LJUBLJANSKE BANKE 1900-1913 D RA G O P O T O Č NIK Zgodovinsko-statistični doneski. Kot sem v prejšnjih dveh razpravah orisal, je Ljub ljana leta 1885. izgubila samostojno delniško banko, Krainische Escomptegesellschaft, ki je obstojala od 1876 do 1885. Bila je tedaj doba velike gospodarske depresije, ki se je vlekla skoro do konca stoletja. Proti koncu stoletja pa je začela kmetijska kriza v Avstriji kakor tudi v drugih evropskih državah popuščati. Tako je dosegla na Dunaju cena pšenice najnižje stanje v dobi depresije leta 1895., ko je bila povprečna cena za stari stot (50 kg) 7.46 krone, najnižja cena za rž je bila zabeležena leta 1894. s 5.99 krone za 50 kg, za koruzo pa leta 1896. s 4.56 za 50 kg. Od tedaj naprej so cene začele zopet naraščati in se je tudi položaj kmetijstva v splošnem začel izboljševati, ker je industrializacija povečala kupno moč v mestih. Avstrija je v tej dobi že začela postajati vedno bolj značilna industrijska država. Tako se je zmanjšal delež prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu, od štetja leta 1869. do 1900. od 67.2 na 58.2 %, delež industrij skega prebivalstva pa od 19.7 na 22.2 %, trgovina in promet sta narasla od 5.8 na 7.3 %. Vendar pa je treba upoštevati, da je veliki industrijski dvig prišel šele v 20. stoletju. Od 1885 do 1900 Ljubljana ni mela svoje delniške banke. Tudi vse do leta 1900. ni imela Ljubljana slo venske banke, kajti že omenjena Kranjska eskomptna družba j"'bila vodena po Nemcih in so jo točno na- zvali pra\Jla prav ljubljanska banka, ker so bili njeni glavni faktorji ljubljanski Nemci in nemčurji. Ma ribor n. pr. je imel v vsej tej dobi samostojno delni ško banko, Marburger Escomptebank, ki je bila usta novljena v živahnem letu 1872., vzdržala pa je krizo leta 1873. in je poslovala naprej. Slovenci smo mislili tedaj po češkem vzorcu, da je najboljša organizacija za gospodarsko osamosvo jitev v zadrugah. Rodoljubi po mestih in deželi so se vrgli z vso silo na ustanavljanje novih posojilnic in dobili smo tedaj močne zlasti mestne denarne zavode, ki še tudi danes igrajo važno vlogo v našem gospo darskem življenju (n. pr. Kmetska posojilnica ljub ljanske okolice, Posojilnica v Mariboru itd.). Ustano vitvi prve slovenske zadruge je sledilo vsako leto ne kaj novih zadrug, ki pa niso posegle toliko tudi na podeželje, kjer je bila trajna kreditna kriza, šele z rajfajznovkami je prišlo kreditno zadružništvo na deželo v polnem obsegu. Prva rajfajznovka je bila na slovenskih tleh ustanovljena leta 1894. v Trbovem pri Ilirski Bistrici (7 let po ustanovitvi prve rajfajznovke v Avstriji). Bila je to dne 18. septembra 1894 v za družni register vpisana: Hranilnica in posojilnica v Trbovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Tej rajfajznovki so sledile takoj številne druge za druge in zadružno gibanje se je povečalo v največjem obsegu. Iz te dobe datira n. pr, tudi Ljudska posojil nica v Ljubljani. Do konca leta 1894. je bilo po po datkih v Letopisu Gospodarske zveze za 1901 usta novljenih na Slovenskem 75 posojilnic, od tega na Kranjskem 28, na Štajerskem 25, na Koroškem 17 in na Primorskem 5. V naslednjih letih pa je znašalo število ustanovljenih posojilnic: 1894 3, 1895 10, 1896 9, 1897 10, 1898 17, 1899 18, 1900 17 in 1901 14. Za ista leta navaja Anton Kralj v Narodnem gospodarju, letnik 1931, str. 99, te-le ustanovitve kreditnih zadrug: 15, 18, 18, 12, 8, 20, 16 in 12. V kasnejših letih je razvoj nekoliko zaostal. LETA 1900. V letu ustanovitve prve slovenske banke je koristno primerjati vse organizacije denarnih zavodov v Av striji, da vidimo, kakšne so bile razmere tedaj. S 1. januarjem 1900 je postala obvezna kronska veljava v primeri z dotedanjo goldinarsko veljavo, kakor jo je uvedla valutna reforma, izvajana od leta 1892. dalje. Najstarejša organizacija so tedaj v Avstriji regu- lativne hranilnice, ki so zbrale tudi največ hranilnih vlog ter so bile predvsem merodajne za dolgoročni kredit. Statistika regulativnih hranilnic kaže, da je na koncu leta 1900. obstojalo v Avstriji 559 regula tivnih hranilnic, od teh 379 nemških in 180 ostalih avstrijskih narodnosti. Glavne številke o njih so bile naslednje: Skupno Avstrija Kranj. staj. Kor. Prim. Število zavodov 559 6 55 13 3 vlagateljev 3,198.725 74.181 300.480 69.701 28.770 stanje vlog v tis. kron 3,717.756 81.768 358.788 65.322 33.038 bilančna vsota v tis. kron 4,095.387 93.587 407.468 73.654 37.940 Po kapitalni moči so bile v drugi vrsti tedaj v Av striji delniške banke. Avstrija je 1900 štela 44 del niških bank z 80 podružnicami, glavnico 567,3, rezer vami 185.6, vlogami 244.6, upniki 1,355.6 in bilančno vsoto 3,348.1 milij. kron. Ti zavodi so predvsem gojili srednje- in kratkoročni kredit, kakor je razvidno iz razdelitve njih aktiv. Bile pa so banke izredno osre dotočene na Dunaju in je le Praga prihajala v poštev v manjši meri kot bančno mesto. Da banke vse dotlej niso mogle zbrati znatnih kapitalov, čeprav so obsto jale že dolgo vrsto let, je pripisovati dejstvu, da je bilo bankam sprejemanje hranilnih vlog v nemali meri otežkočeno z državno finančno in gospodarsko politiko. K skupini bank moramo prišteti tudi banke brez delniške glavnice. Teh je bilo na koncu leta 1900. v Avstriji 19, in sicer 15 deželnih hipotekarnih zavodov ter 4 zavodi za izdajo zastavnih listov. Skoro vse av strijske dežele so imele svoje banke, ki so dajale pred vsem hipotekami in komunalni kredit. Bilančna vsota vseh teh bank je znašala 1,596.2 milij. kron in je 1,403.8 milij. kron tujih sredstev teh bank prišlo vanje z izdajo zastavnih listov in komunalnih zadolž- nic. Kranjska je med zadnjimi dobila šele leta 1911. 240 KRONIKA svojo deželno banko, ki je gojila predvsem komunalni in hipotekami kredit. Zadruge, ki so se ustanavljale na podlagi zadruž nega zakona iz leta 1837., so postajale vedno bolj va žen faktor v kreditni organizaciji nekdanje monar hije, posebno, ker so se zadružništva oklenili predvsem slovenski zavodi. V naslednjem podajamo nekaj sta tističnih podatkov o zadružništvu v vsej Avstriji po stanju na koncu leta 1900. Šulce-Deličevke Rajfajzn. skupno število zadrug 2.114 2.906 5.020 število članov 1,063.505 261.026 1,324.531 vloge tis. kron 1,005.634 155.281 1,160.915 bilančna vsota kron 1,274.970 170.865 1,445.835 Po deželah so se razdelile zadruge sledeče: Šulce-Deličevke število 35 105 24 51 število članov 16.159 55.113 9.183 20.343 vloge tis. kron 21.899 32.849 5.522 5.685 bil. vsota tis. kron 24.745 47.290 7.037 10.901 Rajfajznovke: število 55 196 78 35 število članov 13.161 17.768 8.617 5.036 vloge tis. kron 6.306 7.415 5.938 1.757 bil. vsota tis. kron 7.256 8.319 6.437 2.051 Iz tega pregleda je razvidno, da so imele rajfajz novke na Kranjskem relativno važnejši položaj kot v ostalih kronovinah, kjer so prebivali Slovenci. Nadalje je bila v naših krajih važen konkurent de narnim zavodom za zbiranje vlog tudi že Poštna hra nilnica, ki je bila ustanovljena leta 1882. ter je do konca stoletja zbrala že 140.88 mili j. kron vlog. Končno moramo omeniti še emisijski zavod Avstro- ogrsko banko. Banka je imela na koncu 1900 v avstr. polovici 40 podružnic in 58 tako zvanih Nebenstelle (agentur), v ogrski polovici monarhije pa 30 podruž nic in 70 agentur. Glavnica je znašala 210 mili j. kron, obtok bankovcev 1,494.0 milij., bilančna vsota 2,268.5 milij. kron. Imela pa je tudi oddelek za hipotekami kredit, ki je nastal leta 1856. ter je bil posebno važen ta kredit za veliko posest na Ogrskem. Vsi njeni hipo tekami dolžniki so ji bili na koncu 1900 dolžni 299.6 milij. kron, od česar je odpadlo komaj nekaj deset- tisočev na Kranjsko. Poleg ljubljanske podružnice je imela emisijska banka podružnico tudi v Mariboru. Prvotno, 1. 1884., je bila ustanovljena v Mariboru Banknebenstelle, ka tere posle je vodila znana tvrdka J. & H. Pfrimer. Ta Nebenstelle se je leta 1900. pretvorila v podružnico. Leta 1886. je bila ustanovljena Nebenstelle v Celju, kjer je posle vodila Celjska mestna hranilnica in ni prišlo do pretvoritve v podružnico. Ravno tako je bilo v Ptuju, kjer je od 1887 obstojala Nebenstelle, posle je vodila današnja Mestna hranilnica. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V zvezi z zadružnim gibanjem je tudi ustanovitev Ljubljanske kreditne banke, prve slovenske banke. V onem delu slovenske javnosti, ki je propagiral zlasti zadružništvo, je razvoj zahteval tudi osrednjih orga nizacij za zadružništvo, ki so nastale v Zvezi kranj skih posojilnic in Gospodarski zvezi, ustanovljenih leta 1895. Leta 1899. je prišlo do razpusta teh dveh organizacij in je bila namesto njiju osnovana Gospo darska zveza kot zadruga, ki je pridobila na koncu prvega poslovnega leta, 1900, že 66 posojilnic in 33 drugih zadrug. Tudi Ljubljanska kreditna banka je kaj kmalu (1901) ustanovila posebno kreditno orga nizacijo za posojilnice, h kateri je pristopilo 35 poso jilnic. I| j| | Prizadevanja za ustanovitev Ljubljanske kreditne banke so se začela pod vodstvom tedanjega ljubljan skega župana Ivana Hribarja že leta 1899., vendar so prosilci za koncesijo dobili dovoljenje šele 17. avgusta 1900 in je bil ustanovni občni zbor banke šele 24. av gusta 1900 v Grobelnikovi hiši v špitalski ulici. Glav nica banke je znašala 500.000 kron, razdeljenih v 1250 delnic po 400 kron imenske vrednosti ter je bila ta glavnica že vpisana pri dunajski podružnici živnostenske banke, tedaj že velike in močne češke banke, živnostenska banka pro Čechy a Moravu v Pragi je bila ustanovljena leta 1868. ter je fungirala kot osrednji denarni zavod čeških kreditnih zadrug. Leta 1900. je znašala njena glavnica že 20 milij. kron in je banka imela že tudi znatne interese v industriji, živnostenska banka je prevzela večino delnic, na usta novnem občnem zboru pa je imela 595 delnic od 1250, ostalo pa je bilo v slovenskih rokah trgovcev, odvet nikov, zadrug itd. živnostenska banka je dala na raz polago novi banki tudi vodilno in drugo osebje. V prvem letu svojega obstoja je banka imela 133.207 kron vlog ter 909.021 kron upnike . ker je morala živnostenska banka naravno podp i svojo novo ustanovo. Kreditirala je Ljubljanska kreditna banka predvsem menično poslovanje, že naslednjega leta je Ljubljanska kreditna banka posegla izven slo venskega ozemlja ter prišla v Dalmacijo. Leta 1901. je bila zvišana glavnica od 0.5 na 1 milij. kron, pri čemer je stopila v stike tudi že z zagrebškimi ban kami: Prvo hrvatsko štedionico in Hrvatsko komer cialno banko1 (slednja n. pr. je imela leta 1902., 54 delnic Ljubljanske kreditne banke od 5000 delnic, kolikor jih je bilo vseh skupaj leta 1906). Dne 7. ja nuarja 1902 je banka odprla svojo prvo podružnico, kar je značilno, v Splitu. Banka je posegla tudi v in dustrijske posle in tako vidimo že leta 1902., da so deluje pri ustanovitvi delniške pivovarne Žalec-Laško. Z razmahom poslov je naraščala tudi glavnica banke postopno in prva leta je izplačevala banka 6 % divi- dendo. Leta 1904. (dne 1. januarja) je banka odprla svojo drugo podružnico v Celovcu, leta 1907. v Trstu, 1909. v Sarajevu, 1910. v Gorici in 1912. v Celju, tako da je imela Ljubljanska kreditna banka ob začetku svetovne vojne 6 podružnic, od tega 4 na slovenskem ozemlju, po 1 v Dalmaciji in Bosni. V dobi od 1900 do 1913 je banka povečala svojo glavnico od 0.5 na 8.0 milij. kron, zbrala 910.735 kron vlog, upniki so narasli na 13,560.905 kron, dočim so na aktivni strani znašali dolžniki 20,781.208 kron, me nični portfelj je dosegel 5,799.228 kron, vrednostni papirji 3,047.294 kron. Dividenda je znašala od 1901 1 Ob likvidaciji te banke je nje posle prevzela Prva hr vatska štedionica. KRONIKA 241 do vštevši 1904 6, 1905—1906 5, 1907—1908 6, 1909 6.5, 1910—1911 7 in 1912—1913 zopet 6%, torej povprečno v 13 letih pred vojno 6.06 %. Ob začetku svetovne vojne je bila banka udeležena v naslednjih podjetjih (letnica pomeni začetek an- gažmaja: 1902: Delniška družba Združenih pivovaren Žalec-Laško, glavnica 240.000 kron; 1905: Jadranska banka v Trstu, glavnica 8,000.000 kron; 1905: Prvo hrvatsko-slavonsko dioničarsko društvo za industriju šečera, Osijek, glavnica 4,000.000 kron; 1906: Paroplovna družba »Dalmatia«, glavnica 2,800.000 kron; 1907: Prva boroveljska tvornica orožja, prej Peter VVernigg, d. z o. z., Delniška družba kranjskih ope- karen v Trnovem, glavnica 400.000 kron; Hotelska in prometna d. d. »Triglav«, Ljubljana, glavnica 100.000 kron; 1911: Prva slovanska tovarna igralnih kart, d. z o. z., v Ljubljani. S sodelovanjem Ljubljanske kreditne banke so Slo venci v Trstu ustanovili 1. 1905. z malo začetno glav nico 1,000.000 kron Jadransko banko, ki je igrala kasneje v našem gospodarskem življenju tako veliko vlogo. Saj je bila dolgo vrsto let največja banka v Ljubljani po obsegu poslov in v njej so se izšolali številni uradniki, ki še danes zavzemajo drugod vo dilna mesta. Ob ustanovitvi, pri kateri so sodelovali tudi Hrvati v Trstu, je prevzela Ljubljanska kreditna banka 400 delnic in so njeni zastopniki bili tudi v upravnem svetu. Razvoj Jadranske banke pa je bil ve liko hitrejši kot razvoj Ljubljanske kreditne banke in dočim je n. pr. leta 1913. znašala bilančna vsota najstarejše tržaške delniške banke (ust. 1859) Banca commerciale Triestina okoli 60 milij. kron, je pre segla bilančna vsota Jadranske banke istega leta po komaj 8 letih obstoja že 40 milij. kron. Posebno hiter je bil razvoj Jadranske banke od fuzije s Hrvatsko vjeresijsko banko, ustanovljeno 1902 v Dubrovniku, ob katere fuziji je dobila Jadranska banka 4 podruž nice in prirastek glavnice v znesku 20 milij. kron, bilančna vsota dubrovniške banke je znašala 1911 12.9 milij. kron. Jadranska banka je prišla v Ljubljano že pred sve tovno vojno, in sicer leta 1911. Do ustanovitve je prišlo takole: Leta 1907. je bila vpisana v zadružni register Trgovsko-obrtna zadruga v Ljubljani, ki je bila tipična kreditna zadruga. Leta 1909. je bil naslov zadruge izpremenjen v Trgovsko-obrtno banko v Ljub ljani, ki je leta 1911. stopila v likvidacijo, njene posle pa je prevzela Jadranska banka z novoustanovljeno podružnico v Ljubljani. Neposredno ob začetku svetovne vojne je štela Ja dranska banka 9 podružnic, in sicer je prevzela ob fuziji z že omenjeno Hrvatsko vjeresijsko banko v Dubrovniku nje centralo kot podružnico, nadalje kot svoje tri njene podružnice Split, šibenik in Zader, sama pa je ustanovila naslednje podružnice: Opatija 1909, Kotor, Ljubljana 1911, Metkovič in Dunaj 1914. Torej je imela Jadranska banka na slovenskem ozem lju samo eno podružnico, 1 v Istri, 1 na Dunaju, 6 pa v Dalmaciji. ZASEBNE BANKE POSTAJAJO PODRUŽNICE DUNAJSKIH VELEBANK Ob prehodu v novo stoletje je imela Ljubljana še dve zasebni banki. Ti dve banki sta nastali iz bla govne trgovine ter sta se radi obsežnosti svojih poslov začeli kmalu baviti tudi s posojanjem denarja na hipoteke in menice, torej po procesu, katerega je opaziti v zgodovinskem razvoju bank tudi v drugih državah. Bili sta to banki Maver in Luckmann. Firma J. C. Mayer, ki je izvirala iz Gradca, je vodila poleg manu- fakturne trgovine tudi bančni in menjalniški posel. Oba posla sta bila vodena skupaj, dočim je bilo pri firmi Luckmannn poslovanje ločeno, ker je ob izro čitvi posla sinovom Lambert Carl Luckmann leta 1867. stvoril komanditno družbo, iz katere pa je zopet Janez Luckmann leta 1883. izstopil in prevzel bla govne posle tvrdke pod firmo Johann Luckmann.1 Družina Luckmann je imela znatne industrijske in terese na Gorenjskem (Kranjska industrijska družba, katere zgodovina je ozko zvezana z družino Luck- mannov). V dobi velike industrializacije in naglega gospodar skega razvoja Avstrije je postajal dunajskim velikim bankam njih delokrog vedno bolj tesen, posebno, ker so njih industrijski interesi prešli že zdavnaj meje domačih krajev. Ker je imela firma L. C. Luckmann že dobre bančne zveze s podružnico Kreditnega za voda za trgovino in industrijo (največje avstrijske banke) v Trstu, je prišlo do pogajanj, na podlagi ka terih je dne 1. aprila 1907 ustanovil Kreditni zavod svojo podružnico v Ljubljani. Firma L. C. Luckmann je stopila v likvidacijo in je nje posle prevzela nova podružnica. Josip Luckmann junior je postal vodja podružnice v Ljubljani, družabniki tvrdke L. C. Luck mann pa so dobili delež na čistem dobičku podruž nice. S tem je prenehala po 82 letnem obstoju tvrdka L. C. Luckmann in za obseg njenih poslov je značilno, da je nova podružnica od nje prevzela menični port- felj nad 2 milij. kron, kar je za tedanje čase velik znesek, zlasti če pomislimo, da je znašal konec leta 1907. menični portfelj Ljubljanske kreditne banke 4.7 milij. kron, Jadranske banke pa 1.73 milij. kron. Do sličnega prevzema poslov je prišlo leta 1911., ko je dunajska Allgemeine Verkehrsbank, ustanovljena 1864 kot K. k. priv. osterr. Pfandleihgesellschaft z glavnico 800.000 goldinarjev. Ob prevzemu leta 1911. je znašala glavnica banke 42 milij. kron. Tudi tu je Emerich Maver kot prodajalec podjetja ostal repre- zentant in prokurist podružnice. Podružnica je bila vpisana 9. maja 1911 z dodatnim nazivom prej J. C. Maver. Poleg dveh dunajskih velebank se je v Ljubljani naselila leta 1914. tudi podružnica sedanje češke in- dustrialne banke (vpisana v trgovinski register dne 22. maja 1914). Ta praška banka je bila ustanovljena leta 1898. Ob ustanovitvi podružnice v Ljubljani je imela glavnico 40 milij. kron. Izven Ljubljane so ob začetku svetovne vojne ob stojale na slovenskem ozemlju še naslednje podruž nice neslovenskih bank: češka Union banka, Praga, 1 Primerjaj: Geschichte der Familie Luckmann, sestavil Jožef Luckmann, Ljubljana, marca 1936, objavljeno tudi v Trgovskem Tovarišu št. 12 od 1937. 242 KRONIKA podružnica Celje, ustanovljena 1907; Steiermiirkische Escomptebank, Gradec, podružnica Maribor, ustanov ljena 1909 in Angloosterreichische Bank, Dunaj, po družnica Maribor, ustanovljena 1910. Vkljub krizam leta 1900. in 1907. je bila vsa raz vojna linija avstrijskega gospodarstva usmerjena na vzgor, katere tudi politični pretresljaji niso mogli pre kiniti. Vendar pa je z našega, slovenskega stališča treba v tej dobi posebej obravnavati leto 1908. V zvezi s septembrskimi dogodki se je nacionalno gibanje preneslo tudi na gospodarsko polje, posebno v onih pokrajinah, kjer so bili Slovenci kompaktneje nase ljeni in ne tako izpostavljeni nemškemu pritisku. Zaradi tega tudi vidimo, da dogodki leta 1908. niso imeli nobenega posebnega vpliva na položaj naših de narnih zavodov na štajerskem, kar se tiče gibanja vlog. Predvsem je v teh letih še bolj oživelo ustanovitveno delo za nove zadruge. Tako številnih ustanovitev ne beleži zgodovina našega zadružništva. Prevladovale so seveda kreditne zadruge in naslednji pregled1 nam kaže vpise in izbrise kreditnih zadrug od 1902 dalje: 1902 1903 1904 1905 vpisi 15 11 12 8 izbrisi 4 3 2 — 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1913 vpisi 32 85 75 21 18 2 3 2 izbrisi 5 11 17 5 7 — — — Število novih ustanovitev je začelo naraščati že leta 1906. ter je doseglo rekordno višino leta 1907., za ka tero je le malo zaostajalo leto 1908. V naslednjih dveh letih 1909. in 1910. je ustanovitveno gibanje ponehalo, popolnoma pa je zaspalo 1. 1911., ko je polom Glavne posojilnice v Ljubljani izredno škodoval nadaljnjemu razvoju našega zadružništva. Omenjam še, da je bila leta 1907. ustanovljena druga največja slovenska osrednja zadružna organizacija: Zveza slovenskih za drug v Ljubljani. Bojkotna akcija proti nemškim denarnim zavodom je bila posebno močna v Ljubljani in naperjena proti Kranjski hranilnici, ki je bila tedaj eden najmočnejših denarnih zavodov na jugu Avstrije. Leta 1905. so do segala nove vloge, kar se je stopnjevalo še leta 1907., 1. 1908. pa je prišlo do navala slovenskih vlagateljev s 69,690.161 kronami, že v letu 1906. so izplačila pre segla vloge pri Kranjski hranilnici najvišje stanje na hranilnico in še leta 1909. so vloge bile manjše kot dvigi. Šele v letu 1910. je nastopilo pomirjenje, tako da so nove vloge presegale dvige. Položaj zavoda nam kaže naslednja razpredelnica (v kronah): 1906 1907 1908 1909 1910 vloge 14,629.362 14,197.300 13,895.525 10,030.008 10,053.354 dvigi stanj 14,971.793 15,803.236 28,981.102 14,596.814 9,263.822 e na koncu 69,347.730 67,741.794 52,656.217 48,089.411 48,878.943 1907 3,363.593 1,272.309 4,615.289 4,163.146 1908 4,279.982 2,402.066 8,544.430 6,666.903 1 Statistika Antona Kralja v Narodnem gospodarju 1931, št. 7. str. 98. Že v letu 1907. so se vloge v celoti zmanjšale pri zavodu za 1.6 milij. kron, leta 1908. pa je zavod iz gubil za 15.1 milij. kron vlog, kar je pomenilo nad eno petino vlog: 22.3 %. Druga stran tega dviganja vlog v nemških denarnih zavodih se vidi v velikem naraščanju vlog v slovenskih regulativnih hranilnicah, zadrugah in bankah. Sestavil sem pregled višine vlog pri treh ljubljanskih zavodih, ki kaže naslednjo sliko (stanje na koncu leta v kro nah) : 1907 1908 Mestna hranilnica 24,873.003 33,371.628 Kmetska posojilnica 12,434.933 17,102.911 Ljudska posojilnica 13,365.881 17,129.584 Skupno 50,673.815 67,604.123 Iz tega je razvidno, da stoji zmanjšanju vlog pri Kranjski hranilnici v znesku 15,085.777 kron za leto 1908. nasproti povečanje vlog v navedenih treh slo venskih zavodih za 16,930.308 kron. Da izpopolnim sliko, navajam še statistiko gibanja vlog in upnikov pri obeh tedanjih slovenskih bankah (v kronah na koncu leta) hranilne vloge: Ljubljanska kreditna Jadranska upniki: Ljubljanska kreditna Jadranska Skupno so torej tuja sredstva Ljubljanske kreditne banke narasla v letu 1908. od približno 8 na 12.8 milij. kron, Jadranske banke pa od 5.4 na 9.1 milij. kron. Leto 1908. je pomenilo tudi za vse druge slovanske zavode v Avstriji znaten prirastek. Tako so samo tri velike češke banke zabeležile to leto povečanje bi lančne vsote za 275.6 milij. kron, in sicer živnosten- ska banka za 45.1, Češka Union banka za 35.4 in Osrednja banka čeških hranilnic za 40.7 milij. kron. Za primer navajamo še, da se je tega leta povečala bilančna vsota Ljubljanske kreditne banke za 6.0, Ja dranske banke za 4.8 milij. kron, istočasno pa je pri Banca commerciale Triestina padla od 43.0 na 40.5 milij. kron. Pri vseh avstrijskih regulativnih hranilnicah so vloge narasle od 1907 na 1908 od 5.077.3 na 5.393.9 milij. kron, bilančna vsota od 5.555.8 na 5.866.5 milij. kron. Bilančna vsota vseh avstrijskih bank (brez Av- stroogrske banke) je narasla od 8.597.5 na 9.317.4 milij. kron in je večina prirastka šla v slovanske de narne zavode. Zadnja med avstrijskimi kronovinami je bila Kranj ska, ki je dobila svojo deželno banko, ki je po vojni postala Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic. Prva deželna banka v Avstriji je bilo Gališko zem- ljiško-kreditno društvo, katerega so leta 1841. usta novili gališki deželni stanovi za dajanja hipotekarnih posojil veleposestvu. Sredstva za ta posojila pa so dajali zastavni listi. Pozneje so se ti zavodi pečali tudi še z melioracijskim železniškim, komunalnim kredi tom in kreditom v tekočem računu, diskontiranjem menic itd., tako da so sčasoma vodili vse bančne posle. Za gališko banko je bila leta 1864. ustanovljena Hi- KRONIKA 243 potekarna banka kraljevine češke, podobni zavodi v šleziji 1869, Moravski 1876 itd. V naših krajih je bil prvi slični zavod ustanovljen v Istri: Zavod za zemlji ški kredit mejne grofije Istre leta 1881. Drugi zavodi v pretežno slovenskih kronovinah so nastali: Zavod za komunalni kredit mejne grofije Istre leta 1907., na Goriškem: Deželni zavod za hipotekami kredit po- knežene grofije Goriške in Gradiščanske 1903, Zavod za komunalni kredit 1910; na štajerskem: Komunalni kreditni zavod Vojvodine štajerske 1917; na Koro škem: Koroški deželni hipotekami zavod 1896. V Dal maciji je bil ustanovljen Zemljiškokreditni zavod kraljevine Dalmacije leta 1898. Deželni zbor kranjski je odobril statute Kranjske deželne banke dne 24. julija 1910, sklep za ustano vitev pa je bil izrečen dne 15. oktobra 1909. Banka sama je začela poslovati dne 29. januarja 1912. Nje poslovanje je bilo v prvi vrsti usmerjeno na hipote kami in komunalni kredit ter je banka izdajala v ta namen zastavne liste (po 4.5%) in komunalne za- dolžnice (tudi po 4.5 %). že na koncu prvega leta svojega poslovanja, t. j. 1912., je banka imela za 0.4 mili j. kron hipotekarnih in 0.8 milij. kron komunal nih posojil. Poleg tega pa je banka zbirala tuja sred stva tudi na tekočem računu ter jih plasirala v me nice in vrednostne j)apirje. OB VSTOPU V SVETOVNO VOJNO V 1. 1914. je bilo na našem ozemlju kaj malo bank: bile so to tri slovenske banke: Ljubljanska kreditna, Jadranska in Kranjska deželna banka, v Mariboru pa je obstojala še nemška Marburger Escompte- bank, torej 4 samostojni zavodi. V vsej Avstriji pa je bilo 74 delniških in 31 javnih bank raznih oblik (de želne banke in zavodi za zastavne liste). Teh 74 del niških bank je imelo okoli 500 podružnic po cenitvi dr. Walterja Schmidta, dočim navaja zadnja avstrij ska uradna statistika za leto 1911. 448 podružnic, ver jetno pa je, da je v zadnjih dveh letih pred vojno šte vilo podružnic izredno naraslo. Glavne postavke del niških bank so bile naslednje (brez Avstroogrske banke) za 1913: delniška glavnica 1.351,664.000 kron, vloge 1.156,374.000, upniki 4.668,992.000 kron, zastav ni listi, komunalne in druge obveznice 1.222,925.000 kron. Med aktivi so znašali dolžniki in konsorcialni posli 5.175,836.000 kron, menice 1.775,344.000 kron, hipotekama in druga posojila 1.145,458.000 kron. V primeri s temi številkami so postavke bank na slovenskem ozemlju za to leto malenkostne, vendar pa značilne za nadaljnji razvoj in zato prinašamo po računskih zaključkih za 1913 najvažnejše podatke o 4 bankah na slovenskem ozemlju. Pritegnili smo tudi Mariborsko eskomptno banko, ki je bila po prevratu nacionalizirana in se je kasneje fuzionirala s Slaven- sko banko. Usoda Jadranske banke pa je itak skoro splošno znana. Vse postavke navajamo v tisočih kron: Aktiva: gotovina naložbe menice I.jublj. kred. 582 — 5.779 Jadr. b. 728 — 7.800 Kranjska dež. 39 605 27 Marib. esk. 77 .— 1.572 efekti dolžniki predujmi realitete hip. in kom. pos. Pasiva: glavnica rezervni skladi pok. sklad vloge upniki čisti dobiček bilančna vsota dividenda Ljublj. kred. 3.047 4.496 16.286 1.203 — 8.000 816 137 17.348 4.510 557 31.534 6 % Jadr. h. 2.325 27.996 — 900 — 8.000 628 109 8.676 21.491 690 40.217 7.5 % Kranjska dež. 538 35 4 —• 3.252 — 5 — 136 917 73 4.443 — Marib esk. 40 1.674 — 596 — 1.000 213 — 1.118 1.101 108 3.970 5 % Nadalje je obstojalo na koncu leta 1913. v Avstriji 691 hranilnic, od katerih jih je bilo na sedanjem slo venskem ozemlju 26. Vlog so imele vse avstrijske hra nilnice 6.590,173.000 kron, od tega hranilnice na slo venskem ozemlju 191,397.000 kron.- Bilančna vsota vseh avstr. hranilnic je znašala 1913 7.092,935.000 kron, torej so bile hranilnice po bilančni vsoti naj močnejša skupina denarnih zavodov. število zadrug je doseglo na koncu leta 1913. v vsej Avstriji 8356, članov so imele 2,919.678 (hranilnice so imele 4,515.843 vlagateljev), vlog 2.299,642.00(1 kron in bilančna vsota je dosegla že 2.182,146.000 kron. Pri Poštni hranilnici so vloge dosegle vsoto 198.5 milij. kron. Za pregled razvoja posameznih sku pin denarnih zavodov v Avstriji navajamo naslednje podatke o vlogah in bilančni vsoti po stanju konec leta 1900. in 1913. v milij. kron: iranilnice lanke adruge ioštna hranilnica vloge 1900 1913 3,198.7 6,590.2 244.6 1,227.1 1,160.9 2,299.6 140.9 198.5 bil. 1900 4,095.4 3,348.1 1,445.8 9 vsota 1913 7,092.9 13,313.7 2,919.7 1 K temu je treba še pripomniti, da statistika kre ditnih zadrug ne obsega za leto 1913. galiških in bu- kovinskih zadrug, od katerih radi vojne leta 1914. ni bilo mogoče dobiti popolnih podatkov, če bi upošte vali še te, bi bil delež zadrug pri vsej avstrijski kre ditni organizaciji znatno večji. Vendar pa že tabela kaže, da so zabeležile v dobi od 1900 do 1913 največji razmah ravno banke. Po kronovinah so najvažnejši statistični podatki za leto 1913. pri zadrugah naslednji (za hranilnice nam niso na razpolago iste podrobnosti kot v statistiki za 1900): Štajer. Kor. Prim. 551 219 285 140.154 23.204 33.352 Zadruge: Kranjska število 227 število vlagat. 72.439 stanje vlog v tis. kron 102.422 bilančna vsota v tis. kron 124.235 146.557 29.466 37.700 188.284 33.171 50.456 Te številke nam same na sebi ne kažejo velikega razvoja zadružništva, posebno na Kranjskem. Zaradi tega navajamo za primerjavo še statistiko prebival- Das Sparkassenwesen in osterreich, Dunaj 1930. 2 Primerjaj »Trgovski tovariš« 1930, št. 11 — 12, str. 190, 244 KRONIKA stva teh kronovin po ljudskem štetju leta 1910. Tedaj je imela Kranjska 525.995 prebivalcev, štajerska 1,444.157, Koroška 396.200 in Primorsko 893.797 pre bivalcev. Na 1000 prebivalcev je prišlo leta 1913. torej Kranjska staj. Kor. Prim. članov zadrug 138 97 58 38 vlog v kronah 195 102 74 42 KRONIKA Organizacija zadružništva je bila torej najmočnejša na Kranjskem in so bile vloge z ozirom na 1 prebi valca skoro še enkrat višje kot na štajerskem, da ne govorimo o drugih kronovinah. To je bil znak, da so slovenski ljudje pravilno razumeli pomen zadružni štva in da so predvsem zadružništvu zaupali svoje prihranke. V takih razmerah je prišla k Slovencem svetovna vojna. 245