• - :


Tl	■ ;;
m
jj'^j'Jvj1jni>
h jjl±)lüJÜZ
MIMI UMUJ
JJDJVOdVD /DlSJJd óMùJXUù OJ J DJ
vIDr: * IžNICA
Ielje
-* gg » %*.#“*	/fj
Zri j
... L# I
:
HEM 1
/ti/'Mm
j".


•s*
■ i
pB 81
ZAGORJE DANES IN JUTRI
UNION
Skupščina občine Zagorje ob Savi
Izvršni svet Skupščine občine Zagorje ob Savi
Ob 9. avgustu - prazniku občine Zagorje ob Savi, čestitava vsem občanom Zagorja in jim želiva čimlepši danes in jutri. Hkrati tudi vse vabiva, da se v čimvečjem številu udeležite prireditev v počastitev občinskega praznika.
Program prireditev
Sobota, 7. avgusta
ob 17.uri	rokometni popoldan ob 40 letnici Rokometnega kluba Zagorje
na igrišču Partizana
ob 20.uri
družabni večer z ansamblom IGOR in ZLATI ZVOKI ob in v delavskem domu
Nedelja, 8. avgust
ob 14.uri
nogometna tekma Občina : Podkum v Podkumu
ob 15.15uri	sprevod gasilcev
ob 15.30.uri slovesna prireditev ob občinskem prazniku in otvoritev gasilskega doma pred gasilskim domom v Podkumu
ob 20.uri
veselica z ansamblom LOJZETA SLAKA v Podkumu
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA:
Vladimir KOJNIK

PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE:
Matjaž SVAGA N
• UVODNIK •	1
Počitnice so zarezale tudi v naše uredništvo. Že prej smo se odločili, da bomo avgusta izdali le dve številki časopisa. Izšli bomo vsakih štirinajst dni. Torej naslednjo številko Zasavca pričakujte spet 19. avgusta, številka 29 pa bo izšla 2. septembra. Tako si boste lahko tudi vi, drage bralke in bralci, malce oddahnili. Jeseni pa bomo med vami spet v normalnem tempu.
V današnjem časopisu je precej prispevkov iz zagorske občine, kjer bodo v prihodnjih dneh

tudi nekaj zanimivosti za bolj poletno branje. Kaj bi vas mučili v teh vročih dneh, ko vsak išče primerno osvežitev. Poglejte na 23. stran. Morda imate prav vi pravo številko iz prejšnjega Zasavca in se boste lahko hladili z našo in Unionovo tekočo nagrado.
delničarjev. V izvajanju lastninske preosnove bo zagotovo razpisala še drugo emisijo delnic, brž ko bodo za to dozorele možnosti. Sestaviti bo treba tudi nov statut delniške družbe in zagotoviti vse, kar sodi v proces in uspešno dokončanje lastninske preosnove. Za Medijske Toplice d.d. je velikega
;^....
urn 1	Kosec koso brusi
EH)	Proračunske zdrahe
11	Črne gradnje
ifl	Zagorje danes in jutri
M	Dolga pot čez Atlantik
H	Underground scena v Fračjem Dolu
sa	U2 posebej za Zasavca iz Budimpešte
ff®	Po sledeh nekega sklepa
	Marko Tušek sega v nebo
Bil
) Kako so pripravljeni na novo solsko leto v zasavskih šolah?
X Graščina Potiorek - nekoč ponos
Zasa.ia.kai pa danes?
Med trboveljskimi izgnanci.
NASLOVNICA: AD Uro» Klemen FOTO: Tomo Brezovar
Z AS A VC I/dajaZasavc (.1.0.0., Cesia /mape 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantirli. Časopisni,s vet: Sandi Češko, Robert Halzur, Franci Kadunc, Branko Klančar. Janez Knez, Darka Lipičnik. Jože Ranzinger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Planinc Tehnični urednik: Urok Klemen. Uredniški odbor: Kaurma Gavmnovič, Denisa Huber. Barbara Kus,- Ivana Laharnar;
u.l..,, M a	!.. m .1:1 r n.. . .1: t>.............o .	.	m.,:..	c,,..... . v...i .. v. .. . v. ..c... .1 >1:1	1: . «•'«1:1:1 ..
l'olona Malovrh, Fa,k; Moljk, Tomi Pucelj, Roman Roz,na; Maja Sevi jak; Suzana S, vka. Stanc Šterbud, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: /., ..o e. Žago, g ob Sui, Prodaja in trženje: Peter Ravnikar. Tisk: Tika. Trbovlje. Naslov uredništva:
asop.s med proizvode mlorniat.vnc narave po IT loek, t.st. d, za katere se plačuje S odstotni davek od prometa proizvodov točenih rokopisov m lot ograji j ne vračamo. Brez dovoljenja; urednika ponatis člankov m dovoljen.
:	. V.	.	S::... .	~	'	___________________'_______________________________________
Ncnarocenrh rokopisov m lotogral, nc vrtamo. Brez dovoljen
KOLEDAR
DOGAJANJ
24.	j lilija - Delavci Cestnega podjetja v preteklih tednih urejujejo bankine na zasavski cesti. Precej metrov jih tudi asfaltirajo. Vmes pa zakrpajo še nekaj lukenj na ozki cesti med Trbovljami in Hrastnikom.
25.	julija - Na Sveti planini se zberejo Ančke, kosci in precej radovednežev. Bilo je veselo in prijetno - kot ponavadi na tem koncu Zasavja.
28.	jlllija - Z vodo je kljub nekaj dežja kritično predvsem v Zagorju. Le odločitev občinskih mož vzbuja upanje, da bodo ob plinifikaciji Zagorja uredili tudi mestni vodovod.
28.	julija - V državnem zboru Slovenije sprejmejo podaljšanje moratorija za črne gradnje v Sloveniji. Olajšanje tudi za nekatere zasavske črnograditelje.
29.	julija - Na Mrzlico odide osem osnovnošolcev v okviru projekta Uči se biti samostojen. Bivanje na Mrzlici je organiziral trboveljski klub DEZAM.
29.	jlllija - V Trbovljah sc sestane iniciativni odbor trboveljskih izgnancev v drugi svetovni vojni. Sklenejo, dabodo sklicali ustanovni zbor društva izgnancev točno na dan, ko je na jug krenil prvi transport - 6. avgusta.
30.	julija - Trboveljski poslanci po vseh peripetijah le sprejmejo občinski proračun. Gares? Predstavnik narodnih demokratov namreč po sprejemu pove, da klub sprejemu ne bodo umaknili ustavnega spora, zaradi po njegovem nepravilnega ponovnega postopkasprejema proračuna.
Marko Planinc
"Od tega vinca glava ne boli."
Foto: Jože Ranzinger jr.
UJÄQ3J00V
T O M I S L A V
LUŠI C
Pri devetnajstih letih končuje 2. letnik študija računalništva in informatike v Mariboru. V šolo je šel zgodaj, preskočil je razred. Včasih seje ukvarjal s plavanjem. Bilje obetajoč klubski plavalec pri plavalnem klubu Rudar. V svoji specialnosti - 200 metro v prsno seje uvrstil med prvih deset na lestvici vseh časov. Vendar je plavanje opustil, zaradi glasbe. Končal je osnovno glasbeno šolo. Poleg visokošolskega študija je vpisan tudi v 2. letnik srednje glasbene šole. Od leta 1988 se s prijateljem Simonom preizkušata v tehno glasbi. "On je imel računalnik, jaz pa sintesajzer. Združila sva tehniko in znanje in začela." To je trajalo do leta 1991, ko se je Tomi, kot ga kličejo, pridružil skupini Agenti LTD. Pravzaprav je bil eden od treh ustanoviteljev. Skupina se je v tem času preimenovala v Agent’s LTD. Tomi piše tekste. Njihova alter ali underground glasba sicer res še ni dobro znana, je pa kvalitetna. "Na živce mi gre marginalnost undergrounda. Če si na underground sceni, si lahko všeč folku, kot vsi ostali bendi", pravi. Tomi je na odru kot pevec skupine najbolj izpostavljen. Igrajo izključno lastno glasbo, za sabo imajo že kar nekaj koncertnih uspehov. "Lastnih skladb imamo dovolj za kaseto. Potrebno bo še nekaj koncertov širom Slovenije, in če nas bo publika dobro sprejela, jo bomo tudi izdali. Za začetek bo naša glasba na kompilacijski kaseti, skupaj z nekaterimi mariborskimi skupinami."
Tomi je glasbeno prisoten tudi na odrskih deskali. Dela glasbo za mariborski multimedijski projekt Poezija, drama, glasba. Konkretno na delu tega projekta, ki nosi ime Prišel je čas poslednje eklipse na poti do zvišane bolečine. Svojo bodočnost vidi v tem, da združi znanje pridobljeno s študijem in ljubezen do glasbe. Najbolj se zanima za vzorčenje zvoka, to je računalniška obdelava zvoka in sestavljanje programske opreme za takšno obdelavo. O Zasavju Tomi pravi: "Tuje veliko sposobnih ljudi, vendar mnogi, zaradi okolja v katerem živijo, nc pridejo do izraza."
Jure Nagode
7pmi
Na Dolu pri Hrastniku počitniške dni mladim Dolanom, ki so doma v blokih, krajšatudi kavka. Tako so jo udomačili, dajim prileti celo na roko. Vsak dan se igrajo z njo.
Foto: Branko Klančar
Z vodo spet kritično
Samo prejšnji mesec so z gasilsko cisterno pripeljali v ogrožene kraje zagorske občine nad 340 kubičnih metrov pitne vode. Povsod tam, kjer se oskrbujejo z vodo iz vodnjakov oziroma vodovodov, so izviri presahnili. Malce bolje se godi kmetom, ki dobivajo vodo iz nadstrešnice. S cisterno zdaj še posebej oskrbujejo Šentlambert, kjer sta dve vasi ostali brez vode. Vsak dan jo vozijo tako v Ravensko vas kot v številne druge višje ležeče kraje. Na srečo vodo ne točijo iz mestnega vodovoda, marveč v Šklendrovcu; v nasprotnem primeru bi zagorski mestni vodovod že kazal obisti.
Tudi Zagorjanom se obetajo omejitve porabe te vsakdanje potrebščine, saj izviri presihajo. Pritok že znaša manj kot 37 sekundnih litrov. Še vedno se pozna, da porabniki ne upoštevajo prepovedi zalivanja vrtov in pranja osebnih vozil. Če kmalu ne bo deževalo, bo sledila nova redukcija, tokrat z zapiranjem vode, zlasti ponoči.
Dnevne redukcije se utegnejo
pojaviti že ta teden med 11. in 14 uro, kar bo prizadelo številne potrošnike. Zato raje varčuj mo z vodo in upoštevajmo navodila javnega podjetja Komunala, kot da bomo neke noči ali čez dan ostali brez pitne vode.
M.V.
Izgnanci
Na terasi trgovine Montekukuli se je sestal iniciativni odbor trboveljskih izgnancev v drugi svetovni vojni. Dogovarjali so se o ustanovitvi krajevne organizacije izgnancev občine Trbovlje. Ustanovni zbor bo v petek, 6. avgusta ob 10.00 uri v predavalnici DD Trbovlje. Iniciativni odbor vabi na ustanovni zbor vse izgnance iz občine Trbovlje, ki zaradi nepopolne evidence niso dobili vabila oziroma niso bili obveščeni na kakšen drug način. Poleg ustanovnega zbora bodo trboveljski izgnanci pripravili tudi manjšo razstavo predmetov povezanih z njihovo izselitvijo med drugo svetovno vojno. Datum 6. avgust ni naključen, saj je na ta dan leta 1941 na jug krenil prvi transport zasavskih izgnancev. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v Trbovljah še vsaj
S.O.S. zagorske knjižnice
Čc dijak ali študent nimata na voljo v pravem času študijskih knjig, se jima slabo piše. Bolj dijaku, kajti vprašanje lahko vsak čas, študent ima vsaj možnost preložiti izpit, pa še to ne vedno. Kar dosti šolarjev in študentov je med drugim vezanih na izposojo nekaterih učnih knjig ali storkovne literature v knjižnicah. V zagorski knjižnici Mileta Klopčiča vsak dan ustrežejo številnim mladim z izposojo strokovnega čtiva, kolikor ga pač imajo ali ga utegnejo kupiti. Žal postaja to prav tako iz dneva v dan težje. V oddelčni knjižnici v Kisovcu ne morejo več izsposojati teh vrst čtiva interesentom, ker ga nimajo dovolj; vsi mladi Kisovčani bodo morali po strokovne knjige v matično knjižnico. Vendar ni zagotovo, da jih bodo lahko dobili. Knjižnica v zadnjem času kupi največ dve strokovni knjigi, ki izidejo pri tej ali oni založbi. Starejše knjige bodo kmalu odslužile. Se dva, največ tri leta in v star papir bodo šle številne nepogrešljive strokovne knjige, kar pomeni, da bodo dijaki in študentje ostali praznih rok.
Kaj storiti? Nič drugega kot omogočiti knjižnici redne nakupe čim več učnih knjig oziroma strokovne literature, da bi ta ustanova lahko opravljala svoje pomembno poslanstvo. To je edini izhod ali pa- o tem niti ne bi smeli premišljati - počasi, a zanesljivo zapirati oddelek strokovnega čtiva. Katera občinska knjižnica na slovenskem si lahko to privošči? Prav nobena, tudi zagorska ne. Do konca preteklega polletja je bilo med približno štiristo kupljenimi knjigami zelo malo strokovnih. Ni denarja. Že lani jih niso niti približno kupili toliko, kot bi jih morali. Da bi knjižnica dosegla predpisane normative, bi morali že v prvem polletju uvrstiti na police tisoč sedemsto novih izvodov in med njimi kar lepo število strokovnih, pa jih niso. Ali jih bodo utegnili v prihodnje?
M.V.
800 ljudi, ki so bili med vojno transportirani na jug, predvsem v Srbijo.
J.N.
Samostojne
Izlake
Na seji krajevnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Izlake, ki je bila 16. julija, so se predstavniki izlaške SKD zavzeli, da naj Izlake postanejo samostojna občina. Sklenili so tudi, da bodo v septembru organizirali okroglo mizo na temo Občinska samouprava in zaščita zelenih površin. To naj bi pripomoglo k večji skrbi za zelenice v središču izlak.
J.R.
Nočno kopanje na Izlakah
V toplih poletnih nočeh si v Medijskih Toplicah lahko privoščite nočno kopanje v odprtih bazenih. Lahko se namakate vsak dan od osmih do enajstih zvečer v kateremkoli novih bazenov. Le ob sobotah in nedeljah nočno plavanje ni mogoče. In cena? 400 tolarjev, toliko kot plačate za ves dan kopanja v tem osrednjem rekreacijskem središču. Prve večere se nočnega plavanja ni poslužilo veliko ljudi, menijo, da se jih bo čedalje več, zlasti tisti, ki radi v miru plavajo kakšno urico.
M.V.

n
mi ISipilii® ilisllM

mm
Sirclia gradiča ohnovlj ena
Vsi se še dobro spominjamo žalostnega trenutka, ko jev zgodnjih popoldanskih urah 2. aprila letos zagorelo ostrešje najstarejše hiše v Trbovljah - Arzenškove hiše. Sedaj je mestna protokolarna hiša, imenovana tudi Gradič, in je v lasti občine Trbovlje. Spodnji, obvarovani del zgradbe so gasilci in nekateri požrtvovalni občani iz soseščine začasno prekrili s plastično folijo, da bi ga zaščitili pred padavinami in nadaljnim uničevanjem. Pristojni so sc dogovorili, da bodo ostrešje obnovili po načrtih arhitekta Jurija Kolenca. To delo so v juliju opravili tesarji SGP Zasavje. Poskrbeli so za dobavo kritine - škodclj in položitev, tako da izgloda streha tako kot pred požarom. Računajo, da bo objekt v celoti dokončan do septembra letos, ko naj bi znova zaživel. V gornjem delu in na terasi naj bi se odvijalo družabno življenje ob dobri gostinski ponudbi, v stilu laškega gradu Tabor. Morda bi sčasoma lahko pripravili program za prikaz oživitve gradiča s predstavitvijo funkcije, ki jo je imel daleč v preteklosti, ko je bil lovski gradič laške gospode. Spodnji, kletni del zgradbe pa bo še nadalje namenjen poročnim obredom.
Tine Lenarčič Foto (po požaru): Branko Klančar
Ekološka pot Zasavje
Še ni dolgo tega, ko smo pisali o odprtju Ekološke poti Zasavje, ki poteka od začetne točke pri železniški postaji v Hrastniku - gostišča Logar, preko Račkovcga hriba, Praprotnega, Rctja do Gimnazijc-Ekonomskc šole Trbovlje. Uredili in zaznamovali so jo dijaki Gimnazije-Ekonomske šole Trbovlje. Pripravili so tudi brošuro z opisom poti in jo poimenovali Ekološka pot Zasavje. Ta je na voljo tudi v knjigami Brede Lapornik (Svet knjige) v Trbovljah.
Sramotni steber
Po cesti na Zgornj i Prhovcc smo se peljali kmalu zatem, ko je bila narejena. Graditelji so morali "obvladati kar precejšnjo strmino in že takrat so malce bolj poučeni zatrjevali, da bo vzdrževanje tega odseka precej drago. Kot v vsaki takšni akciji, je tudi v tej sodelovalo več ljudi, zlasti domačinov, izlaška KS, menda tudi vikendaši, in še kdo. Z združenimi močmi so uspešno končali ta zahtevni podvig.
Kmalu po dograditvi so sc uresničilamnenja posameznih poznavalcev, da trasa ceste ni bila najbolj posrečeno izbrana, da odseka niso uredili tako, kot bi bilo treba in kar je najpomembnejše: ceste niso začeli vzdrževati takoj po začetnem uporabljanju. Vsak izdatnejši nalivje na številnih
mestih izdolbel tolikšne kanale in luknje, da so imeli vozniki jeklenih konjičev velike težave, da niso obtičali v lej ali oni zagozdi. Tako je še danes. Sliši se, daje cesta sprla tamkajšnje ljudi v tolikšni meri, kot se za spodobne sosede ne spodobi. Nekateri med njimi se jezijo tudi na lastnike vikendov, češ da so ti največji porabniki ali uporabniki tega cestnega odseka, vendar pa njihovi prispevki niso bili niti približno tolikšni. In tako se je začela tista prastara o jari kači in steklem polžu. Cesta je čedalje bolj nevarna za javen prevoz; po njej se vrstijo globoke luknje in kanali, udrtine in še kaj. Če se kmalu ne bodo lotili izdatnejših posegov, bo cesta kmalu ob svoje

a
jeH^iCe»
Pravljica tedna
Ob zagorskem občinskem prazniku smo pripravili pravljico za vse, ki so že pozabili, kako lepe so lahko pravljice.
Opremili smo jo s slikovnim gradivom, saj narod naš dokaze hrani. Vedno in povsod. Zahvaljujemo se za pomoč tajnim arhivom naših fotografov (T.B., B.K., J.R.), ki so velikodušno odstopili material za objavo.
Čeprav je šlo zagorskemu županu Matjažu Svagami -Čižeku pozimi še bolj na otročje...
... in je šef zagorske SDP	... sta dobra hrana...
Tomo Garantini - Lekarnar spomladi premišljal na prestop k SKD,...
... in pijača naredila svoje. PADLA JE ODLOČITEV!
Čestitke so bile res vroče in takojšnje.
Glavi zagorskih SDP in LDS bosta odslej "pod isto kapo".
Predsedniku zagorskega IS, Vladu Kojniku-Električarju pa sta zagrozila, da ga bodo odnesli z Občine,...
«
Za odločitev sta takoj prejela iskrene čestitke številnih oboževalk.
... če bo le-ta prišla na boben.
Režun v Bonnu
Ob gostovanju trboveljskih godbenikov na Nizozemskem smo v Bonnu srečali tudi bivšega zagorskega župana Janeza Režuna. V imenu slovenskega veleposlaništva je sprejel godbenike na poti v Kerkrade in jim zaželel uspešen nastop. Prišel Jih je tudi bodrit na Nizozemsko. Kot ponavadi je Janez Režun tudi tokrat odgovoril na nekaj vprašanj za Zasavca.
"Delam kot ekonomski svetovalec na veleposlaništvu v Bonnu. To je odgovorno delo. saj je Nemčija naš naj večji ekonomski partner. Kadrovsko je veleposlaništvo zasedeno bolj skromno, tako da nam res ne manjka dela," je dejal Janez Režim. Ali še posebej pomaga zasavskim firmam, če že izhaja iz našega prostora, je bilo naše naslednje vprašanje. "Delo ekonomskega svetovalca na veleposlaništvu ni delo trgovskega potnika. Izvajati bi morali državno ekonomsko politiko, skrbeti za povezavo z evropsko skupnostjo, za višje oblike kapitalskega povezovanja itn. Ker pa gospodarske zbornice tu nimajo zastopstva, opravljamo tudi zelo pragmatično delo. Odgovarjamo na povpraševanja, ki prihajajo na naše veleposlaništvo. Seveda s ponudbami seznanjam tudi zasavske firme, še posebej tiste, kijih dobro poznam."
Režun dogajanja v Zasavju še vedno spremlja. "Ne moreš se otresti svojega dela v preteklosti. Kakorkoli si delal, si delal z veseljem, za ljudi. Tako ti ni vseeno, kaj se tam dogaja,” je povedal naš sogovornik. Z njim smo se pogovarjali prav tisti dan, koso ot votili nov kompleks v Medijskih Toplicah. Režun seje tega takoj spomnil in dejal: "Vsem, ki so pripomogli k temu, da so se Medijske Toplice razširile, veljajo iskrene čestitke. To je še en dokaz, da ni bistven denar, ampak cilji, ideje in volja, denar se že najde. Prav tu imamo velike možnosti. Le ciljev manjka in ljudi, ki bi cilje našli in se združili okrog njih."
Tekst in foto: Marko Planinc
Otroci na Mrzlici
V okviru projekta "Uči se biti samostojen" je od 29. do 31. julija na Mrzlici prebivalo in se "učilo" osem osnovnošolcev iz Trbovelj. Projekt je bil sprva namenjen invalidni mladini, da hi jo naučili vsaj delne samostojnosti. Vendar je bilo prijav premalo, zato so k sodelovanju povabili učence iz OŠ Franc Vresk v Trbovljah s prilagojenim programom.
Skupinsko delo seje začelo v sredini junija. Poteka ob sredah in petkih v prostorih, ki jih je odstopila SDP Trbovlje, vodita pa ga Andreja Kuibus, ki je tudi vodja projekta "Uči se biti samostojen” in Romana Benko, študentka delovne terapije. Zaenkrat jim je republika namenila denarja za eno leto delovanja. Obljubili sta ga tudi Občina Trbovlje in trboveljska SDP, vendar do nakazila še ni prišlo, zaradi blokiranega Uboveljskega proračuna. Denar so skušali dobiti tudi pri trboveljskih podjetjih, vendar jih zaradi slabega gospodarskega položaja ni uspelo.
Andreja Kurbus je povedala, da so se otroci na Mrzlici učili streljanja z lokom, postavljali so šotor, pekli jabolčni zavitek, nabirali rože za herbarij, barvali majice, oblikovali okraske in nakit iz umetne mase. Tudi družabnih iger ni manjkalo. Tri dni na Mrzlici so izkoristili do zadnje minute. Pri izvedbi posameznih tematskih dejavnostih soji poleg vodje kluba DEZAM, Iztoka Staniča, pomagali še zunanji strokovni sodelavci. Za izdelovanje okraskov iz umetne mase sta poskrbela Bojan in Severina Š pregar. Kiti Vinje učila otroke ritmike in igranja na razne inštrumente, biologinja Irena Štusej je z otroki nabirala rože za herbarij itd.
Letovanje na Mrzlici so zaključili v soboto z modno revijo pobarvanih oblačil in okraskov ter z raznimi tekmovanji in igrami. Za vse otroke je bilo letovanje na Mrzlici brezplačno.
J.R.jr
Dole in praznik
Z ndprtjfiii „-.füllinni, lokalnit ,,,l, Dul, - Snpnlu mi [miniti 3. juliju proslavili krajevni praznik. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Dole. Žcsknraj tradicionalno je sodelovanje /. MPZ Polšnik, kije poleg slovenske himne zapel nekaj narodnih pesmi. O že četrtem samoprispevku in o rezultatih dela, je govoril predsednik sveta KS Branko Javoršek. IVedsednik Skupščine občine Litija Mirko Kaplja sc je zahvalil vsem posameznikom, ki so se trudili narediti kraj za enega najlepših v litijski občini. Folklorna skupina javorje jez gorenjskimi plesi pripomogla k svečanosti trenutka, ko je župan prerezal trak. Po novi cesti pa sta prva zapeljala kocijaža, ki ju je spremljal prešeren zvok harmonike.
Jožica Vrtačnik
■ ■ ■ ■■■■■■■■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■
7/EAvn
šr-jr ^/j -i/ fj :<22rfj j/fl
n
Vse Ane, Ančke, Anice, Anite, Anje... obhajajo god 26. julija. Ime je pogosto in slavljenk veliko. Tudi Ana, zavetnica cerkve na Sv. Planini, doživi tega dne čaščenje številnih zasavskih vernikov. Zbrani v cerkvi na Planini molijo in prosijo sv. Ano pomoči in božje milosti. Vendar to ni le verski obred - tega dne se na Planini srečajo domačini, okoliški vaščani, mestni ljudje, planinci, Zasavčani in Savinjčani. Vsako leto na Planino zanese pot tudi mnoge naše izseljence, ki so tačas na dopustu. Kot v tihem dogovoru vsi vedo, da bodo pri cerkvi spet srečali svoje znance, sorodnike in prijatelje. Kdo ve, morda pa za ta zmenek poskrbi sv. Ana?... Že leta in leta je tako. Maša, nedeljsko kosilo, kozareč domačega in klepet na lesenih klopeh.
Vendar seje v la klepet letos prikradlo čudno vprašanje: "Le kaj pomeni lista lesena kosa tam doli z napisom - Tekmovanje koscev?" Pa so nekateri, tisti najbolj radovedni, preverili - in ni jim bilo žal.
Pot je vodila navzdol med travniki, vroče sonce je stalo navpično. Bolj, ko so sc bližali stari šoli pod Planino, lažje so bile noge in glasba vse bolj razpoznavna. Na dvorišču šole je mrgolelo. Ljudje v belih majicah, člani prosvetnega društva Sv. Planina, so hiteli z zadnjimi pripravami tekmovanja koscev. Ob zapisnikarski mizi so zbirali prijave, člani žirije in sodniki so premlevali pravila, štarlerji so preverjali svoje štoparice. Medtem, ko je že prijetno dišalo po pečenem mesu, so natakarice stregle prvim gostom. Vse vcčjihje bilo. Nekateri so posedli in polegli v breg, drugi so postavljali mize in klopi - le kdo bi pričakoval tolikšen obisk! Polne roke dela so imeli tudi fantje spodaj ob parkirišču. Avtomobili so se množili, saj je lesena kosa ob cesti Klek - Čebine marsikoga prepričala, da je zavil desno. Toda na prizorišču so sc jekleni konjički morali umaknili pravim konjem.
Po cesti je pripeljala konjska vprega s furmanom, okrašena s cvetjem in trakovi. Okrog nje so se nagnetli otroci in fotoaparati so škljocali. S travniškim cvetjem so dekleta okitila še kosce. Pripele so štirinajst šopkov in najstarejši tekmovalec z 72 leti sc je urno povzpel na voz. Za njim pa še vsi ostali, s kosami v rokah in brusi za pasom. Konji so potegnili, zapeli sta harmoniki, gledalci pa v procesijo za vozom - in v hrib. V strmini so čakale označene ncpokošenc rezine, dolge 20 m in široke 4 m. Le še pok puške in prvih sedemkosjepričelorezati travo. Najprej navzdol,
nato navzgor. Vmes so peli kamniti brusi izpod Javorja- redkost, k i jo premore le še malokatera kmetija. Bolj, ko seje tekmovanje bližalo koncu, bolj so bili gledalci navdušeni. Glasno so ugotavljali, da tudi pri košnji izkušnje nekaj veljajo. Zmagovali so stari mački. Kdo pa je zares zmagal, je odločila žirija. Ostali pa nazaj k šoli na pol litra hladnega in pol metra sence. Kmalu so uradno sporočili, daje bil najhitrejši in daje najčistejepokosil Franc Jager. Polni pletenki, nagradi, je mimogrede odpadlo dno, kosa in grablje sta ostali za spomin. V roko sta si segla še drugou vrščeni Andrej Izlakar in tretjeu vrščeni Jože Matko. Prav Jože, najstarejši, je že leta 1937 s koso tekmoval pod Planino, zato je prejel posebno nagrado - reprodukcijsko sliko s predvojne košnje. Slovinov Brandy pa je potolažil Milana Siršeta.
Veselica seje pravzaprav šele pričela. Približno tristo ljudi je preživelo prijetno nedeljsko popoldne pod Planino. Tega dne Ančke ne bodo kmalu pozabile. Najmlajša je bila stara tri leta, najstarejša pa v najlepših letih. Krepko so se namučile s torto. Bolj, ko sojo rezale, bolj je postajalo jasno, da bodo deležne le smetanovega preliva in čokoladnih mrvic. Za lesene oblate bi potrebovale žago. Tudi tisti, ki so se preizkusili v skoku na kobilo, so ugotavljali, da bodo morda bolj uspešni prihodnje leto. Poizkus ni tako enostaven, kot sc zdi, je pa zelo zabaven.
Tisti, ki so ostali pozno v noč, trdijo, da kljub nočni rosi košnja ni prav nič lažja kot v opoldanski vročini - seveda, če kosiš z leseno koso. Nekateri so se o tem lastnoročno prepričali.
Mateja Grošelj Foto: Aci Grošelj
C
m
Spoštovani gospod urednik!
Verjamem, da imate ob snovanju tednika obilico dela, kajti teden je kratek in za tak razmeroma obširen časopis je treba v tem kratkem času zbrati kar precej gradiva, ki ga včasih vsega kot odgovorni za to tudi ne morete pregledati. Toda to še ne more biti opravičilo, da se lahko v tem časopisu, pa čeprav pod rubriko "JETRNICE", ki je sicer že večkrat prešla meje dobrega okusa, pojavi tako groba osebna diskreditacija ljudi, ki se resda pojavljajo, ali so se, v javnem življenju, vendar vsaj kar se mene tiče, z najboljšimi nameni. Gre za to, da me je Vaš novinar "Rdeči Revir", kot se je iz ne vem kakšnega razloga, podpisal pod članek na 7. strani 26. številke Vašega tednika razglasil in trditev podkrepil še s fotografijo, da ja kdo ne bi dvomil za koga gre, za člana mafijske družine ali družin kakor piše avtor. Tako grobega in javnega napada še nisem doživel, predvsem pa se sprašujem v čem je povod za tako dejanje vašega uredništva, ali imate vsaj najmanjše dokaze za Vaša podtikanja. In kar me najbolj moti, je to, da tako dvoumno pisanje in podtikanje v isti koš tlači tudi vso mojo dmžino. Vsaj ženi in dvema šoloobveznima otrokoma bi lahko prizanesli in jima ne bi že v tako rani maldosti pritisnili tega zloglasnega pečata, ki jima v njunem nadaljnem življenju in karieri gotovo ne bo koristil.
Težave pa imam tudi v službi, kajti kot veste, sem zaposlen v gasilski organizaciji, katere osnovna dejavnost je namenjena nudenju pomoči ljudem, ki se znajdejo v nesreči. Vprašam Vas, kako lahko tako humanitarno organizacijo vodi človek, ki je član mafijske družine oziroma podzemlja, kot govori vaš članek? In podobno
je bilo tudi vprašanje mojega predpostavljenega in takšno zna biti tudi vprašanje tistega, čigar imetje ali morda celo življenje bom prišel reševat z gasilskimi enotami, ki jih vodim. Ali ste imeli morda ta namen, da me na tak način, iz ne vem kakega raazloga onemogočite, kajti tudi moja fotografija je v gasilski uniformi, da tudi tukaj ne bo pomote. Če je to, Vas sprašujem ali ste tak namig morda dobili v vodstvu Vašega časopisa?
Spoštovani gospod urednik, vem da je skrb za naklado Vašega časopisa tudi Vaša skrb, toda nikar je ne dvigajte na račun posameznikov. Zase lahko trdim, da sem vedno delal posvoji vesti, močeh in znanju, predvsem pa skušal biti pošten. Da sem pripravljen pomagati ljudem, sem dolca zal že večkrat, tudi prej, preden sem to začel opravljati poklicno. Zato me taka diskreditacija še bolj prizadene. A ker sodišča še nisem videl z notranje strani drugače kot v enem primem -kot priča po službeni dolžnosti - tudi tokrat ne bi šel rad tja. Zato Vam, spoštovani Gospod urednik, predlagam, da na ustrezen način omenjeni članed dematirate, vendar na bolj ugledni strani Vašega tednika kot so "JETRNICE".
S spoštovanjem!
Janez Groboljšek, Senožeti, Zagorje
Spoštovani gospod Groboljšek
Več kot očitno je zapis, ki vas je prizadel, čista izmišljotina. Verjamem, da so ga bralci tudi vzeli kot takšnega. Nikakor nismo imeli namena kogarkoli blatiti ali ga diskreditirati. Fotografije in znani Zasavci na njih so čista slučajnost - prav lahko bi se na njej našel tudi kdo d mg iz arhiva. Zapis se je pojavil na strani, ki je ves čas izhajanja Zasavca namenjena humornemu predstavljanju
Zasavja in znanih Zasavcev. Tako jo bralci tudi jemljejo. Žal mi je, če vas je zapis prizadel, saj vas zaradi vašega dela tudi sam cenim. Še bolj pa mi je žal, če so bili prizadeti tudi člani vaše dmžine.
Kar pa se tiče naklade. S pričujočim prispevkom nismo reklamirali časopisa niti na naslovnici, niti po radiu ali 'IV kanalu, niti v ulični prodaji ali v kazalu številke. Predvsem zaradi tega, da res ne bi prišlo do tega, da bi kdo mislil, da je v njem kaj resnega in resničnega.
S spoštovanjem
Urednik Marko Planinc
V letu turizma (zadnjič)
Spoštovana gospa Dušanka Gru bor - Železnik, dipl.oec. Vaše pismo bi ostalo brez odgovora, če bi se v njem omejili zgolj na opis otvoritve bazena, kot ste jo videli vi, v Medijskih toplicah d. d. Očitno ste zelo po svoje razumeli moj članek "V letu turizma" in me zato obtoževali celo blatenja Medijskih toplic d.d. Če boste po tem odgovom čutili, da vas želim blatiti, lahko napišete novo pismo. Pri Zasavcu vam ga bomo z veseljem objavili, jaz pa nanj ne bom več odgovarjal. Tako boste pri vsej stvari lahko imeli še zadnjo besedo.
Vsakdo, ki napiše kakšen stavek, piše S SVOJEGA OSEBNEGA STALIŠČA. V članku nisem blatil dobrega imena Medijskih toplic d.d. Če ga boste pozorno prebrali, boste ugotovili, da je sestavljen predvsem iz golega naštevanja dejstev. Ker je prostor za slavospev Medijskim Toplicam že v 23. številki Zasavca na dvostranskem pogovoru dobil direktor Medijskih toplic d.d. Drago Butja, sem sklenil predstaviti tisto, kar je v pogovoru ostalo zamolčano.
V svojem pismu dajete jasno vedeti, kako naj bi po vašem izgledal "pravi" članek o Medijskih Toplicah. Vendar se morate zavedati, da mora novinar pisati po svoji vesti, za reklamna sporočila pa tudi pri
našem časopisu (kot v vašem cenjenem podjetju) obstajajo dmge službe. Morda z vašimi napori niti nisem bil povsem seznanjen, kosem pisal članek. Kako le, saj novinarjev Zasavca niste povabili niti na tiskovno konferenco ob odprtju bazena niti na samo otvoritev. Morda smo se vam pri Zasavcu zdeli premalo pomembni, da bi nas bilo vredno povabiti? Važno je bilo, da bodo tisti "veliki časopisi" lepo pisali o vas. Zato sem se moral pri pisanju članka opreti zgolj na lastna opažanja, ta pa so bila za vaš okus preveč kritična. Šele takrat se vam je zdelo vredno poklicati na uredništvo Zasavca...
Da sem v članku uspel zaobjeti "ekonomijo, turizem, gradbeništvo, kulturo, sanitarne predpise, prometne predpise in kakovost izdelkov", ste mi razkrili šele vi, gospa Dušanka Gru bor - Železnik. Ker ste ob tem podvomili, ali imam dovolj strokovnega znanja za "komentiranje dogajanja v Medijskih Toplicah ob otvoritvi bazena", naj tudi jaz podvomim, ali imate dovolj znanja, da lahko ocenjujete kakovost novinarskega dela. Če sta vam študij ekonomije in vaše dosedanje delo dala tudi tovrstna znanja, se vam seveda opravičujem. Kaže, da vam že razlikovanje med naštevanjem dejstev in komentiranjem povzroča težave. Zato vam svetujem, da v bodoče najprej razmislite o svojih napakah in napakah Medijskih toplic d.d., katere tako goreče zagovarjate. Šele potem se začnite javno spraševati o avtorjevem premajhnem strokovnem znanju. Ker očitno občudujete ljudske in pesniške modrosti, naj vam še jaz postrežem z eno: "NAJPREJ POMEDI PRED SVOJIM PRAGOM!"
Jože Ranzinger jr, Izlake P.S. Mimogrede "LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR " ni rek, kot sle zapisali vi, gospa Dušanka Grubor-Železnik, dipLoec, ampak odlomek iz Prešernovega soneta Apelpodobo na ogled postavi.
J.R.jr

Ko gre za vaš avto, smo vsi zelo občutljivi. Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane. Prav tako je mogoče predvideti višjo silo. Ko ostanemo brez avta, nas zgrabi panika.
Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo, zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani. Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo.
Zavarovalnica Triglav je v prizadevanju za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti:
ŠE SRECA, DA	zavarovalnica triglav d.d.
SEM
ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU
V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujemo.
Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance:
•	prepričljivi popusti
•	ugodnejši pogoji plačevanja premij
•	brezplačne zavarovalne vrste
•	brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil
•	enkratno zavarovanje s polic,
ki se po želji avtomatično podaljšuje
•	brezmejno število kombinacij zavarovanja
•	bonus se ohranja in prenaša
Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, ki jih prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste želeli imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali.
Raketno
AVTOMOBILSKO
ZAVAROVANJE
Permanentni
način
ZAVAROVANJA
Elov BONUS -SISTEM
P.S.
Dodatne informacije dobite na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav
MALUS
Ü
gorenjesenz/s d.o.o
SE Trbovlje, Opekarna 2 telefon 22 277, telefax 26 174
«
ŠIROKA PONUDBA IZDELKOV:
gospodinjski aparati, barvni televizorji, satelitski sprejemni sistemi klimatizerji - klima naprave alarmni sistemi za varovanje objektov, plinske peči za ogrevanje in bojlerji originalni rezervni deli gorenje
\ 24 MESEČNA GARANCIJA
/ za nakup be/e tehnike in televizorjev
UGODNI PLAČILNI POGOJI:
gotovinski popust
brezobrestno plačilo na 4 obroke s čeki možen nakup na 6 obrokov
PRODAJA NA ZAKUP - TEMPO
omogoča mesečno odplačevanje
na dve leti, takojšnjo uporabo izdelka, brezplačno vzdrževanje ves čas zakupa
AKCIJSKA PRODAJA: pralni stroji že od 43.200 SIT dalje televizorji s teletekstom že od 39.996 SIT dalje
Pridite in se prepričajte v SERVIS GORENJE na Opekarno 2 (za hotelom in pomarančo) v Trbovljah.
TEMPO
MMWSmY/IE MALGAJ



*******
RENAULT
NOVO

19 TURBO DIESEL 1870 cm3, 93KM, DALJINSKO CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNO ODPIRANJE SPREDNJIH STEKEL; cena od 2.120.000 SIT dalje (malop. cena).
TWINGO
maloprodajna cena 1.298.040,00 SIT
CLIO RN 1.2/3V KAT maloprodajna cena 1.286.208,00 SIT CLIO RT 1.2/5V KAT maloprodajna cena 1.477.144,00 SIT
UGODNE CENE ZA
UGODNI KREDITI
: ::: ::::: :
IN LEASING!
VTrbovljah so 14. julija na seji vseh trehzborovskupščine sprejemali proračun za leto 1993. Za sprejetje sta manjkala dva vzdržana glasova, s katerimi so "usklajevanje" opravili naslednji dan na seji predsedstva. Ker so uspeli, sta se delegata strinjala, da se pridružita tistim, ki so glasovali za sprejetje proračuna. S tem pa je bil zasejan dvom, saj niti sami delegati niso več vedeli, ali je proračun sedaj sprejet ali ne. In če je sprejet, kakšen je nov, "usklajen".
Ob predpostavki, daje proračun sprejet, so Narodni demokrati sprožili na Ustavnem sodišču Slovenije Predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti v zvezi s sprejetjem proračuna v Trbovljah. Poslanec Zelenih in eden od dveh poslancev Družbeno političnega zbora, katerih glasova sta bila pridobljena naknadno, Anton Ahac je razposlal po Zasavju svoje poglede na glasovanje o proračunu. V njih opisuje, kako je potekalo dogovarjanje na občini dan po seji vseh treh zborov, na katerem je dosegel spremembe v proračunu, kot so to zahtevali Zeleni. Vendar pa ti sklepi kasneje niso bili podani v zapisniku s seje, kot tudi niso bili posredovani trboveljskim poslancem. Zato se je Anton Ahac čutil izigranega in na podlagi njegovega glasu proračun ne bi smel biti sprejet. Svoje mnenje je predsedniku trboveljske občine poslal tudi medobčinski javni pravobranilec Sašo Ostrožnik, ki meni, da je bilo naknadno pridobivanje glasov posameznih delegatov v nasprotju z veljavnim statutom občine. Po statutu in poslovniku Občine Trbovlje, je edini predvideni način za sprejem občinskega proračuna ta, da se proračun sprejme na seji vseh treh zborov, če zanj glasuje večina vseh delegatov v vsakem posameznem zboru. Sašo Ostrožnik je predlagal, da se ponovno skliče seja vseh treh zborov ter sc ponovi glasovanje o proračunu po postopku, ki je predviden s statutom in poslovnikom Občine Trbovlje.
Končno so bili dvomi razblinjeni. Poslanci so dobili vabilo na izredno sejo vseli zborov Skupščine občine Trbovlje, ki je bila
30.	julija, edina točka dnevnega reda pa Predlog Odloka o proračunu za leto 1993. Predsednik trboveljske Skupščine Franc Majnardi pa se je v dopisu tudi opravičil Antonu Ahacu, češ da so sprejeti sklepi izpadli zaradi "napake pri administriranju". Seja seje pričela s skoraj polurno zamudo, ki je bila potrebna, da so zagotovili sklepčnost vseh treh zborov. Jepavečdclcgatovjavno spraševalo, zakaj v Družbeno političnem zboru manjka večina opozicijskih delegatov in kaj to pomeni? Nekaj jih je že kar samih odgovorilo, daje iz tega jasno, kdo ovira normalno delo trboveljske Skupščine. Koje delo le steklo, so najprej pozabili glasovati o dnevnem redu, na kar jih je opozoril javni pravobranilec Sašo Ostrožnik, ki je bil tokrat na srečo prisoten. Po sprejetju dnevnega reda so se odločili, da bodo v okviru točke proračuna glasovali o vsakem izmed petih sklepov posebej. Glasovanje o proračunu, kije bil naveden kot prvi sklep so prestavili na konce. Najprej so tako glasovali o drugem sklepu, ki govori o tem, da se določene obveznosti iz
proračuna za leto 1993 prestavijo v proračun za leto 1994 ali v naslednja leta, kjer bodo izpeljane v skladu s finančnimi možnostmi. Zaradi te formulacije je bil sklep v prvem krogu glasovanja zavrnjen, ko pa so iz sklepa odstranili "v skladu s finančnimi možnostmi",je bil sklep sprejet . Sprejeta slabila tudi tretji in četrti sklep, da sc Turističnemu društvu za akcije "Za lepši izglcd mesta" nameni 136.000 tolarjev in da se sredstva ekološkega sklada porabi za regresiranje obresti kreditov za prehode individualnih kurišč na čistejše vire. Zavrnjen pa je bil sklep, da se priporoči krajevnim skupnostim, da naj več sredstev namenijo za izvajanje dejavnosti KS in manj zaosebne dohodke. O prclormulaeiji tegasklepabodo razpravljali naeniodprihodnjih sej. Na koncu so glasovali še o prvem sklepu, t.j. "Sprejme se Odlok o proračunu občine Trbovlje za leto 1993". Sklep je bil sprejet SOGLASNO in po sejni sobi Skupščine občine Trbovlje je bilo slišali vzdihe olajšanja.
Nato je za besedo zaprosil predstavnik Narodnih demokratov Franc Cestnik. Dejal je, da sc poslanci tokrat niso zbrali zaradi mnenja javnega pravobranilca, marveč zato, ker je Narodna demokratska stranka sprožila ustavni spor na ustavnem sodišču v Ljubljani. Prav tako je dejal, da proračun tudi sedaj ni sprejet pravilno, saj je bil na seji 14. julija ZAVRNJEN, to pa pomeni, da bi morali cel postopek sprejemanja proračuna ponoviti. Začeti hi morali z glasovanjem o osnutku proračuna, ne pa da se cel proračun sprejme v enem samem sklepu. Ustavni spor na ljubljanskem sodišču bo torej tekel naprej. Na to je odgovoril javni pravobranilec Sašo Ostrožnik, ki je dejal, daje po njegovem glasovanje tokrat potekalo v redu in če je bil sprejet Odlok o proračunu, potem se proračun sprejme.
Trboveljskim proračunskim zdraham torej še ni videti skorajšnjega konca. Sedaj se bo vse skupaj verjetno nadaljevalo na sodišču in pravna razlaga statuta in poslovnika Skupščine občine Trbovlje bo dala piko na i. Če se bo spor Narodnih demokratov izkazal za upravičenega, čaka trboveljske poslance še kakšna izredna seja.

Tekst in foto: Jože Ranzinger jr
m
M la
ili
wtfxvÄWA/
••• / 1
'f gmms/ms
POGLED
parketa
I ■
Poletno upanje in sanje
Pričakovanja velikih padcev tečajev nekaterih delnic se v preteklem tednu niso uresničila. Priznati moramo, da je vladni ukrep možnosti posega v trgovanje z delnicami pri spremembah tečaja za več kot 30 odstotkov malce preplašil investitorje in so začeli resno razmišljali o prodaji svojih papirjev. Velika je bila ponudba delnic in trg je komaj uspel absorbirati vso količino. Potrebne šobile tudi intervencije nekaterih borznih hiš. predvsem za vzdrževanje tečaja delnic Probanke.
Torkov promet - 15 mio DEM je bil presenetljiv od tega je bilo z delnicami Probanke kar za 8 mio DEM prometa. Zviševati sta sc začela tečaja obeh državnih papirjev. Prvi posel je bil z obveznicami mesta Ljubljana po tečaju 87.4. Z obveznicami Metalne se ni več trgovalo, ker j im 1. avgusta zapade v plači lo kupon. Občina Laško seje prodajala po tečajih okoli 77.5. občina Zagorje med 70.5 in 70.8. PTT Celje med 98.5 in 98.6 ter PTT Nova Gorica po 90.9. RSL1 je že takoj na začetku porasla rta 91.5. nato do 91.8. "Dvojka" je začela pri 92, kasneje je porasla do 92.4. Pred začetkom trgovanja z delnicami je vladala moreča napetost. Koso sc delnice Dadasa začele prodajati po ceni med 340.000 in
350.000	SIT. je nervoza minila. Delnica Grada je porasla na 1.900 SIT. prednostna delnica Komercialne banke Triglav se je gibala okrog 70.000 SIT. M KZ je padla na 7.100 SIT. Nika seje najprej prodajala po 79.000 SIT. nato je zdrsnila do 75.900 SIT. Pro banka je porasla na 45.000 SIT. RGSP je padla na 2.450 tolarjev. Salus je porastel na 6.100 SIT. Obe delnici SKB banke sla sc v začetku prodajali po ceni blizu 19.000 SIT.
V drugem krogu seje Gorenje prodajalo po 93, občina Zagorje je zaključila pri 70.80 in občina Laško pri 77.5. PTT Nova Gorica pri 91.2. Pošta Celje je končala pri 98.6. Rogaška 1 na 74.2. RSLI je ostala na 91.8, "dvojka" je zaključila pri tečaju 92.3. z njima je bilo za 4 mio DEM prometa. Dadasove delnice so zaključile pri 342.650 SIT, Nika je končala na okrog 76.451 SIT. Probanka na 45.175 SIT. S KB Rje končala na nivoju 70.177 SIT. delnice Leka so padle na 19.271 SIT. Cena delnic SKBR sc je oblikovala pri 18.978 SIT. S KB P pa na 18.859 SIT.
Zadnji borzni sestanek v juliju naj bi bil obarvan že rahlo dopustniško, vendar je bilo kljub temu trgovanje zelo živahno. Očitno je prvi prepih minil in tako so tečaji delnic spet rahlo narasli. Promet je bil sicer manjši kot v torek, vendar je kljub vsemu dosegel 6.5 mio DEM. od tega je bila več kot polovica z delnicami. Občina Zagorje je tokrat zaključila na visokem tečaju 74,5. občina Laško pri 77.5. PTT Nova Gorica pa na 93.6. Pošla Celje je končala pri 99. Rogaška 1 pa je zaključila pri 75. RSLI je v nadaljevanju ostala na nivoju 91.9, "dvojka” je zaključila pri tečaju 92,4 prometa z njima pa je bilo za skoraj 2,7 mio DEM. Dadasove delnice so zaključile pri 349.467 tolarjev. Probanka pa na 46.106 tolarjih.
Borzna vročica seje rahlo umirila in mogoče je zdaj res pravi čas za počitnice. Upajmo, da nas v avgustu ne bo spel presenetil kakšen odlok finančnega ministrstva, ki bi povzročil paniko na trgu vrednostnih papirjev.
Milan Povirk
Milanova
kost
Zadnji čas je spel na prepihu siva ekonomija. Povezujejo jo z delom na črno, brez vsakršne pogodbe, izigravanjem vseh predpisov, ki se nanašajo na delovno zakonodajo in podobno. Razbohotila se je in se zajedla v vse dejavnosti, najbolj v storitvenih, obrtniških in gradbenih. Obveščeni smo, da številni obrtniki za kratek čas zaposlujejo priložnostne delavce, ne da bi jih prijavili. Se večje uradno nezaposlenih ljudi, ki "nezaposlenost" marljivo izkoriščajo za pridobi tveno delo, zaslužek pa je največkrat vsaj dvakrat višji kot znaša nadomestilo. Marsikateri redni obrtnik se jezi na popoldanskega, češ da mu odžira zaslužek, in je še bolj jezen na uradno nezaposlene ali čakajoče na delo, ki noč in dan "fušajo ".
Tem pojavom smo priče tudi v naših logih. Nič nam ni neprijetno, ko odštejemo zahtevan znesek za to ali ono popravilo domačih naprav "mojstra ", ne da bi nam izstavil ustrezen račun. Raje ga povabimo, naj pride, če se nam bo to ali ono pokvarilo. Pri tem ugotovimo, da račun ni bil nič manjši, kot če bi ga izstavil redni obrtnik, ki plačuje davke in prispevke. Nihče niti približno ne ve, koliko denarja izdamo za razna hiša opravila na leto, ve pa se, da celotna siva ekonomija v Zasavju obrača milijone tolarjev, od katerih dacarji ne dobijo niti beliča.
Zdaj naj bi tem pojavom naredili konec. Ministrstvo za finance obeta skorajšnjo ustanovitev finančne policije. Ta bo po dolgem in počez prekrižarila deželo kranjsko in skušala na "licu mesta " odpraviti to za nacionalno življenje tako škodljivo navado. Obetajo se nam še drugi ukrepi. Med njimi omenjamo predlog, po katerem upokojenci, ki nimajo polne delovne dobe in niso dosegli predpisano starost, ne bodo smeli več opravljati nikakršnega priložnostnega oziroma pogodbenega dela. Tudi zaposleni ali bolje rečeno - vsi, ki so začasno na čakanju na delo doma, se ne bodo smeli lotiti nobenega drugega dela. Če pa se ga bodo lotili za dalj časa, bodo ob tisti dohodek, ki ga prejemajo kot začasno nezaposleni.
Vse v redu in prav. Ampak ali ne bi bilo laže ločili najprej zrno od plevela. Čemu ne bi najprej udarili tja, kjer ima oblast - beri davkarija, zanesljive podatke o fuših vseh vrst, goljufanju in se šele potem lotili listih, ki so se prisiljeni ukvarjali pri kateremkoli delodajalcu zavoljo tega, ker jim je to edini način preživetja. Narediti red na tem področju mora postati splošna družbena stvar, ne pa nekakšna akcija, ki bo napravila precej škode, čenebokorenita, vseobsegajoča in imela pred seboj nedvoumnega cilja. Doseči spoštovanje sprejetih zakonov in predpisov, pri čemer je jasno kot beli dan, da morajo veljati za vse, ne le za nekatere.
Milan Vidic
ahatom
VB
V Zasavju so črne gradnje ob vseh občinskih težavah še vedno nekoliko v ozadju. To ne pomeni, da jih ni. Kakšna je njihova posebnost, kakšne so značilnosti in kakšne možnosti za legalizacijo črne gradnje, nam je povedal urbanistični inšpektor Igor Pražnikar. Pravi, da je v Zasavju največ barak, kurnikov in podobnih zgradb, ki se vodijo v evidenci črnih gradenj. Opozoril je, da je nemogoče evidentirati vse črne gradnje. Za zasavske občine je značilno, da je lastnik velikega dela primestnih ozemelj rudnik. Rudnik je oddajal to zemljovnajemsvojimdelavcem,kisogradilivrtičkarskebarake,ute,kurnike... Takšnih barak je evidentiranih okoli 180.
Pravih črnih gradenj (objekti, za katere je potrebno od občinskih organov dobiti lokacijsko dovoljenje) je evidentiranih 33. Takoj je treba dodati, da obstajata dve vrsti dokumentov. Enoje lokacijsko dovoljenje, drugo je odločba o dovolitvi priglašenih del. Lokacijsko dovoljenje je potrebno za večje objekte, kot so stanovanjske hiše, večje delavnice...
In kaj se zgodi, če nimate lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del? Urbanistični inšpektor ukrepa tako, daizdaodstranilveno odločbo, kar pomeni, da lahko objekt, ki velja za črno gradnjo, porušijo. Vcndarnovi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij omogoča, da ima investitor možnost plačila depozita za moratorij na rušenje črnih gradenj. Pred dnevi so rok za oddajo prošenj na državnem zboru podaljšali z.a 6 mesecev. Ta odločba bo kmalu stopila v veljavo - takoj, ko bo izšla v Uradnem listu. S plačilom 2500 tolarjev za kvadratni meter črne gradnje ali minimalnim zneskom 150.000 tolarjev v enotnem pologuje možno prestavi ti rušenje za leto dni. V tem času morajo občinski strokovni organi (ne inšpektor) dati svoj "blagoslov" in črno gradnjo legalizirati ali pajo dokončno označiti kot črno (po preteku moratorija jo bodo porušili). Vsak primer bodo reševali posebej. Moratorij velja le za tiste stavbe, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje. Pri priglasitvi del ni možnosti za moratorij.
Novo podaljšanje roka zaplačilo depozita je nekoliko nepravično do vseh, ki so ta polog že plačali. Do zdaj je bilo potrebno celotni znesek poravnati v enem obroku. V
naslednjih šestih mesecih bo mogoče plačati le četrtino celotnega zneska depozita, ostalo lahko črnograditelji plačujejo na obroke. Če je po eni strani to nepravično za vse, ki so depozit že plačali, je po drugi strani to nujno, saj si veliko ljudi ne more privoščili tako velikega plačila v enkratnem znesku.
V Zasavju se izvršbe o rušenju še ne izvajajo. Urbanistični inšpektor mora, ko izda odločbo, dobiti še predračun podjetja, ki bo rušenje izvajalo in zagotovljena finančna sredstva iz občine. Vse tri zasavske občine nimajo denarja za te namene,obljubljenega denarja izrepuhlike zaenkrat še ni. Sicer je trenutno v Zasavju
18 zahtevkov zaodlog rušenja čme gradnje, od tega je bilo prej le 8 črnih gradenj tudi evidentiranih. 3 vloge so nepopolne, ker graditelji niso plačali pologa.
Za boljšo ilustracijo problematike smo ze pozanimali pri "črnograditelju" Francetu Kralju iz Trbovelj. Poudarjam, daje vsak primer čme gradnje zgodba zase, zato tega primera ne gre posploševati. France Kralj je s svojo ženo Zinko dogradil stanovanjsko hišo. Vse je delal z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. Zataknilo se je pri dograditvi prostorov nad garažo, ki se drži hiše. Na občini mu za ta prizidek niso hoteli izdati lokacijskega dovoljenja, zato se je po mnogih pritožbah odločil, da bo kljub temu gradil. "Če mojo tako imenovano čmo gradnjo ne bi prijavili na občino sosedje, še dandanes ne bi nihče vedel, da je kaj narobe. Z ženo sva v okolici naše hiše naštela še vsaj devet črnih gradenj, ki niso prijavljene pač zaradi tega, ker jih niso prijavili sosedje. Plačal sem
150.000	tolarjev, zdaj čakam, kaj bo. Če sc bodo kljub vsemu odločili za rušenje, bom hišo branil." France Kralj še dodaja, da nima nič proti, da se lahko sedaj poravna depozit v večih obrokih. Čeprav je izkoristil domala vse legalne možnosti za ureditev problema, še vedno ostaja optimist in upa, da se bo vse izteklo njemu v prid. Zinka Kralj dodaja, da sta bila v tridesetih letih zakona le trikrat na dopustu na morju, saj sta ogromno denarja porabila za hišo.
Igor Pražnikar pravi, da je treba razlikovati gradnje brez lokacijskega dovoljenja in gradnje brez gradbenega dovoljenja. Stavbe, ki imajo lokacijsko dovoljenje, nimajo pa gradbenega, se ne smatrajoza čme gradnje. V primem gradnje brez gradbenega dovoljenja inšpektor ne izda odločbo o fizični odstranitvi zgradbe, ampak gradnj o le ustavi, dokler niso urejeni vsi potrebni dokumenti in dovoljenja. Novi zakon naj bi lokacijsko in gradbeno dovoljenje združil. Tako bi poenostavili postopke.
Jure Nagode Foto: Jože Ranzinger jr


Pred občinskim praznikom občine Zagorje smo v uredništvu Zasavca pripravili okroglo mizo s predstavniki zagorskih strank. Na naše povabilo so se odzvali: Brane Omahne (Demokratska stranka), Tomo Garantirti (Združena lista), Marko Glavač (Socialistična stranka), Matjaž Švagan (LDS), Marinka Draksler (Zeleni Zagorja), Tanja Drnovšek (SSS), Rudi Janežič (SSS), Lojze Pavlovič (Socialdemokratska stranka Slovenije), Janez Lipec (Slovenska ljudska stranka) in Slavko Jelševar (SLS).
Pogovor je potekal pred skupščinko razpravo o Zakonu o lokalni samoupravi, na kateri je prišlo do spremembe osnutka tega zakona.
Zasavc: Kako v strankah ocenjujete razvoj občine Zagorje od zadnjih volitev in kako gledate na Zagorje danes?
Omahne: Naredili smo izpit iz male šole demokracije. Mislim, da nam je uspelo profiliranje posameznih strank v Zagorju, vendar smo po drugi strani plačali tudi nekatere davke neizkušenosti. V občini je opaziti manj razvejenega optimizma. U vaja se tržna ekonomija. Pojavljajo se problemi pri zapiranju Rudnika in slabšanje stanja pri novi lokalni samoupravi. Poleg tega pa je velik problem tudi zadolženost občine. Vendar pa je pozitivno to, da mnogo ljudi v Zagorju stopa na pot podjetništva. Mislim, da se nahajamo na neki prelomnici, saj lahko pademo še niže, Vendar upam, da bomo znali delati tako, da se to ne bo zgodilo.
Garantini: Zrelostni izpit na področju strankarskega delovanja smo v Zagorju naredili, saj so stranke poiskale skupne imenovalce kar se tiče komunalnega gospodarstva, razvoja kraja... Na gospodarskem področju je večina i ndustrije dobila prizvok pararudarskih dejavnosti. Na področju socialne politike se problemi pozi-
tivno rešujejo, saj večina ljudi, ki vodijo podjetja na human način rešujejo presežke delovne sile. Kljub temu so ti problemi pereči. V zagorski občini je po tradiciji živ duh liberalizma in s tem odprtost proti Sloveniji, kar pa omogoča hitrejšo prilagoditev. V naši občini je dokaj prisoten podjetniški duh. Velik problem pa je neustrezna komunalna struktura.
Glavač: Rekel bi, da se naša stranka zelo intenzivno vključuje na vseh področjih. Ocenjujem, da je pred nami precej zamegljena slika naše občine. Ne vidim posebnih pozitivnih revolucionarnih premikov. Zapira se naša tradicija - Rudnik Zagorje. Usmerjamo se na druga področja -razvija se podjetništvo. Vendar, kljub temu je bil Rudnik neka gonilna sila celih 236 let. Dejansko je rudnik celo občino spravil na noge. Sedaj pa je v zatonu. Kar se strankarskega dela tiče, skušamo s skupnimi močmi najti ustreznerešitve. Vendar je čutiti rivalstvo med posameznimi strankami. Po treh letih po volitvah seje nekaj premaknilo, vendar jasne slike prihodnosti ne poznam. Od koncepta programa do leta 2000, se je
do sedaj zelo malo realiziralo. Sem optimist, premika se na bolje, vendar prepočasi. Potrebno bi bilo več sodelovanja med strankami.
Svagali: Narejeni so bili veliki premiki na področju strankarstva. Program zagorske občine je bil relativno dobro zastavljen, vedar so se pojavile določene "napake", ki jih bo potrebno poravnati do leta 1999, kar pa pomeni določen zastoj v samem razvoju občine Zagorje. Kljub zadolžitvi - osem milijonov DEM, sem optimist. Lahko naštejem nekaj stvari, ki pomenijo razvoj v okviru same občine: plinifikacija občine, vključno s kabelsko TV, obnovitev lokalnih in regionalnih cest. Pri zaprtju Rudnika Zagorje se intenzivno ukvarjamo z zagotavljanjem novih 600 delovnih mest, tako da ne bi ostal nihče brez dela. Nova ekonomska moč občine je vsekakor obrtna cona. S 1. januarjem 1993 smo prenehali s prodajo obveznic občine Zagorje, tako da bo nadalni razvoj občine potekal brez zadolževanja.
Draksler:	Naše gospodarstvo v
slovenskem merilu relativno dobro stoji. Z gospodarstvom je povezana tudi ekologija, kije bolj področje moje stranke. Moj vtis je, da zagorski gospodarstveniki relativno dobro skrbijo tudi za to stran, razen dveh gospodarskih panog, katerih središče pa ni v tej občini, vendar nas njihovo delovanje lahko ekološko zelo ogrozi. Zagorske institucije bi se morale bolj zavzeti zato, da svoje prebivalce osvestijo, jih informirajo o stvareh. Konkretno bom omenila Cementarno, kjer se pripravlja, kot imam informacije, sežiganje posebnih odpadkov, katerih negativna stran so izpuhi zelo strupenih plinov, ki bodo v glavnem prizadeli Zagorjane. Ni toliko v interesu občine Trbovlje, kot v našem, da se to ustavi. Kakšnega posebnega angažiranja v tej zvezi v Zagorju ne čutim. Mislim, da bi morali prebivalce Zagorja spodbuditi do tega, da se uprejo vsaj v takšni meri, kot so se v okolici Anhova, kajti to je zelo velika reč. Po naše bom povzela zadnji odstavek članka v današnjem Delu v zvezi z Revozovim odnosom do ljudi (Delo, 23/7/1993, In kaj sploh še ostane Dolenjcem? o.p.): Samo pomislite, kako bi Zagorje obogatelo, če bi sc razglasilo za slovensko odlagališče nevarnih odpadkov. Toda kaj ima človek
7*toAvr
od tega, če je najbogatejši mrlič na pokopališču. V prenesenem pomenu hočem povedati kaj bo to pomenilo za našo občino. Kratkoročno bomo za to dobili določena denarna sredstva, dolgoročno pa bo to pomenilo propad. Drugi ekološko kritični gospodarski subjekt je Rudnik. Njegovi ukrepi so naravnani predvsem proti dolgoročnim interesom prebivalstva v teh krajih. Objektivno ne delajo narobe. Dolžnost tistih, ki se zavedamo dolgoročnih posledic tega je, da krajane o tem informiramo in Rudnik prepričamo, da deluje v skladu z interesi krajanov. Mislim, daje na področju informiranja in odgovornosti na tampodročju v Zagorju in Zasavju naspi osno kar precejšen vakum.
Drnovšek: Ne bi ponavljala, kar je bilo že povedano, dodala bi le nekaj besed o informiranosti Zagorjanov. Občane bi bilo potrebno zdramiti iz te otopelosti oz. indiferentnosti do pozitivnih in negativnih dogajan v občini.
Janežič: Na koncu vsega tega vidim le neko svetlobo, na kateri je treba graditi. Danes imamo na Rdečem križu okrog 1.000 ljudi, ki se borijo za golo preživetje. Sam razvoj industrije je takšen, daosebni dohodki nekaterih ne omogočajo, da bi si lahko privoščili solidno življenje. Mislim, da bi v občini morali najti neko soglasje v pogledu na ta problem - od kmetov in vse do upokojencev.
Pavlovič: Generalne spremembe, ki so se izvajale glede strankarskega sistema, so iste kot v vseh občinah v Sloveniji. Občina je precej zadolžena, to je res, vendar je bilo s temdolgom storjenega tudi dosti koristnega. Vsi smo zadolženi. Če so rezultati vidni, je to pozitivno. V času zadnjih treh let število zaposlenih pada, nezaposlenost narašča. Prav tako narašča tudi število ljudi z res nizkimi osebnimi dohodki. Potrebno je tudi opozoriti na problem, s katerim se sedaj ukvarjajo šole. Po vsem tem smo lahko zadovoljni, da v tem času ni bilo kakšnih socialnih pretresov in štrajkov pred občino. To daje videz, daje v Zagorju vse v redu. Mislim pa, da ni. Gospodarska situacija je takšna, kakršna je povsod. Ni sicer tako kritično kot je nekje, kjer je cela občina na tleh. Nisem idealist, kot nekateri. Za naprej mislim, da nam ne kaže najbolje - glede občinske samouprave, glede Rudnika. Rudnik je pomagal graditi celo Slovenijo, vendar bomo od vsega tegapobrali najslabše. Ni se npr. zmanjšalo kronično obolenje otrok z bronhialno astmo.
Lipec: Do leta 1993 je bila pripravljena
strategija občine Zagorje tudi na osnovi Bele knjige. V tem času je bilo asfaltirano okrog 40 km2 cest s pomočjo krajanov, zgradili smo plinsko postajo, s katero naj bi se zmanjšalo onesnaževanje Zagorja, podpisali smo pogodbo za izdelavo študije o gospodarjenju z odpadki. V letošnjem letu naj bi začeli s plinifikacijo Zagorja, Kisovca in Izlak. Pripravljena je še cela vrsta projektov in strategij za razvoj posameznih področij. Kar se gospodarske strani tiče, navajam naslednje: v Zagorju je okoli 17.000 prebivalcev, v gospodarstvu je dejansko zaposlenih približno 3.200 ljudi. Imamo pa v glavnem le eno veliko firmo -Elektroelement. Gospodarska moč se težko pridobi. Najdražji smo glede infrastrukture. Naslednji problem je zapiranje Rudnika, saj je 70 odstotkov Zagroja razritega pod zemljo. To je generalni problem. Če ne bo Rudnik pravilno zaprt, se lahko od Železniške postaje pa do Kisovca vse podre. Rudnik je zato dobro živel, ker ga je financirala država. Mi denarja za sanacijo ne bomo mogli dobiti od podjetnikov, ampak ga bo treba s skupnimi močmi iztržili od države. V nasprotnem primeru smo odpisani. Uresničuje se tisto, kar sem že enkrat povedal v skupščinski dvorani, da v Sloveniji nastajajo koncentrični krogi. Mi smo na velikem robu centralnega dela kroga okrog Ljubljane. Čeprav smo se želeli preko Litije in Domžal vsaj delno vključiti v ta krog, nam to ni uspelo.
Jelševar: Od dogajanja po volitvah smo začeli nekoliko bolj konstruktivno delovati med posameznimi političnimi strankami, vendar imam občutek, da zagorsko gospodarstvo še vedno preveč kroji politika in da dajemo premajhen poudarek stroki. Na gospodarskem področju pa mislim, da je potrebna dodatna finančna injekcija.
Zasavc: Veliko v zadnjem času govorimo o Zakonu o lokalni samoupravi (pogovor je tekel pred razpravo o lokalni samoupravi v republiški skupščini). Kakšni so vaši pogledi oz. pogledi vaših strank na ta Zakon?
Jelševar: Zavzemam se za to, da se Zagorje deli maksimalno na dve občini.
Lipec: Osnovno vprašanje pri tem Zakonu je, kje bo postavljen limit prebivalstva. Ali bo ljudi v občini 3.000 ali
5.000	... Če jih bo 3.000, potem so Izlake lahko občina. Kar zadeva gospodarstva se bi v tem primeru moč Zagorske občine zmanjšala za eno tretjino. Izlake pa bi se s
tem okrepile. Vsako drobljenje je vprincipu izguba moči. Mi smo tako majhni, da se tudi za celo Zasavje nihče ne briga. Že sedaj nas ni. Če bomo razdeljeni, nas bo še manj. Zadeve so jasne.Maribor sestriktno odmika od Ljubljane - računa na avstrijski kapital. Obmorski del je v principu tiho - imajo nalogo za vzdrževanje mirne meje z Italijani, kar se tiče južnega dela (Novo mesto, Ribnica, Krško) je to obmejni pas, ki ima ekstra privilegije. Tako za takšne reveže kot smo mi v središču Slovenije, ostane zelo malo.
Pavlovič: Pričakujem, da se bo z Zakonom o lokalni samoupravi dalo iztržiti tudi kaj pozitivnega.
Draksler: Stvar občanov Zagorja je ali bodo d ve občini ali ne. Zavedati se moramo, da na to lahko sami vplivamo. Kako bomo informirali občane je stvar, ki ni nepredvidljiva. Lahko gre za referendum... V Zagorju se moramo sami odločiti. Informacij okrog lokalne samouprave je izjemno veliko. Predlagam, da se organizira seminar za vse odbore strank in na osnovi tega bi lahko zavzeli jasna stališča.
Svagan: Izlake po osnutku Zakona, ki pravi, da naj bi bila meja prebivalcev 3.000, občina ne more biti, če se ostale KS (Sentgo-trat, Čemšenik, Mlinše, Kolovrat) z referendumom ne bodo odločile, da se Izlakam priključijo. V LDS se bomo zavzemali za to, da se vprimeru "odcepitve" Izlak od Zagorja tako pozitivne kot negativne stvari porazdelijo. Zanikal bi, daje občina maksimalno vlagala v Izlake. Mi nismo vložili niti tolarja v Medijske toplice ali v kakšno večjo investicijo. V LDS bomo zahtevali, da se tudi dolg prenese na Izlake. Če bi se Izlake v letu 1994 "odcepile", pomeni, daje ta dolg en milijon DEM.
Glavač: V SSS smo že leta 1991 prvi organizirali v občini Zagorje javno tribuno o lokalni samoupravi. Takrat še ni bilo zakona, sedaj je zunaj osnutek, ki je tako kot skoraj vsi slovenski Zakoni nedorečen v osnovi, poskuša pa biti natančen v posameznosti, kjer bi moral dopuščati več svobode. Ni definiranega vira financiranja občin. V naši stranki se zavzemamo, da bi ostali skupaj tako kot smo. Poudarjamo tudi to, da na nivoju KS in občine prihaja do konfliktov in to ravno zaradi nemoči, kar je posledica pomankanje finančnih sredstev.
Garantini: Preden ne vemo jasno, kakšna bo nova lokalna samouprava, kakšne bodo pristojnosti občin, kako se bodo financirale, je težko govoriti o delitvi. Vsekakor pa bi se ob morebitni delitvi sedanje občine morali
mm
ffl
pogovarjati o delitveni bilanci. Nočem zapletati, vendar mislim, da ne drži povsem trditev gospoda Švagana, da Zagorje ni nič vlagalo v razvoj Izlak.
Omahne: O tej zadevi se je potrebno racionalno odločiti. Za Zagorjane delitev vsekakor ne bi bila dobra, saj bi centru mesta ostalo veliko problemov. Za Izlačane pa je nova občina prav gotovo izziv.
Lipec: Limit prebivalstva za Izlake je približno 3.350, če prištejemo zraven vse okoliške KS. Ta del bo imel okrog 1.500 zaposlenih. Za Zagorje to pomeni 13.000 prebivalcev in 2.000 aktivno zaposlenih. Mislim, da bodo argumenti zelo hitro prevladali v tem smislu, da dobimo dve občini. To je po eni strani slabo, po drugi strani je dobro, da se bo Zagorje začelo boriti za svojo identiteto. Kar poglejmo - v prejšnjem IS sva bila le dva Zagorjana. Ne vem, če je v sedanjem kaj bolje. Kar se tiče informiranosti, bom povedal primer iz naše KS: pri nas je od 960 do 1.000 krajanov. Takrat, ko je bilo najhuje - plaz, je na vsa vabila na zbor krajanov prišlo največ 50 ljudi. To je otopelost ljudi. Zato ne moremo govoriti o tem, da bodo v primeru, če nastaneta dve občini, ljudje bolj informirani. Mislim, da se ljudje bojijo biti informirani.
Pavlovič: Prepričan sem, da bo prišlo do tega, da bodo v Zagorju dve občini. Osebno mislim, da bi se o tem morali odločati vsi Zagorjani zdajšnje občine. Na Izlakah je morda še celo več kotenatretinagospodarske moči in vse te probleme bi morali reševati že pred referendumom. Nazadnje bodo res vsi problemi ostali Zagorjanom.
Švagan: Najprej naj povem, da sem pri zadolževanju in investiranju v Izlake menil na čas mojega županjevanja. Stvari okrog dolga so še nedorečene. V LDS smo pisno zahtevali od Državnega zbora, da naj ne bi bogati postali bogatejši. Saj bi Zagorje v
nasprotnem primeru ogromno izgubil. Izlake bi postale bogate, Zagorje pa bi propadlo. Tilko v pozitivnem in negativnem smislu se mora dolg porazdeliti. Državni zbor ima možnost, dase odloči v pozitivno ali negativno smer.
Draksler: Pomembni za nas morajo biti širši cilji. Zakaj ta delitev in katera od variant vodi do ciljev, ki so bolj naravnani na republiške interese in kateri so bolj prilagojeni lokalnim interesom. Vztrajati moramo na tistih, ki nam bodo prinesle največ. Drugo vrašanje je, kakšna bo funkcija lokalne izpostave.
Garantini: Vsak pameten gospodar investira tam, kjer ima profit. V končni fazi vidim tudi prednosti za Zagorje mesto in Kisovec, če se izločijo Izlake, saj bo odpadel prostor, v katerega seje veliko investiralo in se bo tako lahko denar nalagal drugam.
Omahne: Ključno vrašanjeje financiranje občine. Če nam bo uspelo obdržati 40 do 50 odstotkov dohodnine vnaši občini, je vseeno, koliko je ta občina velika. Pomembno je, koliko bo davkoplačevalcev.
Glavač: Pomembno je, da vse politične stranke v Zagorju zahtevamo konkretno ekonomsko analizo, upravičenost delitve in obstoječega stanja, potem se šele odločamo. Mislim, da bi se morali okrog tega bolj konstruktivno pogajati. Potrebno sejeodločiti ali bomo nastopali enotno ali posamično.
Zasavc: Kako vidite zagorsko občino oziroma ta prostor v bodočnosti. Morda čez 20 let?
Omahne: Minil je čas velikih iluzij. Vse je odvisno od tega, kako bomo znali izkoristiti leta, ki so pred nami. Življenje tukaj se ne bo ustavilo.
Garantini: Možnosti vedno so. Vlagati je treba čimveč v znanje. Jaz osebno verjamem v znanje, vendar pamoranaša občina poskrbeti, da dobimo od države kapital.
Glavač: Sem optimist, da Zagorje ne bo postalo spalno naselje, ampak zelena dolina, kot je bila pred 236. leti.
Švagan: Zagorje se nahaja v prehodnem obdobju - Rudnik se zapira, obnoviti bo treba ekonomsko moč občine, vključno z ekološkimi vidiki. Sem optimist.
Draksler: Sem optimist glede narelati vno odprtost naših gospodarstvenikov in politikov. Pomembno je, da dobimo svoj del Rudnika v svoje roke, tako bomo lahko ekološko in finančno razpolagali z rudniškimi prostori. Važno je, kaj bomo storili na področju ekologije. Če bo Zasavje postalo odlagališče za Slovenijo, to ne bo dobro vplivalo na razvoj teh krajev, ker bodo mladi ljudje z znanjem iz takšnega okolja odhajali. Znanje moramo zadržati in ga na novo pridobiti. Ne smemo pozabiti, daje 70 odstotkov tal rudnika načetih in da moramo k tej stvari moralno in ne podjetniško pristopiti.
Pavlovič: Po naravi sem optimist, vendar bi bil glede prihodnosti raje pesimist, kot pa optimist, ki bi bil v prihodnosti razočaran. Glede znanja: Zagorje ima slabo izobrazbeno strukturo, če gledamo izobrazbeno strukturo nezaposlenih, je ta še slabša. Ekološko je osveščen tisti, ki ima tudi materialno rešene vse probleme. Če pa nekdo živi v revščini, hvala lepa za ekologijo. Mislim, da je dejansko tako pri nas v Zagorju. To so stvari, ki so povezane med seboj -gospodarska moč, ekološka osveščenost... S plačo 15.000 - 22.000 SIT je veliko težje biti ekološko osveščen, kot tistim, ki imajo
1.000	ali 1.500 DEM plače.
Draksler: Zato pa morajo tisti, ki so osveščeni, poskrbeti za ostale, ki niso, da bodo živeli v zdravem okolju.
Pavlovič: Jaz bi raje poskrbel za to, da bodo ekonomsko uspešni, da bodo imeli boljše ekonomske osnove za življenje in se bodo lahko začeli ekološko obnašati.
Draksler: Torej. Cementarni in Rudniku dajte prosteroke, denar bopritekal vZagorje, Zagorje bo postalo smetišče Slovenije, denar bomo imeli, a bomo bogati mrliči.
Lipec: Tudi čez 20 let bodo na tem področju živeli Zagorjani. Upam le, da bo med njimi veliko mladih.
Jelševar: Skeptičen sem, ker se bojim posledic rudarjenja. Menim, da jih bo zelo težko odpraviti. Zdi se mi tudi, da bodo tudi na ekološkem področju posledice ostale vidne.
Marko Planinc in Mija Južina, Foto: Tomo Brezovar

SPOÌREd
SOBOTA, 7. 8. 1993
SLOVENIJA 1
10.30	VIDEO STRANI 10 40 TEDENSKI IZBOR
10	40 RADOVEDNI TAČEK: PALICA
10.55	S NORČKI, ameriška nanizanka, 5/11
11.20	OTROCI ŠIRNEGA SVETA, ameriška dokumentarna nanizanka, 6/26
11.45	ZMIGAJ SE, športna oddaja za mlade
1215: ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.00	POROČILA
13.05	VEČERNI GOST, ponovitev
14.05	VIDEO STRANI 1610 LJUBOSUMNOST PO
ITALIJANSKO, ponovitev italijanskega filma
17.55	EP VIDEO STRANI
18.00	TV DNEVNIK I
18.10	BROOKLYNSKI MOST, ameriška nanizanka, 3/12
18.35	DIVJI SVET ŽIVALI, angleška /poljudnoznanstvena serija, 13/
25
19.00	RISANKA
19.14	ŽREBANJE 3X3
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	; TV NOCOJ 20 04 EPP
20.10	UTRIP
20.25	EPP
20	30 ONA + ON
21.30	EPP
21.35	LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 12. epizoda ameriške nanizanke
22 00 TV DNEVNIK 3, VREME 22.17 ŠPORT
22.32	SOVA: PREOBLEKA ZA SS&Š-SUMOR, ameriški film 0015 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.00	VIDEO STRANI
14.20	TEDENSKI IZBOR
14.20	SCHUBERT: KVARTET V D-MOLU, SMRT IN DEKLICA 15 05 SOVA, ponovitev:
SIN JUTRANJE ZVEZDE,
/ ameriška nadaljevanka, 2/4
15.50	CIKLUS FILMOV P. DE BROCA:
NEPOBOLJŠLJIVEC, francoski
17.25	ŠPORTNA SOBOTA
19.20	TV NOCOJ
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.04	EPP
20.10	D. CUSACK: VRZI KOVANEC, avstralska nadaljevanka, 3/4 21 00 HOMO TURISTICUS
21.40	SOBOTNA NOČ
VIDEO NOČ, VIDEOGODBA, VIDEOMEH, SLOVENSKI GLASBENI FESTIVALI, TUJI SHOW
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	GLASBENI COCTAIL
16.00	SOBOTNO POPOLDNE
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	SOBOTNO POPOLDNE
18.00	ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV
19.00	SLOVO
NEDELJA, 8. S. 1993
SLOVENIJA 1
9.30	: VIDEO STRANI
9	10 OTROŠKI PROGRAM
9.40	ŽIV ŽAV, ponovitev
10.30	HUCKLERBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 22/26
10.55	MMPF CELJE '93, 4. oddaja
^ 1 25 OBZORJA DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	DOMAČI ANSAMBLI,
. AMSAMBEL BIRTIČA -BENEŠKI FANTJE
13.00	POROČILA
13.05	OTROCI NAGASAKE, japonski film
15.10	VIDEOSTRANI
15.40	TISOČLETJE, ponovitev ameriške dokumentarne serije, 2/10
16.40	OUO VADIŠ, 1. del ameriškega filma
17.55	EP VIDEO STRANI
18.00	TV DNEVNIKI
18.10	SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nadaljevanka, 8/11
1910 RISANKA
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.04	EPP
20.10	ZRCALO TEDNA
20.25	EPP
20.30	NEDELJSKIH 60
21	30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI
DIVJINI, avstralska
dokumentarna serija, 3/15
22.00	EPP
22.05	TV DNEVNIK 3, VREME 22.22 TV JUTRI
22.25	SOVA: H. E. BATES: LJUBEZEN DO LIDIJE, angleška nadaljevanka, 6/13, SIN JUTRANJE ZVEZDE, ameriška nadaljevanka, 3/4 00.00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
13.00	VIDEOSTRANI
13.35	TEDENSKI IZBOR
13.35	OGNJENO DREVJE THIKE, angleška nadaljevanka, 2/7 14 25 ONA + ON
15.25	ŠPORTNA NEDELJA
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK VREME
19.55	ŠPORT
20.00	GRIČ, angleški film (ČB)
22.30	ŠPORTNI PREGLED
23.00	VIDEO STRANI
KANAL 10 TRBOVLJE
Prosti dan
TV SIGNAL LITIJA
10.00	INFORMATIVNA ODDAJA (ATV signali)
18.00	100 NA URO (KANAL 10)
19.00	NINJA TURTLES (risani film)
RADIO TRBOVLJE
8.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
8.45	IZBOR POPEVKE TEDNA
9.30	EPP
10.45	OBVESTILA IN EPP
11.00	NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM
12.00	IZBOR VIŽE TEDNA
12	30 EPP
12.45	OBVESTILA
13	00 ČESTITKE POSLUŠALCEV
14.00	NEDELJSKO POPOLDNE
18.00	SLOVO
PONEDELJEK, 9.8 1993
SLOVENIJA 1
11.00	VIDEOSTRANI
11.30	TEDENSKI IZBOR
11.30	OTROŠKI PROGRAM
12.00	DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena serija, 13/ 25
12.25	UČITE SE Z NAMI
13	00 POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05	SLOVENSKI MAGAZIN
13.35	ŠPORTNI PREGLED
14	05 VIDEO STRANI
16.30	HOMU TURISTICUS, ponovitev
17.10	OTROŠKI PROGRAM
17.10	RADOVEDNI TAČEK
17.25	OTROCI ŠIRNEGA
SVETA,ameriška dokumentarna serija, 13/26
17.55	EP VIDEO STRANI
18.00	TV DNEVNIK 1
18.10	DOBER DAN, KOROŠKA
18.40	4 X 4
19.10	RISANKA
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.04	EPP
20.10	SVET NA ZASLONU
20.50	EPP
20.55	OMIZJE
22.10	EPP
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.32	ŠPORT
22.36	TV JUTRI
22.40	SOVA: SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 10/13, SIN
: :x JUTRANJE ZVEZDE,ameriška nadaljevanka, 4/4
23.55	VIDEO STRANI
TV SLOVENIJA 2
14.30	VIDEO STRANI
14.55	TEDENSKI IZBOR
14.55	FORUM
15.10	UTRIP
15.25	ZRCALO TEDNA
15.40	NEDELJSKIH 60
16.40	OBZORJA DUHA
17	15 LJUBEZEN DA. LJUBEZEN NE, 12. epizoda ameriške nanizanke
17.40	SOVA, ponovitev: H. E. Bates: LJUBEZEN DO LIDIJE, angleška nadaljevanka, 6/13
18.35	SIN JUTRANJE ZVEZDE, ameriška nadaljevanka, 3/4
19.20	TV NOCOJ
19	24 EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	EPP
20.05	TV NOCOJ
20.10	SEDMA STEZA
20.30	Z. KRIŽKOVA: OD JUTRA DO SVITA, slovaška drama, 1/2
21.40	PO SLEDEH NAPREDKA
22.10	PRO ET CONTRA
23.10	BRANE RONČEL IZZA ODRA
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE ...... INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	ŽELELI STE JIH SLIŠATI
16.00	SNOOPY
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	POVABILA IN INFORMACIJE
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	ODDAJA O KULTURI
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
SLOVENIJA 1
10.00	VIDEO STRANI
10.20	TEDENSKI IZBOR
10.20	OTROŠKI PROGRAM
10.50	4 X4
11.20	PO SLEDEH NAPREDKA
11.50	Z. KRIŽKOVA: OD JUTRA DO : SVITA, slovaška drama, 1/2
13.00	POROČILA
13.05	VIDEO STRANI
14.45	TEDENSKI IZBOR
14.45	SOBOTNA NOČ
17.05	SEDMA STEZA
17.25	OTROŠKI PROGRAM:
HUCKLEBERRY FINN IN
NJEGOVI
PRIJATELJI,koprodukcijska nadaljevanka, 23/26
17.55	EP VIDEO STRANI
18.00	TV DNEVNIK 1
18.10	MOSTOVI
18.40	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, PRISLUHNIMO TIŠINI
19.15	RISANKA
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.04	EPP
20.10	ŽARIŠČE
20.40	EPP
20.45	MAGIJA IN MODA
21.35	EPP
21.40	KRONIKA, 16. del kanadske dokumentarne serije
22.10	EPP
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.32	ŠPORT
22	36 TV JUTRI
22.40	SOVA: ALO, ALO, 23. epizoda angleške nanizanke, CHILL-ERS, ameriška nanizanka, 1/12
00 00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
16.30	VIDEO STRANI
16.50	TEDENSKI IZBOR
16.50	SVET NA ZASLONU
17.30	LJUDJE IN ZEMLJA
18.00	SOVA, ponovitev: SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 10/13
18.30	SIN JUTRANJE ZVEZDE, ameriška nadaljevanka, 4/4
19.20	TV NOCOJ
C
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.04	EPP
20.10	A. BOJARSKA - J. LOMNICKI: ! ; MODŽEJEVSKA, poljska nadaljevanka, 2/7
21.35	VIDEOŠPON
22.15	SVET POROČA
22.50	VIDEO STRANI
TV SIGNAL LITIJA
20.00	NINJA TURTLES
20.30	INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev ATV signal
RADIO TRBOVLJE
14.00
NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14 30 POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	LESTVICA SLOVENCA
16.45	POROČILA
19.00	SLOVO
SREDA 1 1993
1. 8
23. epizoda angleške nanizanke
17.40	CHILLERS, ameriška nanizanka
18.30	OTROŠKI PROGRAM: ŽIV-ŽAV
19.20	TV NOCOJ
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.04	EPP
20.10	OD IZMIRJA DO ANTALYE
20.30	ŠPORTNA SREDA
22.15	VOKALNA SKUPINA
BANCHIERI SINGERS, 1. del
22.45	VIDEO STRANI
TV SIGNAL LITIJA
20.00	PROGRAMSKI ČAS
REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE
RADIO TRBOVLJE
nanizanke, CHILLERS, ameriška nanizanka, 3/12 0005 VIDEO STRANI
20.30	ONE SHOE MAKED IT MURDER, ameriški film
SLOVENIJA 1
10.30	VIDEOSTRANI
10.45	TEDENSKI IZBOR
10.45	OTROŠKI PROGRAM
11.15	VIDEOŠPON
11.55	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, PRISLUHNIMO TIŠINI
12.30	ZA PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstralska dokumentarna, 3/15
13.00	POROČILA
13.05	VIDEO STRANI
16.35	A. BOJARSKA - J. LOMNICKI: MODŽEJEVS K A, ponovitev poljske nadaljevanke, 2/7
17.55	EP VIDEO STRANI
18.00	TV DNEVNIK 1
18.10	SVET POROČA, ponovitev
18.45	ANALITIČNA MEHANIKA, nemška izobraževalna serija, 27/52
19.15	RISANKA
19,24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19	59 TV NOCOJ
20.04	EPP
2010 ŽARIŠČE: PARLAMENT
20.30	EPP
20	35 FILM TEDNA: MEINE
TOCHTER GEHOERT MIR, nemški film
22.10	EPP
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.32	ŠPORT
22.36	TV JUTRI
22.40	SOVA: RIBICIJA, ameriška nanizanka, 2/12, CHILLERS, ameriška nanizanka, 2/12
00.00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.30	VIDEO STRANI
15.05	TEDENSKI IZBOR
15.05	MAGIJA IN MODA
15.55	OMIZJE
17.10	SOVA, ponovitev: ALO ALO,
14.00
14.30
14.45
15.00
16.00
16.45
17.30 18.00
18.45 19.00
NAPOVEDNIK IN SERVISNE
INFORMACIJE
POROČILA
OBVESTILA IN EPP
POVABILA IN INFORMACIJE
KONTAKTNA ODDAJA
OBVESTILA IN EPP
ZASAVSKI DNEVNIK
UPOKOJENCI MED NAMI
POROČILA
SLOVO
ČE	FR	TEK, 12.	08.
filli!	;:s	1993	: :
			
10.00	VIDEOSTRANI
10.45	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.30	TEDENSKI IZBOR
11.30	MMPF CELJE'93, 4. oddaja
12.00	ANALITIČNA MEHANIKA, nemška izobraževalna serija,
lil 27/52
12.30	DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL ANTONA BIRTIČA - BENEŠKI FANTJE
13.00	POROČILA
13.05	VIDEO STRANI
16.25	PRO ET CONTRA, ponovitev
17.25	OTROŠKI PROGRAM: SNORČKI, ameriška risana nanizanka, 6/11
17	55 EP VIDEO STRANI
18	00 TV DNEVNIK 1
18.10	KRONIKA, ponovitev 16. dela kanadske dokumentarne serije
18	35 ŽE VESTE
19	10 RISANKA 19 24 EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.05	EPP
20.10	ŽARIŠČE
20.30	EPP
20.35	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU. nemška nanizanka, 10/13
21.25	ŠKANDAL, ponovitev angleške dokumentarne serije, 2/4
22.15	EPP
22.20	TV DNEVNIK 3, VREME
22.37	ŠPORT 22 41 TV JUTRI
22.45	SOVA: NOVOPEČENI PRINC IZ BEL-AIRA, 9. epizoda ameriške
SLOVENIJA 2
16.00	VIDEO STRANI
16.25	TEDENSKI IZBOR
16.25	FILM TEDNA: MEINE
TOCHTER GEHOERT MIR, nemški film
18.00	SOVA, ponovitev: RIBICIJA ameriška nanizanka, 4/6
18.30	CHILLERS, ameriška nanizanka, 2/12 19 20 TV NOCOJ
19.24	EPP
19	30 TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.04	EPP
2010 SVETILO, angleška dokumentarna oddaja
20,40	UMETNIŠKI VEČER:
; : : samorastnik Prežihov
VORANC, dokumentarni film in BOJ NA POŽIRALNIKU, tv igra
23.00	ZNANOST IN RESNICA: ATOMI IN SVETLOBA, ameriška dokumentarna serija, 5/6
00 00 VIDEO STRANI
TV SIGNAL LITIJA
22.10	EPP
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.32	ŠPORT
22.36	TV JUTRI
22.40	SOVA: CHILLERS, ameriška
nanizanka 4/12, CIKLUS FILMOV P. DE BROCA: JULIE POT DE COLLE, francoski film 00.55 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
18.00	VIDEO STRANI, prenos radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje)
RADIO TRBOVLJE
17.00	VIDEO STRANI
1710 TEDENSKI IZBOR
17.10	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka, 10/13
18.00	SOVA, ponovitev: NOVOPEČENI PRINC IZ BEL-AIRA, 9. epizoda ameriške nanizanke
48.30	CHILLERS, ameriška nanizanka, 3/12
19 20 TV NOCOJ
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.04	EPP
20.10	TISOČLETJE, ameriška dokumentarna serija, 6/10
21	10 MOŠKI, ŽENSKE
22.10	KONCERT ANSAMBLA MUSICA ANT1QA
23.10	KRISTJANI, angleška dokumentarna serija, 4/13
00.05 VIDEO STRANI
TV SIGNAL LITIJA
14.00	NAPOVEDNIK IN SERVISNE : INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	RADIO NA OBISKU
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	VIŽE ZA VSAKOGAR
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK 18 00 LITIJSKO OKENCE
19.00	SLOVO
PETEK, 13
16.00	PROGRAMSKI ČAS
REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME
RADIO TRBOVLJE
14.00	VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	GLASBENE NOVOSTI 16.00; POVABILA IN INFORMACIJE
KAM OB KONCU TEDNA
16.45	OB VESTILA IN EPP
17.00	MLADINSKI VAL
19.00	SLOVO
9.30	VIDEO STRANI
9,55	TEDENSKI IZBOR 955 OTROŠKI PROGRAM
10.25	GRIČ, angleški film 1225 ŽE VESTE 13 00 POROČILA
13.05	SAMORASTNIK PREŽIHOV VORANC, dokumentarni film in BOJ NA POŽIRALNIKU, tv
igra, ponovitev
15.25	VIDEO STRANI
17.25	ZMIGAJ SE, športna oddaja za mlade
17.55	EP VIDEO STRANI
18	00 TV DNEVNIK 1
18.10	SVETILO, ponovitev 1840 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE Wìiìiiì SE Z NAMI
19	15 RISANKA 19.24 EPP
19.30 TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT 19.59 TV NOCOJ 2005 EPP
20.10	FORUM
20	25 EPP
gmsic
SLOVENIJA 1
10.00	VIDEO STRANI
10.10 TEDENSKI IZBOR
10.10	RADOVEDNI TAČEK
10.55	SNORČKI, ameriška risana nanizanka, 6/11
11.20 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, ameriška dokumentarna nanizanka, 7/26
11.45 ZMIGAJ SE, športna oddaja za mlade
12.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.00	POROČILA
13.05	MOŠKI, ŽENSKA ponovitev
14.05	VIDEO STRANI
16.25 ONE SHOE MAKED IT MURDER, ponovitev ameriškega filma
17.55	EP VIDEO STRANI
18.00	TV DNEVNIKI
18.10	BROOKLYNSKI MOST, ameriška nanizanka, 4/12
18.35 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška
poljudnoznanstvena serija, 14/25
19.00	RISANKA
19.14 ŽREBANJE 3X3
19.24	EPP
19 30 TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.04	EPP
20.10	UTRIP
20.25	EPP
20.30	KRIŽKRAŽ
21.30	EPP
21.35	LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 13. epizoda ameriške nanizanke
22.00	TV DNEVNIK 3, VREME 22.17 ŠPORT
22.32	TV JUTRI
22.35	SOVA: VIRGINITY, angleško-italijanski film
00.00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
13 30 VIDEO STRANI
13.50	TEDENSKI IZBOR
13 50 KVARTET TARTINI, JOSEPH HAYDN: KVARTET OP. 51, SEDEM ZADNJIH KRISTUSOVIH BESED
14.35	SOVA, ponovitev: CHILLERS, ameriška nanizanka, 4/12
15.50	CIKLUSFILMOVP.DE
: :	BROCA: JULIE POT DE
COLLE, francoski film
17.15	ŠPORTNA SOBOTA
19.20	TV NOCOJ
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.04	EPP
20.50	D. CUSACK: VRZI KOVANEC, avstralska nadaljevanka, 4/4
22.40	HOMO TURISTICUS
23.10	SOBOTNA NOČ: VIDEONOČ, i S , VIDEOGODBA, VIDEOMEH,
: S SLOVENSKI GLASBENI FESTIVALI. TUJI SHOW
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	GLASBENI COCTAIL
16.00	SOBOTNO POPOLDNE
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	SOBOTNO POPOLDNE
18.00	ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV
19.00	SLOVO
NEDELJA 1993
SLOVENIJA 1
8.30	VIDEOSTRANI
8.40	OTROŠKI PROGRAM
8.40	IV-ŽAV, ponovitev
9.30	HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 23/26
9.55	VELIKI ŠMAREN, MAŠA
11,15	GLASBA IN PLESI SVETA, MEXICO BALLET FOLKLORICO
12.00	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
12.30	ČETRTI POLETNI VIDEOMEH
1300 POROČILA
13.05	DEČKI IZ BUNGALE, avstralski film
14.05	VIDEO STRANI
15.20	TISOČLETJE, ponovitev i i : ameriške dokumentarne serije
SLOVENIJA 2
16.20	QUO VADIŠ, 2. del ameriškega filma (ČB)
17.55	EP VIDEO STRANI
18	00 TV DNEVNIK 1
18.10	SPLOŠNA PRAKSA
19	00 RISANKA
19.20	SLOVENSKI LOTO
19.24	EPP
19.300 TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.02	EPP
20.25	NEDELJSKIH 60
21.25	PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstralska dokumentarna serija
21	55 EPP
22.00	TV DNEVNIK 3, VREME
22	17 SOVA: H. E. BATES:
LJUBEZEN DO LIDIJE, angleška nadaljevanka, 7/15, i SRHLJIVKE, ameriška nanizanka, 5/12 00 05 VIDEO STRANI
11	30 VIDEOSTRANI
11.55	TEDENSKI IZBOR
11.55	OGNJENO DREVJE THIKE,
7 angleška nadaljevanka, 3/7
12.45	KRIŽKRAŽ
13.45	ŠPORTNA NEDELJA
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME 19 55 ŠPORT
21.15	TV NOCOJ
21.20	ALPE-DONAVA-JADRAN
21.50	THE MUSIC MAN, ameriški
film
00 25 ŠPORTNI PREGLED
01.35	VIDEOSTRANI
KANAL 10 TRBOVLJE
Prosti dan
TV SIGNAL LITIJA
10.00	INFORMATIVNA ODDAJA, ATV signal
18.00	STO NA URO (KANAL 10)
19.00	NINJA TURTLES (risani film)
RADIO TRBOVLJE
8.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
8.45	IZBOR POPEVKE TEDNA
9.30	EPP
10.00	GOST TEDNA
10	45: OBVESTILA IN EPP
11.00	NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM
12.00	IZBOR VIŽE TEDNA 12 30 EPP
12.45	OBVESTILA
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV
14.00	NEDELJSKO POPOLDNE
18.00	SLOVO
PONEDELJEK, 16.
8 1993
SLOVENIJA 1
11.00	VIDEO STRANI
11.30	TEDENSKI IZBOR
11.30	SAFARI, češka nadaljevanka, 6/13
12.00	DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena serija, 14/ 25
12.25	UČITE SE Z NAMI, ZNANJE ZA ZNANJE
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13 05 ALPE-DONAVA-JADRAN
13.35	KASAŠKE DIRKE, reportaža
14.05	ŠPORTNI PREGLED
14.35	VIDEO STRANI
16.55	HOMO TURISTICUS, ponovitev
17.25	OTROŠKI PROGRAM,
OTROCI ŠIRNEGA SVETA, ameriška dokumentarna serija, 14/26
17.55	EPP VIDEO STRANI
18.00	TV DNEVNIKI
1B 10 DOBER DAN KOROŠKA
16.40	PODJETNIŠKA MREŽA
19 10 RISANKA
19 24 EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
20.02	EPP
20.05	GOSPODARSKA ODDAJA
10.000	OBRATOV
20.45	EPP
20.50	OMIZJE
22.10	EPP
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.32	ŠPORT
22.36	TV JUTRI
22.40	SOVA: SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 11/13, SRHLJIVKE, ameriška nanizanka, 6/12
00.05 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.30	VIDEOSTRANI
14.45	TEDENSKI IZBOR 14 45 FORUM
15.00	UTRIP, ZRCALO TEDNA
15.30	NEDELJSKIH 60
16.30	OBZORJA DUHA
17.00	LJUBEZEN DA, LJUBEZEN ■7 NE, 13. epizoda ameriške
nadaljevanke
17.25	SOVA, ponovitev: H. E. Bates: :	LJUBEZEN DO LIDIJE,
angleška nadaljevanka, 7/13 18 15 S RHLJIVKE, ameriška nanizanka, 5/12
19.20	TV NOCOJ
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	EPP
21.30	TV NOCOJ
21.35: Z. KRIŽKOVA: OD JUTRA DO SVITA, slovaška drama, 2. -zadnji del
22.35	KONFLIKTNE SITUACIJE, angleška izobraževalna oddaja, 1/4
23.05	ON THE LIVE SIDE, 2 del 00 05 VIDEO STRANI
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	ŽELELI STE JIH POSLUŠATI
16.00	SNOOPY
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	POVABILA IN INFORMACIJE
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18	00 ODDAJA O KULTURI
13.45	POROČILA
19	00 SLOVO
T	OR	EK 17. 1993	$	r	J
					
10.00	VIDEO STRANI
10.25	TEDENSKI IZBOR
10.25	OTROŠKI PROGRAM 10 55 PODJETNIŠKA MREŽA 1125 KONFLIKTNE SITUACIJE,
angleška izobraževalna oddaja, 1/4
12:00 Z. KRIŽKOVA: OD JUTRA DO SVITA, slovaška drama, 2. zadnji del
13.00	POROČILA
13.05	VIDEO STRANI
14.55	SOBOTNA NOČ, ponovitev
17.15	OTROŠKI PROGRAM
17	15 HUCKLEBERRY FINN IN
NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 24/26
17.40	LISICA ZVITOREPKA, portugalska risanka, 12/13
17.55	EP VIDEO STRANI
18	00 TV DNEVNIKI
18.10	PORABSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV
16.35	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
19.10	RISANKA
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.02	EPP
20.05	ŽARIŠČE
20.35	EPP
20	40 GORE IN LJUDJE
21.40	EPP
21.45	KRONIKA, 7. del kanadske dokumentarne serije
22.10	EPP
22 15 TV DNEVNIK 3, VREME
22.32	ŠPORT
22.36	TV JUTRI
22.40	SOVA: ALO, ALO, 7. del angleške nanizanke, SRHLJIVKE, ameriška nanizanka, 7/12
00.05 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.30	VIDEOSTRANI
15.45	TEDENSKI IZBOR
15:45 GOSPODARSKA ODDAJA
10.000	OBRATOV
16.25	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
16.55	SOVA, ponovitev: SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 11/13
17.25	SRHLJIVKE, ameriška nanizanka, 6/12
19.20	TV NOCOJ
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
21.30	TV NOCOJ
21.35	A. BOJARSKA-J. LOMNICKI: HODŽEJEVŠKA, poljska nadaljevanka, 3/7
22.50	VIDEOŠPON
23.30	SVET POROČA
00.05 VIDEOSTRANI
TV SIGNAL LITIJA
20.00	NIN JA TURTLES, risana serija

m
2Ö30 INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev ATV signal
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK IN SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14 45 OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	LESTVICA SLOVENCA
18.45	POROČILA 1900 SLOVO
SREDA 18 1993
SLOVENIJA 1
10.00	VIDEO STRANI
10.45	TEDENSKI IZBOR
10.45	: SAFARI, češka nanizanka, 7/ 13
11.15	VIDEOŠPON
11.55	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, ZNANJE ZA ZNANJE
12.30: PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstralska dokumentarna serija, 4/15
13.00	POROČILA
13.05	VIDEO STRANI
16	35 A. BOJARSKA-J. LOMNICKI: MODŽEJEVŠKA, ponovitev poljske nadaljevanke, 3/7
17.55	EP VIDEO STRANI
18.00	TV DNEVNIK 1
18.10	SVET POROČA, ponovitev
18.45	ANALITIČNA MEHANIKA, nemška izobraževalna serija,
WMŽ3I7
19.15	RISANKA
19.20	TV NOCOJ
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.02	EPP
20.05	ŽARIŠČE. PARLAMENT
20.25	EPP
20.30	FILM TEDNA: SHE WORE A YELLOW RIBBON, ameriški film
22.10	EPP
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.32	ŠPORT
22,36	TV JUTRI
22.40	SOVA: RIBICIJA, ameriška nanizanka. 5/6, SRHLJIVKE, ameriška nanizanka, 8/12
23.55	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.30	VIDEOSTRANI
14.50	TEDENSKI IZBOR 14.50:GORE IN LJUDJE
15.50	OMIZJE
17.10	SOVA, ponovitev: ALO, ALO, 7. epizoda angleške nanizanke
17,40	SRHLJIVKE, ameriška nanizanka, 7/12
18.30	OTROŠKI PROGRAM, ŽIVŽAV
19	20 TV NOCOJ
19.24	EPP
19 30 TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.02	EPP
20.05	ŠPORTNA SREDA
22.05	P. VORANC-F. RUDOLF: BORBA NA TUJIH TLEH, izvirna TV igra
23,00	KONCERT MARKA FINKA IN : NATAŠE VALANT, ROBERT SCHUMAN: PESNIKOVA LJUBEZEN in CARLOS GUASTAVINO: ARGENTINSKE CVETLICE 00.15 VIDEO STRANI
TV SIGNAL LITIJA
20.00	PROGRAMSKI ČAS,
REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	KONTAKTNA ODDAJA
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	UPOKOJENCI SO MED NAMI 1845 POROČILA
19.00	SLOVO
ČETRTEK,

19. 8.
1993
SLOVENIJA 1
10	00 VIDEO STRANI
10.30	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.15	TEDENSKI IZBOR
11	15 GLASBA IN PLESI SVETA,
MEXICO BALLET FOLKLORICO
12	00 ANALITIČNA MEHANIKA,
nemška izobraževalna serija, 28/52
12.30	ČETRTI POLETNI VIDEOMEH
13.00	POROČILA
13.05	VIDEOSTRANI
17.25	OTROŠKI PROGRAM,
SNORČKI, ameriška risana nanizanka, 7/11
17	55 EP VIDEO STRANI
18	00 TV DNEVNIK 1
18.10	KRONIKA, ponovitev 17. dela kanadske dokumentarne serije
18.35	ŽE VESTE
19.10	RISANKA
19.20	TV NOCOJ
19.24	EPP
19.30	DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20.02	EPP
20.05	ŽARIŠČE
20.25	EPP
20.30	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka, 11/13
21.20	ŠKANDAL, angleška ; v dokumentarna serija
22.15	EPP (PREDSEJEMSKI)
22 20 TV DNEVNIK 3, VREME
22.37	ŠPORT
22.41	TV JUTRI
22.45	SOVA: NOVOPEČENI PRINC IZ BEL-AIRA, 10. epizoda ameriške nanizanke, SRHLJIVKE, ameriška nanizanka, 9/12 00.10 VIDEO STRANI
14.00 \ 14.30 1 14.30 F
SLOVENIJA 2
VIDEO STRANI
14.30	TEDENSKI IZBOR "1 FILM TEDNA: SHE WORE A
YELLOW RIBON, ameriški film 16.10; SOVA, ponovitev: RIBICIJA, ameriška nanizanka, 5/6, SRHLJIVKE, ameriška nanizanka, 8/12
19.20	TV NOCOJ
19.24	EPP
19.30	DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
21.45	TV NOCOJ
21.50	UMETNIŠKI VEČER:
RAYMOND CHANDLER,
DOKUMENTAREC O ŽIVLJENJU IN DELU ISATELJA
23.10	VIDEOSTRANI
TV SIGNAL LITIJA
18.00	VIDEOSTRANI, prenos radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje)
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE : : INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	RADIO NA OBISKU
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	LITIJSKO OKENCE
19.00	SLOVO
PETEK 20. 8. 1993
SLOVENIJA 1
9.00	VIDEO STRANI
9.25	TEDENSKI IZBOR
9.25	SAFARI, češka nadaljevanka, 8/13
9.55	THE MUSIC MAN, ameriški film
12.25	ŽE VESTE
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR,
. UMETNIŠKI VEČER: RAYMOND CHANDLER, dokumentarec o življenju in delu pisatelja
14.25	VIDEO STRANI
17.25	ZMIGAJ SE, športna oddaja za mlade
17.55	EP VIDEO STRANI
18.00	DNEVNIK 1
18.10	POHODI V NEZNANO
18.35	ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE
SEZNAMI
19.10	RISANKA
19.24	EPP
19.30	DNEVNIK 2. VREME
19	55 ŠPORT
19.59	TV NOCOJ
20	02 EPP
20.05	FORUM
20.20	EPP
20.25	BETRAYED BY INNOCENCE, ameriški film
22.00	EPP
22.05	TV DNEVNIK 3, VREME 22 22. ŠPORT
22.26	TV JUTRI
22	26 TV JUTRI
22.30	SOVA: SRHLJIVKE, ameriška nanizanka, 10/12, CIKLUS FILMOV P. DEBROCA: TENORE POULET, francoski film
01.05	VIDEOSTRANI
16.30	VIDEO STRANI
16.45	TEDENSKI IZBOR
16.45	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka, 11/13
17.25	SOVA, ponovitev:
NOVOPEČENI PRINC IZ BEL-AIRA. 10. epizoda ameriške nanizanke
18.10	SRHLJIVKE, ameriška nanizanka, 9/12
19.20	TV NOCOJ 19.24 EPP
19.30	DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
19.59	EPP
22.00	TV NOCOJ
22.05	TISOČLETJE, ameriška dokumentarna nanizanka
23	05 VEČERNI GOST, ASTRID
HAVLIČEK
00.05 KRISTJANI, angleška
dokumentarna serija, 5/13 00.55 VIDEOSTRANI
16.00	PROGRAMSKI ČAS, REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME
E
14.00	VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	GLASBENE NOVOSTI
16.00	POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA
16.45	OBVESTILA IN EPP 17 00 MLADINSKI VAL
19.00	SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
RADIO TRBOVLJE
HERA ^dMavce^i'bržefel^de^atrna^po^roč^u^Tiorketi^^za T^ìITra postaje
pogodbeno. Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo prošnje na našlo:
Mnogi obiskovalci novega kopališča na Izlakah so bili v soboto nemalo presenečeni, ko se je na parkirišču pred hotelom ustavil rdeč, dvonadstropni avtobus z napisom Coca-Cola. Ko pa se je pripaljalo še nekaj avtomobilov iz šestesetih let, je bilo jasno, da ne gre za naključje. Ob štirinajsti uri se je za vse obiskovalce kopališča pričel Živ žav v organizaciji Medijskih Toplic d. d. in Radia Trbovlje, ki je bil še posebej namenjen otrokom.
Popoldan so v Medijske Toplice pripeljali "oldtimerji". V pogovoru z enim od ustanoviteljem "Codcli classic" (združenje lastnikov starih vozil) Jožetom Horjakom iz Ljubljane, smo izvedeli, da med "oldtimcrje" lahko štejemo vsa vozila starejša od 25 let, nekatera pa tudi že prej - še posebej, če je avto dobro ohranjen in je bilo izdelanih malo avtomobilov tega tipa. V Sloveniji naj bi bilo približno sto voznih "oldtimerjcv". Jože j e lastnik avtomobila MG (Anglija) iz leta 1966. Za ta tip avtomobila pravi, daje bil športni avto delavcev. Kerje bil zelo zanesljiv in priljubljen, je bilo narejenih kar 460 tisoč teh avtomobilov.
V Medijskih toplicah je bilo moč videti tudi nekaj drugih "oldtimerjcv", ki jih je posodil Tehniški muzej v Bistri in tudi avtobus "doublcdeckcr", kije zbudil največ pozornosti. Avtobus, last Rugby clubaLjubljana-Bežigrad,je letnik 1963, prostornina motorja je 6300ccm, moč 85kW in je tipični angleški avtobus, kije vozil pred 30 leti po londonskih ulicah. Volan je seveda na desni strani. S tem avtobusom se je na vožnjo od Izlak do Kisovca in nazaj podalo dvajset otrok. Na vožnje po izlaški okolici sc je več otrok peljalo tudi z Jožetom Horjakom in njegovim kabrioletom.
Seveda se na Izlakah ni vse vrtelo le okoli starih vozil. Na kopališču so poskrbeli za program, ki gaje povezoval Bogdan Barovič, vmes so se v živo vključevali tudi v program Radia Trbovlje. Otroci so na primer morali na kopališču poiskati človeka, ki seje oblekel v oblačila Janeza Vajkarda Valvazorja. Manjkalo ni niti iger ob in v bazenu.
Nekaj po 15. uri seje v Medijske Toplice pripeljal Tomaž Domicelj. Čeprav so napovedovali, da bo prišel v dragocenem "oldtimerju", seje pripeljal v malo manj dragocenem Wartburgu.
Ko je začel igrati na kopališču, se je okoli njega takoj zbrala množica poslušalcev, ki so bili predvsem poslušalci, saj jih je na začetku Tomaž le stežka pripravil do ploskanja v ritmu pesmi ali do petja refrena. Očitno je bilo obiskovalcem bazena tudi brez tega že dovolj vroče. Izkoristili smo priložnost in se med pavzo pogovorili tudi s Tomažem. Tomaž se je nedolgo tega vrnil iz Anglije. V Sloveniji je izdal novo CD ploščo Človek v ogledalu in sc v Anglijo za zdaj ne namerava več vrniti. Ustanovil je založbo Dots records, kije poleg založništva tudi zastopnik za Sonyjcve plošče in kasete. Seveda Tomaž ostaja zvest svoji glasbi, ki j o sam imenuje "ljudski rock". Prvič po 35 letih je sestavil stalno delujoči ansambel - trio, s katerim namerava v jeseni začeti turnejo po slovenskih klubih in diskotekah (namerava se oglasiti tudi v Mesečini). Z bobnarjem Andrejem Hribarjem in basistom Janijem Lahom naj bi do takrat izdali že mini kaseto inEP-CD ploščo, saj so štiri skladbe že posnete v studiu. Poleg teh skladb naj bi "malo bolj ostro" igrali tudi stare Tomaževe "komade".
Na Izlakah je zaigral tudi pihalni orkester Svea iz Zagorja, zaključek prireditve pa je bil izbor Miss. Noja, ni šlo čisto zares. Izbirali so najbolj ljubko deklico med sedmim in desetim letom. V Medijskih Toplicah hočejo kar najbolj izkoristiti novo pridobitev. Tokrat odziv obiskovalcev (razen otrok) ni bil ravno hvalevreden, saj zasavska "publika" ni vajena kopanja ob živi glasbi. Če pa bodo takšni popoldnevi na izlaškem bazenu postali redni, lahko kmalu pričakujejo poleg kopalcev tudi več tistih, ki bodo prišli zaradi "žura".
Tekst in foto: Jože Ranzinger jr
päßYC
Poletni večer
14.	avgusta bo pred Palma barom v Trbovljah spet vroče. V okviru trboveljskih poletnih večerov bo organizirana modna revija z jesensko-zimsko modno kolekcijo za otroke. Sodelovala bosta trgovina in šiviljstvo Taj a in frizerski salon Valentin, ki bo "prispeval" pričeske. Predstavila se bo tudi trgovina Carves. Za vsakega otroka bodo Ljubljanske mlekarne prispevale brezplačen sladoled, za glasbeno zabavo bo poskrbel ansambl Slovenija. Na povabilo organizatorjev Palma bar in MIT meso Trbovlje so se že odzvali zlati trboveljski godbeniki, ki bodo še dodatno popestrili ta poletni večer. Glavni sponzor Poletne noči je tokrat Zavarovalnica Triglav. Seveda ne gre prezreti tekmovanja za najmočnejšega Zasavca, ki ga organizira časopis Zasavc in pivovarna Union. Organizator obljublja še kakšno presenečenje, vendar vsegane smemo izdati. Torej 14. avgusta ob 18.30 na tržnici Trbovlje.
J. N.
Srečni Srečo
Ker je poletje tudi primerno za igranje kart na prostem, se pogosto zbere tudi kakšna družba tarokerjev. Do sedaj so metali na mizo v glavnem Piatnikove podobe. Pred nekaj meseci pa je izšel v Sloveniji ponatis Smrekarjevega taroka, katerega vam danes predstavljamo. Večjim kvartopircem pa je gotovo že znan.
Komplet 54-ih kart za tarok in brošuro (80 strani) je izdala Založba Mladinska knjiga. Smrekarjev tarok je komentiran ponatis tarok kart, ki jih je natanko pred 80-imi leti izvrstno narisal slovenski slikar, grafik in karikaturist Hinko Smrekar. Na Smrekarjevih "vseslovanskih" kartah je upodobljena motivika iz ljudskega življenja slovanskih narodov - predvsem plesi, šege in narodne noše.
Na kartah med drugim prepoznamo slovenske kurente - orače in ziljsko štehvanje, hrvaško trgatev, sinjsko alki, moreško s Korčule in dalmatinski običaj volitve kmečekga kralja. Iz makedonske folklore je upodobljen svatovski ples, narisani pa so tudi srbska slava, slovaške ženitovanjske šege, poljska sobotka, bolgarski praznik nabiranja vrtnic, kozaške spretnosti na konjih,ukrajinski kazačok...Nekaj motivov je, ki so skupni vsem slovanskim narodom: postavljanje mlaja, pomladna slavja (sl o vensko j urj e vanj e), pokopavanje Pusta.
Kot "Škis" nas s karte gleda rdečelični gaj daš: njegove poteze so tako prepoznavne, da lahko upravičeno domnevamo, daje to umetnikov avtoportret. Hinko Smrekar
Zaradi obilice gradiva v prejšnji številki Zasavca (izbor Miss), smo bili prisiljeni izpustiti sliko Sreča Manfreda iz Trbovelj, ki je prišel na uredništvo s 24. številko zasavca in seveda izžrebano številko na zadnji strani. Upamo, da Srečo ni užaljen, ker so ga za
eno številko izrinile naše lepotice. Naj bo zato tokrat v njihovi družbi.
Tekst in foto: J.R.jr
«SMREKARJEV
(rojen 1863) seje po začetnem študiju prava odločil za slikarstvo. Risal je za mnoge časopise, z močno oblikovno silo se je uveljavil kot odličen ilustrator in karikaturist. Boj proti zlagani inorali družbe in korupciji izkoriščevalcev je bil misleni in oblikovni izvor njegovega dela. Kot večni upornik proti nasilju je bil Hinko Smrekar kot talec ustreljen leta 1943.
(061) 102-407 je številka telefona, na katero lahko naročite Smrekarjev tarok vsak dan vseh 24 ur.
Sonja Juvan
mm:
KINO PROGRAM
Trbovlje - Delavski dom
5.	8.: Priveži me (erot. drama), čet. ob 20. uri
6.	8. - 9. 8.: Ninja želve (am. akcijski), pet. in pon. ob 18. uri, sob. in ned. ob 18. in 20 uri.
10.	8. - 12. 8: Sostanovalka (am. kriminalka), tor. in čet. ob 18. in 20. uri, sre. in pet. ob 20. uri
13.8.	-16.8.: Iztrebljevalec (am. akcijski), pet. in pon. ob 20. uri, sob. in ned. ob 18. in 20. uri.
17.	8. - 19. 8.: Sladkorček (trda erotika), tor., src. in čet. ob 20. uri.
20.	8.: Drihlerja pod košem (am. komedija), pet. ob 18. uri.
Zagorje - Delavski dom
5. 8 - 8. 8.: Prva ljubezen (am. melodrama), čet. in pel. ob 19. uri, ned. ob 18. uri.
7.	8. - 10. 8.: Priveži me (Špan. erot. komedija), sob. in ned. ob 20. uri, pon. ob 19. uri.
11.	8. -15. 8.: Ninja želve III. del (am. akcijski), čet., pet. in sob. ob 19. uri, ned. in pon. ob 18. uri.
14. 8. - 17. 8.: V postelji s sovražnikom
(am. kriminalka), sob. in ned. ob 20. uri, pon. in tor. ob 19. uri.
18.8.	-20.8. Igra solz (am. trillcr), sre., čet. in pet. ob 19. uri
Hrastnik - Delavski dom
5.	8.: Samski (am. komedija), čet. ob 18. uri,
6.	8. - 8. 8.: Igra solz (am. trillcr), pet. ob 20. uri, sob. in ned. ob 18. in ob 20. uri.
11.	8. - 13. 8.: Mesto upanja (am. kriminalka), sre. in čet. ob 20. uri, pet. ob 18. uri.
13.	8. - 15. 8.: Večno mlad (am. ljub. drama), pet. ob 20. uri, sob. ob 10., 18. in 20. uri, ned. ob 18. in 20. uri.
18.	8. - 20. 8.: Iztrebljevalec (am. znans. fant.), sre. in čel. ob 20. uri, pet. ob 18. uri.
Kino -DoI
7.	8.: Samski (am. komedija), sob. ob 16. uri
7. 8.: Beethoven (am. komedija), sob. ob 18. uri
14.	8.: Mesto upanja (am. kriminalka), sob. ob 18. uri
21.	8.: Iztrebljevalec (am. znans. fant ), sob. 18. uri
Izlake - Kinodvorana
1.	8.: Vstop prepovedan (am. akcijski), ned. ob 20.15 uri
8. 8.: Prva ljubezen (am. melodrama) ned. ob 20.15 uri
15. 8.: Ninja želve III. del (am. akcijski), ned. ob 20.15 uri
22. 8.: Driblcrja pod koši (am. komedija), ned. ob 20. 15 uri
v
ZURI
Zagorje: V soboto, 7. avgusta ob 17. uri bodo na igrišču Partizana pripravili rokometni popoldan ob 40-letnici Rokometnega kluba Zagorje.
Podkum: V nedeljo, 8. avgusta bo v Podkumu osrednja prireditev ob občinskem prazniku. Ob 14. uri bo nogometna tekma med Občino in Podkumom, dobro uro kasneje sprevod gasilcev, ob 15.30 uri pa slovenska prireditev ob občinskem prazn iku in otvoritev gasilskega doma. Potem bo veselica z ansamblom Lojzeta Slaka.
Zagorje: Ob praznovanju zagorskega občinskega praznika bo 7. avgusta 1993 ob 20. uri v središču Zagorja in v D D družabni večer z ansamblom Igor in zlati zvoki. Pripravljajo tudi družabne igre in srečolo v, za gostinsko ponudbo bo poskrbel Pension Kum.
Trbovlje: 14. avgusta ob 18.30 uri bo pred Palma barom v Trbovljah spet vroče. V okviru trboveljskih poletnih večerov bodo pripravili modno revijo z jesensko - zimsko modno kolekcijo za otroke. Ljubljanske mlekarne bodo prispevale brezplačen sladoled, za glasbeno zabavo bo poskrbel ansambel Slovenija. Posebni gostje večera bodo zlati trboveljski godbeniki. Zraven bo tudi Zasavc s tekmovanjem za najmočnejšega Zasavca.
[	RAZSTAVE	j
Trbovlje: Vinko Hrovatič iz Hrastnika, sicer član Likovne skupine Relik v Trbovljah, ima vTrbovljah postavljeni d ve razstavi. Prva je v poslovnih prostorih Razvojnega centra v Dolnjem Lazniku, kjer razstavlja 12 del v pastelu in perorisbi z motivi iz naših krajev. Druga stalna razstava pa je postavljena v prostorih podjetja RSH-Računalniškestoritve Hrovatič v Šuštarjevi koloniji 42. Tu je razstavljenih 12 del v olju, pastelu in laviranem tušu z motivi iz naše krajine.
ŠOLE-TEČAJI _______________
Trbovlje: Atletski klub Rudar Trbovlje izvaja tradicionalno pionirsko atletsko šolo PAŠ 93, ki bo trajala od 28. junija do 27. avgusta na stadionu ŠD Rudar, vsak dan od 9. ure dalje. Šola je povezana tudi z drugimi dejavnostmi - plavanjem, družabnimi igrami. Vodijo Pavle Kreže, ob sodelovanju drugih atletskih delavcev.
Trbovlje: Center za socialno delo Trbovlje organizira v počitniških dneh za osnovnošolsko mladino program koristnega izkoriščanja prostega časa. Prirejajo športne in družabne igre ter začetna tečaja angleškega
in nemškegajezika. Program se odvija v domu Svobode II ter v PE Alojza Hohkrauta in Ivana Cankarja.
Trbovlje: PD Trbovlje bo od 5. do 7. avgusta organiziralo skupinski izlet naTriglav (2863 m). Skupino bosta vodilad va planinska vodnika. Prijave sprejemajo vdruštveni pisarni na Ulici 1. junija 10 (vhod zadaj), vsak torek in četrtek, od 16.30 ure do 18.30 ure. Odhod bo 5. avgusta ob 5. uri zjutraj od Komunale s postanki avtobusa na vseh avtobusnih postajah.
Trbovlje: V soboto, 14. avgusta pripravlja PD Trbovlje srečanje prijateljev Mrzlice pri planinskem domu na Mrzlici (1122 m). Srečanje je z leti postalo tradicionalno in povezano z raznimi tekmovanji v športnih zvrsteh in družabnih igrah.
■x x-x-x-x-x-x x-x-x-x-x-x : v**1
DEŽURSTVA___________________
Zobozdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644) in Litija (tel.: 061/881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta jev vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.:21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: 5. 8. je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Od 6. 8. do 12. 8. je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med. Od 13. 8. - 19. 8. je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr. vet. med. 20. 8. je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med.
KNJIŽNICE		
Hrastnik		
Novosti: B. Novak: Hudobna graščakinja (otroška), E. Morante: Aracoeli (leposlovje), Dr. Doc: Zmaji so... (leposlovje), M. Gibson: Moje vrtne rastline - vrtnice (strokovna), H. G. Konsalik: Hiša izgubljenih src, T. Šalamun: Glagoli sonca (leposlovje), L. La Plante: Mafijske vdove (leposlovje), A. Ingolič: Tajno društvo PGC (otroška), S. Pregl: Počesane muhe (otroška), A. Hellyer: Moje vrtne rastline - plezalke (strokovna).
Zagorje
Nove CD plošče: Pearl Jam: Black and white; Mick Jagger: Wandering špirit; Ali you nced is love; Tophits '93; Oto Pestner: Ciganska kri; Andrej Šifrer: Hiti počasi; Damjana Golavšek: Pokloni si srečo; Aleksander Mežek: Siva pot; Oto Pestner: Oto Pestner s svojimi gosti; Nace Junkar: Slovenski mornar.
FH
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 24. julija dalje:
24.	julija: Mojca Blažič, sin Urban, Trbovlje; Alenka Škoberne, hči Martina, Hrastnik;
25.	julija: Simona Vidlak, hči Anastazija, Zagorje; Mira Merle, hči Helena, Zagorje; Elvira Agovič, sin Albin, Zagorje; Jadranka Dizdarevič, hči Andreja, Trbovlje;
27.	julija: Nataša Vetršek, sin Aleksander, Zagorje; Teja Ocepek, hči Taja, Radeče; Božena Martinčič, hči Laura, Radeče;
28.	julija: Lidija Bizjak, hči Metka, Zagorje.
Iskreno čestitamo!
Pojasnilo: opravičujemo se Tanji Žagar iz Zagorja, ki smo jo prekrstili v TanjoZadarter ji ob rojstvu hčerke Sare iskreno čestitamo.
Uredništvo

Kdo praznuje?
Avgust
5.	Mirjam (Mica. Mici. Mirica. Miša. Miška);
Nives (Niveska, Nina, Ninka), ital. Nives iz lat. nix, vis - sneg.
6.	ljuba
7.	Darko (Darkan, Darkica, Dako, Darò. Darček) iz sam. dar;
Gojko (Gojkan. Goka, Goki) iz korena goj - iti
8.	Domen izp. iz Domenik (Doma. Domi. Menku), ita. Domenico iz tal. Dominicus - gosposki, gospodarski:
Miran (Miro. Mirko) iz sam mir.
9.	Jaro izp. iz Jaroslav (Jarc, Jarke, Slava, Slavček, Slavko), iz korena jar-an. in slava;
Koman (Roma, Romi, Romko), lat. Romanus - Rimljan, rimski.
10.	Lovro izp. iz Lovrenc (Loko. Lovre. Lovrckj, lat. Laurentius po imenu rimskega mesta Lurenltnn - lovorov gaj iz laurus - lovor, venec.
Zvezdana (Zvezdaniča. Zana, Zvezda, Zvezdica), iz sam. zvezda.
11.	Jasna (Jasnica. Jasa, Jaka), iz prid. jasna;
Suzana (Suzanica, Sanja, Suza. Sozi. Suzica). lat. Slišana izgrš. Sousanna;
12.	Cene,
Ajda (glej 12. junij).
13.	Radegunda (Gunda. Radka, Radica), nem. Radegund - svetnica v boju;
Polde.
14.	Maks izp. iz Maksim (Maksi. Maško. Makso). lat. Maximus - največji, super, iz prid magnus - velik;
Mito izp. iz Mitoslav (Mite, Milko, Mitanko).
15.	Marija (glej L januar).
16.	Rok izp. Roland (Rokec, Roki. Roli. Landò). Iran. Roland iz nem. Hrouland - tisti, ki je ugleden na obisku;
Hana (Hani. Manica, Hanka), nem. Hanne iz heb. - milost.
17.	Vojan (Vojica, Voja, Voša), izpraši, vojak;
Hijacinta (Hijacintica. Cina, Jaea), lat. Hyacithus od grš. hyakinthos -dragulj, hijacint - rastlina.
18.	Alenka (Alcnkica, Alenčiea. Lena. Ala. Alka. Lcnčica);
Jelka
19.	Mario (Miša, Mišo, Miško), ital. Mario iz lat. Marius;
Vito izp. iz Vitomir (Mica. Micko, Miki. Miro, Milko, Mitaš), iz pravosl. -mogočnik, gospodar in mir.
20.	Berni izp. iz Bernhard (Beno. Benko, Beri, Nardi), nem. Bernhard; Samo izp. iz Samson (Sami, Samko), lat. Samson iz grš. Sampsom - tisti, ki
je sončen.
HOROSKOP
O VEN Finance la teden raje prepustite partnerju, ker boste na tem področju bolj nerealni kot doslej. Sicer utegnete zapraviti skoraj vse prihranke. Vaša številka ta teden je 71.
BIK Srečali boste nekoga, ki vam bo vzbujal precejšnje zaupanje, vendar se nikar preveč na zanašajte. Včasih in tudi tokrat morate vzeti stvari trdneje v roke. Vaša številka je 67.
DVOJČKA Vaši gradovi v oblakih so sicer silno lepih oblik in barv, vendar se jih na zemlji težko zgradi, kaj šele. da bi se v njih dalo živeti. Spustite se na trdna tla. Vaša številka je 91.
RA K Ves mesec je pri vas ljubezen v prvem planu, zato pazite, da svoje naklonjenosti ne razmetavate malce preveč nenačrtno naokrog. Očitno pretiravanje je v vašem primeru popolnoma nepotrebno. Vaša številka je 79.
LEV Da se boslc lažje izognili nepotrebnim nevšečnostnim. ki vam jih utegne povzročiti vaša pretirana nezaupljivost, si večkrat ponovite tisti rek, da ni vse zlato, kar se sveti. Uredilo se bo samo od sebe. Številka: 85.
DEVICA Vsem "vezanim" devicam naj bi ta teden tale nasvet: sedaj ni čas za odpiranje starih ran in razčiščevanje odnosov. Posledice so iahkoza odnos zelo neprijetne, česar si zagotovo ne želite. Številka;
93.
TEHTNICA Mnoge tehtnice se boste v tem obdobju zaljubile, pazite, da bo vaša izbira tudi razumna iti ne le izbira čustev in srca. Če boste ravnali pravilno, vas lahko "zadene" tudi za dlje časa. Vaša številka je 99.
SKORPION Začetek meseca sebo začel idealno. Prložnosti za zabavo bodo neomejene. Oblegani boste z pokloni oseb nasprotnega spola, uživajte in se predajte življenju, kolikor morete. Vaša številka je 79.
STRELEC Prišel je čas, ko enostavno morate pokazati.kolikostc vredni! Nanapadeod zunaj gledate z distance in sc zapirate vase. Od problemov, ki sijih pripravljate sami, vas kar duši. Številka: 63.
KOZOROG V začetku meseca - nič pretresljivega, kar vas bo malo motilo. A nič zato, čas porabite za temeljit počitek, potem pa s polno paro naprej. Vaša številka je 88.
VODNAR Že nekaj časa se v vašem življenju ni zgodila nobena pretresljiva stvar, kar vas nekoliko bega. Predlagam, da premostite zavore v sebi in sami naredite nekaj, da bo vaše življenje bolj raznoliko. Številka: 95.
RIBI Mars pravi, da boste ribe avgusta preživele izredno aktivno na vseh, predvsem pa na seksualnem področju. Težave, ki niso nepremostljive, se obetajo okoli 5. v mesecu. Številka: 87.
Saša

m
I trt-«J j	r>
:i3j!
r ................"""
i
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le * I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
L — — — — — — — — — — — — — — — — — — — J
STANOVANJA, GRADBENE PARCELE
PRODAM zazidljivo parcelo Velik Vrh pri Litiji (voda, elektrika, asfaltirana cesta). Informacije tel. 061-329- 088 od 17.00 ure dalje.
stanovanje v Zagorju. Tel. 25-443.
ODDAM v najem pritlični prostor, 120 m2 s samostojnim vhodom, sanitarijami, možnost mirne vrste dejavnosti. Cena 10 DEM/m2. Tel. 24- 360, zvečer.
PRODAM cnoinpol sobno
za brezplačni mali oglas
Tekst:
Moj naslov:
Trgovsko podjetje d.0,0.. LITIJA, Podkraj 2 PE TRBOVLJE, Šuštarjeva 42
Nudimo Vam ugodne KREDITE za nakup novih in rabljenih avtomobilov, motornih koles in stanovanjske ter pisarniške opreme.
S 1.9.93 pa Vam bomo ponudili tudi celoten program avtomobilov ALFA ROMEO.
TEL, 0601/22 144 INT.446,
VSAK DELOVNIK OD 9.00 - 17.00.
PRODAMO 150 arov kmetijskega zemljišča ob regionalni cesti Litija-Gabrovka. Cena 3DEM/m2. Možnost sovlaganja v kmetijsko- turistični projekt. Informacije- tel. 24- 360, zvečer.
PRODAMO ali vložimo v skupen turistični projekt 330 arov kmetijskega zemljišča ob cesti Litija- Gabrovka. Cena 8 DEM/m2. Informacije- tel. 24-360, zvečer.
PRODAMO 2x 500 m2 opuščenega vinograda nad Gabrovko pri Litiji. Možnost postavitve vikenda. Cena 10 DEM/m2. Informacije- tel. 24-360, zvečer.
PRODAM parcelo, 65 arov z leseno hišico in vodo v Sevnici. Kavšek Marjeta, Podkraj 22, pošta Radeče.
AVTOMOBILI IN DELI
PRODAM lado Karavan 1300, letnik dec. 89, dobro ohranjena. Tel. 21- 740.
NUDIMO kredite za nakup rabljenih avtomobilov. Tel. 22- 144, int. 446 od 9.00 do 17.00, Affinity d.o.o.
RAZNO
PREČNO FLAVTO
angleške znamke Emperor prodam za 600 DEM. Tel. 61-254.
PRODAM športni otroški voziček PEG, zložljiv v marcio. Ugodno! Tel.61-550.
PRODAM knjige za 1. letnik pravne fakultete (v kompletu). Tel. 23- 012.
KUPIM ojačevalec za električno kitaro. Tel. 61-622.
llENT-A-CAll
im
XAGOSUE, CESTA & AVGUSTA 68
IWJEM
OSEBNI
tel.: 0601/62 555
m
Iščemo sodelavce
za honorarno
.........i$ši
delo!'
Illill:.:«:
¥:wx¥xw:vA-:::-:^

/&gV£ZTIp&
Presenetite svoje naj bližnje s ČESTITKO ob rojstnem dnevu,
obletnicah in drugih svečanih priložnostih.
pokličite na. uredništvo ZASAVCA 61 013, 61 177.
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon!fax: 0601 61 611
PROGRAMSKI PAKETI:
RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, RAČUNALNIŠKI TEČAJI:	DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
MICROSOFT, BORIANO, NOVELI, in IANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte!

„ Šil

T@l./Fox 0č>01 / 71 -Ö<?7 Rudarska c. 32 61412 Kisovec
«
Spoštovani kupci, prišel je Pas za nakup šolskih' potrebščin. zvezkov in priborov za šolo.
galerija
T«l. 0601/ 64- 1 01
z	Kidričeva 4/b
Kot vsako leto vam tudi tokrat nudimo pisano ponudbo 61 41 o Zagorje šolske opreme iz uvoza.
Naj omenimo, da lahko samo med zvezki izbirate okrog 25 motivov, jolly barvice, ekološke barvice, vodene barvice, mape (A4 format, A5 format) z vložnimi listi, mape z elastiko, flomastre, risalne bloke. šestila,! ravnilo , svinčniki.
Pa kaj bi še naštevali, prepričajte se sami o obsegu naše ponudbe,
veseli bomo vašega obiska, v
Če pa želite obdariti vase najdražje, pridite k nam, odiščite nas v galeriji PARADOX, kjer vas bomo seznanili s celotno ponudbo.
Nudimo vam tudi osnovnošolske in srednješolske programe PC-računalnikov s programi.
Plačilo s kreditnimi karticami LB Banke, Euročdrd, VISA American card in DIAMOND cord.
I ' J	DOBRODOŠLI V
card. Master card.
m
: '■
. :::::: :

CENTROMERKUR
V CENTROMERKURJU v LITIJI
prodajo pohištva na 8 obrokov
* svetovanje pri izbiri zaves, kater vam po naročilu sesijejo in skrojijo
rS:***:

CENTROMERKUR
UjA

ASISTA
ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE VZAJEMNE POMOČI ČIANOM P. O.
Nove možnosti za brezobrestna večnamenska posojila
ASISTA, Zavod za organizacijo in izvajanje vza[emne pomoči članom, ponuja nove možnosti za uresničitev obetavnih poslovnih projektov in zasebnih načrtov.
S ponudbo brezobrestnih večnamenskih posojil v tolarski in devizni obliki fizičnim osebam je dejavnost ASI STE privlačna za vse, ki iščejo možnosti za reševanje finančnih zagat. Sistem najema brezobrestnega posojila temelji na določenem obdobju združevanja oz. varčevanja. Višina posojil, ki se dajejo na dobo 3,5 in 10 let, zavisi od obdobja združevanja in od obdobja, v katerem namerava član koristiti sredstva. Najvišji znesek posojila dosega 7.000.000 tolarjev s tolarskim varčevanjem ali 144.000 DEM z devizno klavzulo. Mesečne anuitete ostajajo ves čas varčevanja in odplačevanja nespremenjene.
ASISTA ima razvejano poslovno mrežo po vsej Sloveniji.
V Trbovljah, ul. Okloberske revolucije 11 lei.: 0601 26 078
mm



IMPORT-EXPORT
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
1
iitiis
m


At
OTOK PRED Z AD RO M
PRITOK SAVE PRI MEDVODAH
REKA V SVICI
EUGENE
IONESCO
DELČEK
tARECE
SNOVI
MNENJE
MALIJSKI
POLITIK
(MOUSSA)
AVTOR :
KARLI
DREMEL
■t
ŠTIRJE
TEDNI

GRMIČASTA RASTLINA 2 IGLIČA-SUMI LISTI, VRESJE
EGIPTOVSKI VOJSKOVODJA V VERDIJEVI AJDI"
PREBIVALKA ETRU RIJE
ALUMINIJ
EVGEN
JURIČ
MESTO V FRANCIJI (PREPROGE)
BAJESLOVNI
MIKENSKI
KRALJ
ČUDOVITA GORA NAD CHAMO-NIXOM
FRANCOSKI
PESNIK
(JACQUES)
RUSKI
DIRIGENT
(EVGENIJ)
SLOVENSKI
DRAMATIK
CANKAR)
AMERIŠKI
PEVEC
CROSBV
FRAN
DETELA
televi-
2IJSKI
ZASLON
SLAVKO
AVSENIK
NIKO.
GORSIČ
NAJVIŠJE
GOROVJE
EVROPE
LEPOTNA
RASTLINA,
LIM6AR
SLOVENSKI IGRALKA SVETOVNI BEGOVIČ ''OPOT NIK,
) ČOLNOM
S
PO MORJIH
ARGON
VITKA RO PARSKA tlVAL
SUŠILEC ZA LASE
DOLINA POD TRIGLAVOM
TROPSKA
KUKAVICA
KARAMBOL
HERMAN
RIGELNIK
VTISKI
PARKLJEV
RANJENE
ŽIVALI
BRETRE PA ~ )Z1V
RUTENIJ
KRAJ V BOSNI POD KOZARO
OPICA IZ DRUŽINE PAVIJANOV
PRESTOLNICA
STARODAVNE
KALDEJE
KRAJ NA PASMANU
GROBA
TRAVA
ZDRAVILNA
TRAVNIŠKA
MUSLIMANSKA SEKTA
RADO
CASL
OTOK PRI BENETKAH
AMERIŠKI
FILMSKI
REŽISER
(STANLEY)
VULKAN NA JAPONSKEM
ANNA
OXA
AVSTRIJA
prebi-
valec
LAŠKEGA
PISALNA
POTREB-
ŠČINA
VIHAR,
ORKAN
PREDSTOJNIK
MOŠKEGA
SAMOSTANA
ZAH.ALPAH V ŠVICI
UMETNIŠKO IME HRV. PESNIKA IVANA, KOVAČIČA
HUNSKI
KRALJ
PLANOTA NAD VIPAVO


SIMBOL DRŽAVE ALI MESTA
PODZEMNI
ŽUŽKOJED
REZI-
STENCA
FR.SKLADATELJ DELI BES
DIVJA
MAČKA
IMETJE, KI GA PRINESE NEVESTA V ZAKON
SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR IN INDOLOG (KAREL)
KRMNA
RASTLINA
IZRAZ PRI KARTANJU, KONTRA
TEKOČINA V ŽILAH
PERZIJA
REAUMUR
FR.SKLADATELJ (EDOUARD)
SPOJINA BOROVE KISLINE IN SODE
VRSTA
IGRE.NA
SREČO
ANTIČNO IME REKE GUADIANE V ŠPANIJI
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 4. 8. 1993 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA
Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada:	Trimesečna
naročnina revije Zasavc
2.	nagrada: Knjiga Francija Lakoviča Pesmi na potepu
3.	nagrada: Knjiga Milan Kučan
4.	nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc
5.	nagrada: T shirt majica
Izžrebanci nagradne križanke 25/93
1.	nagrada:	Trimesečna
naročnina revije Zasavc, Viola Prosen, Gladcž 22,61411 Izlake
2.	nagrada: Knjiga Francija Lakoviča Pesmi napotepu, Danica Kuganič,Novi dom 24, Trbovlje
3.	nagrada: Knjiga Milan Kučan, Sebastjan Bedcnik, Trg
borcev NOB, Dol pri Hrastniku
4.	nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc, Jože Jerič, Krnice 32, Hrastnik
5.	nagrada: T shirt majica, Danica Šircelj, Prešernova 43, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo.
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 19.8.1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 26/93
F, C, AID A, PAMIR, IZBOR, ORALO, MISSZASAVJA, BL, EJEKTOR, FAETON, NEN, NINA, IZPISEK, ADO OV, TEENAGER, LENDAVA, NM, ANET, KORNAT, IZLET, NDOLA, ŽIČA, SAALE, EAMON, AMAR, OGDON, DK, SAK, ANA, OE, JOYCE. TOMC, TRNKAR, ILI, ARIJA, AJKA, KAJAK, LAJOS, REED, ADAMS, AKABA.

ES
Zjutraj odplujemo proti Silbi. Piha jugo in sonce ima mavrično krono. Pred otokom Grujiča, na katerem sta svetilnik in hiša, jadra jadrnica z dvignjenim belo črnim špinakerjem, in od daleč otok izgleda kot zapuščena ladja. Osamljena in od vekomaj zasidrana sredi morja. Občuteksamoteseše poveča, ko zagledam tri otočke Greben, razsute med Silbo in Premudo. Tudi Lutrošnjak stoji, sam in oddaljen, pred najsevernejšim rtom Premude. Sedaj smo v Olipskem kanalu. Veliki brak, svetilnik na pol poti med llovikom in Silbo, je pravzaprav štirioglati podstavek, na katerem je zasajen okrogel stolp, pobarvan z izmeničnimi pasovi črne in rdeče barve...
Silba. Od kod to ime? Strinjamo se, daje to sestavljanka besed silk in bai. Ostanek trgovske svilene poti, ali preprosto svileni zaliv? Luka Silba je na vzhodni obali otoka. Zaščitena je pred vsemi vetrovi, razen od burje in severnih vetrov. V primem močnih neviht priporočajo takoj izplovbo v luko Olip ali Zalič (luki na zahodni strani otoka Silbe). Privezali smo valun in sc odločili počakati na boljše vreme. Jugo naj bi se danes, jutri okrepil. Za ta topel in vlažen veter, ki dela visoke valove in običajno prinaša dež, so si Angleži izmislili celo lestvico stopnjevanj in odtenkov: cairn, tišina, light air, lahor; light brccze, vetrič; gentle breeze, slab veter; moderate brceze, umerjen veter; 1‘resh breeze, svež veter; strong brceze, pojačan veter; near gale, močan veter, gale, zelo močan veter; strong gale, nevihtni veter; Storm, močna nevihta; violent stomi, zelo močna nevihta, huriccanc, orcan. V opisu posledic vetra na kopnem je razdelek za orkan prazen. Orkan je pač - orkan.
-
Jadrnica Valun na Piškeri.
Z vzhodne strani otoka, kjer smo privezali valun, smo po desetminutni hoji prišli na zahodno stran. T ukaj privezov za barke ni, zato pa lahko pristajajo trajekti. Ravnokar pristaja trajekt Istra in na pomolu je zbranih nekaj žensk, starcev ter gruča otrok, zatopljenih v igro; dve nuni, ki jima črni uniformi plapolata v vetrn. Dva majhna traktorja sta naložena, eden z drvmi, drugi s
Narava zida svoje zidove.
praznimi plastičnimi zaboji zastcklenice. Priklenjen pes žalostno zavija in naenkrat ni ničesar dmgega, kot le očitajoče, žalostno, protestno zavijanje psa. In predvsem glasno. Gospodar se ga končno usmili in ga odveže. Spet zaslišimo veter in valove. Vrnil sc je čudež, ta najdražji otrok vere. Ljudje ga imamo radi, hrepenimo po njem in, ko mine, se žalostimo, ker se je tako zgodilo in naš svet se nam naenkrat zazdi dolgočasen.
Silba je prazna in tiha. Galebi so pozabili vreščati in vonj soli sc meša z vonjem po rožmarinu. Sreča barv in vonjev. Iluzija raja. Ali celo raj. Ustnice so temno rdeče od drobnih murvinih plodov, dolgo kriloje zaostalo zapriletno ženico in neka vrata se škripaje zapro. Mi smo preostali asassini, zaprti v paradiž, kamor se bomo želeli vsaj še enkrat vrnili in okusiti neznosno lahkost bivanja na morju.
Drugi dan na Silbi. Šah, vino in voda, hrana, pogovori in pogledovanje v nebo. Brezno slabega spomina vsrkava besede in njihove pomene. Zgodbe o smrti, ki je vrnitev k Stvarniku, o ljubezni in prijateljstvu, o neulovljivi minljivosti trenutka. Tukaj in sedaj. Padlo je vsega nekaj kapelj dežja. Nevihta je bila višje v Kvarncrju in tudi veter seje čez noč obrnil. Morje seje ohladilo in dvignila sc je njegova gladina. Danes piha maestral. Sonce nekaj trenutkov žge, nato ga prekrijejo nežni oblaki. Lidija, ki dela v bifeju Silba, bo priredila fotografsko razstavo. Lastnik ji plača 100 DEM na mesec in hrano ter stanovanje. Pravi, da ji to zadostuje. Vojna je in glasba Gipsy King vlada v prostoru. Španci delajo drugače. Znočjo "Los Gatos" nedolžno začnejo z zgodnjim "pasco". Reklama pravi, da je to lokalna verzija pijače pred večerjo. Toda "pasco" se razvije v "chatco" ali t. i. nočni obhod barov. Takrat v Avstraliji "whitc pointer", morski pes, napade mladoporočenca in Kitajci se, kot so sc nekoč Dalmatinci z. ladijsko progo Genova - New Y ork, ki seje imenovala "Red Star", na begu pred revščino, v iskanju izgubljenega raja, dotaknejo obale Severne Amerike. 27.300 km dolgo potovanje po morju, "Golden Venture" je za njimi in sprejela jih je obalna straža. "It was a long journey..."
Ko izplujemo iz Silbe, sonce pripeka in vetriču bi zgolj pogoj no lahko rekli maestral. Na Valunu običajno vzdušje. Potem daleč v daljavi zagledam otok, kije drugačen od ostalih otokov, ki smo jih srečali na naši plovbi. Zut. Rumeni otok. Da, prav ta beseda ga najbolje opiše. Tatnje vhod v kraljestvo lunatikov - v Komate. (se nadaljuje)
Tekst in foto: Barbara B. Centa

Trboveljski alpinist Dušan Košir se je vrnil iz Peruja, kjer je skupaj s Kranjčani	Nazadnje smo se dogovorili za šestnajst
sodeloval v odpravi v Ande. Tam so plezali v nekaterih zahtevnih stenah. Za Zasavca	dolarjev. Pa še za to ceno smo naslednji dan
je Dušan pripravil potopis, ki ga bomo objavljali v nekaj naslednjih številkah. izvedeli, daje krepko preplačana.
Naša pot seje začela 20. maja v Kranju, ko smo se zbrali pred stavbo Planinskega društva z vso opremo in prtljago. Na pot nas je odšlo pet: Janez Triller, Andrej Kocman, Andrej Prinčič, Darja Zaplotnik in jaz. Proti Benetkam nas je odpeljal Matej Kranjc s kombijem, ki nam gaje brezplačno posodila stanovanjska zadruga. Po nekaj izgubljenih kilometrih po slabo označenih italijanskih cestah, smo le našli letališče v Trevisu. Tu smo se poslovili od Mateja.
Stvari so se začele zapletati, ko so nam na letališču tehtali opremo. Poleg dovoljenih dvajsetih kilogramov prtljage se sme nesti na letalo še ročna prtljaga, ki se po ustaljeni praksi ne tehta. Na takšno odpravo greš tako, da vse težke dele opreme spraviš v ročno prtljago. Vsak kilogram nad listih dvajset dovoljenih se namreč doplačuje. Uslužbenka nizozemske letalske druž.be KLM pa nas je presenetila z informacijo, da jedovoljena maksimalna teža ročne prtljage pet kilogramov. Tako smo imeli poleg prekoračenih 20 kg v transportnih vrečah še osemnajst kilogramov ročne prtljage. Ker jebilo to znatno preveč, nam je vsem skupaj zaračunala 828 USD doplačila za odvečne kilograme. To za nas nikakor ni bilo sprejemljivo, zato smo jo zaprosili, če nam dovoli prepeljati prtljago do Amsterdama, češ, da imamo tam prijatelja, pri katerem bi shranili odvečno opremo in jo zmanjšali na dovoljeno težo. Ker je dogovor uspel, smo nadaljevali pot proti Amsterdamu. Od tam naprej smo imeli letalo šele naslednji dan, zato smo si zvečer ogledali mesto. Prav lepo je videti mesto v večernih urah, saj skriva precej zanimivosti. Ker smo prenočili v udobnem hotelu Pullman, smo bili dovolj spočiti za naslednjo vožnjo proti Limi, glavnemu mestu Peruja.
Med poletom smo pristali na Antilskih otokih, ki so nekdanja nizozemska kolonija. Otok Arubba, kjer smo pristali, je pravi raj za počitnice, saj privlači s svojim toplim podnebjem in rajskimi peščenimi plažami. Po enournem postanku smo nadaljevali polet preko Amazonke in Kordiljere B lance, kjer smo pozorno opazovali vrhove pod nami, ki so bili pokriti z večnim ledom in snegom. Ravno ob sončnem zahodu smo
krožili nad Limo in čakali na dovoljenje za pristanek. Nebo je žarelo v vsej svoji lepoti in tisočerih barvah, ki so prava hrana za nemirne duše, željne novih in drznih odkritij.
Že po trdem pristanku in luknjasti pristajalni stezi smo vedeli, da je to revna dežela, kjer ni razvoja in standarda, kot v nekaterih evropskih državah. Ko smo zapustili letališko stavbo, seje za nas začela prava avantura, ki je trajala šest tednov. Vedeli smo, da tukaj na veliko kradejo in goljufajo. To je za marsikoga tam način preživljanja. Zato smo bili precej pozorni na dogajanja okoli nas. Ob izstopu iz letališke stavbe nas obstopilo precej ljudi. Pod nos so nam tiščali naslove hotelov, javnih prevozov in se med seboj prerivali, kdo bo dobil posel. Morali smo že kar ostro nastopiti, saj so nam prtljago pulili iz rok in vpili - taksi, taksi. Ker smo videli, da moramo čimprej od tod, smo prtljago nametali v velik bel taxi, ki je bil najbližji in šele zatem vprašali za ceno. Taksist je hotel imeti za prevoz v mesto trideset dolarjev, kar je bilo precej več, kot smo bili pripravljeni plačati. Ob pogajanju za ceno je napetost popustila.
Med vožnjo proti hotelu smo pozorno opazovali naše transportne vreče, ki so bile v odprtem prtljažniku, saj smo se bali, da nam jih na križišču pri rdeči luči kdo ne ukrade. Šele, ko smo prišli do hotela, smo si oddahnili. Zvečer smo na vrtu hotela računali in modrovali, kako bomo nadaljevali pot. Naslednji dan smo poklicali taxi na ulici in se dogovorili za prevoz do avtobusne postaje, ki je v centru mesta. Še predno smo sedli vanj, sem vprašal šoferja, če še drži dogovorjena cena deset solov (sol-perujska valuta) ali seje že kaj podražilo, medtem, ko smo zlagali prtljago v avto. Ko smo se pripeljali na avtobusno postajo, je taksist zahteval deset dolarjev namesto dogovorjenih deset solov. Menjava je bila dva sola za en USD. Ker je zahteval enkrat več, mu seveda nismo hoteli doplačati. Iz avta smo pobrali opremo in odšli v prostore avtobusne postaje. Ker se taksist ni strinjal z nami, je vpil, da mu nočemo plačati. V precej polni čakalnici in hrupu, ki ga je povzročal, smo bili v središču pozornosti. Ker je zadeva trajala dalj časa, so se čakajoči ljudje že seznanili z nastalo situacijo in za šoferjevim hrbtom zmajevali z glavo, češ, da naj mu ne plačamo. Voznik je še vedno silil, tako da smo mu še zadnjič ponudili dogovorjeno vsoto in nič več. Končno seje strinjal in po plačilu godrnjaje odšel. Zatem smo z avtobusom nadaljevali pot 400 km proti severu, v mesto Huaraz, kjer smo se nastanili v hotelu Galaxia.
Dušan Košir
liüil*

S7
Fračjega Dola ni mogoče zgrešiti. To je prikupno vikendaško naselje, ki ima lesen smerokaz ob poti na Kopitnik. Lepo ga je videti tudi iz doma v Gorah, saj zračne črte ne zakrivajo gozdovi. Ima pa Fračji Dol svojo znamenitost - to so muzikanti, ki se v marsičem razlikujejo od drugih. 0 njih sem slišala že pred leti, vendar jih nisem imela priložnost spoznati. Srečala sem le enega izmed njih -Rada Kališnika, ki igra trobento. "Kdaj pa vadite," me je zanimalo. "Nikoli. Igramo samo ob vikendih ali na kakšnih slavjih. Iz golega veselja, za zabavo. Srečni smo, če se zabavajo tudi tisti, ki so v naši družbi..."
Ko sem izvedela, da so igrali letos oh tednu piva in cvetja v Laškem, kjer so zelo "vžgali", sem se želela prepričati "v živo”. Priložnost sc mi j e ponudila oh praznovanju rojstnega dne Ingrid, žene njihovega bobnarja Ervina Meterca. Vzdušja in njihove glasbe sc seveda ne da opisati. To sc lahko le doživi. Neobremenjeni so in zato drugačni. Kot alternativna veja 140 letne tradicije hrastniških plcharjev. Pravi muzikanti. Nadvse uživajo s svojimi instrumenti in če se jim zazdi, jih incd seboj tudi zamenjajo. Saj sc z glasbo ukvarjajo celo življenje. Edmund Goctz -klarinet in Jože Leskovšek - bariton, igrata v steklarski godbi že 43 let, Rado 36 let. Viktor Wolfand - kitara, pa je igral v 50., 60. letih v raznih ansamblih. Prav tako Goetz in Leskovšek. Bobne in činele obvlada tudi kdo iz občinstva, če si to ravno zaželi. Ervin jih dobrodušno odstopi. Nihče pa ne more vskočiti namesto Mirka Mastnaka iz Turja, kije igral nafrajtonarco že v partizanih. Bilje tudi prvi, kije igral v Gorah, ko so zgradili planinski dom. Ni vikendaš, vendar brez njega in žene Ančke, ki jih razvaja s sladkimi domačimi dobrotami, Fračji Dol ne bi bil to, kar je.
In kakšen je njihov repertoar? Igrajo vse. Najraje kakšne stare, predvojne skladbe: Bleda luna, Ciganček, Cigo, Spominčica (ne Kreslinova), Reci mi še enkrat, Ramona, Si videl Mučo Čito, Ro-za-munda,... Nekatere je hotelana veselici v Turju Cita Golič iz ansambla Slovenija kar odkupiti, ker je mislila, da so fračjcdolske. Igrali so kot njihova predskupina, saj povabila niso mogli odkloniti, če so že pristali za Laško. Seveda pride na vrsto tudi Dobra mrha ali pa kakšna "izraelska" narodna: havaa nagila hum ve-stanna bela kura... "Kukar bo Slu, bo šlu," pravi Jože, "če še niso zbežal,
bomo pa še eno zaigral..." Za Laško so si izmislili ime ansambla in Ervin je sestavil himno:
Herc šmerc,/ to je pesem, ki poživlja nas./ Herc šmerc,/ to je pesem, ki poživlja kri./ Vsi to pesem radi imamo,/ ko na Kopitniku jo igramo./Zato pa nazdravje !/ Eks velja in živeli.
V njihovi družbi vsi odlično obvadujejo besedila, zato Ingrid Mctcrc ni bilo težko vskočiti kot pevka. Prej pevke niso imeli. Dobro se znaj e tudi s tamburinom in le redko se zgodi, da reče: "Kaj je zdaj to za en an sambi in katero pesem sploh igramo?"
Čeprav doslej v javnosti niso nastopali, ješelglasonjihprckonašihmcja...Momo, poslovni partner TKI iz Makedonije, je bil navdušen nad prenočiščem v planinskem domu: "Kakšen zrak, kakšen mir..." Ko so ga drugo jutro vprašali, kako je spal, seje čudil: Saj je bilo vse v redu... le neko petje in igranje je prihajalo celo noč... lamo ncgdje iz šume..."
Kako so se znašli v Laškem, je seveda druga zgodba. Fračjedolski Martun, nekdanji zvezni nogometni sodnik, ima svoj športni park. Med drugimi se je pri njem rekrciral Lojze Oberžan, šef propagande pivovarne Laško. Koje slišal naše Fračkarje, se je navdušil in jih priporočal, da pridejo na pivo in cvetje.
"Bomo pa malo vadili,"so rekli. "Ne!" so zakričali njigovi novi donatorji, "se lahko pokvarite..." Vseeno so malo vadili. Prvič. Dobili so majice, kape in Martun ter sosed Bogdan sta jih odpeljala...
"Znašli smo se med metaliki in 1000 vati," pripovedujejo. (To so bile skupine: Safir, Ifs not 4 sale, Poljska malica in Demolution group). "Ko so se oni
menjavali, smo mi igrali. Mislili smo, da nas bo mladina izžvižgala, ker smo bili povsem kontra... Pa so ploskali, se smejali in plesali nanašo muziko... Če je tako, smo rekli, bomo pa še prišli. Magari sami plačamo..." Organizatorji so jih res povabili. Zabeležili jih bodo na plakatih, za kar je bilo letos že prepozno in jih namestili na atraktivnejše mesto.
Vendar se fračjedolski muzikanti ne dajo. "Vseeno nam je, če bodo pozabili na nas. Saj nam ni do popularnosti. Bomo pa še naprej igrali samo nad 800 metrov kot kopitniška banda..." "Razen tistega pol leta, ko gremo v Holivud," pripomni Jože.
Fanči Moljk, Foto: Loti Orožen

M
Janko, Toni in Marija na kmečki ohceti
Dvojčka Janko in Toni sta stara 13 let, njuna sestrica Marija pa 11 let. Doma so na srednje veliki kmetiji Stegnar - Prctcrž pri Pečah. S starim očetom Tonetom se vsako leto udeležijo tradicionalne slovenske kmečke ohceti v Kandršah. Tudi letos so sodelovali v povorki vozov na dvorišču pri Vidergarju, kjer je potekala kmečka ohcet po starih ljudskih običajih.
Poleg kmečke ohceti v Kandršah se udeležujejo tudi kmečkih praznikov in raznih proslav društva upokojencev v Moravčah. Anton Stegnar je član in vodja sekcije narodnih noš Društva upokojencev Moravče. Toni, Janko in Marija so s starim očetom sodelovali tudi na srečanju upokojencev iz Moravč in Ljutomerja na spodnji Slivni in na zlati poroki zakoncev Tomc na Lokah. Ob spremljavi znanega citrarja in učitelja Staneta Kokalja iz Kranja, sicer rojaka iz Vrhpolja pri Moravčah, ti mladi nadobudneži pojejo tudi narodne pesmi.
Tekst in foto: Jože Novak
Vse bližje pesniški zbirki upokojencev
Na sedežu Društva upokojencev Zagorje so se 26. julija zbrali člani odbora za pripravo in izdajo pesniške zbirke upokojencev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Tvorita ga po dva predstavnika društev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Akcija zbiranja pesmi in črtic, ki sojih napisali upokojenci, traja že nekaj časa. Zaključena bo
1.	oktobra letos. Na seji odbora so člani povedali, da so v Zagorju zbrali že 84 pesmi devetih avtorjev, v Trbovljah 64 pesmi sedmih avtorjev in v Hrastniku 20 pesmi ene avtorice. Računajo, da bodo do konca septembra doslej zbrano gradivo še obogatili s pesmimi novih avtorjev. Ko bo gradivo zbrano, ga bo pregledal še slavist.
Na naslednji seji bo odbor obravnaval šc druge zadeve, ki se nanašajo na pripravo in izdajo pesniške zbirke. Poskrbeti bo treba za likovno opremo, določiti obseg in naklado, vezavo, tiskanje, način financiranja, prodajo in še kaj, kar je neposredno povezano s pripravo in izdajo neke publicitete.
Ta kratka informacija naj velja hkrati kot vzpodbuda za tiste upokojence, ki so se s pesništvom že ali pa se še vedno ukvarjajo,
vendar tega javnost doslej še ni vedela in videla. Naj se opogumijo in svoje pesmi oziroma črtice predložijo v tajništvu društva upokojencev v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku do konca septembra letos.
Tine Lenarčič
Obnova bloka upokojencev
V Koloniji 1. maja že več let stoji stanovanjski blok, v katerem živijo upokojenci. V bloku je 72 stanovanj, v katerih se večina stanovalec počuti zelo dobro, saj se bistveno razlikujejo od nekdanjih stanovanj, še posebej tistih v rudniških kolonijah.
Tudi ta blok je potrebno vzdrževali znotraj in zunaj. Pred kratkim je Splošno obrtno podjetje, ki tudi sicer skrbi za redno vzdrževanje stanovanj in upravlja z družbenimi stanovanji na območju Trbovelj, v tem bloku obnovilo vrata in okna. Stanovalci so imeli, zaradi novih polnih vrat, s katerimi so nadomestili prejšnja, ki so bila le delno zastcklena, nekaj primomb.
SOP pripravlja tudi obnovo fasade, če bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije odobril potrebna sredstva. V ta namen potrebujejo 10 milijonov tolarjev. Zato pa bo bilo bivanje v obnovljenem stanovanjskem bloku upokojencev še prijetnejše.
Tine Lenarčič
Kopalni dan trboveljskih invalidov
Društvo invalidov Trbovlje je tudi na področju rekreativnih dejavnosti zelo aktivno. Poleg izletov, ki jih večkrat organizira za svoje člane, je tokrat za spremembo - 5. avgusta organiziralo kopalni dan. Poskrbeli so tudi avtobusni prevoz do Čatcžkih Toplic. Za udeležence izleta so organizirali skupno kosilo.
T.L.
Izlet zveze borcev Zagorje
Zgodaj zjutraj smo sc odpeljali z avtobusom iz onesnaženega zraka proti lepi Gorenjski. Prelep sončen dan nas je navdušil, ko smo izstopili iz avtobusa na Bledu. Po enournem sprehodu smo se odpeljali v Bohinj. V tako čistem zraku, ki ga nismo vajeni, so lahko
naša pljuča globoko zadihala in nas osvežila do dobrega razpoloženja
pred okusnim kosilom.
Ob 13. uri smo sc odpeljali na Pokljuko, kjer je bil vrhunec našega izleta, saj je bila tam zaključna proslava 8. spominskega pohoda borcev in mladine naTriglav. Vrstile so se tudi zaželjenc partizanske pesmi, kijihje pel partizanski pevski zbor. Z navdušenjem smo peli in burno ploskali. Marsikateri borec se je spomnil preminulih bojnih tovarišev. Tako se mi je utrnila solza ob misli na padle mlade fante - partizane in partizanke; spomini nanje so sc ohranili v naših srcih, a kosti padlih trohnijo pod zemljo, kdo ve kje in koliko je bilo žrtev naših fantov in deklet. Dali so življenja za svobodno Slovenijo.
Nasprotna stran, katera je bila pod zaščito okupatorja, poudarja, da so se borili za domovino, ampak za kakšno domovino? Gledala sem angleško nadaljevanko o Stalinu. Prikazovalaje tudi 2. svetovno vojno, kako je Rdeča Armada osvobodilaokupiranaozcmljaPoljske, Češke in tako dalje vse do Berlina. Pokazalaje tudi Tita in partizane, kako so osvobodili Jugoslavijo. Zato smo lahko ponosni nanj. S tem je dokazano, da nam ves svet priznava partizanske borbe. Prelep izlet Zveze borcev Zagorje in partizanske pesmi mi bodo ostale v nepozabnem spominu, kakor tudi ostalim borcem.
Pavla Sajevic - Vogrič
tifili
M
Mladim Zasavcem
Danes objavljamo malo daljši sestavek iz knjižice Skrinja iz babičine bale. Berta Golob pripoveduje o igrah, ki so se jih igrali v otroštvu in so ostale v spominu vse življenje.
Predlagam, da se lotite svoje "knjižice" o vaših otroških igrah. Na eno stran opišeteigre, na drugo stran nekaj narišete. Ali kombinirajte. Oblika je v vaših rokah, prav tako velikost. Liste potem sešijte, zlepite ali spnite, privoščite jim še lep ovitek. Ne pozabite na podatke: kdaj in kje je "knjiga" izšla, avtor... Če se vam bo zdelo, da je
takšen opis zanimiv tudi za bralce Mišmaša, fotokopirajte in pošljite...
Priporočamo, da se naučite tudi besed v našem slovarčku. Za spodbudo. Potem se lahko lotite še kakšnega slovarja. Ga boste že kje izbrskali, če ste se odločili, da boste svoje besedišče širili.
Sodelujte tudi v nagradni akciji Zasavca, saj gotovo poznatezanimive kotičke svojega kraja. Navodila pa preberite dvakrat.
Nekdanje igre
(odlomek)
Najljubša igrača mnogih dekličjo bila punčka iz cunj. Meni jo jc naredila šivilja Ančka. Majhne odrezke blaga je zmečkala v kepo in jih zavila v nekoliko večjo krpo, lo pa zavezala s sukanecm in punčka je bilagotova.Nisem in nisem sc mogla ločili od nje, prav lako paludi ne od plišastega medvedka, edine kupljene igrače v naši hiši. S koleščki od sukanca sem si naredila vlak, okrog obrnjena punčka pa je bila kočija. Z njo sem se vozila po kuhinji, ki je bila na srečo zelo velika.
Zunaj smo sc olroci najraje igrali "ti loviš". To je bila čislo navadna lekma, kdo bo koga ujel. Kdor je bil ujetje lovil naprej. V deževnih dneh so prišle na vrsto slepe miši. Zavezanih oči si moral iskati skriti predmet ali pa prijatelja, ki se li je spretno izmikal. V dolgih zimskih večerih smo potapljali ladjice in si na posamezne črke izmišljali imena mest, rek, držav, rastlin in živali. Z atom sva včasih igrala domine in špano.
Dokler nisem hodila v šolo, sem rada pekla hlebčke. Lepo je bilo, kadar seje z menoj igral Gorčck. Pekla sva hlebčke iz mokre mivke, kalerikrat pa sva iz nje napravila pravo vas in skoznjo speljala več polk.
Ravbarji in žandarji so bili fantovska igra, ki je zahtevala veliko prostora, spretnosti in trdih pesti. Gori ni bil nikdar ne ravbar ne žandar. Fantovska druščina ga sploh ni mikala, meni pa je prišel kar prav. Cestarjev Tinko je bil v tej igri zmerom ravbar. Čez leto se za deklice ni dosti menil, pozimi pa sva sc skupaj sankala. Imel je celo smuči, pravo razkošje za tiste čase. Dovolil mi je, da sem stopila na dilce, se ga oprijela čez pas, potem pa sva sc zapeljala po hribčku. Med zimsko veselje jc spadalo še vsakdanje kepanje in tekmovanje, kdo bo naredil večjega sneženega moža.
Moj najlepši spomin na otroške igre pa so mlinčki in piščalke. Ko se je začel taliti sneg in je po vsaki razpoki tekla voda, smo pod curek namestili mlinček, da seje vrtel, vrtel, vrtel. To je bilo majhno kolesce iz tankih deščic, pritrjeno na leseno os. Bilo je lahko in tudi lepo izdelano. Naredil si ga je vsak sam, saj ni potreboval drugega kot paličke, pipec in nekaj spretnosti. Čeje bil curek dovolj močan, je gnal več mlinčkov hkrati. To je bilo še posebej zanimivo.
Berta Golob
Gremo preko meje
Ko se odpravimo v tujino, pokažemo spoštovanjedo njihove dežele, če poznamo nekaj njihovih besed. Tudi nam se zdi dobro, če sc tujci potrudijo s slovenskimi besedami. Koliko časa boste porabili, da se naučite naslednjih besed v nemškem in italijanskem jeziku? Izgovor smo zapisali v oklepaj.
Dober dan.
NEM. :Guten Tag. (Guten ta:k)
ITAL. :Buon giorno. (Buon domo)
Nasvidenje.
NEM. : Auf Wiedersehen. (Auf vkdarzeian)
ITAL :Arrivederci. (Arivederči)
Prosim.
NEM. :Bitte. (Bita)
ITAL :Per favore. (Per favore)
Hvala.
NEM. :Danke schön. (Dankašetn)
ITAL. :Grazie. (Gracje)
Oprostite.
NEM. :Entschuldigen Sie. (Entšuldigan zi:)
ITAL :Mi scusi. (Mi skuzi)
Koliko je ura?
NEM. :Wieviel Uhr ist es? (Vi:fi:l u:r ist es)
ITAL. :Che ora è? (Ke ora e)
Prosim vas, kie ie naibližia pošta?
NEM. :Bitte, wo ist das nächste Postamt? (Bit&vo :ist das nethsta postami)
ITAL. :Per favore, dov'e la posta piu vicina? (Per favore, dove la posta piu vičina)
Imate ...?
NEM. :Haben Sie ...? (Ha:b0n zi:)
TTAL. : Avete ...? (Avete)
MLADI PASTIR
Kaj pa ti piskaš,
kaj pa ti_________,
mladi pastirček, svojim ovcam?
"Kaj bi ne vriskal,
kaj bi ne_______ .
zlato piščalko svojo imam.
Meni ovčice
so________	.
večje jaz sreče tu ne poznam.
Čreda se pase,
radostne__________,
ptice v grmovju mi žvrgolc.
ase|6 ‘eojsueAO ‘|e)jsjd ‘seijsuA.Tiajzsafc
Svinčnik nastavi na točko A in vleci ravne črte od pike do pike, tako da boš končal pri točki B. Dobiti moraš d va dela, ki bosta ločila vsa jabolka od mravelj.
.A	’ r-	W.'
Pokličite številko
061-323-353,
čc sc želiš pogo-varjati o svojih teža-vah, čc želiš kaj vprašati...
(od 10. lire do 16. ure)
koncertu Guns'n'Roses se na stadion Nep znova valijo nepregledne množice. Že daleč pred stadionom jeslišati glasbo, ki z vsakim korakom postaja glasnejša. Že smo pri prvemu vhodu. Redarji nas površno pregledajo, da slučajno ne bi na stadion nesli trdih ali kovinskih predmetov. Sto metrov dalje stoji druga garnitura redarjev. Ti samo pogledajo, ali so naše vstopnice res vstopnice za teren in ne za tribune. Spustimo se pod tribunami in pred nami se odpre pogled na vso veličino Nep stadiona s postavljenim odrom.
Rahlo utrujeni so posedemo po nekakšnih polivinilastih preprogah. pogrnjenih preko trave. Madžarska predskupina nas pretirano ne zanima. Komaj čakamo, da se začne tisto, zaradi česar smo tu -živalski vrt ali Zoo, kot ga vidijo člani skupine U2 (naslov turneje: Zoo TV Tour). Ljudi je vse več in več. Pogledam na veliko uro, ki kraljuje nad stadionom. Kaže, da Bono in ostali čakajo na mrak. Svetlobni efekti bodo tako prišli bolj do izraza. Končno; stadionski reflektorji se ugasnejo ob 21.20, predstava se lahko začne.
Skupina je bila poleg dobrega ozvočenja na in ob ogromnem odru opremljena tudi s štirimi ogromnimi barvnimi ekrani, na katerih so lahko dogajanja na odru spremljali vsi. ki so bili bolj oddaljeni, oziroma vsi, ki so sedeli na tribunah. Za U2 ni nobeno pretiravanje, če trdim, da je hit sledil hitu. Tudi pesmi iz novega albuma, ki še niso hit, bodo to verjetno v kratkem. Na ekranih se je poleg neposrednega prenosa iz odra dogajalo še marsikaj. Gigantski napisi so se vrstili drug za drugim. Izmenjavale so se slike, ki so še dodatno popestrile dobro izvedbo posameznih pesmi. Kitarist Edgeje blestel s sijajnimi solo vložki. Po svoje so bili zanimivi tudi avtomobili
Koje bil koncert na enem od svojih vrhuncev, sem se nemalo začudil, ko seje pevec Bono nenadoma pojavil ob moji levi strani, oddaljen le kakšnih 30 metrov. Zaradi gneče prej sploh nisem opazil podaljška, ki je bil speljan od 80 metrov oddaljenega glavnega odra daleč v notranjost stadionskega
igrišča. Tam je Bono celo zaplesal z gospodično, ki jo je potegnil iz publike. V tistem trenutku je tej gospodični zavidalo vseh 50000 ali več ljudi, ki so se zbrali na koncertu.
Poleg glasbe je imel koncert še drugačno vsebino. Člani skupine so. kot se za Irce spodobi, zelo angažirani v parapolitičnem smislu. Del svojega koncerta so namenili za to, da opozorijo na vojno v Bosni. S Sarajevom so s pomočjo sodobne tehnologije celo vzpostavili neposredni audio - vizuelni kontakt. Od tam seje oglasil glasbenik, ki se z
glasbo bojuje za mir. Koncu prenosa je sledil buren aplavz, kot nekakšna podpora prizadevanjem za mir v Bosni.
Nc vem, če bom naslednjo Bonovo pogruntavščino opisal prav, ker ne govorim (in tudi razumem ne) madžarsko. Fora je bila v tem. daje poklical, zdi se mi. madžarskega predsednika (Bono je rekel dobrega prijatelja iz Madžarske). Oglasila se mu je tajnica (avtomatska). Sledilo je pojasnilo (seveda v madžarščini) naj po pisku pusti sporočilo. Bono je stal sredi odra, v roki je držal slušalko, na glavi je imel pritrjene majhne rdeče rožičke in začel peti znano skladbo Stefana Čudeža (Stevie Wonder) I Just Cali to Say I Love You. Nihče ni prav vedel, ali naj se smeji ali naj mu ploskamo za to domislico. Koncert seje počasi bližal koncu. Trajal je dobri dve uri. Vas zanima, kako je bil oblečen Bono? Nosil je zlato svetlikajočo se obleko, ki mu je bila kot ulita. Ostali se niso šopirili s svojo garderobo.
Spodobi se napisati tudi kaj o ljudeh, ki so prisostvovali temu rock cirkusu. Veliko je bilo zopet Slovencev. Stavim, da vsaj tisoč. Poleg slovenščine je bilo slišati še hrvatski in srbski jezik, češčino, slovaščino, nemščino in zdi se mi, da celo nekaj rnakedonščine. In tudi nekaj malega madžarščine je bilo slišati. Madžari se na koncertu niso preveč izkazali. Stnešnojcbilo na primer, koje Bono imel kratek govor. Da so ga razumeli, kaj govori, so morali spontano prevajati (normalno, preko ozvočenja) v madžarščino. Ne vem točno, kaj jim je govoril, vedar za svoje besede ni požel nobenega aplavza. To koncertno anemičnost Madžarov sem opazoval že na Gunsih. 50 tisoč Slovencev bi bilo veliko veliko glasnejši (še sploh, če bi bil zraven kakšen aufbiksar iz Zasavja).
Torej, ob vsem tem sc človek res vpraša, ali je bil na koncertu v zoo (živalskem vrtu) ali kar v cirkusu.
Tekst in foto: Jure Nagode
N

Modni svet
Fotomodeli
Nekaj skromnih nasvetov ali bolje rečeno pravil, ki jih mora poznati fotomodel, za uspešno delo v ateljeju.
V atelje pride fotomodel vedno sam oziroma brez spremstva prijateljev, sorodnikov ali morebitnih telesnih stražarjev! S seboj mora prinesti kopalke, ne glede na vreme ali letni čas. več oblačil (barvno raznolikih in močnejših barv). Vsa oblačila naj bi bila iz lahkih in tankih tekstilnih materialov. Med ta oblačila uvrščamo tudi body, steznik... Še pred odhodom v fotografski atelje si fotomodel doma uredi make - up in depilacijo. V studiu si popravi le manjše napake. Fotomodel si za odhod na fotografiranje obleče lahka, neoprijeta oblačila, ki na koži ne puščajo sledi. Med fotografiranjem fotomodel ne uporablja nobenega spodnjega perila in je oblečen samo v oblačilo, kije potrebno za fotografiranje. In nekaj, kar je najbolj pomembno: tudi najboljši fotomodel, ki pride na fotografiranje brez volje, ne bo uspel posneti dobrih fotografij, čeprav se bo fotograf še tako trudil.
Blanka Tomac
Podpis pri fotografiji:
Mojca Mladenovič iz Ljubljane
Iz Amerike sc je vrnil Andrej Šifrer. Čeprav še ni dolgo doma, že pridno koncertira. Mogoče se oglasi tudi v naših krajih.
Pop dizajnovci so imeli poslovilni koncert v Sodražici. Brez panike! Skupina ni razpadla, ampak je odpotovala v Ameriko, kjer bodo fantje dokončali svoj novi album. Konec septembra jih lahko zopet pričakujemo na koncertih širom Slovenije. Oktobra lahko pričakujemo nov album.
Hot dog so nova slovenska skupina, ki jo je ustanovil sokolovec Ivan Bekčič. Začeli so kot gostje Don Mentony Banda, kmalu lahko pričakujemo njihove samostojne koncerte.
29. juli ja je bil v Sežani koncert legend plesnega soula Kool and thè Gang. Skupina, ki obstaja že od leta 1969, slovi po odlično naštudiranem nastopu in vrsto uspešnic, kot so Celebration, Vie-tory...
Sveti Peter s Črnimi očmi v tednu, Ko so češnje cvetele kraljuje na lestvici Stop pops 20. Seveda je govor o Tomažu Domiclju, obkroženem z ujedami kot so Čuki in Sokoli.
Miladojka Younecd fura z novim CD-jcm. Naslov je Liberta Bloo.
All Capone štrajh trio je ime nove glasbene atrakcije. Za tem imenom se skriva nihče drug kot skladatelj Gregor Strniša, ki piše za svoje tri prijatelje. Glasba temelji na jazz-u in rock-u. CD je že na voljo po CD shopih širom naše Domovine.
V rubriko hot, hot, hot vsekakor lahko uvrstimo najnovejši atraktivni izdelek narodno zabavnega ansambla Vesna. Kaseta z naslovom Ob-la-di,Ob-la-da skriva poleg domače glasbe še šest priredb legendarnih The Beatles. Priredbe so v ritmu polke in valčka. S to kaseto so zelo popestrili dogajanja na narodno zabavni sceni, saj so ocene kasete zelo različne. Ansambel Vesna nastopa "v živo" tudi z Ireno Vrčkovnik.
J.N.

Za spremembo na tej strani objavljamo razmišljanje predsednika trboveljske ZKO Vinka Kovačiča, saj se je uredništvu zdelo primerno, da z njim seznani širšo zasavsko javnost.
Minilo jc že nekaj časa, odkar je bil v tedniku Zasavc objavljen prispevek, v katerem je bilo zapisano, da je gledališče DPD Svobode center ostalo brez svojih rekvizitov (stilnega pohištva). Ob mnogih aktivnostih, ki jih jc opravilo gledališče Svobode center, se jc v razreševanje te problematike vključil tudi Iz vršni Svet SO Trbovlje. Na 60. seji 24. marca 1992 je obravnaval "informacijo o odvozu pohištva iz DD Trbovlje", ki jo je na IS naslovilo društvo DPD Svoboda center Trbovlje 11. marca 1992.
Sklep, ki gaje sprejelIS navajamo zaradi ugotavljanja neučinkovitosti izvajanja le - tega.
SKLEP
1.	Upravnik DD Trbovlje Stane Govejšek naj v 14. dneh od prejema sklepa Izvršnega sveta uredi zadevo v zvezi z odpeljanim pohištvom. Gospa Gačnikova lahko odpeljano pohištvo obdrži, če z verodostojnimi listinami dokaže, daje lastnica pohištva, v nasprotnem primeru pa mora upravnik DD Trbovlje zagotoviti vzpostavitev v prvotno stanje, t.j. vrniti vse odpeljano pohištvo nazaj v Delavski dom Trbovlje.
2.	Skupina, ki pripravlja statusno ureditev DD Trbovlje in izvajanje kulturne dejavnosti v njem, naj svoje delo pospeši in pripravi ustrezen predlog za Izvršni svet.
Številka 613-4/1992-IS
Datum: 30. 3. 1992	Predsednik:
Franc Beravs dipl. ing. el.
Sklep ic bil vročen:
1.	Stane Govejšek, Delavski dom Trbovlje
2.	Zveza kulturnih organizacij Trbovlje
3.	Sekretariat za družbenoekonomski razvoj občine Trbovlje
4.	Izvršni svet
5.	Arhiv
Kljub večkratni urgenci sc sklep še do danes ni realiziral. Ostalo je zgolj pri medsebojni komunikaciji, v katero se je vključila tudi odvetnica stranke, kije odpeljala pohištvo.
Društvo je postavilo vprašanje, kako lahko Izvršni svet sprejme takšen sklep, s katerim že razpolaga z imetjem, ki ni njegova last. če jc s tem imetjem razpolagalo gledališče DPD Svobode center Trbovlje in ga je društvo imelo vrsto let v svojem inventarnem popisu. Stranka, ki jc odpeljala pohištvo, še vedno ni predložila društvu dokumentacije, s katero bi lahko dokazala, da je pohištvo njena lastnina. Prav tako tudi gledališka sekcija Svobode center ni dokazala, da je pohištvo njena last - njen dokaz je zgolj inventarna knjiga.
Izvršni svet ni ukrepal zoper upravnika DD. saj je bilo pohištvo odpeljano z njegovim dovoljenjem. Vprašujemo, ali se lahko na podlagi aktivnosti tistih, ki trdijo, da so oblast, rešujejo stvari na takšen način, da se upoštevajo izvršena dejstva, brez posledic za tistega, ki to dela.
Če srno zlobni lahko rečemo, daje takšna politika dobila potrditev v znanih razmerah v Bosni, kljub temu hi morali njeni sedanji nosilci plačati patent Izvršnemu svetu.
V problematiko sodi tudi sklep izvršnega sveta Skupščine občine Trbovlje, s katerim sta sklenila najemno pogodbo IS, ki ga zastopa predsednik Franc Beravs kot najemodajalec in KS Zasavje Trbovlje, katero zastopa Dušan Humski kot najemnik.
Z najemno pogodbo najemodajalec odda, najemnik pa za nedoločen
čas prevzame v najem poslovni objekt ''Dom DPD Svoboda Zasavje" in pripadajoče funkcionalno zemljišče. Najemnik ima pravico skleniti poduajemno pogodbo z uporabniki prostorov, s katerimi so najemna razmerja neurejena. Dom DPD Svoboda Zasavje ima v najem trgovina "Center Jošt". V tretjem poglavju pogodbe je zapisano, da najemnik iz te pogodbe ne bo plačeval najemnine. Pogodba določa le tekoče in investicijsko vzdrževanje objekta na lastne stroške in iz sredstev zbranih iz najemnin podnajemnikov.
Nadzor nad sredstvi najemnin, zbranih naosnovi podnajemnih pogodb, bo opravljal Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora občine Trbovlje. Na njegovo zahtevo mu mora KS Zasavje zagotavljati podatke o višini zbranih sredstev iz najemnin in o namenih porabe teh sredstev.
Pogodba, ki jo je sklenila KS Zasavje s Centrom Jošt nam ni znana. Zato nas zanima, kako je prišlo do tega. daje IS sklenil pogodbo mimo uporabnikov doma DPD Svobode Zasavja. Iz dokumentacije društva je razvidno, daje bil dom grajen za potrebe kulturne dejavnosti spodnjega dela Trbovelj.
Naš namen ni obelodaniti problematiko glede izgradnje doma. ampak zgolj ugotoviti, daje bilo z oddajo doma drugemu najemniku, oškodovano društvo. Hkr ati je prišlo tudi do uničenja in odtujevanja inventarja ter imetja, kije bilo last društva DPD Svobode Zasavje. Nihče do danes ni odgovarjal za lastnino, popisano 31. decembra 1990. kot so stoli, (priklopni, pritrjeni) 289 komadov v kino dvorani, zavese, reflektorji, kino platno, zvočniki in druga oprema, ki je bila v tem domu.
Sklenitelj pogodbe IS SOTrbovl je je s tem dokazal, kako malo mar mu je lastnine, ki sojo vrsto let kupovali in nabavljali zagreti člani društva. Še bolj žalostno je. da sc ob pomanjkanju sredstev za kulturo nihče ne spomni tega, da bi najemnino, ki bi jo najemnik moral plačevati, saj uporablja ta dom za komercialne namene, namenjal za kulturno dejavnost v občini.
Upamo, da smos tem, kosmoopozorili na omenjena sklepa, vzpodbudili "odgovorne", dabodoo problematiki še enkrat razmislili, saj jih ne kaže enačiti s tistimi, ki se zavzemajo za divjo privatizacijo.
P.S. Ker je IS pluralno sestavljen, prosimo, da se ta opozorila ne spolitizira, ker pritiska z leve. desne in sredine ne bi zdržali.
Za trboveljske kulturnike Vinko Kovačič, Foto: arhiv Zasavca

ZABEL O
HRASTNIK
Tudi letos bo na Kopitniku popoldan ob citrah. To že tretje srečanje, ki bo 4. septembra, je ljudem v bližnji okolici zelo priraslo k srcu. Tudi letos ne bo tekmovalno, saj j c ljudem tako najbolj všeč. Organizator Peter Naprct je razposlal 30 prijavnic in upa, da se bo večina vabilu odzvala. Prireditev bo potekala ob koči. kjer bodo člani PD Rimske Toplice v dopoldanskem času praznovali 40-letnico svojega društva.
Pevski zbori in godbi na pihala tudi v Hrastniku uživajo zaslužene počitnice. Z vajami bodo začeli v septembru, medtem ko bodo Plavice vadile že v avgustu. 4. septembra bodo kot gostje nastopile pri citrarjih na Kopitniku.
F.M.
Trbovlje
V dvorani Doma Svobode II je 25. julija potekal kulturno zabavni večer, ki ga je pripravilo kulturno društvo Biser z Jesenic.
Slikar Vinko Hrovatič je pripravil dve razstavi. Prva je na ogled v poslovnih prostorih Razvojnega centra v Dolnjem Laznik, kjer razstavlja 12 del v pastelu in perorisbi. Druga stalna razstava je postavljena v poslovnih prostorih podjetja RSH - Računalniške storitve Hrovatič (bivši rudniški samski dom). Na ogled je 20 del v olju, pastelu in laviranem tušu z motivi iz krajine.
Helca Krasnik, članica Likovne skupine Relik, se je pred nedavnim udeležila likovne kolonije Vrata 93, v organizaciji PD Jesenice. V koloniji je ustvarila več del. Skupaj z deli drugih udeležencev kolonije razstavlja štiri dela v akvarelu z motivi iz gorskega sveta. Dela so na ogled v likovnem salonu Dolik rta Jesenicah.
Akademski kipar Stojan Batič, trboveljski rojak, ki sicer živi in ustvarja v Ljubljani, razstavlja v preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani najnovejši ciklus Slovenski mili in legende. Miti. ki živijo v literaturi, so pogosto predmet likovnih upodobitev. Na 23 razstavljenih plastičnih miniaturah prepoznamo Martina Krpana. Lepo Vido. Kralja Matjaža, MiklovoZalo. Desetnico. Jurija Kozjaka, Petra Klepca in še koga. Vsa dela so vlila v bron. Znan je Batičev rudarski ciklus, ciklus na temo
NOB in drugi. Zato se. v vsebinskem pogledu, s to kiparsko serijo predstavlja v povsem novi luči. Razstavljena dela bodo na ogled do konca avgusta.
T.L.
Zagorje
Janez Simončič seje odločil za sodelovanje na fotografskem natečaju na temo Reportaža, ki gaje v sredini julija razpisal umetniški svet galerije Stopnišče v Ljubljani. Javni natečaj, ki bo trajal približno en mesec, zahteva največ tri serije po štiri fotografije, ki obravnavajo isto vsebino in skupaj tvorijo zaključeno celoto -zgodbo. Rezultati natečaja bodo znani septembra, takrat bodo organizatorji pripravili še razstavo fotografij.
Prvo razstavo je Janez Simončič imel v Zagorju julija 1986. leta. Sledili sta še dve
udeležbi na tujih fotografskih natečajih: ob 40. obletnici Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi leta 1988 in v New Yorku leta 1989 na International art compctilion.
V 9. filmskem gledališču so 3. avgusta v DD predvajali ameriško uspešnico - psihološko kriminalko Igra solz. Film je splet dramatične zgodbe in burne romance. Poseben lesk mu dajejo nekateri evergreeni, predvsem pa zgodba filma, ki ostaja, tudi po ogledu filma, zavita v skrivnost.
D.H.
Parnasova pota
Mnogi bralci bi radi o avtorjih pesmi vedeli kaj več. Ker večine ne poznam, tega ne morem vedno zapisati. Le kdor ne želi, da o njem kaj napišemo, bo imel objavljeno samo pesem. To velja tudi za nekatere, ki so pesmi že poslali, pa jih še nismo objavili.
Pesem Ostal sem sam nam je poslala Maja, kurje njen psevdonim. Želelaje ostati anonimna in njen i želji smo ugodili. Pesmi nismo vrgli v koš, česar se je bala, le malo dljeje morala čakati na objavo. Upam, daji bo to vzpodbuda in nam bo poslala še kakšno pesem.
Franci Lakovič
Ostal sem sam
Zakaj si ti odšla,
zakaj si me pustila samega?
Sedim v temi in trpim, sedim z bolečino in hrepenim.
Bolečina srca para dušo in telo, bolečina ljubezni vodi vse v temo.
Kje si, da me vidiš, kje si, da me slišiš?
Želim si te ob sebi, da te božam in milujem, želim si te ob sebi, saj vate le verujem.
Vrni se k meni, draga, saj komaj še živim, vrni se k meni, draga, vse ti oprostim!
Maja
-mn^rVOBODB lla»	(0601) 81 888
CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV
OBČANI 1. ČESTITKA
tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah	1.500.00 2.000,00 2.800.00 3.500,00
PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA!	1.500,00
2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda	1.100,00 60,00
3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda	500,00 25,00
4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda	6.000,00 150,00
5. OSMRTNICE	1.800,00
CENIK VELJA OD 1.7.1993 DALJE
V prvoaprilski številki Zasavca je bil objavljen pogovor z Markom T uškom, obetajočim košarkašem iz Hrastnika. Čeprav je od pogovora minilo le 6 mesecev, je Marko v tem času v svoji karieri napravil toliko, da zasluži vso pozornost. Da je v tem kratkem času resnično napravil ogromen korak naprej, priča tudi zadnji intervju.
Marko, v zadnji sezoni si praktično "eksplodiral". Evropsko prvenstvo, igre mladih, sredozemske igre, kvalifikacije, če štejemo samo reprezentančne nastope. Tudi pri Olimpiji si se začel uveljavljati. Kako ocenjuješ vse skupaj?
To sezono ocenjujem za dobro. Pohvalil bi Janeza Drvariča, kije imel zaupanje vame in me vzel v reprezentanco. Tam sem igral dobro. Na evropskem prvenstvu smo imeli pač smolo.
Prvi reprezentančni nastop v tej sezoni so bile pravzaprav kvalifikacije. Tam je bilo nekaj težav zaradi dresa. Kako seje to zapletlo in razpletlo?
Boris Gorenc je pozabil svoj dres doma. Kot najmlajši igralec sem mu odstopil svojega, daje lahko igral. Tako sem tekmo spremljal in spodbujal fante s klopi.
Ko si končno dobil dres, si odigral dobre partije.
Prvo tekmo sem igral proti Moldaviji. Igral sem trideset minut, kot mi je pomočnik Peter Vilfan tudi obljubil. Tekmo sem dobro izkoristil. Igral sem tudi proti Poljski. Hrvaški. Na finalni tekmi proti Hrvaški nisem igral, soigralce sem spodbujal s klopi.
Potem so prišle sredozemske igre. Tam ste dosegli vse, kar ste pričakovali, mogoče bi lahko še več. Kako ocenjuješ ta nastop?
Na sredozemskih igrah bi lahko dosegli več. Nastop ocenjujem kot dober. Na teh igrah ni bilo Žarka Djurišiča. enega ključnih igralcev. Bile so razne poškodbe, npr. Roman Horvat, Jure Zdovc seje poškodoval na kvalifikacijah v Wroclavu. Drugače, mislim, da smo se dobro odrezali.
Se več si igral v reprezentanci na igrah mladih. Kakšni so spomini od tam?
Igre na Nizozemskem so bile nekakšne Olimpijske igre mladih. Bil sem ključni igralec, saj sem igral že za člansko reprezentanco. V polfinalni tekmi proti Španiji smo imeli smolo. Izgubili smo za tri točke. Zadnjo tekmo z Grčijo smo prav tako izgubili. Ne vem, verjetno zaradi šoka. Pričakovali smo, da bomo prišli v finale.
Zdaj si v prvi ligi slovenskih igralcev. Kako se počutiš?
Ker je Kotnik odšel, bom verjetno v evropski ligi dobil kar nekaj priložnosti. Prvo tekmo igramo proti CSK. v kvalifikacijah. Ne vem še, ali bom v tej tekmi igral. Naslednjo tekmo pa verjetno bom. Odvisno je, kako se bom izkazal na treningih.
Koliko treniraš?
Treniram dvakrat na dan po dve uri, zjutraj in zvečer.
Draž.cn Petrovič je veliko treniral tudi sam. So tudi v Sloveniji takšni igralci, ki ostanejo po treningu in trenirajo dalje sami?
Boris Gorenc veliko ostaja, od mladih igralcev Klemen Zaletel.
Kaj počenjaš drugače? Študiraš ali si profesionalec?
Trenutno sem profesionalec. Zaposlil sem se in teče mi delovna doba. Igram samo košarko.
Kakšen občutek imaš letos sam zase?
Glede kako treniram, mislim, da bo to moja najboljša sezona.
Za koliko časa si podpisal za Olimpijo?
Za štiri leta. Mislim, da bom ostal. Če bo kakšna boljša ponudba iz tujine, bom vsekakor o njej dobro premislil.
Slovenski igralci se v tujino "prodajajo" veliko lažje, če igrajo za reprezentanco in so prisotni na mednarodnih turnirjih. Slavko Kotnik je prejšnje leto igral za reprezentanco na kvalifikacijah za Olimpijske igre. Dobil je ponudbo iz Tel A viva. Jurc Zdovc je bil že prej v tujini, Teom a n Alibcgovičgrc verjetno v Berlin. Dovolj je igralcev, ki se lahko prodajajo v tujino.
Kaj pa vi, mladi igralci? Dobivate ponudbe?
Jaz dobivam veliko ponudb iz Amerike, iz raznih Collegev.
S katerimi igralci sc najbolj razumeš pri Olimpiji in v reprezentanci?
Najbolj se razumem z Žarkom Djurišičem. To je starejši igralec in mi je na igrišču kot nekakšen oče. Kličejo ga tata Žarko.
Kakšni so na sploh odnosi v takšnih vrhunskih ekipah? Je samo delo ali sc najde čas tudi za druge stvari?
Ne, ni samo delo. Po treningu gremo včasih skupaj na pijačo in se skupaj zabavamo.
Slavko Kotnik je pravkar podpisal pogodbo v Italiji, dobili ste novega centra iz Rusije in novega igralca iz Amerike. Kako sta se na teh prvih treningih ujela z ekipo?
Rus je bolj povprečen center. Od njega se letos še ne bo pričakovalo veliko. Ima pa dolge roke in občutek za banane. Američan je zelo hiter, prodoren, skratka je zelo dober.
Ali to pomeni, da bo tudi igra Olimpije bolj
atraktivna?
Olimpija bo letos gradila na hitrosti, na protinapadu. Ključna pa bo obramba.
Imaš kakšne težave s poškodbami?
Trenutno jih na srečo nimam.
Ali zdaj o košarkaški karieri razmišljaš drugače kot v zadnjem intervjuju za Zasavca?
Seveda. Najprej je tu Olimpija. Imam štiriletno pogodbo. Ko tu opravim delo bom videl, če bo kakšna ponudba iz tujine. Sanje vsakega igralca pa je igrati v NBA ligi.
Je to realno, se vidiš v dresu LA Lakcrsov ali kaj podobnega?
Velikokrat pride na trening Olimpije Čurčič, kije igral v NBA. Ko igram z njim ena na ena vidim, da trenutno še ne bi mogel igrati v NBA, čez štiri leta pa bi to kar šlo.
V Hrastnik prihajaš redno?
Vedno, kadar imam čas. Vendar ne preveč pogosto. Igranje in turneje naredijo svoje. V Ljubljani imam začasno prebivališče, kjer živim s prijateljico Lidijo in tudi treniram. Prosti čas izkoristim za počitek. Potem pa spet na trening.
Kdo bo letos prevzel reprezentanco?
Mislim, daje bo prevzel Zmago Sagadin. Zdaj je imel veliko drugega dela, dalj časa ima tudi poškodbo vretenca.
Za mesto v reprezentanci te ni več strah?
Vse je odvisno od tega, kako se bom izkazal. Mislim, da ni bojazni, dobil bom svoje mesto v reprezentanci.
Jure Nagode
N
Bo Tanja kdaj v beloni cirkusu?
Lahko bi bila, bi sodili po njenem začetku in rezultatih. Tanja Jerman je bila stara dve leti, ko je že smučala. Članica smučarskega društva Trbovlje je postala, zanimivo 24. junija 1978, to pa je tudi datum njenega rojstva. S petimi leti, ko marsikomu še korak ni zanesljiv, je Tanja že vijugala med smučarskimi koli in tekmovala za SI) 1 rhovljc. Koje dopolnila osem let, je njen trener postal Boris Rozina, ki uspehe in padce še danes deli z njo. "Ne morem našteti vseh uspehov in pokalov, ki sem jih prejela" pravi Tanja, "moram pogledati v zvezek".
In tam je med drugim zapisano:
Leto 1991: 2. mesto v veleslalomu in 5 mesto v slalomu na mednarodni tekmi za pokal Loka, na največjem tekmovanju v Monte Hondoniju med udeleženci 35 d ržav, j e bila Ta nja 24 veleslalomu in 14. v slalomu. Tanja je bila leta 1991 tudi republiška prvakinja v super g-iju, v ponos pa ji je tudi 5. mesto v skupni uvrstitvi v državnem merilu. "32 medalj imam. Ni jih bilo lahko zaslužiti. Skoraj 10 mesecev v letu neprestano delam. Nič me ni doma. Sedem parov smuči, kombinezoni in smučarski čevlji so vedno z menoj - doma in na poti. Težave
so z denarjem. Sponzorje težko dobim - pravzaprav jih ta trenutek nimam, tako da ne vem, kaj bo . Smuči da KAZAMA, druga pa ... a ja,pa vezi marker,ja. Če bi seštela zadnjih deset let, je to kar nekaj tisoč mark, ki so stale družino za moje smučanje."
Zdi sc mi, ko se pogovarjam z njo, da v njenem zasanjanem pogledu teče film s številnimi smučišči, mrazom, ledenim vetrom, soncem, prijatelji, nostalgiji po sošolcih...
"Do 6. razreda ni bilo problemov s šolo. 7. in 8. razred je bolj zahteven, sedmega sem še nekako, v osmem pa sem imela inštruktorje. 400 do 500 ur sem bila odsotna iz šole. Morani reči, da so v glavnem
imeli učitelji posluh, da me ni bilo skoraj nič v šoli, vsi pa ne. Osnovno šolo sem končala z dobrini uspehom. Težko je bilo odločiti se, kam zdaj. Najprej sem želela v Škofjo loko v smučarsko šolo - pa ni šlo - zaradi denarja, napora, drugega ritma. Tudi v Maribor bi šla,vBranikubi me vzeli... Končna odločitev pa je ostati doma - v Sl) Trbovlje, obiskovala bom ekonomsko šolo. Želim si, da bi imeli tudi tu posluh zame in da bi prišla v B reprezentanco - vem, da nebo lahko- polno jih je,ki so bolj izkušene, starejše smučarke."
Tanja Jerman nima osebnega življenja. Vse življenje so ji smuči, sneg, šola. Je v najbolj občutljivih letih mladostniškega dozorevanja, o ljubezni ji je nerodno govoriti, pravi da ni časa zanjo, pa bi... "Najboljša prijateljica je Tonka Brumen, vrstnica, odlična smučarka članica mariborskega Branika". Prijatelj: Aleš Sopotnik, tudi smučar SD Trbovlje. Rada bere, veliko, pa kolesari, plava - hobi ji je telefoniranje-hecno, a rada telefonira - veliko. Rada ima pizze, pije le juice. "Edino, kar si želim, je tekmovati v svetovnem pokalu. Rada bom delala, veliko, če bo le šlo - bojim pa se, da mi bo cilje onemogočilo pomanjkanje denarja. Iščemo in iščemo sponzorja v Zasavju, pa ga ni. Ni odnosa do smučanja in do uspehov. To me potre."
Naj te ne, Tanja. Če ti bodo zvezde naklonjene ob tvojem maksimalnem angažiranju, uspeh ne bo izostal.
Bogdan Barovič
______________________________>
r	--------N
Prve prijateljske tekme Litijanov
Po desetdnevnih pripravahsolitijski nogometaši 29. julija gosrovali pri prvoligašu Živila Naklo v Naklem. Prvoligaš je bil za Litija ne pretrd oreh, kar pove tudi rezultat 9:1 za Živila Naklo. Trener Gradišek je dal na tej tekmi možnost vsem 22-im prisotnim igralcem, da preizkusijo in pokažejo svoje sposobnosti.
Drugo tekmo so odigrali že dva dni kasneje, v soboto. 31. julija, z drugolišem Triglav Jelen v Kranju. Rezultat tega srečanja je bil že precej bolj vzpodbuden za Lilijane. Postava Litije: Grošelj, Felc. Props. Horžen, Ocepek, J arm. Golnar, Barbek. Gnjatič, Begič. Poglajen. Igrali so še: Medved, Vrhovec, Groboljšek. Rozina in Pograjc.
V nedeljo, 1. avgusta, se je moštvo NK Litije pomerilo na domačem terenu s kombiniranim moštvom Slovenije Set iz Vevč. Tokrat je zmagalo domače moštvo z rezultatom 4:0. Postava Litije: Pograjc, Props, Horžen. Ocepek, Jarem, Golnar, Repina, Martič, Begič, Male, Poglajen. Igrali pa su še: B. Horžen, Medved, M. Prašnikar, Groboljšek in Grošelj, strelci za Litijo pa so bili: Mele,
Poglajen, Jarm in Begič.
V teh pripravljalnih tekmah trenerja GradišekinTišler skušata preveriti znanje in sposobnosti vsakega igralca, da bosta kasneje izoblikovala najboljšo enajsterico. Treningi potekajo po planu, zadovoljivo formo igralcev pa pričakujeta na začetku prvenstva. Lilijani zaradi prenavljanja domačega nogometnega terena igrajo tekme predvsem na tujih igriščih. Za ljubitelje nogometa bo zanimiva nova, preurejena okolica in gostinski objekt nad igriščem, pa tudi v sami zgradbi kluba. NK Litija pa vabi vse privržence nogometa, da v nedeljo, 8. avgusta ob 17. uri pridejo na ogled tekme med NK Litijo in prvoligašem Studiem D iz Novega Mesta.
Stane Kokalj
Karateisti na izletu
Zadnjo junijsko soboto so kataretisti Tike Trbovlje imeli izlet na Gore. Udeležba je bila ob izredno lepem sončnem vremenu precejšnja. Ob osmi uri zjutraj so se zbrali na avtobusnih postajah v Trbovljah. Z veseljem na obrazih, ker so prišli klubski prijatelji, katerih že nekaj dni niso videli, so sc odpeljali do Hrastnika, prestopili sc z avtobusom, ki vozi v Celje, odpeljali do Marncga, od tam pa so živahno pešačili do Gor. Zanimivo je, da so bili prav najmlajši naj hitrejši. Žgoče sonce jih je že na poti večkrat spomnilo na osvežujoče sokove, ki so jih imeli nekateri v nahrbtnikih. Ob prihodu v kočo jih je prijazna osrkbnica postregla z raznimi hladnimi pijačami, ki so jih nekateri izpili kar na dušek. Po krajšem počitku in živahnem pogovoru o počitniških dogodivščinah so
se pomerili v malem nogometu. Borba za gole je bila kljub vročini zagrizena, sledile so "revanš" tekme, ena za drugo.
Nekaj po 17. uri popoldan so se odpravili proti domu. Pred vrnitvijo jih je še večkrat "napadla" žeja, ki sojo pridno premagovali s hladnimi, osvežujočimi napitki ob poti. Ko so na avtobusnih postajah sestopali, so si vsi zaželeli nasvidenje 21. avgusta na Čemšcniški planini, kamor bodo šli na naslednji izlet. Vmes bodo seveda še kopanja na trboveljskem bazenu, ki so planirana ob četrtkih. Kolesarjenje v neznano bo v sredo, 11. avgusta ob 16. uri izpred OŠ Ivana Cankarja, odbojkarski turnir trojk bo v sredo, 18. avgusta, ob 18. uri na igrišču pri občini.
Torej, nasvidenje !
Franjo Glavica
Plavalci uspešni
Kisovčani
presenetili
O ria Rudar - Svoboda 0:0
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 200, sodnik Grabnar (Čoln išče).
O ria Rudar: Dizdarevic, Tomše, Pe. Košak, Štok, Zaimo vic. Šote nšek, Škofca.Žlak, Breznikar, Jesih (igrali so še: Mudrinic, Rižner, Florjane, Guna, Pa. Košak. Turšič, Izgoršek, Hennan.
Kisovčani so v svoji prvi preizkušnji presenetili z dobrim nastopom. V 1. delu so od igre sicer imeli več Trboveljčani, vendar je bil V. Kurež vedno na pravem mestu. V nadaljevanju je bila igra bolj izenačena, v zaključku tekme pa so bili goste precej nevarnejši, tako, da je imel vratar Mudrinič, ki seje po prestani 8-mesečni kazni vrnil v moštvo, po poizkusih Agatiča in Trdina, kar precej priložnosti pokazati obilico znanja.
Dobra igra
Cria Rudar - Papirničar 3:1
(0:0).
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 200, sodnik Drnovšek (Trbovlje), strelci: 1:0 Žlak, 1:1 Trcpšc, 2:1 Jesih, 3:1 Žlak.
O ria Rudar: G. Ranzinger, Kic, Florjane, Rižner, Štok, Zaimovic, Sotenšek, Jesih. Žlak, Breznikar. Guna (igrali so še: Dizdarevic. Škofca, Tomše, Pe. Košak. A. Ranzinger, Izgoršek, Turšič).
Papirničar: Kelenc. B. Guček, Plazar.Čeč, Knaus, D. Guček.Ribič. Režun. Kačičnik. Kirbiš (igrali so še: J. Lazar. Z. Lazar. Molan.Derviševič. Hrovat, Lamovšek. Tutic).
Trboveljčani so po obojestranski dobri igri premagali tretjeligaško iz Radeč. Omeniti velja mojstrski zadetekŽlaka sredi drugega polčasa.
ko je sicer zanesljivega Kolenca premagal z "volejem" s kakšnih 20 m.
Boljše kot prvič
Rudar (V) - ETI Elcktroclcmcnt Zagorje 1 : 1.
Velenje, pomožno igrišče Rudarja, gledalcev 50, sodnik Raukovič (Velenje), strelca: 0:1 Holešek in 1:1 Vidovič.
ETI EE: Hace, Buovski, Povšnar, F. Krajnc, Borštnar, Razboršek, Grden, Kern, Holešek, Petmšič, Grčar, (igrali so še: Trampuž, Šink, J. Krajnc in Cilenšek).
Zagorjani so tokrat prikazali mnogo boljšo igro kottedendni prej, ko so z ekipo Rudarja izgubili kar s 5:0. Edini zadetek za Zagorjane je znova dosegel letošnja okrepitev, Igor Holešek.
Zmaga pred začetkom prvenstva
ETI Elektroelement Zagorje -Papirničar Radeče 2:0
ETI EE: Hace, Buovski, Povšnar. Žibret.F. Krajnc.Razboršek,Grden, J. Krajnc. Holešek. Petmšič, Kurež (igrali so še: Bantan, Šink, Bukovšček, Judež, Kokalj, Cilenšek).
Papirničar: Kelenc, Plavar. P. Guček. Čeč, Knaus, Trepše, D. Guček. Ribič, Režun, Kačičnik, Kirbiš (Z. Lazar, J. Lazar, Hrovat, Tutič).
Zagorjani so z izvrstno igro premagali ne tako slabo ekipo Papirničarja. Radečani so se sicer v začetku tekme na majhnem in blatnem terenu dobro upirali, nato pa je velika kakovostna razlika vednarle prišla do izraza. Pohvaliti velja dvakratnega strelca Petmšiča in Holeška. ki je tudi tokrat zatresel nasprotnikovo mrežo.
Pretekli vikend je bilo na kopališču Ilirije v Ljubljani državno prvenstvo v plavanju za kategorijo pionirjev. Deset članska delegacija trboveljskega plavalnega kluba Dadas Rudarje bila uspešna predvsem v mlajšem letniku, kjer je Jaka Po trpin osvojil drugo mesto na 100 In 200 hrbtno, tretji je bil na 100 delfin In 100 prosto, četrti na 400 in peti na 200 prosto. Med dekleti je bila najuspešnejša Katarina Piki, kije bila dvakrat tretja na 200 in 400 prosto in je bila na 100 prosto četrta le za dve stotinki. Med starejšimi je potrebno pohvaliti Andraža Bcravsa, ki je v močni konkurenci osvojil sedmo mesto v obeh prsnih disciplinah na 100 in 200 metrov. Drugače pa so se med številnimi plavalci, saj jih je sodelovalo kar 181, trboveljčanl držali bolj v sredini, nastopili pa so še Dejan Kolar, Hrvojc Lušič, Matej Forte, Petra Jerman, Anja Gregorčič, Urban Vrtačnik in Kristjan Omahen.
Najmlajši plavalci trboveljskega plavalnega kluba Dadas Rudar so v Krškem tudi že končali sezono. Na ekipnem državnem prvenstvu je sodelovalo 13 ekip, Trboveljčani pa so osvojili 6. mesto. Čeprav navajeni na precej boljše uvrstitve pa so v klubu zadovoljni. Slabša uvrstitevje bila posledica odhoda ene perspektivnejših plavalk Franje Štrovs in tudi velika generacijska luknja prav v tej kategoriji. Za ekipno prvenstvo se namreč točkujeta po dve štafeti na klub, Trboveljčani pa med dekleti komaj spravijo skupaj eno. "Težko govorimo o ekipnem prvenstvu, če lahko trije plavalci z neomejenim številom nastopov držijo gor cel klub, " je še povedal trener najmlajših trboveljskih plavalcev Darko Ra uši.
Rezultati - dečki:50 prsno: 1.Koren (IL), 2.Vodičar (IL), 3.Jamnik (OSO), lO.Košnik, 14. Ovnik, 16.Bešlrcvlč (vsi DRT); 100 hrbtno: l.Šter (TK) 2.Košnik (DRT), 3,Burkeljca (LL) 6. Ovnik,
IS.Vozcij (oba DRT); 200 mešano: 1.Vodičar (IL), 2.Testar (TK), B urkeljca (LL), S.Ovni k,9.Košnik,
12.	Vozelj (vsi DRT), 4x50 prosto: 1. Dadas Rudar (Košnlk, Salmič, Bešircvič, Ovnik), 2. Ilirija 3.Ljubljana, 50 prosto: l.Košnik (DRT), 2. Vodičar (IL), 3. Ovnik, 19. Salmič (oba DRT); 100 prsno: 1.Vodičar (IL), 2.Koren (IL), 3. Tomšič (LL),	19. Ovnik,
21.	Beširevič, 22. Košnik (vsi DRT);
4x50 delfin: 1. Ljubljana, 2. Triglav, 3. Celulozar, 5. Dadas Rudar (Bešircvič, Vozelj, Košnik, Ovnik), 7. Dadas Rudar II (Bola, Požun, Krofi, Salmič); 50 hrbtno: 1. Košnik, 2. Ovnik (oba DRT),3.Šter (TK), 17. Vozelj (DRT); 100delfin: 1.Vodičar (EL), 2.Burkeljca (LL),
3.Testar (TK),	5.Ovnik,
14 .Bešircvič, 18 .Vozelj ; 200 prosto :
1.	Murn (LL), 2. Hudohmet (NC), Vodičar (IL), 7.Košnik, ll.Ovnlk, 26.Bešircvič (vsi DRT); 4x50 prsno: 1.Ilirija, 2. Ljubljana, 3.Triglav, 7.Dadas Rudar I (Bešircvič, Košnik, Vozelj, Ovnik),
13.DRT II (Bola, Volaj, Salmič, Krofi); 50 delfin: 1.Vodičar (IL),
2,	Testar (TK), 3.Ulčnik (BM), S.Ovnik, 13.Košnik, 25.Beširevič (vsi DRT); 100 prosto: 1.Vodičar (IL), 2.0 vnik, 3.Košnik, 28.Salmič (vsi DRT); 4x50 mešano: 1.Ilirija, 2.Triglav, 3.Ljubljana; - deklice: 50 prosto: 1. Brežnik (OSO), 2. Dereani (LL), 3.Godec (IL), 14. Lušič, 24.Bočko, 28.Rajner (vse DRT); 100 prsno: 1 Brežnik (OSO), 2.Dereani (LL), 3.Godec (IL), lS.Rajner, 24.Lušič, 32.Bočko; 50 prsno: 1.Brežnik (OSO), 2.Godec (IL), 3.Dereani (LL), 13.Rajner,
22.	Bočko, 24.Lušič; 100 hrbtno:
1.	Godec (IL), 2. Brežnik (OSO),
5.	Herakovič (CK), 13. Lušič, 19.Rajner, 20.Bočko (vse DRT); 200 mešano: 1.Brežnik (OSO),
2.	Godec (IL), 3.Dereani (LL),
13.Lušič, 20.Rajner, 21.Bočko; 4x50 prosto:	1.Ljubljana,
2.01impija, 3.Ilirija, 6.Dadas Rudar (Bočko, Dolinšek, Rajncr, Lušič); 50 hrbtno: 1.Brežnik (OSO), 2.Godec (IL), 3.Dereani (LL), 13.Lušlč, 19.Bočko, 22.Rajner; 100 delfin: 1 Breznik (OSO), 2.Dereani (LL), 3.Godec (IL), 8. Lušič, 17.Rajncr, 22.Bočko (vse DRT); 200 kravl: 1.Brežnik (OSO), 2.Dereani (LL), 3.Godec (IL), 12.LušIč, 13.Bočko 20.Rajncr (vse DRT); 4x50 prsno: l.Fužinar, 2.Ljubljana, 3 .Olimpija, 10 DRT (Bočko, Rajncr, Dolinšek, Lušič); 50 delfin: 1 Breznik (OSO), 2.Dereani (LL), 3.Godec (IL),
12.	Lušlč, 22.Rajner, 23.Bočko (vse DRT); 100 prosto: 1. Brežnik (OSO), 2.Dereani (LL), 3.Godec (IL), 16.Lušlč, 17.Rajner,19.Bočko (vse DRT). Končni vrstni red ekip: 1. Ljubljana, 2. Ilirija, 3.Olimpija,
6.	Dadas Rudar. Sodelovalo je
13.	ekip.
Sašo Fabjan
Promet
26. julija seje na odcepu za Savo zgodila večja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila A.R. je vozil po magistralni cesti iz Litije proti Zagorju. Pri savskem mostu gaje zaradi spolzkega cestišča začelo zanašati, nakar je trčil v varovalno ograjo. Vozilo je odbilo nazaj na cesto, kjer je trčil v nasproti vozeči osebni avto last P. A. Ta je ustavil, vendar prepozno. Za voznikom A ,R. jena prekratki razdalj i pripeljal A .N. Ko je zaviral, je vozilo zaneslo v usek ob cesti in ga prevrnilo na streho. Za voznikom A.N. je pripeljal s svoj im avtomobilom B .1. Ustavil je pravočasno. Vendar seje
v zadnji del njegovega avtomobila zabil voznik H .M., ki je vozil za njim. H .M. je vozil z neprimerno hitrostjo. Hujših telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa je precejšnja.
26.	julija je voznica osebnega avtomobila vozila proti Partizanskemu vrhu. Zaradi prevelike hitrosti je zapeljala iz ceste v breg. Vozilo se je prevrnilo na bok in zdrsnilo nazaj na cesto. Škode je za 150.000 tolarjev, telesnih poškodb ni bilo.
27.	julija je S.F. iz Zagorja na parkirišču v Okrogarjevi koloniji s sprednjim delom avtomobila trčil v par kirani avto. Voziljepod vplivom alkohola, škode je za 10.000 tolarjev.
Aufbiks
Aufhiksarjl sc počasi budijo iz poletno- lenobne otopelosti.,Ja, počasi seje treba pripraviti na jesensko aufbiks sezono.
jj; O kondicijskih pripravah aufbiksarjev seje na lasten obraz na zelo boleč način prepričal P.K., ko je 29. julija vozil za avtomobilom, ki je ustavil pred prehodom za pešce. Iz avtomobila, kije vozil pred avtomobilom P.K. je namreč izstopil neznani ljubitelj boksa in ga dvakrat udaril skozi odprto okno. Poškodoval mu je arkado, nato pa se odpeljal v neznano. Ker policisti ne odobravajo športa takšne vrste, bodo neznanca (takoj, ko ga razkrinkajo) prijavili sodniku za prekrške, ki ga bo zaradi nedovoljenih udarcev ustrezno kaznoval.
rji G.I. iz Hrastnika pa ima raje rokoborbo. Za sparing partnerja Ä sije 30. julija izbral A.S. in ga pred hotelom Jelka zbil na tla in ga začel daviti. Žena napadenega A.S. je bila prepričana, da v rokoborskih pravilih ni takega prijema, zato je borbo prekinila. Zakaj je G.I. potreniral na A.S. ni znano. Znano je le, da bo G.I. lahko vse skupaj razložil sodniku za prekrške.
V Litiji paše vedno vztrajajo na dobrem starem prostem stilu. Ä Na stavbah v Litiji je R.T. prišel h P.G. pred stanovanje in ga prijazno prosil, naj preneha razgrajati in žurirati. P.G ga prav tako prijazno ni ubogal, zato je R.T. prijazno nagnal iz stanovanja 11, ki je bil prijazno prisoten. Nato je R.T. prijazno s komolcem v obraz udaril P.G. Vsi se bodo srečali s prijaznim sodnikom za prekrške.
ni V Litiji prebivajo tudi pravi gentlemani. Za naklonjenost Ä ženskega srca so pripravljeni pokazati vse svoje viteške sposobnosti. Te sta dokazovala 27. julija na Šmarski cesti v Litiji B.M. in H.T. Stepla sta se zaradi dekleta. Bolj viteški je bil B.M., saj se tudi po prihodu policistov ni umiril, ampak je še naprej vztrajal pri kazanju svojih pesti, zato je bil pridržan v grajskih ječah na policijski postaji. Kljub tako veliki zaljubljenosti se bosta oba gentlemana znašla pred častnim viteškim razsodiščem, ki ga bo zastopala Njegova ekselenca sodnik za prekrške.
iy. Pred od vročine skisanimi možgani tudi strojevodje nimajo ^B več miru. Pri ponoviških polzapornicah seje neznanec na vlak spravil na zelo izviren način. Na tire je nastavil kar svojo glavo. Strojevodja ga je opozarjal z zvočnimi signali, v odgovor pa mu je neznanec pomahal z nespodobno kretnjo, ki si jo doma lahko ponazorite tako, da stisnete roko v pest, nato pa iztegnete sredinec. Mogoče je neznanec le po indijansko poslušal, ali se približuje vlak. Vsekakor gaje slišal, saj je glavo umaknil pravočasno.
28. julija je voznik osebnega avtomobila M.O. vozil iz smeri Zagorja proti Hrastniku. Zaradi prevelike hitrosti je na ovinku pri ribogojnici zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v V.R. Dobil je lažjo telesno poškodbo, M.O. pa je po nezgodi trčil še v betonsko ograjo. Škode je za 1.200.000 tolarjev.
27. julija je S. A. ja vil na policijsko postajo v Zagorju, da mu je nekdo poškodoval vozilo, parkirano pred domom starejših občanov na Izlakah. Dve uri kasneje pa je L.M. javil, da je avto last S.A., poškodovala njegova žena L.L. pri speljevanju iz parkirišča. Škod a znaša 70 ti sočakov.
Kradejo kot srake
26. julija je občanka iz Zagorja na PP sporočila, da ji je nekdo iz vrvi za obešanje perila odnesel kavbojke, srajco in tri majice. Občanka je oškodovana za 6.000 tolarjev.
26. julija je naznani storilec v Litiji iz kleti na Maistrovi ulici 2 ukradel gorsko kolo. Lastnika kolesa M.J. je neznanec tako oškodoval za 30.000 tolarjev.
26. julija ob 17.45 je F.Z. obvestil
policiste, da je bilo vlomljeno v njegov vikend v Knezdolu. Z ogledom je bilo ugotovljeno, da je neznanec vstopil v vikend skozi okno. Odnesel je nekaj starin. Škode je za 20.000 tolarjev.
27. julija je na policijsko postajo v Hrastniku Š.A. sporočil, da mu je nekdo ukradel 10 kokoši. Policisti so kmalu ugotovili, daje bil tat, oziroma tatica lisica, ki je za seboj pustila kopico značilnih sledi. Našli so tudi kokoš umorjeno z lisičjimi ugrizi.
27. julija ob 8.00 uri so bili litijski policisti obveščeni o tatvini zlatnine in denarja iz vikenda v Črnem potoku pri Litiji. Vikend je bil nezaklenjen, zato neznanec ni imel težkega dela. Lastnik vikenda B.M. je revnejši za približno 400.000 tolarjev.
J.N.
Pojasnilo
V uredništvo je poklical lastnik gostilne Slovenec iz Trbovelj in nam zatrdil, daje zapis v rubriki Aufbiks v 25. številki Zasavca popačen. Dogodek se v tej gostilni 12. julija ni mogel zgoditi, ker imajo gostilno ob ponedeljkih zaprto.
VLOM V BUTIK POJASNIL MARSIKAJ
Na sliki: vlomilsko orodje, eksploziv in drugi pripomočki, najdeni v hišni preiskavi.
Policijska patrulja iz Hrastnika je 27. julija ob 1.10 ponoči v Trbovljah zalotila S.Z. in A.Z., ko sta vlamljala v butik Kristina na ulici 1. Junija. Oba vlomilca sta skušala pobegniti, vendar so ju prijeli. Z ročnim vrtalnim strojem sta skušala vlomiti ključavnico na butiku. Na P P v Trbovljah so policisti ugotovili, daje A.Z. osumljen več kaznivih dejanj. Pri obeh so opravili hišno preiskavo, kjer so našli poleg raznovrstnega vlomilskega orodja tudi več ročnih granat, eksploziv, naboje in orožje.
J.N.

QQOBER RKKUP
ŠOLSKIH POTREBŠČIN BOGATA IZBIRA ŠOLSKIH TORBIC
“10%	POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU m 2.500 SIT
ALI NAKUPNA OBROKE
ČAKA VAS PRESENEČENJE!]
PAPIRNICA PIRAMIDA ZAGORJE TEL: 64 322
m
m
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.:0601/71 427, tel.:fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/881 338
Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke.
-	ITISONI širine 2 in 4m
-	TOPLI PODI širine 2,3 in 4m
-	BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino
-	pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga
-	prodaja zaves proizvajalca VELANA in šivanje po naročilu
-	karnise
-	OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA. polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
,Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do
KOVINOTEHNA
TRGOVINA
T rbovlje Tel.: 0601/22-571
ŽELEZNINA KOZOLE
Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/43-540 Fax.: 0601/43-160
UGODNA PONUDBA NASDBDNJEGA D DAGA:
-	PRALNI STROJ GORENJE 604X cena: 42.134,40 SIT
-	BARVNI'IV GORENJE EKRAN 51 cmTTX cena: 44.597,60 SIT
-	GORSKO KOLO (18 prestav/26 col) cena: 28.882,80 SIT
-WCSK0UKA BELA cena: 4.748,20 SIT -TUŠ KAD 80x80 cena: 5.225,00 SIT -LIKALNIK NAVADNI cena: 1.582,40 SIT
-	LIKALNIK PARNI cena: 2.529,60 SIT
-	KOZARCI ZA VLAGANJE cena: 35,90 SIT
VSE TO IN ŠE VELIKO OSTALEGA BLAGA PO ZELO UGODNIH CENAH II!
DVODELNI BLAGAJNIŠKI ZAF
/O Banke Zasavje d
Celje - skladišče
D-Per
6/1993
Trbovlje
60.000 TOLARJEV
SEDEMMESEČNI VREDNOSTNI PAPIR
Najvišji donos na vložena sredstva
Najmanjši riziko
Možnost vnovčenja pred rokom dospetja
Polovico revaloriziramo z rastjo drobno prodajnih cen in obrestujemo po 10% letni obrestni meri
Polovico revaloriziramo z rastjo srednjega tečaja
Na dan dospelosti izplačamo prinosniku nominalni znesek s pripadajočo revalorizacijo in obrestmi v tolarjih.
■:;w
°
S
COBISS o
Il obrestujemo po 9% letni	Jf			
1 obrestni meri		C		
: \:
< iva.m*o£i uv 'Wssm>
I UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi
I Nepreklicno naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek......................
| mesto.............. poštna št.......
ulica.............. telefon.........
I
datum......................... lastnoročni podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži)
NAGRADNA IGRA
WÜ3D tHDSGO