril vso protidržavno in protiitalijansko miselnost tako slovanske duhovščine kakor goriškega metropolita. Katoliška Cerkev v Julijski Krajini ni rimska, ampak slovanska. Njena naloga se uporablja izključno v obrambo neke slovanske kulture, proti kateri govorita tako zgodovina kakor dobri okus. Proti-italijanska miselnost gotovih prelatov je vrgla s sebe celo dosedanjo krinko oolitičnega nadstran- karstva in se najvišja cerkvena oblast v Gorici obnaša tako kakor bi se obnašala v Ljubljani. V kraških cerkvah se moli Bog v najgršem izmed vseh jezikov, kakor da bi bila latinščina, ponos rimske cerkve, bogoskrunstvo. Nadškof ničesar ne stori, da bi se vzgajal italijanski duhovniški naraščaj. Italijan se v primorskih cerkvah čuti popolnoma tujega, niti mentaliteta niti obleka duhovnika ga ne spominja, da se nahaja v katoliški, apostolski in rimski cerkvi. Ce je ovčica italijanska, se pastir zanjo sploh ne zmeni. Ni enega samega slučaja, tla bi se bil najvišji cerkveni pastir Julijske Krajine kdaj postavil na stran italijanske oblasti v svrho koristne politične in verske kola-boracije, kakor svojčas v Avstriji. 'Evidentno je,« vzklika na koncu tržaški dnevnik, >da se tak položaj ne more nadaljevati! Dr. Bauer - 20 let zagr. nadškof Zagreb, 21. jan. ž. 29. januarja bo zagrebški nadškof dr. Bauer praznoval 20 letnico posvetitve za zagrebškega nadškofa. Dr. Ahčin pri predsedniku vlade Belgrad, 21. jan. I. Predsednik vlade gene ral Peter Živkovič je danes popoldne sprejel glavnega urednika »Slovenca», g. dr. Ivana Ahčina, ki je ostal s predsednikom vlade nad pol ure v raz govoru. Osebne vesti Belgrad, 21. jan. AA. S sklepom ministr, za trgovino in industrijo je odrejen za komisarja industrijske zbornice v Belgradu Dragiša Stojadi-novič, načelnik oddelka, namesto g. Saviča, načelnika v pokoju. Dunajska vremenska napoved. V splošnem ji pričakovati, da bo dosedanje milo vreme trajalo šedalje. V severnih Alpah bo večinoma jasno, drugod pa večinoma oblačno in verjetno padavine. V nižinah megla. Iz domovine Dragocene starine Zagreb, 21 jan. ž. 14. decembra 1930 je bila dražba siarin barona tlardtla v Turnu pri Velenju. Med starinami so vrata grobnice stare zagrebške stolnice, ki so bila prodana ob priliki njene restavracije. Ta vrata je hotel kupiti ljubljanski muzej. Ker se zanje zanima upravitelj zagrebškega muzeja, je ta vrata ljubijnnskl muzej odstopil zagrebški občini, ki jih je kupila za 12.000 Din. Za trgovce Belgrad, 21. jan. AA. Zavod za pospeševanje funanje trgovine sporoča, da Je izšla v tisku trot4 številka trgovinske-intormativne službe, ki piinaša vse podatke o Oičiji. Izvažan'e tobaka Belgrad, 21. jan. A A. MadJarsko vlada Jo dovolila, da se pošiljke tobaka v zaprtih tovorih lahko pošiljajo skozi Madjarsko, če se zaprosi za dovoljenje. PosoMa Državne hip. banSe Belgrad, 21. jan. AA. Državna hipotekama banka je obvestila vse gospodarske organizacije, dn je sklenila dajati na državne bone na enoleten rok posojila v znesku 90% njihove vrednosti. Istotako je obvestila gospodarske organizacije, da bo dajala posojila na njene lastne zadolžnice vseh emisij, tudi ameriškega posojila iz leta 1927. v znesku 80% njihove borzne vrednosti. Lombard bo znašal 7% letno. Po'asni'o $en. ?et. ravnateVsiva Belgrad, 21. jan. AA. Ker so zadnje dneve nastale motnje v železniškem prometu na progi Belgrad—Sitbotica, Gjevgjelija—Belgrad in Subo-tica Belsrad in zamude mednarodnih vlakov, je izdala generalna direkciia državnih železnic tole pojasnilo: Mednarodna vlaka 201 in 211 na progi Subotica—Belgrad, mednarodna vlaka 703 in lOii na progi Gjevgjelija—Belgrad in OS na progi Ca-ribrod—Belgrad pridejo že iz inozemstva z zamudo na naše postaje v Subotici, Gjevgjeliji in Corl-brodu. Zato imajo naši potniški vlaki zamude bodisi zaradi tega. ker hočejo ohraniti zvezo, bodisi zaradi čakanja na mednnrodne vlake, ki imajo prednost pred ostalimi vlaki. Vodooravni daviti Belgrad, 21. jan. AA. Na prošnjo ministrstva za zgradbe je oddelek za davke ministrstva financ dal naročila potoni razpisa vsem davčnim upravam, da vodopravne doprinose redno poberejo. Vodo-pravni doprinosi se morajo plačati v zvezi s sklepom St. 4475-30 in na osnovi Sniu Viscosa« s 150.000 franki letne nagrade vsakemu. Druga senzacija je izpoved nekega Pou-jonlasa, uradnika bivše Ou-stricove banke, ki je izjavil, da je Oustric osebno vr&il Špekulacije v korist takih gospodov, kakor so: bivši justični iu finančni minister Raoul Peret, bivši minister notranjih zadev Jean Durand, bivši poslanik v Rimu René Besnard, bivša državna tajnika Fal-coz in Jautier ter visok uradnik .Dette publique', gospod Cambier. Bolgarija Težavne gospodarske razmere. Sofija, 21. jan. ž. »Pladne« toži v zadnji številki o težavnih gospodarskih razmerah v Bolgariji. Vse javno in gospodarsko življenje je v težki gospodarski krizi, ki postaja vedno več'a in večja. Državne finance so pred bankrotom Korupcija in razsulo uničujeta politično življt nje. Nihče ne vidi izhoda iz strašnega stanja, na katerega je vrge' državo »Sgovoristicnk režim. Iiali'a Apostolski nuncij okraden Rim, 21. jaa. ž. »Giornnle d.Italiac poroča, da je snoči bil v stanovanju apostolskega nuncija v Rimu Borgontina Duce, ki stanuje v vatikon-skeni gradu, okradeu dragocen zlat kelih, ki jc bil darovan apostolskemu nunciju, ko je bil imenovan za vatikanskega zastopnika pri italijanski vladi. OroŽništvo Vatikana je izvršilo preiskavo, ki pa nI imela uspehe. 1000 lel zapora Palermo, 21. jan. i. Po večtedenski razprav) pred porotnim sodiščem se je končal takozvani mafijski proces proti 177 obtožencem. Porotniškc posvetovanje je trajalo 4 dni. Ves ta čas so porotniki bili skupaj s predsednikom sodišča in državnim tožilcem prisiljeni jesti in spati v porotu dvorani. Obsojenih je bilo 124 obtožencev od 3— 30 let. Vse kazni skupaj znesejo 1000 let. 53 ob tožencev je bilo oproščenih. Grčija Italijanska propaganda Atene, 21. jan. AA. Italijani nadaljujejo vse bolj in bolj s krepitvijo zvez z Grčijo. Tako bc letos spomladi v Atenah italijanski teden. V Atene pride veliko število italijanskih književnikov, novinarjev in umetnikov, ki bodo imeli vrsto predavanj in uredili umetniško razstavo. Duša te akcije je tukajšnji italijanski poslanik. Istočasno bo tudi v Rimu sličen grški teden. Belgija ril, da se je indijska konferenca vršila kljub nemirom v Indiji, kar nikakor ne pomenja slabosti angleških oblasti. Indijska konferenca je bila posledica obljube angleške kraljeve dvojice, podkralja in angleških državnikov, da bo Indiji postopoma priznana samouprava. Člani konference se vračajo v Indijo ne samo s političnimi predlogi, temveč tudi z uverjenjem. da Anglija priznava Indiji samoupravo in dn sc bavi edinole z vprašanjem, kako naj se uspešno doseže ta cilj. London, 2f. jnn. AA. Na kosilu na čnst Indijskim delegatom jc voditelj liberalne stranke Lloyd George naglasil. d« se vsa liberalno stranka strinja z izjavo lorda Reodinga o indijski ustavi. I.loyd George je tudi poudaril, da je prepričan, dn bo javno in.nciijc ]>o pol notna (кк>-brilo sklepe konference. Anlverpen zopet trdnjava Bruselj, 21. jan. A A. Odbor, ki mu predse' duje polkovnik Michelet, bo proučil ukrepe, ki so potrebni, da se obnove nekdanje utrdbe v Anwersu Nemčiia Francija ponuja posojilo Berlin, 21. jati. A A. V zadnjih dneh so st pojavile govorice o pogajanjih, ki se vrše mec' Nemčijo in Francijo o velikem francoskem posojilu za Nemčijo. LokaIanzeiger<- priobčuje te »rest; s pristavkom, da jih na pristojnem mestu ne de-mantirajo in da jc bil francoski denar v resnici ponuden Nemčiji. V vladi si niso še na jasnem ali bo treba plačati za to posojilo še politične koncesije. Bcrliner Tagcblatt« takisto objavlja te vesti in pristavlja, da se bo Nemčija poslužila mostu, ako ga Francija zgradi, še prej, kakor splošne mislijo. Proti vandalizma Viljema Berlin, 21. jan. AA. Po vesteh nizozemskih listov bodo ozemlje, kjer leži grod Doorn, preuredili v prirodni park. Zato bivši nemški cesar ne bo mogel več sekati dreves in odrejati razne izpremembe v nasadili. Zmaga zračne podjetnosti Nanking, 21. jan. AA. Zračno zvezo med F.v» ropo in Kitajsko bo organizirala nemška »Luft-hansa-!. »Zlati« procès Miinclien, 21. jan. A A. Proces proti izdelova-telju zlata vzbuja čedalje večje zanimanje javnosti. Obtoženec skuša postaviti v ospredje osebo gen. Ltidendorffa. V toku včerajšnje razprave je priznal da je prejel od članov studijske družbe, ki jo j« ustanovil, da prouči vprašanje izdelovanja zlata velike zneske. Člani te družbe so vplačali 700.00( mark. Poleg drugih prejemkov si je pridržal pc statutih 2 in pol odstotka te vsote. Člani 60 vplačevali svoje prispevke Ludendorffu in njegovim zastopnikom. Ko je bila družba razpuščena, je obtoženec prevzel dolgove, samo da bi onemogočil Ludendorffa, ker nato je ustanovil novo družbo in vložil pol milijona iz prve družbe. V novi družbi ni bilo več Ludendorffa. Snoči je Winston Churchill, bivši angleški znkladni minister, ostro kritiziral potek indijske konference. Poudaril je. da indijska копГс» renca ni predstavljala večine angleškega in indijskega javnega mnenja in da bo priznanje samouprave v Indiji povzročilo v tej deželi krvave boje in nemire ter uničilo vse, kar je Anglija storila v dobrobit milijonov Indijcev, ki «o nepolitični in žele živeti srečno, mirno in varno,.