TRST, petek 22. aprila 1955 Leto XI. - Št. 94 (3023) PhiHORSKI dhevnik Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 ^ 37-31« : MONTECCHI it. «, III. nad. — TELEFON «3-108 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: »JL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtietna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika jugosla^ja: 10’ jjl siovemie upravni irJT OG,jAS1: od 8.-12.30 in od 15.-18. —Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, fmančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tisk a, ur v ^ » osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 Izdaja Založništvo trza g i______ " Nesporazum ^kočljivem med vladni: vprašanju ni strankami predsednika nek med predstavniki sredinskih strank se je končal z obljubo, da bodo stranke , \ v medsebojnem stiku - Demokristjani bolj kot socialni demokrati naklonjeni kandi-Uri- ki bi jo podprli tudi socialisti • Tremellonijev davčni zakon se bo vrnil v senat (°d našega dopisnika) i kar bi bilo še slabše, glaso-. razpravo o Tremellonijevem 21. __ Danes so se na van)e 0 politični zaupnici vla- predlogu davčne reforme in tiki DaH°r*U sestali predstav-'iinskih amentarcev štirih sre- i ,.u* Stranb- — t... u; Jf bil,strank. Sestanku, ki tiice jSri P°dpredsedniku zbor-»kli s"„',r5niio. so prisostvp- #eo ZlT Ceschi in posla za demokristjane, PSDl „ ^'ancarlo Mateotti za tJlct t.5s ec Colitto za libe-,eoatn/.poslanec Pacciardi in al°r Amedeo za PRI. ta r.nftv’ 3e bil sklican kil p^ifcanako pobudo, je btv«J ■en vprašanju izvo- Ha njem s?dn'ka republike; »ostj z na^ ^i preiskali mož-kanrtia., sporazumno skupno Po .p.tur,° sredinskih strank, kratka anku. bilo izdano ho, h= p0r°eilo, ki pravi sa-ttrank ,ao Predstavniki štirih ie bližn12njeniab mnenja gle-ka tenuM p1ZV-ol'tve predsedni-(i, čiti»,,?nki odgovornost za Jati k?ndidala; b) podpi- kar bi bilo še slabše, glasovanje o politični zaupnici vladi, ki je trenutno na oblasti«. List nadaljuje, da je bila napaka. združiti tako imenovano ((razčiščevanje« med vladnimi strankami z 'izvolitvijo predsednika republike. Po mnenju lista ne bi smelo iti za sporazum, ki odraža trenutne strankarske interese, temveč za izvolitev človeka, ki bi kot osebnost vzbujal dovolj zaupanja, da bo lahko opravljal svojo odgovorno funkcijo, «Ce bi predsednik republike postal zaupnik stranke ali določene večine bi to pomenilo ne le konec parlamenta, temveč vseh demokratičnih ustanov,« zaključuje «Stampa» Jutri popoldne se bo sestalo vodstvo monarhistične stranke in proučevalo politični položaj, zlasti v zvezi z bližnjimi deželnimi volitvami na Siciliji in z izvolitvijo pred sednika republike. Danes zvečer je potekel rok za predložitev kandidatnih list na Siciliji. V volilnem okrožju Palermo je bilo predloženih skupno 12 list, v Agri-gentu 8. v Caltanisetti 10, v Cataniji 10. v Enni 9, v Mes-sini 10, v Ragusi 10, v Sira-cusi 10 in v Trapaniju 10. Liste so predložile vse važnejše stranke, prvič pa sta se pojavili Laurova ljudska monarhistična stranka in sicilska liberalna stranka, ki je nastala po nedavnem razkolu med liberalci v Siciliji. V poslanski zbornici so medtem danes končali splošne Zaključena pogajanja o avtonomiji Tunizije Pozno ponoči je bil podpisan zapisnik o sporazumu, katerega vsebina ni še znana - Faure sprejel Burgibo PARIZ, 21. Francosko-tu-nizijska pogaja.nja so se nadaljevala tudi danes ves dan. Tunizijska delegacija je zaradi tega odložila svoj odhod za 24 ur. Zjutraj se je pred- nato prešli na glasovanje o posameznih členih. Ker so v tretjem členu odobrili manjši popravek, ki ga je vnesla v besedilo že finančna komisija zbornice, se bo moral zakon ponovno vrniti v senat. Monarhistična poslanca Sel-vaggi in Latanza sta predložila resolucijo po kateri naj bi se zakonski predlog ponov- j nc vrnil v komisijo, ki bi ga' naj spremenila po drugačnih kriterijih, ki jih resoucija tudi našteva. Na tajnem glasovanju je bila zahteva zavrnjena s precejšnjo večino (izmed 485 glasujočih jih je za resolucijo glasovalo samo 111, proti pa 374). Vendar je iz rezultata glasovanja razvidno, da za zavlačevanje davčne reforme niso glasovali samo monarhisti in neofašisti, temveč tudi del demokristjanov. Nasprotovanje demokristjanske desnice davčni reformi je bilo opazno že med razpravo v senatu in v komisiji V Genovi se je danes ponovno začela stavka pristaniških delavcev. V pristanišču je trenutno 62 ladij. A. P. republike maršala Tita turški predsednik vlade -Adnam , ., . . Menderes. Menderesa bosta Isednlk v.lade.,Faure razgovar- spremljala podpredsednik tur-. £ * P«*1*« Mat.gnon s pred-šL vlade Ruždi Zorlu in ge- Sm“m JU<£± neralm tajnik zunanjega mi-1 J nistrstva Nuri Birgi. Menderes obišče Jugoslavijo 4. maja BEOGRAD. 21. — Iz dobro obveščenih krogov javljajo, da bo 4. maja prispel na u-radni obisk v Beograd kot gost na povabilo predsednika traj na ameriško zahtevo. Pozheje je Faure sprejel tunizijskega nacionalističnega voditelja Burgibo. jZnano je, da so Burgibo stalno obveščali o poteku pogajanj. I Burgiba je izjavil, da se je s ' Faurom razgovarjal o vseh točkah, o katerih ni bil še do-; sežen sporazum. Zvečer so se LJUBLJANA, 21. — Pred-. pogajanja nadaljevala in poz- sednik ljudske skupscine blo-jno ponoči je francoski pred-venije Miha Marinko je skb-1 stavnik izjavil, da so delegati cal oba sveta ljudske skup-1 podpisali zapisnik o sporazu- ščine na zasedanje 29. apri-jmu. Verjetno bo jutri zjutraj la. Sveta bosta med drugim objavljena skupna iziava. razpravljala o predlogu zakona o izvedbi gradbenih del Zasedanje obeh domov Ljudske skupščine LRS in o potrditvi statutov nekaterih gospodarskih zbornic. Sekcije kluba poslancev Slovenije so organizirale te dni v Mariboru. Ljubljani Celju, Novem mestu in Novi Gorici sestanke, katerih so se udeležili poslanci zvezne in republiške skupščine, izvoljeni v teh krajih. Nekaterim sestankom sta prisostvovala tudi predsednik republiške ljudske skupščine Miha Marinko in tajnik SZD Slovenije Stane Kavčič. Na sestankih so razpravljali o aktualnih političnih vprašanjih. J4» Rudija;' c) kot libe- j. ^tinn«,Xa osža.ia morebitna ‘Jr, o v (v Vrl6. .*?? ponovno izvo-c) k taja m t ti *anctidatura. 4 vf,? lkane>. ki so se se- J Sij, ^a) predpoldne, so dali tavnikom nasled-Nni • : a' nasprotovanje . 'zvolitvi sedanjega M »„jlka republike, ne za-, rzkov glede njegove ?.tov’ vemveč iz. načelnih raz-predPostavlja repu-hH.. ,Ka ureditev začasnost SPORAZUM MED PINAIEM IN MACMILLANOM 0 PRIPRAVAH ZA KONFERENCO Z ZSSR Ce bodo tudi ZDA pristale, se bo pripravljalna konferenca treh zahodnih izvedencev začela 27. aprila v Londonu - Zunanja ministra sta razpravljala tudi o Daljnem vzhodu • Napadi na Pinayevo «evropsko» politiko v Franciji LONDON, 21. — Francoski I položiti ratifikacijske instru- .^8.7“ .ureditev /.. '!ietne a’ske funkcije in so ,'Onih av°ljene samo v iz-i'*a«r.; °kol'ščinah: b) repu- S. h® bodo predlagali j. nasprotovanja > l|>lh v u»uo preuiagai Ali bna dat°v; C) podpv iz na? ličnega kandidata J« kandidatu, tem- 2«ni, , .'. Politične priklad-jKC>a-rHiajtl’ kot )e zapisal t ®, on VL.biltenu agencije 'PubliK a . “i bil predsednik vVten ‘zmed de-!)eanLn°v: - ?bi , u se jutri po- ,I'ikaUvlart-PraŠan^a ?a Pred' '°rni, e' za predsednike 5**». bi e,' d) kar se tiče Hi?°ssiio , lja Malfa za Pao-haid a . Martina, Pacciar-tn 1 ren I.'*?1' Merzagori, ne- pa štejejo ^“.^Publikanci _ t. Izmea6” tudi Gronchija. ta ni i s°cialdemokralov ta?'1' seitf^?'1?11 niti Saraga-cir^ija, i F tarja stranke Mat-W • pač L SP mudita na Si-tni^kih ?a Je l5'10 nekaj te-^ “>al0m azgovorov med Vi-t,, ..je J'n . Taornjino, tako udi v. koce rekonstruirati šče, ki J Sar»K ce rekonsl ia J« stali? zbere*”laičen kan- Kof«2v°iitev ° K°.v?a Einaudije-»'a, _ * o) ce to ni mo- najbolj &t,V> izl i bil7°‘ennJe: a) najbolj-Ponovn !v: b) č zbere Jlje Paolo Rossi Wa?’. ki m' 'iučen je kan-pSi*s' ha a Pnmenil odprtje Ati- Tudi desn° bodisi proti Ocija „r„SOc'a'demokratska a*a biti ma” Poudarja, da it bir0 , osnovna kriterija aPo r a 2 u ‘a v nK a poglavar-'thk Proti m strankami C? PrUeP?red,0^m. k. bi hJ tarnih p'i' tud' s,ranke ^tL,eni (a p remov« (kar '»h. Kijeve C° zavračanje 'tvhan'teV , andidature) in Si#-*žia m”®* ?bstoječega skuplj,^l?d demokratič-V 'aičnera \ pomeni S>i rt?a..: d'data kot ki l^iar ..Med >• ■ «.Mih''rn vodilnim t ^tjani) zavzemajo de- Ja deljdna0k.ristiani - -- so leve m de-skupine, zdru NaLlJi>>' so T novani <(k°n-se 2a E°n«eanajpr‘-i zav 'ti. Zdi OSOdlja. z.rlai nn 0 so ojobiju, med-krogi v NaJ> Peh°litičPi PtH ki vem S ’ lla . Zborni«: « H n« 'borni«- Sovoru v it« bodnat'ristranil, Vldp,i na-’ Ufe. »r« , 'Jr°ncmjeve t»n^ans\rh'ia«.a suiero 50 ,u- ki a«tv. a desni demo- tiik°a|frjahjem i°a vei'jetno b J». Im!)1* Kar snze v vlad-bt kil d'3° zdaj e tlče Nen- 8» edniu Onjen °l- n-’rm- da fh ^ clJcanciiclaturi P^em halneRa ^tjanske- l>ko>adazae ristjanske- le v« tlronch PaShlslta J Pe k sode ^id^Vo^Ump N>l>l,t' htorai k-«u mnp' I^itSSi inm6d v,Hd* ^Vevn.držai," ^udarja. vi«H°r* bi7r8a p°sia- »dne t ‘‘ . ‘zraz te koalicije «ali, zunanji minister Antoine Pi-nay je prispel danes predpoldne z letalom v London. Na letališču je Pinay izjavil. da namerava z novim angleškim zunanjim ministrom Mac Millanom pregledati vsa evropska vprašanja in sploh vse probleme, ki trenutno ta-ejo svet. Med temi problemi e pinay navedel zlasti perspektivo razgovorov z ZSSR, vprašanja v zvezi z izvajanjem pariških sporazumov, vprašanje Indokine itd. Dodal je, da se bosta z Mac Millanom verjetno dotaknila tudi severnoafriških problemov in vprašanj Libije in Fezana. Po kosilu v francoskem veleposlaništvu sta se ob 15.35 v Foreign Officeu sestala Pi-nay in Mac Millan. po enournem razgovoru se je Pinay sestal z veleposlanikom ZDA Londonu Aldrichom. nato pa se je odpeljal v spodnjo zbornico, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Antony Eden. V londonskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da sta Pinay in Mac Millan govorila predvsem o položaju na Daljnem vzhodu. V dobro obveščenih londonskih krogih zatrjujejo da sta se Pinay in Mac Millan sporazumela o naslednjih točkah: 1. o vsebini odgovora Sovjetski zvezi na njen predlog za hitro sklenitev avstrijske državne pogodbe; ta odgovor utegne biti poslan v Moskvo jutri. 2. o sestanku zahodne »študijske skupine« 27. aprila v Londonu, če bodo ZDA na to pristale; skupina bi proučila vprašanje konference z ZSSR o Nemčiji in bi poskušala določiti skupno zahodno politično linijo zanjo; k delu konference bi bil povabljen tudi predstavnik bonnske vlade; 3. o deponiranju ratifikacijskih listin pariških sporazumov o oborožitvi Nemčije v okviru NATO v prvem tednu maja; 4. o otvoritvenem zasedanju novega sveta zahodnoevropske zveze, ki bi bilo v Parizu 7 maja; otvoritveni seji bi sledili nadaljnji sestanki, ki bi bili v Parizu od 9. do ll. maja obenem z zasedanjem atlantskega sveta. Nadalje zatrjujejo, da sta dva ministra dosegla popoln sporazum v svojem proučevanju vprašanja nemške oborožitve. To stališče bo treba spraviti v sklad s stališčem ZDA in Zahodne Nemčije na sejah ((študijske skupine«, ki bi začela zasedati 2?- aprila v Londonu. Ena izmed glavnih nalog te skupine bi bilo sestavljanje poročila, ki bi naštevalo vse zahodne argumente proti zamisli združene, toda nevtralne Nemčije, postavljene med oba bloka. Sodijo namreč, da bo ZSSR predlagala kot vzorec za rešitev nemškega vprašanja predlagano nevtralnost Av atrije. , Ze poprej so v diplomatskih krogih izjavljali, da Mac Millan. ko je povabil Pinaya, ni predlagal posebnega dnevnega reda za razgovor, da pa je med drugim hotel vprašati francoskega zunanjega ministra, kdaj muli Francija mente pariških sporazumov o oborožitvi Zahodne Nemčije in njenem vstopu v atlantski pakt. V Londonu namreč upajo, da bo 'Vseh 15 zainteresiranih dežel položilo ratifikacijske listine v naslednjih dveh tednih, boje se pa, da bo prišlo do zakasnitve zaradi francoske želje, da se poprej doseže popoln sporazum z Nemčijo o posarskem vprašanju. Na splošno sodijo, da je bil glavni namen Mac Millanove-ga povabila in Pinayevega o-biska. da se v času, ko se vse bolj resno pojavlja perspektiva važnih mednarodnih konferenc, vskladijo stališča obeh dežel o glavnih aktualnih vprašanjih: Formoza in priprave treh zahodnih velesil na konferenco štirih najprej.o Avtriji, nato o Nemčiji. Med Pinayevo odsotnostjo pa so se v Parizu pojavili novi napadi proti njemu, njegovi stranki (desni neodvisni) in proti demokristjanski stranki MRP. Napadi izhajajo iz krpgov nasprotnikov evropske integracije, ki obtožujejo vlado, zlasti zunanjega ministra, da' poskušata poživiti «malo Evropo« po vzorcu EOS. Neodvisni socialistični «Combat» objavlja danes članek, po katerem so desni neodvisni in demokristjani sklenili »tajno pogodbo«, s katero so se medsebojno obvezali, da bodo nadaljevali politiko evropske integracije, Ta pogodba je bila podpisana v Barbizonu pri Parizu med nedavnim sestankom med politiki in industrij-ci Zahodne Evrope pod pred- objavljena skupna izjava. Zapisnik o sporazuiv.1. ki so ga ponoči podpisali, vsebuje; 1. Splošno konvencijo z uvodom in s priloženim zapisnikom o delovanju francoskih ustanov v Tuniziji; 2. zapisnik. o javni varnosti; 3. konvencijo o položaju oseb; 4. konvencijo o sodstvu; 5. konvencijo o kulturnem sodelovanju; 6. gospodarsko in finančno konvencijo. Sporazum je bil podpisan s pridržkom, da ga' 'odobrita tuniški bej in francoska vlada Obe delegaciji se bosta sestali najpozneje 30. maja, da siglirata akte in spopolmta dodatne konvencije. * * 1 ClAfO skupno s soprogo na terasi palače Madama v razgovoru s Scelbo, Martinom Luce. Včeraj Je odpotoval z letalom iz Rima. USPEŠNO DELO AFRIŠKO-AZIJSKE KONFERENCE V BANDUNGU Potrditev in podpora načel listine OZN borbi za neodvisnost sedstvom holandskega princa Bernharda. Po trditvah »Com-bata« nasprotuje Faure tej politiki; Pinay pa ga poskuša spraviti v položaj, da bi nanjo moral pristati. Poziv francoski in nizozemski vladi - Sprejem resolucije OZN o Palestini in potrditev resolucije o pravici narodov do samoodločanja- Izjave se vernoviet-namskega delegata - Naser in Čuenlaj bosta ostala še nekaj dni v Indoneziji Danes odgovor na noto SZ o Avstriji? PARIZ. 21. — Kakor javljajo, so tri zahodne vlade že pripravile odgovor na zadnjo sovjetsJco noto, s katero se predlaga sklicanje konference štirih zunanjih mini- strov, da pripravijo pogodbo o Avstriji Verjetno bodo odgovor izročili jutri. Zahodne vlade bodo z zadoščenjem sprejele na znanje sovjetski predlog, predlagale pa bodo, naj se pred konferenco zunanjih ministrov skliče sestanek štirih poslanikov in visokih komisarjev na Dunaju, katerega naj bi se udeležil tudi predstavnik avstrijske vlade. V diplomatskih krogih -izjavljajo, da zahodna nota ne predlaga dneva za konferenco zunanjih ministrov. Mnenja pa so, da bo mogoče konferenco sklicati prihodnji me-se, če bo delo poslanikov dobro napredovalo. RANGUN, 21. — Jugoslovanski veleposlanik v Burmi Krsta Bulajič je priredil nocoj svečano večerjo v čast burmanski vojaški delegaciji, ki bo v kratkem odpotovala na obisk v Jugoslavijo. Včeraj so se poleg članov burmanske delegacije udeležili višji oficirji burmanskega generalnega štaba. Palewski je novinarjem izjavil, da ima načrt namen »sprejeti vse potrebne ukrepe, da se Francija prilagodi atomski dobi«. Martinov govor o zunanji politiki RIM, 21. Zunanji minister Gaetano Martino je govoril danes v »Italijanskem centru za mednarodno pomiritev« o «smernicah in razvoju italijanske zunanje politike«. Dejal je, da je cilj te politike, da bi ((Italija postala aktiven član skupnosti narodov z enako tehtnostmi sodelovanja, kakršna je bila vloga Italijanov v izgradnji civiliziranega sveta«. Martino je med drugim o menil rešitev tržaškega vpia sanja in dejal, da je Italija želela rešiti to vprašanje, «ne le, da bi se Trst vinil v veliko italijansko družino, temveč tudi, da bi odnosi med i-talijanskim ljudstvom in bližnjim jugoslovanskim ljudstvom končno prišli v obdob je lojalnega in plodnega sodelovanja«. Dejal je, da Italija zdaj želi, da bi se to sodelovanja razvilo, Omenil je tudi avstrijsko Novi močni potresni sunki popolnoma porušili mesto Volos Prebivalstvo beži proti Atenam in Solunu - INa stotine ranjenih in mnogo mrtvih - Manjši potresni sunki tudi v drugih mestih ATENE, 21 Novi potresni sur. ki SO prizadeli področje Volosa. Rahli, toda pogodi sunki so se ponavljali v Velesu včeraj ves dan in prebivalstvo je že drugo neč pie-živelo na prostem. Danes pa so nastali novi sunki, ki so jih čutili tudi v Atenah in Solunu Telefonske zveze med Vološom m prestolnico so prekinjene. Funkcionar ministrskega predsedništva, ki si j'e sinoči ogledal prizadeto področje, te izjavil da se je v pristanišču v Volosu porušilo pet sto hiš. drugih pet slo hiš pa se je porušilo na bhž-njem področju v toiek. Današnjemu močnemu sunku so sledili drugi manjši, ki se še nadaljujejo. V svojem zadnjem poročilu notranjemu ministrstvu je poveljnik orožništva v Volosu javil: »Zemlja se še dalje trese. Zapuščamo urade. Mesto je zavito v ogromen oblak prahu« Reševalne skupine ncptc.ti-no odstranjujejo razvaline, pod katerimi so do večera našli 14 trupel. Ranjenih pa je na stotine. Potres je povzročil veliko paniko med prabivalstvom, ki beži z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti Atenam in Solunu. Po poročilu orožniškega poveljstva se po cestan, ki vodijo v Atene in Solun, pomikajo dolge vrste vsakovrstnih vozil, naloženih z najnujnejšimi potrebščinami. Del mesta ob obali Je bil porušen do tal. Potresne sunke so čutili tudi v Lamiji, Larisi, Trikkali in drugod Maršal Papagos je ukazal skupini strokovnjakov trgovinskega ministrstva, naj takoj odpotujejo v Volos, du zagotovijo oskrbo z živili. Govori se, da bo Papagos zaprosil prijateljske države, naj pomagajo Grčiji, aer zaradi prejšnjih potresov ne more sedaj sama zagotoviti potrebne pomoči prizadetemu piebivalstvu. Poveljnik (milanske mornarice v Sredozemlju se je že zanimal. Kakšno pomoč bi lahko nudila britanska mornarica Baje je v Volosu ostala po-smer. konci ena sama stavba, m s;cer cerkev sv. Nikole, toda tudi ta je močno poškodovana. Bolnike so iz bolnišnice spravili pod vojaške sotere izven mesta. Pod šotore so namestili ludi 230' otrok iz tamkajšnje sirotišnice. V pristanišču se je pogreznilo v morje več pomolov z vsemi stavbami. Porušila’ se je tudi palača prefekture, ki je bila najlepša palača v mestu. Po uradnih podatkih je bilo poškodovanih 80 odstotkov hiš. Zupan je izjavil, da je bilo porušenih okoli deset tisoč. hiš. Škode pa ni mogoče niti približno oceniti. Prav ti,ko ni še mogoče ugotovili števila mrtvih in ranjenih. Zvečer razsvetljujejo razvaline v mestu samo reflektorji vojnih ladij, ki so se vsidra-lo pred pristanišče. Več sto oseb se je zateklo na bližnje griče, več tisoč ljudi pa čaka na postaji v upanju, da se bodo lahko odpeljali s prvim vlakom v katero koli BANDUNG, 21. V političnem odboru afriško-azijske konference so danes razpravljali tudi o Severni Afriki. V začetku razprave so ministrski predsedniki Indije, Pakistana in Indonezije podprli egiptovski predlog, ki zahteva takojšnji začetek pogajanj s’ Francijo. Seji, ki je bila tajna, so prisostvovali tudi glavni tajnik tunizijske stranke Neodcstur, Ben JusA, predstavnik Alžira Husein Hamed in predstavnik maroške stranke lstiklal, El Fasi. Odbor je soglasno odobril resolucijo, ki jo je predlagal Egipt, in sicer: »Upoštevajoč nestalen položaj v Severni A-friki in stalno odrekanje pravice prebivalstvu Seveine A-frike da o sebi samo odloča, izjavlja afriško-azijska konfe-ltnca, da podpira pravico prebivalstva Alžira, Maroka in Tunizije, da samo odloča o sebi in da doseže neodvisnost. Konferenca poziva francosko vlado, naj nemudoma i-šče mirno rešitev tega vprašanja«. Odbor je dalje pozval Nizozemsko, naj čimprej obnovi pogajanja za izpolnitev cb-veznosti, si jih je prevzela glede zahodne Nove Gvineje s sporazumi, ki so bili sklenjeni z Indonezijo. Be prej je odbor odobril kitajsko resolucijo o pravici do samor.d-Icčanja. Resolucija pravi: «A-friško-azijska konferenca izjavlja, da v celoti odobrava načela, ki jih določa listina Združenih narodov, in jemlje na znanje resolucijo, ki so jo odobrili Združeni narodi o pravici narodov in držav do samoodločanja, ki je glavni pogoj za popolno uživanje vseh osnovnih človeških pravic«. Zatem je bila sprejeta afganistanska resolucija o Palestini, ki se glasi; »Zaradi sedanje napetosti na Srednjem vzhodu, ki jo je ustvaril položaj v Palestini, in zaradi nevarnosti, ki jo' ta položaj predstavlja za mir, zahteva konferenca izvedbo resolucije OZN o Palestini ter mirno rešitev palestinskega vprašanja.« Seji, ki je bila tajna, je prisostvoval tudi bivši jeruzalemski veliki mufti, toda ni imel pravice do besede. Po seji je mufti izjavil, da je zelo zadovoljen zaradi soglasnosti, s katero je bila sprejeta resolucija. Mufti, ki se je že razgovarjal z delegati vseh držav članic Arabske lige razen Iraka, se namerava sedaj razgovarjati s Cuenla-jem, Nehrujem in Naserjem. Prav tako se namerava sestati z delegati Pakistana, Afganistana in Nepala. Med razpravo o Palestini je Cuenlaj primerjal položaj Palestine s položajem Formn-ze. Izjavil je, da bi se palestinsko vprašanje lahko mirno rešilo, če se v zadevo ne bi vmešavale tuje drža 'e, kakor se to dogaja s Formozo. Ustanovljen je bil tuai pododbor deset.h držav, ki bo i-mel nalogo proučevati plemenska /prašanja. V odboru so zastopani Cejlon, Kitajska, Elticpija, Filipini, Indija, Jordan, Libanon, Liberija, Pakistan in Siam, Severnovietnamski zunanji minister Fam Van Pong jo v političnem odboru izjavil, da njegova vlada brez pridržkov podpira osvobodilno gibanje afriškega ljudstva, ter zahteva. naj se nujno reši vprašanje zahodne Nove Cvi-teie. Goe, Malaje in Kenije na podlagi spoštovanja ozemeljske celovitosti, pravice do neodvisnosti in enakopravnosti narodov. Fam Van Dong je dalj* izjavil, da Severni Vietnam zahteva popolno odprave kolonializma v vsej Aziii in A-fiiki in umik tujih čet s teh dveh kontinentov ter se od- ločno upira vsaki obliki neposrednega ali posrednega tujega vniešavanja v notranje zadeve azijskih in afriških dežel. Glede odnesov z Laosom in Kambodži je Farn Van Dong izjavil, da se bo njegova vlada držala ženevskega sporazuma, Njegova vlada je pripravljena uvesti odnose s tema dvema državama na podlagi, petih načel Koeksisl°nce. Prav tako je Severni Vietnam pripravljen vzpostaviti diplomatske, gospodarske in kulturne odnose s Francijo na podlagi spoštovanja suverenosti, enakopravnosti in medsebojnih koristi. Glede enotnosti Vietnama pa je izjavil, da se mora to vprašanje rešiti s splošnimi svobodnimi volitvami. Njegova vlada je pripravljena uvesti redne odnose 3 Južnim Vietnamom, zato da se pripravi posvetovalna konferenca za julij 1955 kot prvi korak na poti enotnosti. Gospodarski odbor konference pa je danes zaključil svoje delo o gospodarskem so- co afriških in azijskih držav javljajo, da se bodo stiki a-cem tega leta. Dobil je ze pristanek Indije, Pakistana, Lana, Afganistana in vseh a-fr.ških držav, ki so zastopane na konferenci. Dopisniki egiptovskih listov javlja , da se bodo stiki a-zijs« n držav z Egiptom nadaljevali tudi po konferenci. Naser in Cuenlaj bosta ostala ne,, aj dni *■ v Indoneziji kot gosta indonezijske vlade. Cejlonski ministrski predsednik Kolelavala pa je danes na tiskovni konferenci potrdil, da- je pozval delegat* petih držav Colombo ter delegate Kitajske, Filipinov in Siama, naj bi se neuradno sestali, da razpravljajo c Fcr-mozi. O svojem načrtu za ((nevtralizacijo« Formoze je Kote-lavala dal sledeče podatke: Načrt vsebuje pet točk: 1. E-vakuacija otokov Kvemcj in Macu. 2. Odstranite/ ameriškega sedmega brodovia, 3. Premirje v Formoški ožini. 4 Pet let »zaupne uprave« pod namerava predložiti jutri v političnem odboru resolucijo, ki obsoja uporabo sile za reševanje sporov. Potniški tranzit iz FLRJ skozi Avstrijo v vzhodnoevropske države BEOGRAD. 2i. — Na Dunaju se bodo -26. t. m. sestali zastopniki jugoslovanske in avstrijske železniške uprgve, da bi razpravljali o vprašanju potniškega tranzita iz Jugoslavije skozi Avstrijo v vzhodnoevropske države. Pobudo za obnovitev potniškega prometa med Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami je dal3 uprava češkoslovaških železnic. delovanju in o miroljubni u- nadzorstvom Adružemn naro- porabi atomske sile. Podrobno poročilo bo odbor predložil na plenarni seji. V krogih egiptovske delegacije izjavljajo, da Naser u-pa, da bodo drugo kontefen- dov ali pa skupine azijskih držav. 5. Po preteku petih let naj bi formoško prebivalstvo samo odločalo s plebiscitom o svoji pripadnosti. Japonski delegat Takazaki Laburistični program za volitve v Angliji Laburisti za sestanek štirih na najvišji ravni, za skrajšanje roka vojaške službe, za ponovno nacionalizacijo jeklarn in cestnega prometa in za razširitev socialnega zavaro vanja - Eden voditelj konservativne stranke letališče izjavil, da zaupa v zmago laburistične stranke na bližnjih volitvah. Dodal je, da namerava napraviti veliko vo lilno potovanje po vsej Veliki Britaniji. Na vprašanje neke- LONDON, 21. — Ves glavni stan konservativne stranke — predstavniki v lordski in v spodnji zbornici, kandidati za volitve in člani izvršnega- odbora, skupno več kot tisoč oseb _ _ se je danes sestal za zaprtimi ga novinarja, ki je namigoval vrati v Church Housu. Po se- na govorice o možnosti njego-stanku, ki je trajal dobro uro, vega odstopa z vodstva Stranje bilo sporočeno, da so zbo- ke in ga vprašal, ali bo vodil rovalci na predlog/ lorda Sa- laburistično stranko v volilni lisburyja, ki ga je podprl tu- j borbi, je AUlee odgovoril: ((Kodi finančni minister Butler, j likor vem, da.» soglasno izvolili sira Antho- v Anglijo se bo kmalu vrnil nva Edena za voditelja stran- tudi Churchill, ki je baje v Sike. Obenem so izglasovali za- racusi naletel na slabo vreme, hvalno resolucijo siru Winsto- Churchill se bo vrnil v Lon-nu Churchillu za delo. ki ga (}on v torek. V konservativnih je na tem položaju opravil v krQgih zatrjujejo. da se je pr- zadnjih letih. | votno nameraval vrniti v An- Predpoldne se je sestal lz* ! gliio v začetku maja, in to za-vrsm odbor laburistične stran- , radi bližine voli,ev. ke in začel sestavljati volilni. proglas. Sestanku je predsedo- I Danes so prvič po 25. mar-val Clement Attlee, ki se je cu ponovno izšli londonski li-zjutraj z letalom vrnil iz Ka- ati, nekateri z dodatnimi stran-nJade . mi, ki prikazujejo dogodke, V ‘dobro obveščenih krogih do katerih je prišlo v zadnjih sodijo, da bo laburistični vo- štirih tednih, ko časopisi niso lilni program zahteval: , izhajalj. Tako posveča «Times» 1. sestanek z ZSSR na naj- P° pol strani dogodkom vsa-višji ravni, na katerem bi raz- kega dneva. Konservativni li-pravljali o vprašanju vodiko- sti zatrjujejo, da je bila stav-ve bombe; o Formozi in o ka rotacijskih strojnikov «na-Nemčiji; Altlee, ki se je že | pad na svobodo tiska«, sestal z Rusi, je za to najpri-kladnejši; 2. letno revizijo trajanja vojaške službe; 3. ponovno nacionalizacijo jeklarske industrije in cestnega prometa; 4. ukrepe proti draginji; 5. razširitev socialnega skrbstva in brezplačne zdravstvene oskrbe; 6. davčne ukrepe proti velikim borznim špekulacijam. Laburistični izvršni odbor se je ukvarjal tudi z drugimi volilnimi problemi. Attlee, ki se je danes vrnil v London, je ob prihodu na Foreign Office položaju v Laosu LONDON, 21. — Predstavnik Foreign Officea je v odgovoru na razna vprašanja izjavil, da je nevtralna nadzorstvena komisija v Ir.dokmi napravila do sedaj važno dele, da pa ostanejo še vedno važne naloge,- ki jih mora ta organizem izpolniti. Navedel je kot primer, da komisiji ni še uspelo ((razjasniti položaja« v Severnem Laosu, kjer »oblast laoške kraljeve vlade ni bila še vzpostavljena«. Novinarjem. ki so ga zaprosili, naj v pismu, ki ga je pisal Nehruju kot ((sopredsedniku« ženevske konference, »odločno kritiziral delo komisije«, je predstavnik samo poudaril, da sta si Nehru in Eeden izmenjala sporočila. V odgovoru na razna druga vprašanja je predsednik . izjavil, da južnovietnamska vlada ni še poslala nobenega poziva drugim vladam glede vprašanja beguncev. Britanski vladi pa je znana izjava juž-novietnamske vlade, s katero ta zahteva podaljšanje r°ka za preselitev oseb, ki želijo zapustiti Severni Vietnam. ((Britanska vlada, je pripomnil predsednik, sedaj proučuje to vprašanje«. Vietminški radio pa je danes javil, da je vietminška vojska začela z okupacijo področja Hajfonga. Iz Sajgona pa medtem javljajo. da se zadnje dni ponavljajo incidenti med vladnimi četami in četami sekte Binh Xujen. Veleposlanik Raberts pri predsedniku Titu BEOGRAD, 21. — Predsednik republike maršal Tito j® sprejel danes predpoldne britanskega veleposlanika sira Franka Robertsa, ki je zaprosil za sprejem. Sovjetski predlog za razgovore z Japonsko PARIZ, 21. — Agencija Tass javlja, da je sovjetska vlada z noto, ki jo je 18. aprila izročil sovjetski predstavnik v OZN Sobolev japonskemu opazovalcu v isti organizaciji, predlagala, naj bi sovjetsko-japonska pogajanja Za obnovitev diplomatskih odnosov bila v Londonu ali pa v Ženevi. Konferenca o petroleju CARACAS, 21. — Peta »konferenca o petroleju« bo v venzuelski prestolnici od 25. aprila do 7. maja ob udeležbi 15 držav, ki jih bo zastopalo 120 delegatov. Konferenca bo v okrilju Mednarodne organizacije za delo. Udeležile se je bodo; Burma. Kanada, Kolumbija, Egipt, Francija, Velika Britanija, Indonezija. Irak. Iran, Italija, Japonska. Mehika, Nizozemska, ZDA in Venezuela. PARIZ. 21. — Francosko zunanje ministrstvo je danes javilo, da se bo svet NATO sestal v Parizu 9. maja. »HOMINMkl MMKVI Na današnji da., je bil leta 1870 rojen Vladimir Iljič-Lenin, veliki voditelj delovnega liud-stva. | I Danes. PETEK 22. aprila Soter m Gaj. Ljutomk Sonce vzide ob 5.09 >'n z“l0',u„, 18.59. Dolžina dneva 13.50 vzide ob 4.38 in zatone 0)5 ’s Jutri, SOBOTA 23. april* AdaLbert, Bobrica^^^^, Z VČERAJŠNJE IZREDNE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Cilji antifašistične borbe: svoboda, socialna pravičnost mir, bratstvo in neodvisnost Z imenovanjem samo ene uiice in enega trga po borbi proti fašizmu, občinski odbor podcenjuje moralno vrednost žrtev in borbe tržaškega antifašističnega gibanja - Opozorilo tov. Dekleve na nevarnost fašizma je izzvalo velik hrup šovinistične reakcije Na včerajšnji seji tržaškega i Tomažič j tovariši, ki jih je občinskega sveta je odbornik I izredno sodišče obsodilo na prof. Furlani predložil sklep občinskega odbora o preimenovanju in imenovanju na novo nekaterih ulic, trgov in stopnišč z imeni, ki so povezana z odporniškim gibanjem in diugimi političnimi dogodki. Tako je občinski odbor sklenil posvetiti del Ulice Com-merciale, ki gre od Trga Dalmacije do Trga Skorklja (Piazza Scorcola), v Ulico Mučenikov za svobodo (Martin della liberta), sedanji Korzo v Korzo Italija, Trg Unita v Trg Unita dltalia. Trg odpora se bo imenoval novi trg v bližini Trga Ros-mini, sedanji del Ulice Mazzini med Ulico Dante in Ulici sv. Katarine se bo imenoval Trg republike, novo stopnišče pred Jezuitsko cerkvijo, ki ga bodo šele gradili, pa se bo imenovalo Stopnišče zlatih kolajn. Za sklep so glasovali svetovalci štirih strank v občinskem odboru. Dr. Jože Dekleva in svetovalci KP pa so se vzdržali glasovanja. Pri gla suvanju niso bili prisotni svetovalci Tržaške unije, MSI in dr. Agneletto. V razpravi o gornjem sklepu je dr. Jože Dekleva pre-čital pismo, katerega sta zveza partizanov in Združenje bivših političnih preganjancev naslovili na župana Bartolija in zahteval odgovor nanj. Pismo se glasi; V zvezi s proslavami desetletnice odpora v tržaški občini in glede na objavljeni program si dovoljujeta Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja in Združenje bivših političnih preganjancev kot tolmača čustev in želja partizanov in antifašističnih borcev naprositi občinski odbor v funkciji navedenega odbora za spopolnitev in delno spremembo objavljenega programa v spodaj navedenem smislu; a) predstavniki obeh podpisanih organizacij naj bi bili vključeni v seznam oseb, ki so določene za proslavitev dogodkov odpora na tržaški radijski postaji in to naj bi veljalo za obe oddaji; b) eden najnečjih trgov Trsta, če ne največji, naj bi bil tmenonan «Trg republike», ker je to pridobitev odpora. V zvezi s predvidenimi preimenovanji trgov in ulic naj bi bil eden izmed bolj centralnih trgov posvečen odporu, ena izmed centralnih ulic pa «Mučenikom svoboden; c) poleg predvidenih marmornatih ali bronastih plošč V spomin herojstva in padlih v odporu in v osuoboaum borbi, naj bi bile še vzidane taki dvojezične plošče v središču Lonjerja. Opčin, Proseka in Sv. Križa; d) sklene naj se postavitev spomenika v proslavitev tn o-vekovečenje junaštva žrtev padlih Tržačanov v borbi proti naci/ašizmu. ___ Nato je dr. Dekleva imel naslednji govor. Naše mesto se pridružuje proslavljanju desetletnice odpora, da s tem počasti s po-min mučenikov svobode, fci so padli v aktiunem tn često krvavem boju, ki so ga vodile demokratične sile proti fašističnemu tiranstvu. Temu proslaoljanju se iskreno pridružujejo psi tržaški antifašisti. . Odpor demokratov, kt se je pričel u vsej Italiji že takoj ob nastopu fašizma, ni mogel preprečiti, da bi se fašizem ne polastil oblasti, ker ga je podpiral veliki italijanski in tuji kapital skupno z vlado, ki je bua v skrbeh za razredne privilegije, ki jih je ogrožalo napredno in socialistično gibanje, Nazadnjaške tn konservativne sile so oborožile fašiste in se jih posluževale kot avantgardo proti socialistični, posebno pa še proti komunistični stranki. Odpor je bil v naši deželi še posebno vztrajen. Fašizem se je P našem mestu že takoj v začetku zagnal v dve smeri; proti delavskemu gibanju in proti Slopanom sploh. Fašizem je nastopil z nezaslišanim nasiljem proti posameznikom, proti premoženju in sedežem demokratičnih tn slovenskih organizacij, ki so jth p kratkem času uničili in zažgali, kakor na primer Ljudski iom, Narodni dom in še smrt. Razen teh je Posebno scdisce obsodilo na stotine Italijanov in Slopenceo zaradi njihove antifašistične dejavnosti; na stotine pa so jih poslali v konfinacijo ali drugače preganjali. Tržaški demo-kratje, vštevši Slovence, so napisali s svojimi dejanji v borbi proti fašizmu najlepše strani tržaške zgodovine. Med■ drugo svetovno vojno, ko se je borba proti fašizmu še bolj zaostrila, so se ustanovili v Trstu kakor tudi v njegovi najbližnji okolici prve skupine aktivnega odpora proti fašizmu in nacizmu; skupine, ki so kaj kmalu postale brigade in divizije, sestavljene iz filovencev tn Italijanov vseh slojev, zlasti pa delavcev. Zverinskemu terorju fašizma in nacizma ni uspelo usta uiti poleta borcev, niti preprečiti ljudstvu sodelovanja in podpore osvobodilni borbi z vsemi sredstvi. Niti množično streljanj* in obešanje, niti mučenje v Rižarni, ki se je začelo 22. junija 1944 s sežiganjem prvih žrtev, to Je 20 žena m 20 moških, niti pretepanje jetnikov po ječah, niti množične deportacije v najbolj grozna koncentracijska tubortšča v Nemčijo in Italijo niso upognili borbenega duha tržaških antifašistov. Borba tega prebivastva pred drugo svetovno vojno in med njo je epopeja nepopisnega junaštva in požrtvovalnosti ter pripravljenosti na največje žrtve za najvi šjt ideale skupnosti to je za socialno pravičnost, svobodo, mir, bratstvo med narodi in neodvisnost. Fašizem je bil poražen, toda njegov duh še žipi in se obnavlja v mnogih oblikah in ograža zadnje pridobitve ljudstva, Po osmih letih So ostale demokratične pridobitve, potrjene po ustavi, v veliki večini mrtva crka. fašistični zakoni še vedno veljajo. Zakon o javni varnosti, ki je eden izmed najbolj fašističnih in ki je v popolnem nasprotju s človečanskimi pravicami in z ustavo, je še vedno v veljavi. Politični položaj ob proslavljanju desetletnice odpora je takšen, da ne bodo ljudske pridobitve odporniškega gibanja brez združitve vseh antifašističnih sil nikoli postale stvarnost. Ce upoštevamo žrtev, ki jo je prispevalo tržaško demokratično ljudstvo za uničenje fašizma in kasneje nacizma, mislim, da ni dovolj da se v spomin na mučenike svobode imenuje samo del Ulice Com-merciale, ki je drugovrstna utica, čeprav je blizu središča. S tem ukrepom se podcenjuje moralna vrednost njihove žrtve. Da bi primerno počastili spomin mučenikov svobode, bi jim morali posvetiti osredja ulico, vsaj Ulico Ghe-ga kjer je tudi palača, na katere pročelju je bilo 23. aprila 1944 obešenih 51 talcev. V njihov spomin bi morali končo postauiti spomenik, ki bi ovekovečil žrtev Tržačanov, ki so padli p borbi proti nacifašizmu. Mislim tudi, da ni primeren mali trg, katerega je ob- tovalec Radich (KP) pa je o-pozoril na vedno manjšo zaposlitev delavcev pri SELAD in hkrati vedno manjše število vseh zaposlenih delavcev na področju. Danes ob 18. uri bo redna seja občinskega sveta. lirenovaaje komisije za študij proste cone Podtajnik pri predsedstvu vlade Scalfaro je včeraj zvečer imenoval komisijo izvedencev za proučevanje tržaške proste cone. Y.\m PARTIZANO!/ TRŽAŠKEGA OZEIVIL IA ZVEZA BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV priredila v soboto 23. aprila ob 20. uri v L)l. Monlecchi d I Govorila bosta tovariša IM) UMI 5» DR. JOŽE DEKLEVA Istega dne bodo člani Zveie partizanov položili venee na hišo v Ul. Ghega, kjer so Nemci 23. aprila 1944 obesili 51 talcev VČERAJ PRVI DAN STAVKE V POLDRŽAVNIH USTANOVAH črnski odbor sklenil posvetiti spominu na odporniško gibanje, ker je ta trg izven mestnega središča in malo obiskovan. Odporu tržaškega prebivalstva bi morali posvetiti enega glavnih trgov v središču mesta. Med govorom so nekateri demokristjanski svetovalci in odbornik Cumbat skušali zasramovati protifašistično borbo. V začetku seje so nekateri svetovalci postavili razna vprašanja in interpelacije Svetovalec Teiner je ponovno zahteval posredovanje župana in občinskega odbora pri ravnateljstvu CRDA ali celo pri predsedniku vlade, da se uredi spor med delavci CRDA in ravnateljstvom. Opozoril je na veliko škodo, ki jo povzročajo stavke celotnemu mestnemu gospodarstvu in predvsem delavskim družinam Zato je treba zahtevati od ravnateljstva CRDA, da prekliče napovedane protidelavske sklepe. Zupan Bartoli se je potiov-no izgovarjal, da ne more direktno posredovati, ker se «ne sme vmešavati* v notra- n' 2 upa'nV *Bart oH*6]^ povedal! * zborovanje delavcev CRDA - Danes stavka v ladjedelnici Sv. Roka da je generalni komisar dr. [ - ■ ■■ " .. .............................................................................. Palamara sklenil podaljšati zaporo nad sodnimi izgoni iz stanovanj do 31. maja letos. V tem času pa bodo skušali najti bolj učinkovito rešitev. Upajmo, da je enomesečno podaljšanje zapore nad izgo-iz stanovanj samo začasne- PISMO KMEČKE ZVEZE URADU ZA POLJEDELSTVO Za boljšo strokovno izobrazbo našega kmečkega prebivalstva! Kmečka zveza zahteva pripravo organskega programa za tečaje, ki morajo biti za slovenske kmetovalce v slovenščini Nad tisoč uslužbencev v borbi za izboljšanje plač V okviru INAM bo danes delovala le nujna službi* • Skupno Včeraj je bil prvi dan stav- | obvestilo, da se je pridružila ke, ki so jo napovedali sipdi- I stavki tudi CISL, so včeraj strnjeno zapustili poldne, bodo stavkali delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah, ki se bodo ob 13. uri zbrali na zborovanju v kinu «Volta». Na dvorišču Delav- župan. 'ker je nečloveško ; polnoma počivalo razen v usta- j najbolj nujne primere v poli- pustiti več kot 500 družin v i novi INAM, kjer je bilo vče-stalnem strahu, da jih vrže-! raj dopoldne precej zmede. V jo kar čez noč na cesto. Za- INAM je namreč delala do-pora nad izgoni iz stanovanj : poldne večina uslužbencev ker bi se morala podaljševati vsaj \ niso bili gotovi, ali je sindi-od leta do leta, dokler ne bo j kalna organizacija CISL na-stanovanjsko vprašanje reše-1 povedala stavko ali ne. ker no, da bo mogoče zagotoviti j ni poslala v sredo zvečer iz stanovanje vsem družinam, j Rima nobenih navodil. Ko pa ki jim sedaj grozi izgon. Sve- so uslužbenci prejeli iz Rima ambulatoriju v Ul. Slataper 5 Prav tako bo delovala notranja služba v kirurškem sanatoriju, V Tržiču so včeraj popoldne stavkali tri ure delavci ladjedelnice CRDA. Napovedanega zborovanja na Trgu republike ni bilo, ker ga policija ni dovolila. Danes po- UMOR BONGIORNA PRED POROTNIM SODISCEM Obremenilne priče tudi včeraj niso prinesle nobenih dokazov V pomanjkanju konkretnih dokazov skušajo dati razpravi politični značaj s prikazovanjem «terorja*, ki ga ni bilo OB JUTRIŠNJEM ZBOROVANJU PETROLEJSKIH OEIAVCEV Vprašanje obstoja rafinerije Esso Standard Ratmerija vedno bolj omejuje svoje obrate - V zadnjih treh letih se je znižalo število zaposlenih za 20 odstot. Jutri bo v dvorani v Ul. Ti-l ka. da bi nameravali obnoviti ziano Vecellio zborovanje, ki ga priredi sindikat petrolejskih delavcev Delavske .zveze. Na zborovanju bodo predvsem ker nadzirajo skoraj vso proizvodnjo monopoli, ki določajo sivi wviu nu.v,«... —..............- tudi zelo visoke cene proizvo- toliko drugih slovenskih kul- dom in imajo ogromne dobič- obravnavah vprašanje potro- j tudi vprašanje čistilnice Esso lejske industrije in kako bi Standard se dala izboljšati njena proizvodnja. Podobna zborovanja je priredila Zveza petrolejskih delavcev ze v raznih italijanskih mestih. V Italiji je vprašanje petrolejskih vrelcev in rafinerij se posebno pereče, turnih domov. Ta ostra borba se je nadaljevala, dokler ni bilo uničeno vse, kar sta delavsko in slovensko gibanje zgradila v desetletjih z velikimi žrtvami, nadaljevala se je, dokler niso bili uničeni temelji gospodarskega, kulturnega in političnega življenja Slovanov. Posledice tega uničevanja se poznajo še sedaj. Borba proti fašizmu je zahtevala veliko vztrajnost in nadčloveške žrtve. To vedo tisti, ki so ji sledili od blizu in posebno tisti, ki so se aktivno borili in nosili posledice svoje antifašistične dejavnosti. Tukajšnja napredna gibanja in Slovenci sploh so dali največji odstotek obsojencev i zrednegu sodišča in političnih preganjancev. Med prvimi, ki so padli leta 1930 pod fašističnim svincem, so bili štirje »bazoviški muce-ni km: Bidovec. Marušič, Mi- loš in Valenčič. Tem so sledili leta 1941 Rinko ke ne le na škodo delavcev, marveč tudi potrošnikov. V Trstu pa je vazno predvsem vprašanje obstoja rafinerije Esso Standard. Ta rafinerija vedno bolj omejuje svoje obratovanje in niža število delavcev. Tako so 14 delavcev premestili v Italijo. Starejše delavce prepričujejo, na) gredo prostovoljno v pokoj. Trije delavci se bodo te dni izselili v Avstralijo itd. Upokojenih delavcev pa ne nadomestujejo z novimi. Računajo, da se je število delavcev v zadnjih treh letih znizalo za celih 20 odstotkov, saj jih je sedaj skupno z nameščenci le še 269. Kot smo ze pisali, so v čistilnici tudi ukinili razne obrate. Zaprli so oddelek neteko-čih mazil, oddelek za proizvodnjo mešanic, oddelek za pranje sodov in močno skrčili delo v skladišču in oddelku za pošiljke. Vse knže, da mislijo počasi ustaviti vso proizvodnjo in spremeniti čistilnico v navadno skladišče. Vse polagoma hira in ni nobenega zna- kati poldržavnih uslužbencev ; opoldne v ustanovah INPS, INAM, delo. INAIL, INADEL in ENPAS. j Danes se stavka nadaljuje Stavke se je udeležilo nad | in se konča jutri zvečer. Zato j ske zbornice je bilo včeraj .. ... 1.000 uslužbencev. V vseh orne-j bo danes od 9. do 13. delo- i ob 16. uri enotno zborovanje, ga značaja kot je to pouda- njenih ustanovah je delo po-!va!a 1® zdravstvena služba za , ki sta ga sklicali Delavska - - -- - -1----- —s,— --.'Snii mn«® irim.r. v rinli- zveza in Delavska zbornica. V imenu Delavske zveze je govoril tajnik sindikata kovinarjev Tominez, v imenu Delavske zveze pa Cosulich. Oba govornika sta poudarila, da je ravnateljstvo CRDA s svojimi ukrepi prizadelo delavstvo v gmotnem in sindikalnem pogledu. Zadalo je hud udarec sindikalnim svoboščinam, predvsem pa tovarniškim odborom, hkrati pa skuša delavcem dejansko znižati akordne dodatke. Kar pa je pri vsem tem najbolj nedopustno, je način, kako so te ukrepe napovedali, to je s pravim diktatom. S lem so pač hoteli povedati, da so v tovarnah popolni gospodarji. Proti vsem pravilom se sploh niso prej posvetovali z delavskimi predstavniki v obratih. Jasno je, da skušajo in-dustrijci po ustanovi IRI streti odpor delavstva, kar se jim zdi tem laže, ker krijejo primanjkljaje te ustanove davkoplačevalci. Zasebni kapitalisti pač ne bi mogli tvegati sporov, ki bi povzročili daljše stavke in hude izgube. Kakšni so nameuj ravnateljstva CRDA, kaže tudi ravnanje s člani tovarniških odborov. Ti so šli na delo, da pokažejo spravljivost delavstva za časa pogajanj. Ko pa so prosili ravnateljstvo za kratek odmor, da rešijo nekatere nujne zadeve, so jim odgovorili, da njihovo posredovanje ni potrebno. V ladjedelnici Sv. Marka se je včeraj neki delavec sprl z delovodjo in ravnateljstvo ga je takoj odpustilo. Normalno je v takih primerih vedno posredoval tovarniški odbor, to pcrt pa ni mogel, ker niso nobenega njegovega člana o-prostili dela niti za kratek čas. Na zborovanju sta govornika tudi povedala, da v soboto ne bo v ladjedelnici Sv. Marka napovedane stavke, ki se preloži na prihodnji torek popoldne. Ce bi delavci v soboto stavkali, bi jim ravnateljstvo po vsej verjetnosti ne dalo plače za praznik 25. aprila, ki spada med plačane praznike. Danes dopoldne se bodo na uradu za delo nadaljevala pogajanja med predstavniki delavcev in ravnateljstva CRDA. Za 27. april pričakujejo stavko srednješolskih , profesorjev, če ne bo vlada medtem ugodila njihovim zahtevam.. Stavka bo trajala 4 dni, in sicer za uresničenje tistih zahtev, za katere so profesorji nedavno že dva dni stavkali. Da je razprava proti Križ-mančiču in Brajniku dolgočasna hi potrebno poudariti. Tega so se že zavedli ljudje, ki so v prvih dneh v pričakovanju presenečenj skoraj napolnili dvorano, medtem ko jih je sedaj vedno manj. Omeniti pa moramo, da se govori o vseh mogočih rečeh in le malo o krivdi enega dve osebi kmalu po končani vojni odpeljali neznanokam in da se ni več vrnila domov. Ljudje so začeli šušljati o nekakšni krivdi Brajnika in nekateri so v zadevo zapletli celo Križmančiča. Kako je prišlo do tega je povedal Paoli Pietro, ki je v nasprotju z drugimi do sedaj zaslišanimi pričami izjavil, ali drugega, katero hočejo I da ga je Križmančič silil k najti v izjavah prič. Dejstvo, da je predsednik včeraj zjutraj. vzkliknil «Zdi se, da gre za razpravo o izginotju Viktorije Brajnikove* je dovolj zgovorno. Obrazložiti je treba da sta Brajnikovo (o kateri vedo ljudje povedati, da je bila ljubica nekega nemškega vojaka Fritza po imenu) naprave, kar bi bilo seveda zelo potrebno. Zaradi vsega tega bodo morali na jutrišnjem zborovanju obravnavati Značilna brzojavka župana Bartolija V zvezi z volitvami predsednika italijanske republike, ki se jih bodo udeležili člani dveh zbornic parlamenta in delegati obstoječih avtonomnih dežel, je Župan Bartoli poslal predsedniku senata, predsedniku poslanske zbornice in predsedniku vlade dve brzojavki s katerima poziva rimsko vlado naj »izvede ustavna pravila, da se preneha upravna in politična podrejenost Trsta*. Poštna služba v nedeljo in ponedeljek Poštno ravnateljstvo sporoča, da oodo v nedeljo 24. t. m. vse pošte delale po prazničnem urniku V ponedeljek 25. t. m, bodo na giavni pošti in lokahiin agencijah delali le dopoldne, medlem ko do popoldne o*r>rt le telegrafski oddelek na glavni pošti. sestankom in razobešanju zastave. #Teror» pa je bil tako močan, da je možakar šel le redkokdaj na sestanke! Fantazija se je pač v zadnjih letih večala v njegovi glavi. V zvezi z ugrabitvijo Brajnikove je pojasnil, da je bila ženska sprta s svojim stricem Brajnikom. In prav v tem naj bi bil vzrok za nekakšno obtožbo, še posebno, ker je Brajnik, medtem ko sta neznanca odpeljala žensko, stal na pragu svoje hiše in gledal. Kaj pa Križmančič? Tudi on je moral seveda izključno po, fantaziji moža kaj vedeti. To predvsem, ker je tistega dne prišel k njemu na dvorišče in se naslonil na voziček. Kmalu zatem naj bi žensko odpeljali. Toda možakar je padel v protislovja, kajti na policijskem zaslišanju je izjavil, da je Križmačnič pogledal v njegovo kuhinjo in se nato ustavil na dvorišču. Včeraj pa je to zanikal in dodal, da po izpovedi njegovega sina, ki se je tedaj vračal s paše. ni bilo ob ženski-nem odhodu Križmančiča več na mestu. O Bongiornovem umoru ni vedel skoraj ničesar. Slišal je sicer strele in kakih 20 minut kasneje videl Brajnika, ki se je s kolesom bližal domu. Elvira Veglia, stanujoča v bližini Bongiornovega stanovanja, je sicer slišala strele in kričanje in je tudi videla morilca teči po hribu. Preds. — ... ■ samokresom v rokah? Priča — Ne, tega nisem videla. Preds. — Saj ste to izjavila na policiji. Priča je to zanikala kar je ponoven dokaz, da je policija tedaj k izjavam prič dodajala kako besedo, prugače bi se ne dalo obrazložiti dejstva, da sedaj priče marsikaj zanikajo trdeč, da niso nikoli izjavile kar je v zapisnikih. Bongiornov sosed Dionisio Zorzut, ki je sledil Veglievi, je pojasnil, da se je spočetka bal priskočiti ranjencu na pomoč predvsem zaradi strahu, da bi ga ne imeli za »reakcionarja* "Tako so namreč klicali Bongiorna. vendar te- (Nadaljevanjt na 4. strani) (* WITIKK 1H FOB«OHa) tldealne žena» v TeaJro Nuovo Dramska skupina pod .vodstvom Alberta CapeUna, pri t«-teri nastopajo znani igrami Etena Zareschi, Casio Bazzoni, Claudi o Gora, Adolf o GUI m dingi. Je včeraj debutirala v Teatro Nuovo s komedijo Marca Prage »Idealna žena* Pred skoraj polnim avditorijem je komedija dosegla zelo lep uspeh. Zasluga za to gre predvsem odlični igri nastopajočih, v prvi vrsti Elene Zare-schi v naslovni vlogi. S svojim mojstrskim obvladanjem »cene, s svojo inteligentno interpretacijo in prikupno pojavo je o. svojila gledalce in iz. sicer preproste zgodbe ustvarila ob diskretnem sodelovanju soigralcev Claudia Gore kot ljubimca. Carla Bi/zonija kot moža ter osla-lih prikupno salonsko komedijo, ki ugaja. Režija Sandra Boichiia je bila tekoča, scena okusna *n primerna. Gledalci niso itedili s ploskanjem, predvsem po drugi sceni in ob zaključku. Nove znamke Pojit no ravnateljstvo sporoč i. Ui so mj dane: naDrej v Dr itaji l>rl oddelku /.» f;Ic*teTsie ke serije dltalia Turritan po 80 Ji-r in i>oseb/i* znamke za fran-kirftnje paketov po 10 in 20 lir. NENAHNA IN TRAGIČNA SMRT STARČKA Med obdelovanjem vrta padel in obležal mrtev Pri delu mu ju Mpotahnil ub nekn cev in si pri padcu poškodoval lobanjo Včeraj popoldne so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnice truplo pokojnega 72-let-r.ega Karla Žigona iz Ul. Ovi* dio, ki je podlegel zaradi lobanjskih poškodb. Policijska preiskava je ugotovila, da je Žigon delal na vrtu svojega doma ko se je nepričakovano spotaknil ob neko cev in padel na tla. kjer je mrtev obležal. Njegova žena Angela Veljak, ki je bila tudi na vrtu na drugi strani pregraje ni videla moža pasti pač pa je zaslišala ropot, ki ga je povzročil padec, zaradi česar je pritekla možu na pomoč in s kričanjem privabila na mesto tudi sosede. Ti so obvestili Rdeči križ in policijo. Žigonu niso mogli nič več pomagati in po končani preiskavi so ga z dovoljenjem namestnika tožilstva odpeljali v mrtvašnico. Ponesrečeni Kumar podlegel poškodbam Predvčerajšnjim zvečer je na I. kirurškem oddelku podlegel hudim poškodbam 29-letni električar Gualtiero Kumar iz Ul. Gatteri, ki se je malo pred prihodom v bolnišnico ponesrečil v bližini Zgonika pri prometni nesreči. Od včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. aprila se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 16, umrlo pa je 9 oseb. Umrli so: 48-letni Franc Medved, 7 4-letni Antonio Mio 28-lctni Gualtiero Cuinar, 75-letna Marija Pučka; vd. Mauri, 7?-lct-na Maria Francesconi oor. Fab-bri. 70-letna Giuseppina Maich vd. Fraglacomo, VValter \Vieser star en dan, ?5-letna Silvana ret-tener, 67-ietna Beatrice Polacco por, Luzzatto. VREME VČERAJ Naivtšja temperatura 13.6, najnižja 7.1, ob 17. uri I '4.1. Zračni tlak 1017.2 pada, veter stverozapadulk 11 km/h, vlaga 61 odst., nebo jasno, oicije nekoliko razgibano, temperatura morja 10.2, Kmečka zveza v Trstu, ki združuje in zastopa interese velike večine kmetovalcev našega področja, je naslovila na urad za poljedelstvo in ribištvo pri generalnem komisariatu in v vednost generalnemu komisarju pismo, ki zadeva važno vprašanje strokovne kmečke izobrazbe. Pismo se glasi; Podpisana Kmečka zveza, zavedajoč se važnosti, ki jo ima strokovna kmečka izobrazba za dosego večje produktivnosti, kakor tudi pri zaviranju stalne težnje po opuščanju zemlje v korist drugih dejavnosti, ki jih imajo za donosnejše in manj težavne, se je Že večkrat obrnila na urad v naslovu in predložila v pretres nekatera vprašanja, ki so se ji zdela v tem pogledu bi-stvene važnosti. iker niso imele navedene intervencije otipljivih rezultatov, jih znovič potizemamo in zahtevamo, da vzamete v poštev naslednje: 1. Obnovi in reaktivira naj se Pokrajinski odbor za kmečke tečaje, ki je predviden v čl. 7 zakona z dne lt>. junija 1932 št. S26, z namenom, da bi le-ta pripravil organski program tečajev, ki naj bi bili prirejeni na ozemlju v soglasju s tem, kar je predvideno v čl. 9 istega zakona; 2: V omenjeni odbor naj se vključi zastopnik poljedelcev, kakor je predvideno v točki d) citiranegu čl. 1; upoštevajoč dejstvo, da je na ozenij iju več kmečkih strokovnih organizacij, bi morala biti tn-di naša zveza interpelirana določitev člana v odboru, prav podpisana meni, da imela ne samo to praoico, temveč tudi pravico, da bi bil njen zastopnik dejansko imenovan za člana navedenega odbora, upoštevajoč dejavnost, ki jo zveza opravlja, število vpisanih ter interese stroke, kt so po njej zastopani, 3. Tečaji naj se vsekakor vršijo za slovenske kmete v slovenskem jeziku. Gre za povsem upravičeno zahtevo, ki jo utemeljujeta dejstvi; a) da sb tečaji v jeziku, ki ga govorijo kmetje, uspešnejši in h), da je pouk v materinem jeAknt’ pripadnikom slovenske etnične skupine zagotovljen na, podlagi posebnega statuta, ki je- priložen memorandumu. o soglasju,' ki sta ju podpt* sali v I.ondonu italijanska in jugoslovanska republika dne 5. oktobra 1954. V primeru trenutnega pomanjkanja inštruktorjev, ki poznajo slovenski jezik v staležu Kmetijskega inšpektorata, stalež, ki bi ga morali v vsakem primeru primerno dopolniti s strokovnjaki, ki znajo slovenski jezik, naj bi se posluževali strokovnjakov slovenske narodnosti izven članov tehničnih organov, kakor je predvideno in dopustno v smislu čl 20 zakona 21. junija 193S št. 1380; 4. Izvaja naj se v dopolnilo tečajev obširnejša in učinkovitejša propaganda za sodobno obdelovanje zemlje predvsem s publikacijami in knjigami, ki bi morale biti sestavljene iz razlogov, ki so navedeni v prejšnji točki, v slovenščini. Natis takih knjig je predviden v čl. 14 imenovanega zakona, glede tega je podpisana zveza pripravljena nuditi svoje sodelovanje s tem, da da na razpolago v okviru razpoložljivega prostora svoje glasilo sGospo-darstvos, ki izhaja že 10 let, za vesti, obvestila, navodila itd, ki bi jih pripravili tehnični organi, ki se zdaj poslužujejo izključno italijanskih med slovenskimi kmeti malo razširjenih publikacij, ki jih kmetje slabo razumejo ali pa jih sploh ne razumejo. Zveza upa, da bo urad v naslovu upošteval zahteve, ki so vsebovane v tem pismu in da bo podvzel ustrezne korake za njihovo uresničitev. Zveza je s svoje strani vedno pripravljena za sodelovanje, ki bi bilo potrebno v prid materialnega in m oralnega zboljšanja položaja naših kmetovlcev. J Ii q LK TRŽAŠKO OZEMLJE Gostovanje z » v KOPRU danes ob 20.; pri SV. ANTONU v soboto ob 20. uri; v ŠKOFIJAH v nedeljo ob 19.30. za če- bi Dijaki slovenske klasične gimnazije v Trstu vabijo na premiero komedije v treh dejanjih Barry Connersa R O K S I ki bo v BAZOVICI v nedeljo 24. aprila 1955 s pričetkom ob 17. uri. Režira prof. J. Peterlin. Društvo slov. srednješolcev vabi na PLESNO ČAJANKO, ki bo v nedeljo 24. t. m. s pričetkom ob 18. uri. Igra jazz-orkester. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* vabi na ple&ftf ppcpV ki bo v nedeljo 24. aprila ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-IV. Razna obvestila «Dramska družina Sveti Jvan-Podlonjer .priredi v jedelio 24. aprila 1955 ob 16 30 v Avditoriju v Trstu tridejansko folklorno igro z godbo In peijem iz življenja svetoivanskih okoličanov • MANDRJARJI* ki sta jo napisala Vlada in Stanc Bidovec. Režira Vlada Bidovec. Prodaja vstopnic na sedežu Slovensko-hrvatske ljudski* prosvete in pri vratarju Doma pristaniških delavcev, v obeh prodajalnah Kmetijske zadruge, Ul. Foscolo 1 in Ul. Marcadante 4, in v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu. Cena: odrasli 200, otroci in dijaki 100 lir. K številni udeležbi vtjirdno vabi Slovensko-hrvatska l.iud ska prosveta * Darovi in prispevki V počastitev spomina pok, 1-vane Kralj daruje Stefan Kralj 55(j Ur za Dijaško Matico, ( GLEDALIŠČA ) Sobota: ob 21. uri otvoritev pomladne simfonične sezone s koncertom orkestra Tržaške filharmonije ped vodstvom, dirigenta Alcea Galliera in 5 rode-lova-njem pianista Maureena Jonesa. Program obsega: Brahms: Variacije na Haydmovo temo op. 5*-a: Brahms: Koncert za klavir in orkester op. :5; Pizzetti: «La Pisanella* (simfonična suita); Resplghi: Rimski bori (simfonična pesnitev), TEATRO NUOVO Danes: ob 21. uri: M. Praga: «Idea!na žena*, za abonma B. GLASBENA MATICA V TRSTU ' 1, priredi v torek 26. t. m. 20.36 v AVDITORIJU KONCERT 14-letnega violinista JANEZA BOKAVSKA in 15-letnega pianista ACIJA BERTONCLJA Vabila bodo na razpolago v soboto in nedeljo od 11. do 13. ure, v ponedeljek od 11. do 13. ter od 16. do 19. ure in v torek od 11. do 13. ter od 16. do 20.30 v Ulici Roma 15-11. (SPZ). Vabila bodo na razpolago tudi v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu, v drogeriji Seimer v Bar-kovljah ter v pekarni Cok na Opčinah. mu 1065 PETEK, 22. aprila •ms.- POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri, ^ ^ trinki iz tehnike. 12.IU ^ kogar bb^aj; 13.00 Gl -ijah; 14.00 Poje Hb'en ,4.25 14.15 Kulturni obzornik ^ Melodije iz revij; ti čajanka: 18.00 Dva Svedsena; 18.20 ChbP polief št 4; 18.30 Z začaran« Trije bratje; 18'4°RLario Sl* skladbe igra pianist m*, p* cin; 19.00 Sola in vz*-ivensiii» govor z ravnatelji > p* srednjih šol; 19.15 P®** prha; 20.00 Šport; 20 05,n?Q Tri*' ljubljene melodije; 20- ^ p. ški kulturni razgledi, z"-.. - i. ■azgiern, i, etnega d'"Si»r: van Cankar; 21.00 ^ je zbor prosvetne^ V d* Iz naš,h listov v dan (razen nedelje m v ka) ob 17.06. t . 709 * 6.40 Jutranja glasba' . ledar — vremenska j!)k napoved časa; 7.05 Jo -coodiDl ba- 7.30 Nasveti « 11.00 Dopoldanski 0* -trik koncert; 11.30 popularne vj! melodije: 12.00 Igran1,0 J4.40 13.45 Glasba po žeM ^ i Pojo in igrajo z,tK>r';50o PJ in solisti-amaterji; 10’, Laktov turno pismo; 15.15 J'5*?? vs»k°' od tu do tam: I6-15..;. glasb3, gar nekaj: 17.45 Lahka zCcrj 18.15 Koncert pevskega.otf v iz Rovinja: 19.10 Sp('ri- ntstrC11, ritmu s klavirjem in r. t. o i «. * a •*. p 327.1 m, 202.1 m, 2I'a0 10®' Poročila ob 5.00. 6.00. • ' 15.00. 17.00 in 22.00. ... lJ.G’ 11.00 Radijski kole°a"R]h Glasbena medigra; u-‘ udi"", metuljčki! 11.30 Drobnf 3loVt^ velikih mojstrov; 12JV. pjnk* ske narodne v prired® po* Bučarja; 13.00 Želeli «• slušajte! 13.30 Križem 3 ,0 NO* perete, fiUrr.e in revije* 'j sir vi filmi; 14.40 Pisan. venskih narodnih m .„ Pr' pesmi; 16.00 Za Piont;'Lieja Bevk: Knjiga o Titu <**“ j V tešnja iz knjižnice «5mj ticvf®' leba»); 16.20 Iz o-rhiva piskih narodnih pesmi: r cert po željah; 18.00 D<* -hat#? tualnosti; 18.10 Poje bju ^ komorni zber: 18.30 bP pi/K* mo človeka: 18.45 Ve"‘nar.j>fj. dije; 20.00 Tedenski ? lifični pregled; 20.15 rr Broadwaya» —t Rudou ,^j;j. skladatelj popularnih m ri*i ®vix,JA BU)f 17.30 Spored za otrok':, (d' Stana Laureia in Olive dyja: 20.30 Vesti; 20 30 y.d to Benavente «Ustvarj sti*. Hossetti. 15.30: «Rihard Levje- srčni«, R. Harrison, V. Ma;- o. ExceI*ior. 15.30: «Okno na dvo-rišče*. J. Mewart, G. Keilv. Fenice. 16.00: «Kralj barbarov*, J. Chandler. R. Gam, Nazionale. 15.30: »Madame B :t-terfly», K. Yachigusa. N. Fila-curidi. Filodrammatico. 16,00: »Iskan zaradi umora*, E. CostanUne. C. Dereal. Supercinema. 16 00: »Bel angel*, A. Nazzari, Y. Šanson. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobaleno. 16.00: »Dolina kraljev*, R Taylor, E. Parker. Astra Rojan. 15.30 «Pristani5ka fronta*, M. Brando. Capitol. 16.00: «Rose Marie*, A. BIvth. Cristaho. 15 30: «Rodila se je zvezdnica*, J. Garland, Grattaclelo. 16.00: »Des*ree», M. Oberon, J. Simmons. Alabarda. 16.00: »Bengalski it rtiči*, R. Hudson. Ariston. 16.00: »Vrnitev Don Ca-miJla*, Fernandel. Armonia. 15 00: «Premtšljen razbojniški umoru. J. Coifen. Aurora. J6.00: «Falworthski grb*, J. Lelgh. Garibaldi. 15.30: »Pluto Pippo in Paperino*, VValt Disne.vev film. Ideale. 16.00: »Rdeče in črne*, VV. Chiai i. Impero. 16.00: «Divja«», M. Brando. Italia. 16.00: «Hčerka Mate Bari* L. Tcherina. S. Marco. 16.00: »Puščavski konjenik*, R. Scott. Kino ob morju. 16.00: »Tolpa Temze*, S. Templar. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16 00: »Rimljanka*, G. Lollobrigida Mladini izpod 16 let prepovedano. Savona. 15 30: »Pekel pod ničlo*, A. Ladd. Viale. 16.00: »Atomska norost*, M. Roony. Vlttorlo Veneto. 16 00: »Rojena za ljubezen*, E. VVilliams. Azzurro. 16.00: »Pozor, bandit1*, G. Lollobrigida. Belvedere. 16.00: »Missourskl Ic-vec», C. Gable Marconi. 16.00: »Puščava, ki živi*. Massimo, 16.00: «Italia-K-2» Novo eine. 16.00: «Deže!a zvončkov*, S. Loren. Odeon. 16.00: »Adamellska peto-rica*. N. Gray. Radio. 16.00: «Sijajna zaskrbljenost*, J. Wyinan, Secolo. 16.30: »Dvoboj pod soncem*, G. Pečk, Veneziia. 15.30: »Kraljica obu- pancev*, J. Russrll Skedenj. 18,00: »Zadnji gang- ster* Kino na Opčinah. 18 00; «Napad iu poštni vlak*, Stephen, T R S i Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema m-serate. male oglase, osmrtnice 10 ,» A> od 8. do 12.30 in 18. ure. ------------------------------. K0J - PRI MOTO GUZZI TA fjaH_ IZROČITVE! Airone '65. JU to Zigoli 98. Gardell 110 ved«, torni tricikelj. LlPi^lrneScf11 vr.iCl Mondial bati. Nade prH^I* si. Avtomolo Diesel rQU' za popravila. CREMA^ Fabio Severo 18 EXpBB$s ADRIA • «sT. pni'' Ul. Cicerone st* tel. 29243 j-je Adria Express rjhod- znanje sp°red žt- 29et-03n. -TURIN (medna*0 Itaiij»' gometna teki® Jugoslavija) Vpisovanje 17. - 22.5.1955 DUNAJ 30.4- vpisovanje do 18 ,1955 '—-"j L«'55 MUENCHEN, m CARLO -j. — 7» l9*i odhodi 1.. *•’ m 29. maja ( HA niz TfS,j dnevni odhodi "a ~ . *' SICILIJO ust* jj (specialni I ajlnanJ skupine P° oseb) _______ - pj<- « Adria - ^^šeh1 $*' skrbi v ‘V trgovske. na a„zitP« stične w tr“ zume.------------T^ist^h’ Predprodaj po Seslja". ri Sagr8H fjj^ Redipuglm* sj0 riano, UdineJ^ -rce*** S potrtim »rest, d» rnado^f-Pd^^ IVAMA Pogreb bo d8hniše• ob 17. ur* dorn i # Trebčah na jp lišče. u*0^ s*,,r žsaT*jis5< oš,al r ^JDJESJETI OBJLJETJ¥I€I Z!JAG£ MD 1A€1FA§1ZH0M J 55 Pričnite z vstajo težko pričakovano brzojavko je 28. aprila 1945 ob 16. ![J_dobila ilegalna radijska postaja komande mesta Trst Hu^rvi Polovici oktobra , iem prišel v Trst z na-?6Vati radijsko zve-iltjT Komando mesta Trst mesta ii sl or” IX. korpusa, ki je " v Lokvah v Trnov- #9, U^Eozdu, Takoj po prihulili, mosto me je kurirka , odpeljala na stanova-SiL„.mi le bilo namenjeno, bi , nje ie bilo v mali hi- . z Vrt Zb- . bt wvr‘^°m. last vdove it. MožV1 jreda U1' Costalun- e izgubila že pred sina, mlaj- ttl tj.., ‘'•Kuun dva s "iši je imel jo iet, sta- f )e bi> kloni^eti-’ kier )e bilo nekaj a. > ttllZ. St plr 1 z, rt i i rov. ,j:?l*re šare, sem namestil >•'.1.miz’ steklenic in raz- „Y *rr " “liko elika m lahko r'jze.rvn'm' deli se je velita . Postajo. To ni bila i ,a,° smo imeli zvezo 1,'lji j ' 3U*U HTlcli tVCaU '{Po o- nevno. Delala je odit J Konc- - v hr;.i “,nec decembra so se Aje Ie ..Pojavljati razne ' .3iijsko postajo tov. .% afi.,itabu IX. korpusa, % j ,v. vedno na eni va-l fc **»«. je začel sovražil kolik,.1'. Vprašanje i® bilo rasa bo potreboval ib odrf,’- ■ ‘asledi v mektu 7;Pjjl; Jn’k. Vsak dan smo ■ in pozivne znake, ure ' bifo 'jalovne dolžine, kar te' Pa 7 orta‘ " ome.ieno, ker so , )•, da ia)b,ki na »kristal«, «»• valoO„ treba imeti za vsa-,‘bjl v° dolžino ustrezen • in*'. Dotor j; >mei Korespondent Peter bil mL ™el štiri, od teh lloi ^ riPlmrtraKI i iir 1» n r le ni. naš od- kLUstrez7'i nteuP°rabljiv, ker »3 pe.a terenskim prili-(L.^i So kmalu začeli izkvni, oH-ba drugi valovni faK tno 1 smo z delom djliu^ihe t!,tl)-menjali valov-tsl h brzm , Pr' oddajanju »k? PoJZ°Javk- Tudi to je vjri; Pom*« i Aucl1 t0 Je vJ.očil Sv®?*°- C'm je Peter ‘k n, -J oddajnik, je so- "it: itH S,ran, )a.,prodstavljalo na '1m;i da bi "-"61 STrani nevar- ■n ; rani ?»in » v Uu ‘n na J. ”. težaven spre- i daVrugi strani >1. nas sovražnik iz- bita in da edinice IX, korpusa z visoko moralno in u-darno močjo prehajajo v pro-tiofezivo. Med tem časom je gestapo prišel na sled naši radijski postaji. Začel je motiti naše oddaje. Potrebno mu je bilo le ugotoviti kraj, kjer je bil oddajnik. Takrat Nemci niso več razpolagali s potrebnimi aparati in tudi ne s strokovnimi kadri, da bi lahko to izvedli. Začeli so poizkuse na zelo preprost način in sicer z odvzemanjem električnega toka, tako kot je to bilo z oddajnikom v Borštu. Neko popoldne pri oddajanju daljše brzojavke je zmanjkal električni tok, stvar sama na sebi ne bi bila prav nič čudna. Nastalo je le vprašanje, ali je tc zgolj slučaj, ali je bil prekinjen električni tok namenoma. Po nekaj sekundah se prižge ponovno luč. Prekinitev oddaje je za Petra pomenilo prehod na rezervno valovno dolžino, kar je tudi storil. Brzojavka je bila tako tudi oddana, toda malo pred koncem oddaje je bil tok prekinjen ponovno. To je bil jasen znak, da to ni slučaj, pokazalo se je, da je bil tev mesta. Edinice IX. korpusa so čistile Vipavsko dolino in vodile borbo za Kras ter prodirale proti Opčinam. Pri naših organizacijah v mestu so se vodile zadnje priprave za vstajo. Izid borb za Reko je bil v teh trenutkih odločilnega pomena. Vse je z veliko napetostjo spremljalo vojaške dogodke. Organizatorji «Guardie civiche« in njihovi pristaši, vključeni v tako imenovani CLN so se pripravljali za prevzem oblasti v mestu. Računali so na to, da bodo nemške čete zadržale edinice IV. armade na Reki, vsaj do prihoda zaveznikov v Trst. Nemške čete so po nalogu zaveznikov vse svoje sile tudi vrgle v obrambo mesta Reke. V Trstu so pa Nemci zasedli utrdbe okoli mesta in se pripravljali na obrambo. V mestu samem so se med našimi organizacijami vršile zadnje priprave za vstajo. Delavci in ostali napredni sloji v mestu so z nestrpnostjo zasledovali dogodke na Reki in se zaskrbljeno spraševali: «Kaj še čakamo, saj nas bodo prehiteli«. V teh odločilnih trenutkih so bile vse kurirske zveze z V tej hiši pri Magdaleni je bila ilegalna radiooddajna postaja, ki je sprejela brzojavko, naj se upor začne. * h‘u grai)uaS0m 50 n®š' v Vimenom , dva bunkerja kuJ. faHii-i. ® se v enega enega postaja- Prv' #0r„ j« v Skednju; v br»5 Toda 8sno vselil tov *ifi *». D.-. .'z^dil- bil je tr, na Mon*glu bl*nker so gra-ll^U' ki rav- *»a?Je prert! s°vražmku v da i. .. “° nam tok prekinjen najprvo v celem mestu, drugič v delu mesta Sv. Jakob in Sv. Ana. kjer je bila radijska postaja. Se isti dan smo nabavili a-kumulatorje. Priklopil sem jih radijski postaji na ta način, da je bilo mogoče izključiti električni tok in vključiti akumulatorje, ter tako nadaljevati nemoteno z delom. Drugi dan sem delal izključno iz akumulatorjev. Med oddajo je bil električni tok prekinjen petkrat in sicer; prvič v delu Barkovlje in kolodvor, drugič center mesta, tretjič Sv. Jakob in Sv. Ana. Ker pri prekinitvi toka v posameznih delih mesta niso dosegli uspeha, so tok prekinili še dvakrat v celem mestu. Postaja pa je kljub temu delala nemoteno zato jih je to dezorientirilo. Take poizkuse so delali še nekaj dni. ker pa to ni rodilo nikakega uspeha, so opustili vse nadaljnje poizkuse. Takrat smo bili že v aprilu 1945. Pričeli so se najvažnejši dogodki za osvoboditev Trsta. Edinice IV. armade so hitro napredovale proti Reki in pričele borbo za osvobodi- ,“ikj, na jp - ,P“U nam ) V1 varna raj. 0P°sta'a 5 , V „ *m' j- SaXVVri takrat na- Z iVbnela n\!?.ska. posta- i? z 'mela rad'iska posta- l' b°Sta'n*C ^i IX ZVe' £ .iup^o je „.J.X korpusa. i »i« ajo i. " ‘K- korpusa. na ta ges!?P0 izsledil sir' •&«»'! ( % ,°a s tem ‘'unatl i e «Zv*ze n*"1- da so ku-h,NklPot'k v0jnerne ln po' >7» kaža in . 0StaIi hr, io . evati ’ da -,e fe-P:>prave za i!pa "Uj- 'ij0biU lVS^- Niene °V„?nja v, ju, — na k lit ^fbci sv°bodnem o- b,0fcSl bi rpUs ra 1 SO Uni' 0«the Sl s tem Vsako re' b. lh A *** Za Va rntiol; U>Mn ' s> s tem VS8ko e« ^te, Zvfcze zavarovan sitp *■ tri!-, bude k Italijo. V nrirj* Je bil b5 «z»knab'Mnnitl .Iadij' «mUnkati» radijsko «i> s. vesti tmo bili brez s7,J se vesti T0 bili brez dnp-eli nismo HI 4a Se vrjg.ala- ,v«deli tria. ti * So h,- hude bor- linice V '"r £ C bral' 7ara(l> po- N Jbovn^b dneh"1 lnu»tvi' le , bf,''ho , b se p ; ! - S 'H ‘OVj./Uh ,vV kalen 4t 'C' c,'V,a1;|,re>»|i v‘iž„'b ix k *tet' o a m “‘kovr' korpusa Ienziva d raz- našimi vojaškimi enotami prekinjene. Ostala je edino radijska zveza, katera je bila zaradi svojih lastnosti edino učinkovito sredstvo, ki je o-mogočalo hitro poročanje. V tej situaciji je 26. aprila zjutraj Komanda mesta po presoji položaja z brzojavko sporočila štabu IX. korpusa namen pričeti z vstajo. Stab IX. korpusa je z brzojavko odgovoril: Z vstajo je počakati, ker je še prezgodaj. Vojaške edinice. ki so operirale zunaj. zaradi borb, ki so se vodile na Krasu in Reki. niso bile v stanju, da bi nudile neposredno pomoč vstaji v mestu. V nadaljnjem delu brzojavke je bilo sporočeno, da so edinice IV. armije osvobodile Postojno in da naglo napredujejo proti St. Petru na Krasu. Drugi dan, 27. aprila, sporoči štab IX. korpusa s svojo brzojavko, da so edinice IV. armade osvobodile St. Peter na Krasu in da korakajo proti Trstu, medtem ko je IX. korpus že v neposredni bližini. S tem i® odpadel ves strah, da bi ostali izolirani v primeru vstaje. 28. aprila ob 16. uri je Peter slovesno najavil toliko zaželeno brzojavko, ki se je glasila: »Edinice IV. armade in edinice IX. korpusa so v neposredni bližini mesta. V naj-krajšen času je pričakovati splošni napad na mesto, pričnite z vstajo!« Sledila so navodila za zavarovanje prometnih zvez in ostalih važnih vojaških in civilnih objektov ter navodila za prevzem oblasti. Na koncu oddaje sporoči Peter še kratek «srečno», odgovor se je glasil; »Na svidenje v kratkem«. Do takrat, čeravnS sva bila vsak dan v zvezi in se po zraku pogovarjala, se nisva osebno poznala. Radio sem pospravil in se z brzojavko v žepu odpravil na Kolonkovec, kjer je bila takrat Komanda mesta. Po ulicah mesta je bilo vse živo, nemških vojakov je bilo zelo malo, sem in tja kaka straža. Na nekaterih križiščih pri Sv. Jakobu so stražili pripadniki «Guardie civiche« in poskušali držati nekak red, mimoidoče, predvsem delavce so legitimirali. Vse to so pa delali s strahom in je bilo videti, da jo bodo pobrisali takoj ob prvem strelu, kar se je kasneje tudi zgodilo. Na zadnji tramvajski postaji sem izstopil in krenil na Kolonkovec. Tam sem našel v gostilni tov. Nardina, kjer je imela takrat svoj sedež Komanda mesta, tov. Štoko, ki' je bil takrat komisar, in mu izročil brzojavko. Hitro jo je prečital in dostavil: »Ej lantek zdaj pa bomo vžgali«. Se isti dan so st pričele borbe. Drugi dan na vse zgodaj so začele nemške ladje v pristanišču in ostali obalni topovi streljati na Kras. To je bil jasen znak, da so začele naše edinice napadati mesto. Grmenje je trajalo ves dan. V teku dneva sem -poročal Petru o prvih uspehih borbe v mestu. Večje število pripadnikov »Guardie civiche« je bilo razoroženih, ostali so junaško pometali orožje in jo urno ucvrli domov, čim so videli, da je stvar resna. Naši so zaplenili v neki garaži v mestu oklepni avtomobil (blindo), na sprednji del o-klopnika so razpeli zastavo s peterokrako zvezdo, prav tako so se pojavile prve zastave po nekaterih hišah pri sv. Jakobu in v Skednju. Isti dan je Peter sporočil, da bo štab IX. korpusa poslal pomoč v mesto. Zadnjega aprila je bil osvobojen večji del mesta. Nemci, karabinjerji, ustaši in ostala drhal so se v glavnem držali na gradu Sv. Justa, v Coroneu in nekaterih vojašnicah. Isti dan so prišli nad mesto lovci, prvi naši avioni nad Trstom. Krožili so nad mestom in obstreljevali pristanišče, kjer so se še vedno držali Nemci. Prvega maja ob štirih zjutraj je prispela obljubljena pomoč. V mesto je prišla prva partizanska ediniea. Odpor sovražnika je bil zlomljen, treba je bilo likvidirati le še posamezne postojanke. Povsod so zaplapolale jugoslovanske in italijanske zastave s peterokrako zvezdo. Čeprav so se še vedno vršile borbe v nekaterih delih mesta. je bilo prebivalstvo praznično razpoloženo. Po ulicah so pohlevno hodile razo-rožene skupine Nemcev in o-stalih njihovih sodelavcev. Bili so pod nadzorstvom tistih, ki so bili od njih preganjani in mučeni še prejšnji dan. Trst je bil osvobojen, to se je čutilo že v zraku in v srcih delavcev. S tem je radijska postaja izpolnila svojo častno nalogo. Vsa «tetina žlahta« se je v začudenje sosedov čez noč pretvarila v uniformirane partizane, ki so iz prejšnjih preganjanih banditov postali svobodni ljudje. Bori* .Mozetič SPOMNIMO se naših padlih EMIL GERDOL rojen v Trstu 10.1.1925 padel maja 1943 pri Begunjah. EGON AIELLO rojen v Trstu 16.2.1909 umrl v rižarni. BRUNO KAUCIC rojen v Trstu 1924. leta padel 28.4.1945 na Opčinah. JOSIP KOŠUTA rojen v Sv. Križu 13.3.1913 padel 16.1.1944 v Sv. Križu. liako so Furlaniji-Julijski krajini priznali avtonomi jo in posebni statut V prepričanju, da bo naše čitotelje zanimalo, kako je prišlo do izglasovanja deželne avtotiomije s posebnim statutom za Furlunijo-Julijsko krajino, objavljamo skrajšan izvleček iz brošure, ki jo je demokršcanski senatni Tessitore objavil leta 1947 in kjer je ponatisnil ves potek diskusije, ki se je o tem podila v podkomisiji komisije za ustavo, v tej ko misiji sami in na zasedanju ustavodajne skupščine, ki je sprejela dokončni sklep o tem vprašanju. Kljub temu. da je diskusija pokazala, da bi se ho- telo posebnemu statutu za našo deželo dati čim ožji okvir (nekako takega, kot mu ga je v svojem osnutku dal prot De Castro) smo mnenja, da bi tak okvir nikakor ne ustre- zal predvsem potrebam Tržaškega ozemlja, če se hoče o-stati zvesti duhu namena, zaradi katerega se je tej deželi priznala avtonomija s posebnim statutom. 18. decembra 1946 j» pod Terracinijevim predsedstvom IVAN CAHARIJA rojen v Nabrežini 20.10.1926 padel 6.6.1945 v Trstu. ANGEL BARUT rojen v Socerbu 19.9.1909 padel 7.4.1945 pri Žužemberku. ««11 FERDINAND COK rojen v Lonjerju 27.6.1920 padel 27.9.1944. pri Podgradu pri Vipavi. LEANDER COK rojen v Lonjerju 13.2.1927 padel 27.9.1944 v Koprivniku. zaseaala podkomisija komisije za ustavo, ki je bila posvečena vprašanju ustanovitve deželne avtonomije za Furlanijo. Na tej seji je poslanec Fuschini utemeljil razloge videmske trgovinske zbornice, ki narekujejo ustanovitev dežele Furlanije. Ti razlogi so zgodovinskega, gospodarskega in političnega značaja. K tem elementom je Cappi doda! še dva druga elemen.a, namreč, jezikovnega in somatičnesa. Furlanščina ni le naročj.., ampak pravi jezik, ki spada k ladinski jezikovni skupini, Furlani pa se somatično razlikujejo od drugega prebivalstva, na kalerega mejijo. Ravagnan je oponiral, da bi avtonomna dežela Furlanija predstavljala predzidje proti slovanski plimi, kar bi bilo v opreki s politiko miru in prijateljstva, ki ;,o mora Italija nujno vzpostavili r Jugoslavijo. Glede Tržaškega ozemlja (ne smemo pozauili, da se je ta diskusija vršila pred podpisom mirovne pogodbe) je bil mnenja, da bi moralo biti avtonomno, ne pa priključeno k Furlaniji. To pa bi le ustrezalo teoa-njim potrebam italijanske politike, ampak bi. po njegovem mnenju, tudi doKazo-valo, da Italija ne namerava uporabljati na škodo Krajevnega prebivalstva, uodisi v Julijski krajmi bodisi na Tirolskem, tistih raznarodovalnih metod, ki so jih uporabljali že pred fašizmom in ki jih je fašizem nadaljeval z nasilnimi sredstvi. Vberti ie bil naklonjen deželi Furlaniji, hkrati pa je predlagal, da bi tej deželi priključili tudi tiste kraje Julijske krajine, po možnosti s Trstom vred, ki bi jih mirovna pogodba pustila Italiji. V tem primeru bi moralo biti glavno mesto dežele Trst, ne pa Vidim. S tem da se strinjajo tudi Furlar.'. Dokler r,e bo rešeno tržaško vorntniie pa bi bil Videm začasno glavno mesto dežele. Nobile je bil proti aeželi. ker gre za obmejno področje. in ie zato p trebim. ostajajo z njim čim tesnejši slUi; 'Posuti pa je bil mnenja, da bi deželna avtonomija utegnila znatno povečati gospodarske odnose s sosad nimi deželami onstran meje. Gospodarstvo združuje mnogo bolj kot politika in potreba po vzpostavitvi prijatelj- skih odnosov men Italijani in prebivalstvom onstran meje nasvetuje ustanovitev dežele. Fabbri je izjavil, da se bo vzdržal glasovanja, ker da ni zadostno poučen o dejanski volji furlanskega prebivalstva, da bi doseglo deželno avtonomijo, in ker se še ne ve nič točnega o rešitvi vprašanja italijanske vzhodne meje. Ce bi Jel Julijske krajine ostal Italiji, in ker gre za jezikovno mešano ozemeljsko cono. bi mogli upoštevati primernost, da se tej coni pridna poseben položaj in oblika avtonomije s posebnim s.atutom, Kakor se ie lo priznalo Tirolski in Dolini Aoste. Predsednik Termami je poudaril, da je dosedanja diskusija mešala dva pojma; gospodarsko in finančno avtarkijo, in aa zaradi tega podatki niso bili izčrpni. Izjavil je, da spričo tega m naklonjen ustanovitvi dežele, ■ 1 ■ se pa to njegovo negativno stališče ne sme tolmačiti kot načelno nasprotovanje u-stanavljanju r.ovih dežel, ampak le kot nasprotovanje načinu, kako se v sedanjem trenutku sprejemajo podobni sklepi. Vberti je nato opozoril, da je prof. Pietra napisal odlično knjigo o gospodarskem potencialu videmske pokrajine iz katere -zhaja, da ima ta dežela znatne možnosti r iz-voja na gospodarskem torišču. Ko je tudi Fusthini pojasnil. da sedanje gospodarsko stanje Furlanije ne more biti odločilno merilo za doki nčno sodbo o gospodarskih in finančnih razvojnih možnostih Furlanije, in da voljo furlanskega prebivalstva predstavljajo polnopravno furlanski poslanci v ustav •Jajni skupščini, je predsednik Tcr-racmi dal na glasovanje predlog, da se ustanovi dežela Furlanija. Ki naj bi vključevala Furlanijo in tiste kraie Julijske krajine, ki jih bo mirovna pogodba pustila italijanski državi. Ta predlog je bil sprejet. Seja komisije za ustevo Na seii KO'";sije zn ust vi. ki se je 'Vršila J. februarja i947 in na Kateri se je razpravljalo v glavnem o deželni ureditvi države in o številu dežel, so se vprašanja o Furlaniji-Julijski krajini lo-‘akndi 1“ to,;';o. v koii'-oy ie šlo za to ali se ta dežela vključi med ostale štiri s posebnim statutom (Sicilija, O DREVESU. KI JE NA ZEMLJI snuom sms m srnin mn V Kaliforniji, v južnih predelih Sierra Nevade rasto sekvoje, «izgubljeni velikani« kakor jim tudi pravijo, saj so tako ogromne, da ga danes ni drevesa, ki bi se mogel meriti z njimi. Njihova zgodovina je čudna in dramatična. Na zemlji so sekvoje rasle že pred 125 milijoni let, v dobi torej, ko so živele pošastne prazgodovinske živali. Razumljivo, da takrat še niso bile prav takšne kakršne jih vidimo danes, bile pa so današnjim zelo podobne. V teku milijonov let se je sekvoja razvijala ter se razširila po vsej zemlji. V severnih predelih zemeljske poloble so doslej našli okamenine nič manj kot 42 različnih vrst sekvoje. Skozi neznansko dolga časovna obdobja je to kraljevsko drevo vladalo nad vsem rastlinskim svetom Potem so te ponosne predstavnice polagoma začele izumirati, tako da sta se nam danes ohranila samo dve vrsti sekvoje, obe je najti na zapadnih obalah Severne Amerike, tretjo pa so pred kratkim odkrili v centralnih predelih Kitajske. Primerki obeh omenjenih vrst zbujajo v človeku, ki jih gleda. pravcato spoštovanje in celo nekak strah, posebno če se spomni na težko bitko, ki so jo skozi tisočletja morale voditi proti vremenu, ljudem in klimi. Dasi sta si obe vrsti zelo podobni, kažeta vendarle vsaka zase svoje posebnosti. Sequoi« sem-peroirens raste v hladnih meglenih obalah Severne Kali- fornije, njeni gozdovi se raztezajo do južnega Oregona-Njeno deblo doseže višino do 120 m, je torej danes najvišje dnevo na zemlji. Vendar se po obsegu in trpežnosti ne more meriti s svojo sorodnico, ki živi bolj v notranjosti celine, tako imenovano seguo-ia gigantea. Da mora predstavljati zares veličastno drevo, nam pove že to, ker jo ljudstvo enostavno imenuje «veliko», ali «mamutsko drevo«. s premerom kakih osem do deset metrov in višino, ki presega sto metrov, predstavlja to drevo veličastje, ki ga je narava le redko komu podelila, Njihova starost se ceni na štiri tisoč let, Ta drevesa žive v naravnost špartanskih okoliščinah, v ledu in snegu dolgotrajnih zim- Nanje naletiš po vseh zapadnih pobočjih Sierra Nevade, kjer rastejo v manjših skupinah. po sedem, osem, ali več dreves skupaj. Največje in najlepše so v ameriškem nacionalnem parku, kjer so jih našteli okrog 3500. samih prekrasnih primerkov, ki do-sezajo v premeru tudi do 10 m. Med njimi pa je kakor kralj «General Shermann«, največja sekvoja na svetu. Sekvoje v pacionalnem parku gre smatrati za nekakšna turistična drevesa, saj prihaja sem vsako leto na tisoče turistov največ zaradi tega, da bi si ogledali te velikane. Toda resnični ljubitelji naravnih lepot in redkosti se raje odpravijo proti jpgu, (Nadaljevanje na 4. strani) V osmih letih je FLRJ vložila nad 2000 milijard v investicije 23 novih lovarn elektroindustrije, !0 novih tovarn za predelavo lesa, 22 novih kemičnih tovarn, 13 novih tovarn industrije nekovin, 16 novih premogovnikov itd. (Od našega dopisnika) IJEoGKAD, ZJ. — VcilKi so napori Jugoslavije za zagotovitev gospodarske neodvisnosti, za postavitev temeljev vsestranskčga skladnega gospodarskega razvoja, za stalen civig življenjske ravni. Sredstva za dosego tega so bila in so še vedno tako velika, da so rezultati dosedanje izgradnje za sedaj nesorazmerno odražajo na dvig življenjske ravni. Po podatkih Nacionalnega instituta za statistiko in gospodarske študije v Parizu spada Jugoslavija med države. Ki dajejo letno največji del nacionalnega Uohcii-ka za investicije. Nimamo podrobnih podatkov o vlaganju drugih držav. Sodimo pa, da H* tnalo verjetno, dtt bi leatt*i*n koli druga država vlagala letuj večji odstotek nacionalnega dohodka v izgradnjo. Po družbenem načrtu bo letos u-porabljeiiili za investicije 3HH mili jard iiiniinev. t j .13 ne\t nacionalnega dohodka. V I) letih od UH) h lb" 1 investiran ih ltuo imlijaru. Poleg tega je bilo za izgradnjo porabljenih 460 milijard iz amortizacijskega sklada, t, j. skupno 2060 milijard dinarjev Največji del teh sredstev, okrog 62 odst., .ie bilo uporabljenih za gradnjo in razvoj industrije, 19.3 odst. je bilo investiranih v prometu, 10 2 odst v kmetijstvu, 3.2 odst. v gradbeništvu, 3.1 od-d. v trgovini, 2 odst., v gozdarstvu, 0.3 odst. za razvoj obrtništvi. Sredstva vložen« v piornct in kmetijstvo so bila nesorazmerno majhna v primerjavi s sredstvi, ki so bila investirana v industrijo. Od tod neskladnost razvoja, zaostajanje razvoja prometa, stagniranje kmetijstva. Materialne m finančne možnosti niso dovoljevale ugodnejše razdelitve sredstev, če se je ho.ela v I e 'in roma kr,.tl.' dnin <«ra diti in razviti temeljna industrija in z njo ustvariti pogoje za razvoj ostale mu n strije. Največji del sredstev, vloženih v industrijo “kr- g 108(1 milijon: , ie hj1<. po rabljenih gradnjo in raz-voj temeljne industrije (pic- mogovnikov, električnih central, metalurgije in kovinsko predelovalno industrijo). Objekti, ki so bili zgrajeni, oziroma ki bodo v kratkem dokončani, zagotavljajo skladen razvoj industrije, čim bod > odstranjene neskladnosti m.cd elektrogospodarstvom m ostalimi industrijskimi panogami, ki so nastale kot posledica gospodarske blokade držav In-formbiroja. Vzhodnoevropske države namreč niso dobavil.' naročene opreme za hidrucen-trale, ki so se gradile. Za izdelavo te opreme so se morale v naglici usposobiti domače tovarne. Tako je prišlo do neskladnosti med proizvodnjo električne energije in p i-trebami ostale induatrile. Lani na primer je primanjkovalo okrog 250 miijonov kWh za zauovoijitev vseh potreu, čeprav je pioizvodnja električne energije bila skoraj za 3-krat večia od predvojne. 7n 7gi»ditpv elektrarn ;e ,;i|;> do konca 1954. leta porabljenih o r ,g I ln i mu mili dni ijc . Investicije v premogovnikih niso mle usmerjene na povečanje proizvodnje, ki je v primeri s predvojno porasla za 64 odst. na 13,645.000 tor, premoga na leto, temveč prvenstveno na večje izkoriščanje bogatih skladov lignita. Struktura proizvodnje premoga se je po vojni popolnoma spremenila. Proizvodnia •lignita se je povečala od l milijon 310.030 ton (1939) na 5.565.00O ton (1954), tako da se je delež lignita v skupni proizvodnji povečal od 18 6 odst. na 42.6 odst. Predvojna Jugoslavija ni imela niti e.-.c keksarne. Vse do 1950. leta je Jugoslavija uvažala ves koks. Lam pa ga je doma proizvedla 404.130 ton. Zgrajena je bila koksarna v I.u-kavcu s kapaciteto 225.000 t letno. V gradnji je koksarna v Zenici s kapaciteto luo.OoO ton letno. Koksarni v Lukav-cu in Zenici bosta zadostili domačim potrebam, ki znašajo letno okrog 600,000 ton. Z investicijami v industriji nafte je porasla proizvodnja nat-te od 1.122 ton (1939) na 216 tisoč 272 ton (1954). Računajo, da je s povečano proiz- vodnjo nafte in z razvojem zmogljivosti čistilnic za predelavo nafte prihranjeno okrog 2 milijardi deviznih dinarjev. Precejšen del sredstev investiranih v industrijo, okrog 200 milijard, je bilo vloženih v gradnjo črne metalurgije. Proizvodnja surovega železa in jekla se je povečala, v primerjavi s p redvojno, Za v 165 odst. Sorazmerno se je povečala tudi proizvodnja železne rude. Z vloženimi sredstvi so bile med drugim zgrajene 3 visoke peči, 6 Siemensrlvlar-tinovih peci, 2 električni peči in 4 valjarne. Investicije v razno metalurgijo so omogočile ne le razvoj starih rudnikov, temveč odkritje 9 novih svinčeno-etnko-vih rudnikov in povečanje proizvodnje od 774.772 ton letno pred vojno na 1.484.522 ton letno 1954. Borski rudnik ima danes novo elektrolizo s kapaciteto 260.000 ton, tako da se danes ves blister-baker predeluje v elektrolitski baker. Plemenite kovine, srebro in zlato, ki so se pred vojno izvažale kot sestavine biister-bakra ostanejo danes domi. Zgrajena je bila nova valjarna bakra v Sevojni s kapa.o-teto 24.000 ton, in prva faza tovarne aluminija v Kidričevem s kapaciteto 50.000 n'n glinice in 15.000 ton aluminija. Predvoina nroizvoinin elektrolitskega bakra se je povečala i d 12.4oJ ton ,ia zu tisoč 946 ton, rafiniranega svinca od 10.651 ton na df).72it ton, srebri, od 1 303 tone na 88.004 tone, aluminija od 171.5 tor. na 3 496 ton itd. Z investicijami v industriji nekovin so se povečale zmogljivosti cementarn, tovarn stekla. Bila ie zgrajena nova tovarna samota v Arandjelov-cu m magiie/ita » Viugno.uom« v Kraljevu, Proizvodnja cementa se je povečala od 8°4 tisoč ton (1939) na 1.393.000 ton. samotne opeke od 15.594 ton na 51.715 ton, surovega rnagnezit3 od 32.88,7 ton na 108.018 ton itd. Proizvodnja šemotne opeke se je povečala od 21.000 ton na 82.000 ton na leto. Največji novi objekt kemične industrije je tovarna plastičnih snovi »Jugovimi« v Kaštel-Sučurcu. Skoro za dvakrat se je povečala proizvodnja tovarne umetnih gno'i! »Zorka« v Sabcu in tovarne sode v Lukavcu V teKsUim industriji je odstranjeno neskladje med tkalnicami in predilnicami z zgraditvijo 4 predinic z 105.000 vreteni. Danes ima Jugoslavija 13 tekstilnih tovarn več kut pred vojno. Kovinska industrija se je povečala za 54 novih tovarn (livnice, tovarne avtomobilov, traktorjev, koies, poljedeljskih strojev, medicinskih inštrumentov, tovarn za industrijsko opremo, turbin, itd. V 36 tovarnah pa se je ptoizvodna zmogljivost povečala. Da ne bi naštevali na dolgi , Jugoslavija ima danes, po leg že omenjenih novih tovarn elektro-industrije, 10 novih tovarn za predelavo lesa, 22 novih kemičnih tovarn, 4 nove tovarne za predelavo keže, 16 novih tovarn prehrambene industrije, 13 n-vih tovarn industrije nek) vin, 16 novih premogovnikov. 40 novih elektrarn itd. Investicije za obnovo in gradnjo prometnih sredstev so se gibale v okviru materialnih možnosti in ob upoštevanju prednosti industrije. Omenili smo že, da so bile te investicije nezadostne m usmerjene v glavnem za obnovo v vojni poškodovanih železniških objektov m nekaterih za razvoj industrije Vi i-nih prog. Poleg obnove že-lejniških prog, postaj itd. (5.726 milijonov din škode po povojni vrednosti) je bilo zgrajenih 26 novih žtierni-ških prog v dolžini 1.286 km Cestni piromet se je poboljšal z zgraditvjji avtost-ade Beo-grad-Za"'eb. z - >raditvijo 299 km novih cest in modernizacijo 1.200 Kin starih cest. Investicije v kmetijstvu in gozdarstvu so bite v gmvnem usmerjene na melioracije in oonnvo gozdo.v. Bilo je ustanovljenih 46 vodnih skupnosti za zaščito pred Poplavami 3.193.300 ha zemlje ni 15 vodnih skupnosti za namakanje 181.030 na zemlje. Na prosvetnem področju je bila glavna skrb posvečena osnovnim šolam. Danes ima Jugoslavija 2440 osnovnih šol več kot pred vojno. Zgrajenih je bilo 2700 novih poslopij za osnovne šf ie, 190 za osemletke, 420 za gimnazijo in strokovne šole. Stanje na področju turizma se je izboljšalo z zgraditvijo okrog 100 novih hotelov. To so v glavnih črtah rezultati ogromnih naporov jugoslovanskih narodov za zgraditev svoje domovine, za eo-spodarsko samostojnost in za-?*ot{)v'itev osnovnih por *iev nadaljnjega razvoja in dviga /ivijenjsKii r«vni delovn ;a ljudstva. Božo Božič Sardinija, Trentinska Tirolska in Doima Aoste) ali ne. Cevelott’ je k temu pripomnil, da bi s tem dežela Fur- ia"na-Jnlii“ka krajina dobila posebno avtonomijo kot Si-c.i.ja n atdmija. ki pa }.? Furlanija ne zahteva. PerasH je bil mnenja, da je treba tudi deželo Furlanijo-Juiijsko Krajmo vključiti med' ostale dežele s posebnim statutom, ker gre v ti m primeru tudi za vprašanje jezika. Emaudi pa je bil mnenja, da bi bilo nevarno priznati tej deželi posebno ureditev, keč bi to povzročilo .težnjo po carinski avtonomiji. Na seji te komisije ni prišlo do soglasja in so vso z»-devo odložili. Zasedanje ustavodajne skupščine Na zasedanju ustavodajne skupščine, ki se je vršilo 27. junija 1947 in ki je bilo posvečeno vprašanju deželne avtonomije za Furlanijo-Juiijsko krajino, je prišlo do končnega glasovanja o tem vprašanju. Tižiški poslanec Pecorari je, predlagal naslednji popravek: «Drugemu odstavku, po: DOLINI AUSTE. dodati: JV LIJ-SKO-FVRLANSK1 DEŽELI IN ZADRU«. (Gre namreč za drugi odstavek 198. člena, ki je pozneje postal 116. člen ustave, in ki se sedaj glasi:' iiSiciliji, Sardiniji. Ticntinski-Tirolski, Furlaniji-Julijski krajini in Dolini Aoste so dede-Ijene posebne oblike in položaj avtonomije po posebnih statutih, ki se sprejmejo r ustavntmi zakonit). Pecorari je ta svoj popravek utemeljil med drugim tako!-: «Dr'kler ne stopi v veljavo mirovna pogodba, nam Julijska krajina pripada. Prebivalci teh krajev so italijanski državljani. Naša politična in moralna dolžnost je, da ne pozabimo na fe kraje, in na ta ljudstva... Imamo politično obveznost, da se razlikujemo, da popravimo ono, kar je fašistični režim napravil v teh krajih. Italijanska de. mokratična republika ne sme imeti nobenih raznarodovalnih ciljev. Zaradi tega sem predlagal, da vključimo Julij-sko-furlansko deželo in Z a-der med dežele s posebno u-reditvijo... Moramo dokazati Jugoslovanom, ki nam ospo-ravajo posest teh ozemelj naš jasen in nedvoumen namen, da branimo vsekakor in v vsakršnem položaju manjšine. ki žive na teh ozemljih in na tistih, ki nam bodo dodeljena. Moramo iti tudi naproti pričakovanju teh manj-. šin, ki pričakujejo, da bodo zaščitene, #aj bo že odločitev o lijihoDt usodi kakršna koli«. Nato je nadaljeval, da je mnogo rojakov, predvsem v Ameriki, ki zahtevajo revizijo mirovne pogodbe in zahtevajo, da se «ona italijanska IjuasivU -? nujo po d o..rUje nai.zm uomv«iuti«. Zato je po njegovem mnenju potrebno, da se to odrazi tudi v u-tavi «::e preden nam bo vsiljenu mirovnu pogodba». I'.o,. -o.llu po JC IlOoLOplt furlanski demokršcanski senator Tessiton, ki je bil za to. da se iz Petorarijevega popravka črta izraz «in Zadru« m da se ostane pri prvotnem predlogu »Furlaniji - Julijski krajini«, ker je pač stanje tako de jure in de faeto. V tolažbo pa jc dodal, da so v izrazu «Julijska krajina» itak vključeni tisti čustveni in pa-triotični razlogi, ki jih ;e izvedel poslanec Pecorari. Nato je Tessitori utemeljeval zakaj je potrebno dati tej deželi poseben statut, rudi če nas prisotnost slovenske manjšine, zaradi njene malo-številnosti (9.400 Slovencev v Gorici in okolici; okoli 30.000 beneških Slovencev pa, po njegovem mnenju, ne moremo prištevati k Slovencem, ker so po čustvu Italijani) — pravi Tessitori — ne upravičuje, da bi deželo označili za jezikovno mešano, je on mnenja, da se to vprašanje n« sme podcenjevati. (Ne pozabimo, da se takrat še m računalo s Tržaškim Vzemijem). Zato je bil Tessitori mnenja, da je tej deželi treba doti poseben statut predvsem i* političnih razlogov, namreč, da bi dežela tako mogla služiti kot instrument pomirjenja slovenskim narodom. Pri tem je Tessitori poudaril tradicionalne miroljubne odnose med Furlani m Slovenci, ter pri tem izrazil svoje prepričanje, da bodo pri izdelavi posebnega statuta Furlani znali poiskati tiste oblike in ustanove, ki naj — v interesu ne le Furlanije, ampak celotne države — zagotove kake odnose s slovensko manjšino, ki r.aj bi zajamčili, plodno in miroljubno sodelovanje s sosedno državo. Pri tem se je Tessitori dotaknil tudi tako imenovanega slovanskega »ekspanzionizma« in poudaril, da ima ta svoje korenine v zanikanju pravic slovenskemu prebivalstvu in da bo izginil šele, ko bodo z italijanske strani z vso resnostjo dokazali, da so trdno odločeni za sodelovanje med narodi. (Pri tem mu je skupščina ploskala). Po krajši diskusiji o značaju posebnega statuta, ki naj bi bil glede dežele Furlanija-Julijska krajina le toliko poseben, v kelikor mora vsebovati po mirovni pogodbi predvidena jamstva za zaščito narodnih manjšin, je ustavodajna skupščina odobrila osnutek komisije za ustavo. Tako je bila deželi Furlanij«-Julijska krajina priznana deželna avtonemija s posebnim statutom, ki ga bo treba odobriti z ustavnim zakonom. PREJELI SMO: »Nova pot«, glasilo Cirilmetodij- skega društva katoliških duhovnikov LRS, leir.ik VII, štev. 1, 2, 3. Urejuje: uredniški odbor Nove poti, Ljubljana, glavni urednik dr. Stanka Cajnkar. Resljeva 5. Ljubljana. k. IZ TRŽAŠKE KRONIKE Umor Bongiorna pred porotnim sodiščem (Nadaljevanje z 2. strani) ga sam ni slišal, temveč je to izvedel od njegove žene. Mladenič je tudi izpovedal in to v protislovju z izjavami pokojnikove vdove, da mu je ranjeni Bongiorno potem ko so ga prenesli iz operacijske dvorane rekel «naj se maščuje«. Omeniti pa moramo, da je Bongiornova žena izjavila na sodišču, da je bil mož ob prihodu iz dvorane že mrtev. Kdo torej govori resnico? Zorzutova sestra, ki je tudi pritekla na mesto kjer je bil ranjeni Bongiorno. ni povedala nič novega. Izjavila pa je, da je Križmančič tudi njo vabil na sestanke vendar nikoli z grožnjami. Toliko pričakovano pričevanje Carla Buzaja mlajšega pa je naravnost razočaralo. Mladenič je namreč na zasliševanju izjavil, da ponoči pred krvavim dogodkom ni nihče prespal v njihovem seniku, kar pa je včeraj verjetno iz strahu, da ne bi postavil svojega očeta na laž. zanikal in se sploh skliceval, da se ne spominja ničesar. Ker ni bilo več prič je predsednik pre-čital zapisnike zasliševanj raznih članov tedanjega osvobodilnega odbora, ki niso povedali ničesar kar bi lahko obtoževalo ali olajševalo položaj obeh obtožencev. Tik pred zaključkom razprave pa je odv. Annoscia predlagal zaslišanje policijskih agentov, ki so sodelovali z inšpektorjem Calafiorejem pri preiskavi. Inšpektor se je namreč odselil v Južno Ameriko in zanimivo je njegovo poročilo o zadevi,, ki se končuje s stavkom «da niso med preiskavo dosegli nobenega rezultata«. Toda kljub negativnemu rezultatu se morata dva moža zagovarjati in to zaradi nepremišljenih in z lahkoto izrečenih čenč verjetno med pogovori pri kozarčku vina. Razprava se bo nadaljevala danes ob 9.30. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PO POKRAJINSKEM KONGRESU CISL Neskladnost načel i dejanskim ravnanjem Motorist v bolnišnico po trčenju z avtom V trenutku ko je 49-letni Alfredo Giuliani iz Ul. sv. Frančiška hotel s svojim avtom spremeniti smer vožnje in se vrniti po Ul. F. Severo proti mestnemu središču, je v zadnje kolo vozila priletel s svojim motorjem BSA 33-letni Umberto Fumi iz V’r-delce Timinjana. Zaradi trčenja je vozač skupno z motorjem padel na tla in medtem ko je on obležal na tleh, je motor zašel na pločnik in trčil v hišo, odkoder ga je sunek vrgel ponovno na cesto, kjer se je ustavil kakih 20 metrov od kraja trčenja. Fumija so morali odpeljati v bolnišnico. Ker so mu ugotovili poleg lažjin poškodb tudi verjetne lobanjske poškodbe, so ga s prognozo o-krevanja v 15 dneh,, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, sprejeli na I. kirurškem oddelku. . Podobna nezgoda se je pripetila tudi 18-letnemu Renatu Sardu iz Ul. del Veltro, ki se je v Ul. Oriani zaletel s svojo vespo v levo stran fiata 500 in padel na tla. Mladeniča so pridržali na opazovalnem oddelku, kjer menijo, da bo okreval v nekaj dneh. Približno na enak način se je ponesrečil tudi 21-let ni Viktor Avber iz Ul. Negrelli ki se je na križišču Ul. Gin-nastica z Ul. Timeus zaletel v blatnik tovornika, ki je tedaj privozil po stranski ulici. Avber, ki je padel na tla, se je sam zatekel v bolniši-co, odkoder so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Nezgode ir rie'u Med delom pri gradnji hiš v bližini konjskega dirkališča je 15-letnemu Ferrucciu Co-miniju iz Ul. Brunner padla na roko železna cev, ki mu je povzročila kostne poškodbe. Mladenič se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh na ortopedskem oddelku. ■* Na istem oddelku so sprejeli tudi 30-letnega Marija Breccio iz Ul Solitro 11, ki je med delom v notranjosti restavracije «AUa luna« padel z nizkega stojala in si izpahnil koleno. Okreval bo v 30 dneh. Prejšnjo nedeljo je bil v Gorici pokrajinski kongres CISL, na katerem je bilo okoli 200 delegatov. Glavno poročilo je imel Giuseppe Vo-dicer namesto prejšnjega tajnika Ciana, kateremu gre po izjavah samega Vodicerja velika zasluga za pričetek namakalnih del na krminsko-gradiškem polju itd. Morda pa prav zaradi prevelike vneme. ki jo je Cian pokazal v svojem delu, ki ni prijalo nekaterim goriškim meščanskim voditeljem, je moral la-prepustiti svoje mesto drugemu, sam pa je odšel na r.ov položaj v Salerno... Navedel je vrsto konkretnih dejanj, vendar je popolnoma pozabil povedati, da je še veliko stvari, katere bi morala CISL reševati, pa jih je poponoma zanemarila, ali se celo borila proti njim. Tako vemo, da so delavci CRDA večkrat proti odločitvam CISL stavkali za gospodarske in pogodbene izboljšave; teh zahtev pa CISL ni podpirala, čeprav je bila njihova borba izključno sindikalna brez sleherne primesi blokovske politike. Ob takih prilikah je CISL kazala na akcije CGIL kot na akcije ((komunistov«. V resnici pa je šlo za mezdne poviške in nič drugega. Mislimo, da s takimi dejanji CISL ne koristi delavcem ampak da skuša sama vnašati v sindikalno poliko določeno ideologijo ter zanemarjati neposredne interese delavskega razreda. S takimi dejstvi se CISL prav gotovo ne more prikazati kot borec za pravice delavcev, čeprav skuša z besedami to dokazati. vine bodo ves dan zaprte. Goriški pokriti trg bo odprt samo v nedeljo dopoldne, v ponedeljek pa bo ves dan zaprt. Brivnice in frizerski saloni bodo v nedeljo, 24. t. m. odprti do 13. ure; v ponedeljek pa ves dan zaprti. Mesni avtobusi kakor tudi avtobusi na medmestnih progah in ostali bodo v ponedeljek 25. aprila vozili po urniku, ki je v veljavi ob .nedeljah in praznikih. Padel je z lestve in si zlomil zapestje V bolnišnico Brigata Pavia so v sredo dopoldne pripeljali 51-letnega kmetovalca Francesca Buiattija iz Fare Ul. Ponte Romano 10. Buiat-ti je bil namenjen na podstrešje, kamor bi moral nesti neko orodje. Poslužil se je lestve, s katere je po nesreči padel z višine 2 metrov in si zlomil levo zapestje. ^ bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju. Stružnica mu je odtrqa'a čenke dveh prstov Pri podjetju Fornazarič na Tržaški cesti se je ponesrečil 16-letni Licio Castellani iz Ločnika, Ul. GiUlio Cesare 15. Castellani, ki je tamkaj (zaposlen kot delavec, je okrog 15. ure ''delal pri stružnici jnu je odtrgalo del prvega in zašla med rezilo stroja, ki mu je odtrgal del prvega in drugega prsta, 'ponesrečenec Te dni je potujoča skupina j je šel takoj v bolnišnico Bri- Snemalna skupina RAI obiskala slovenske šole t> « u • 7 i,;£!!!!• : !-ri i, e* k. M || ,p. *"•“ f n 1 ---- KONČANA PRVA POLOVICA MOTODIRKE V včerajšnji najdaljši etapi je odstopilo 25 dir-Kačev; današnja etapa do Cosenze je najkrajša TARANTO. 21. — Današnja povprečno 111.621 km; 2. Men- zmago Partizana 3:2 (1:1). Par-elapa motodirke po Italiji, ki dogni 4.19.37; 3. Caldari (Pa- tizan si je zagotovil zmago v vodila od Pescare do Ta- r.lla) 4.23.12. ranta in je bila s svojimi 483 SPLOSNA KLASIFIKACIJA km najdaljša, ni prinesla ni- ! pQ y ETAPI: cesar izrednega. Prebivalci Taranta, ki so se zbrali tako rekoč vsi ob cilju na prekrasni obali, so imeli priložnost zadnjih 15 minutah igre. 'i videti, kako je tudi v Tarantu prvi vozil skozi cilj Degli An- Kategorija 75: 1. Pozzoni (Ceccato) 23.17, povprečno 90.056 km; 2. Gal-hani (Capriolo) 23.19.57. Še en svetovni rekord plavalke Mary Kok SREDNJEŠOLSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO III. razred Višje realne gimnaziji je doslej v obeh tekmah zmagal Včeraj so dijaki IV. realne premagali tovariše iz V. razreda Tekme A skupine za prvenstvo košarke na Višji realni in Klasični gimnaziji, ki so bile na sporedu v tem tednu, so se vse odigrale. Igra. ki so jo igralci pokazali, ni ne lepa ne tehnična, vendar se gledal-ci-dijaki na to toliko ne ozirajo in sledijo turnirju vedno z večjim zanimanjem. Eajc, Vata (5), Orel (4). sl£ Na koncu tekme n0')cna.. pa ni bila zadovoljna z 121 ~ tretješolci so trdili, da w^ godi krivica, ker ji® J* -nik razveljavil 2 točku^ ^ solci pa so opazili, da J1 j,, bova preveč odprta ičra -j,, pa) lahko pripelje do n*^ kovanega poraza, ^ Izidi so vedno nizki, to pa igralec Bradač, dobro s™ Bencinska nakazila izgubijo veljavo Trgovinska zbornica sporoča, da bodo 30. aprila izgubila veljavnost bencinska nakazila, in sicer nakazilo zelene barve za 5 litrov in rumene barve za 10 litrov. Potrošniki naj nakazila uporabijo preden zapadejo. Urmk !rqovin za praznike Zveza trgovčev goriške pokrajine obvešča, da bodo 23., 24. in 25. aprila trgovine obratovale po sledečem urniku: sobota 23. aprila — večerni urnik je za vse trgovine kakor tudi mesnice poljuben; nedelja 24. aprila — bodo odprte mesnice, in sicer od 6.30 do 11; pekarne in mlekarne od 6.30 do 12-30; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8 do 12., cvetličarne od 8. do 13.; ostale trgovine bodo ves dan zapite; ponedeljek 25. aprila bodo v dopoldanskih urah odprte samo pekarne, mlekarne in cvetličarne; vse ostale trgo- gata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Ozdravel bo v približno desetih dneh. RAI obiskala Sovodnje in Doberdob ter na obeh šolah posnela nad pol ure trajajoč spored deklamacij in petja, katerega so nekaj ur po sprejemu oddajali. Starši so lahko na valovni dolžini 202 poslušali oddajo. Radijska skupina je bila zelo zadovoljna, da je lahko posnela programe slovenskih šol in da se je s tem tudi seznanila z našimi manjšinskimi šolami ter s kultu- : dela pogasili ogenj. Skoda je ro našega naroda. Znatna. Štirinajstletna Mary Kok je Kategorija 100: dosegla še en svetovni rekord, toni. S precejšnjo zamudo je 1- Tartarini (Ducati) 20.32.54. Preplavala je 100 m metuljček zato, ker traja polčas le 10 j igrala Štoka in Sanei« prispel Tartarini, ki se mu je povprečno 102.072 km; 2. De- v času 1:13.8. Prejšnji rekord minut in zaradi netočnosti v klas.). 7 prostih metov j takoj videlo, da'šepa, čim je §1* Antoni (Ducati) 20.36.15; 3. je imela Američanka Shelley rnetu v koš. I tošolce (0), 1 proti (• . je stopil z motorja. Kot znano. Villa (Ducati) 20.52.13. | Mann z 1:13,10. i Oglejmo si sedaj na kratko j Sodnika: Ugo Delfar, P1 se je včeraj ranil v levo nogo. Kategorija 125: j --------- | tekme, ki so jih do danes od- ;an Pavletič. V kategoriji 125 so prispeli 1. Campanelli (Benelli) 21 j V nedplio Jlivpntinn ’ igrali (o prvi tekmi na sp0‘ " ’ "" “ •AT' —— oomtVrn- J vuvcuuuu redu. med III in IV Saje so se vnele V stanovanju Jožefa Makuca v Raštelu štev. 17 so se včeraj okrog 9.50 vnele saje v dimniku. Na kraj so prišli goriški gasilci, ki so po skoraj eni uri SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA 190 milijonov lir za gradnjo stanovanj V sredo zvečer je bila seja Sodelovalo je tudi 12 sloven- občinskega upravnega odbora, na kateri so prebrali pismo ministra za delo in socialno skrbstvo Vigorellija, s katerim je našo občino obvestil, da so jo vključili v dvoletni načrt (1956-57) za gradnjo stanovanj INA-Casa. Za izvedbo tega načrta bodo potrošili 190 milijonov lir. Minister Vigorelli je pozval občino, naj pripravi ustanove in krajevna podjetja do tega, da bodo uporabila celotno vsoto za gradnjo svojih stanovanj ali pa za uslužbence. Poleg tega je odbor sklenil prisostvovati pri proslavi 25. aprila, ki jo predvideva pred dnevi ustanovljen odbor. Odbor je dalje sklenil predložiti občinskemu svetu predlog odbora za proslavo 25. aprila, naj se trg pred železniško postajo preimenuje v «Trg mučenikov za svobodo Italije«. Slovenski dijaki so letali V nedeljo bodo na mirn-skem letališču razglasili izide tekmovanja v športnem letenju. Kakor je znano, se je tekmovanja udeležilo več skupin srednješolcev in visoko-šolcev pod 20 letom starosti. skih srednješolcev, ki so se stavljali svojo skupino. Dva sta iz Dijaškega doma. Vsak je letel dvakrat; prvič je pilotiral samo letalec, drugič pa • letalec-dijak« ob pomoči poleg sedečega izkušenega letalca. Dijaki so sami vzleteli in leteli nad mestom, le pri pristajanju jim je moral pomagati «angel varuh«. Udeleženci pravijo, da letenje ni nič težkega. Dva najboljša bosta dobila visoko denarno premijo, poleg tega pa se bosta smela u-deležiti nadaljnjih izbirnih tekmovanj. SPORED KONCERTA SLOVENSKEGA OKTETA V GORICI V DVORANI »ZLATI PAJEK* V GORICI V soboto 23. t. m. ob 20.30. V nedeljo 24. t. m. ob 10. uri matineja. V nedeljo 24. t. m. ob ob 20.30. V DOBERDOBU V OBČINSKI DVORANI V nedeljo 24. t. m. ob 16. uri. Prodaja vstopnic za koncerte v Gorici v kavarni Bratuž v petek in soboto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni dvorane. Za Doberdob eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni dvorane. Spored vsakega koncerta v Gorici bo različen. Seja pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni' odbor pod predsedstvom odv. Culota je na svoji zadnji seji med drugim odobril tudi brezplačno oddajo zemljišč pokrajinske uprave v Ul. Škodnik, Brass in Ul. dell’Ospedale za gradnjo poslopij s 14 stanovanji za uslužbence pokrajinske uprave. Izrazil je nadalje po-vcljno mnenje o predlogih pokrajinskega tehničnega urada za izvršitev nekaterih del v poslopju pokrajinske uprave ter odobril nakup ročnih vozičkov za cestarje. Končno so bili sprejeti še sklepi v korist pokrajinskih uslužbencev ter so odobrili plačila v znesku 1 milijona 400.000 lir za razne dobave. istočasno na cilj trije dirkači, ur 10'47”, povprečno 99.025 km Podobno je bilo tudi katego- 2. Carizzoni (Rumi) 21.25.20; riji 175. kjer sta skupaj pri- 3. Mariani (Benelli) 21.28.13. vozilji Mendogni in Speziali. Kategorija 175: Tik. pred ciljem pa je Mendo- j Mendogni (Morini) 18 ur ; letošnjega prvenstva 1. divi-! gni pustil, da je Speziali prvi 47,3g”i povprečno 111613 km; j zije v Pradamanu proti tam- kajšnji enajstorici. Na doma- redu, med III. in IV. razredom igra V Pradamanu Realne gimnazije, je naš list V nedeljo 24. aprila bo Ju- ventina igrala zadnjo tekmo vozil skozi cilj. Mendogni je 2. Speziali (Morini) 19.08.38; 3 zaostal za eno sekundo, kar se Mattei 19.51.42. mu v splošni klasifikaciji niti , __________ r.e pozna. Iz Pescare sta star-1 §ahovski match med Cre_ tala skupno, toda med potjo in-kom ciričem se je na. je imel Speziali se preče, smo- p tako da gta rQt. .e Montanan je zavozil v Spe- J remizirala v štirih parti- z’alija in oba sta se zvrnila. Mendogni je Spezialija poča kal. da sta takoj vozila naprej, medtem ko se je Mon- . tanari spet udaril v nogo, ki si jo je že včeraj laže ranil ob padcu pri Popoliju, in je odstopil. VRSTNI RED NA CILJU V. ETAPE PESCARA-TARANTO (483 km): Kategorija 75: 1. Pozzoni (Ceccato) 5.02.15. povprečno 95.875 km na uro; 2. Mengaglia (Ceccato) 5.03.42; Galliani (Capriolo) 5.03.46; 4: Pasini (Laverda) 5.10.18. Kategorija 100: 1. Villa (Ducati) 4.32.22. povprečno 103.356 km; 2. Degli Antoni (Ducati) 4.33.23: 3. Spaggiari 4.38.24; 4. Geminiani (Ducati) 4.38.32. Kategorija 125: - jah od IV. kola dalje in je po VII. kolu bilo stanje 4:3 za Čiriča. Partizan-Dinamo 3:2 (1:1) BEOGRAD. 21. — Prvenstvena tekma med beograjskim Partizanom in zagrebškim Dinamom se je končala po’ ostri, toda ne lepi igri z zasluženo poročal včeraj): Torek, 20. aprila: III. real. -III. klas. 6:2 (4:1). III. real.: Relič, Cesarec (3), Zajec (3), Pahor, Pavšič. III. klas.: Sancin. Bajc (1), Lasič, Orel, Vata (1), Starc. Igra je gledalce zelo razočarala. Zmagala je ekipa, ki je Po zadnji zmagi nad St- žogo točneje podajala, obe eki- Lovrencem z 2:1 je Juventina pi pa sta pokazali skrajno ne- na prvem mestu. Prvo mesto točnost v metu v koš. ji daje boljša razlika v golih; enako število točk ima čem igrišču je Juventina prvem srečanju zmagala 4:0. Sreda, 20. aprila: V, IV klas. 12:7 (5:4). w tudi Moša. Juventini želimo, da bi se vrnila z obema točkama. Društvo vabi vse ljubitelje, naj z avtobusom, ki bo odpeljal iz Standreža ob 13.30 pospremijo svoje moštvo. Po končani tekmi bo Kšagra« in ples. Povratek okoli 21. ure. 7 svobodnih metov za III. real. (4 točke), 9 za III. klas., ki pa je izrabila le 2. Sodnika: prof. Bojan Pavletič, Josip Bradač. Sreda, 20. aprila: V. klas. -III. klas. 14:11 (8:7). V. klas.: Bradač (6), Cesar, Pečarič, Što"ka (8), Slokar, Sancin. III. klas.: Sancin (2), Lasič, MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V BUENOS AIRESU Tri zaporedne zmage Ivkova Ivkov je premagal tudi Panna,- Pachman in Szabo sta že izgubila po eno partijo z manj znanimi argentinskimi mojstri . . _ V Buenos Airesu se je 17.,mard 0:1, Sanguinetti - PaCh- 1. Basso ( aPrila začel veliki mednarod- mann 0:1, Toran - Esposito re- turnir, na katerem sodeluje | mi, Benco ni (Rumi) 4.39.14, povrečno 103.748 km; 3. Zuboni (Rumi) 4 41.11. Kategorija 175: 1. Speziali (Morini) 4.19.36,. turnirja v ' dr. Peter Trifunovič in Sveto- Izar Gligorič (vsi trije Jugoslovani), nadalje Laszlo Szabo (Madž.), Josef Donner (Hol.), m turnir, na Katerem soaeiuje ; tni, rsenco - Rossetto 0:1, Don-• 18 udeležencev. Od inozemcev j ner - Lipinix prek. so na turnirju Bora Ivkov, j jj kolo: Trifunovič - Bisgu-' zmagovalec pravkar končane- ■ jer remi Lipinix - Ivkov 0:1, Mar del Plati, : (Jjjgoj-jč _ Reinhart boljši poziciji za Gligoriča skih igralcev so bili Angleži. V drugem kolu je Karakla-jič premagal Amerikanca Spi-lerja, Trampuž in Martinovski pa sta med seboj remizirala. IV. kolo: Green - Karakla- V. real.: Klun <3>’J^iil Meršnik (4). Košuta, «“ (4). Ažman (1). (1), IV. klas.: Cibic, Grudryre Mljač. Možina (3), Slo mec (2). i Premoč petošolcev, j|[e. lahkoto prekosili naSyeršnit Dobro so igrali Klun, 0 Možina. 5 svobodnih ® ^ (3). petošolce (2 točki). Pr° 1 j0!ip Sodnika: Ivan Sanoi® Bradač. v real- Cetrtek, 21. aprila: V. real. 12:4 (2:2). K„rit- IV. real.: Delfar (J>' (3), nik (2). Kozsler. Dan'vUler Pahor (2). Volk (2). L (1), V. real.: Klun. TaV<^0šUta. Meršnik (2), Milkovič. A; man (1). Kralj, ^Oinonoa Četrtošolci, ki so P°P sQ ga izbrisali slab vtis, pustili po tekmi s tre okazal' V drugem polčasu s0 Pgr0 in izredno lepo in hitro * te. so premagali brez ' „,votn! žave prepočasne in rasprotnike. B>j- Med zmagovalci ie 1 bolje Delfar, ostali Pa igral ne ostajajo po požrtvova jjed hitrosti mnogo za nji jn petošolci dobra ^er.S .joV13 Tavčar. 7 svobodnih s r pietošolci dobra 6 P1 rol* pa’ ,vie- četrtošolce (4 točke), (2 točkih Sodnika: prof. Bojan tič, Josip Bradač. ^ n* Po petem srečanju jn lestvici III.. realna. 1 sedaj izgubila nobene Vendar je favorit za ^ ji zmago ekipa V. klas>cn. ^ jt S(0U0'4 SEMP1RVIR1NS IN SEOUOIA GIGANIEA (Nadaljevanje s 3. strani) prek. v Iič remi, Trampuž - Thomas • pf kazala v edini tekm'o0 ? Iligoriča, | J:C, Martinovski - Stevenson j je odigrala, lepo igr® p eh slugi Bradača, ki ie oSt^ Pachmann - Martin 0:1, Gui-j 1 ’• mard - Donner 0:1, Rossetto -I V. kolo: Karaklajič - Marti-! stopnjo boljši'od vseh Pilnik 0:1, Esposito - Benco j novski 1:0, Tartakovver - Tram- igralcev. Arthur BisguierJZDA), JLudek j piek | panno . Toran prek., j puž’ remi, Hooper - Clark re, mi, 0’Kelly - Green 1:0, Wood- Pachmann (CSR) in Roman j Siabo _ Sanguinetti 0:1. - Toran (Španija). p°leS j m. kolo; ivkov - Guimard kjer so gozdovi slabo obiska- ; £ « Sa™etti, PeTo’ Man 1 1:0' . T"funov.ič ’ Sanguinetti n,. Mnog. so daleč od vsake, ^ Enrik8 Reeihart, Francisco remi' G1,gonc * Donner prek' tudi najmanjše poti, skriti v T : (Gligorič ima trdnjavo in Benco, German Pilnik, Hektor ' * , _------- šti- DEZURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kcrzo Verdi 17, tel. 28-79. KINO CORSO. 17.00: sRdeča dolina«, barvni film, G. Peck. VERDI. 17.15: ((Rdeči meteor«, barvni film, T. Curtis. CENTRALE. 17.06: «Vojna svetov«, barvni film, G. Pal. V1TTORIA, 17.15: ((Sinovi stoletja«, barvni film, J. Leviš. MODERNO, 17.00: »Sla po življenju«. Alfredo Esposito. n kmete, Donner trdnjavo in najbolj divjih ter nedostop nih predelih, kamor ni sto- . Rossetto, —— ‘"'“"‘“'itri kmete), Pachmann - Rein- p.la človeška noga j Leonardo L.p.n.x in Carlos rtl:0 Martin . Szabo prek., Govori se. da je tu najti i Guimard. !r - • • i « primerke, ki so tako visoki,! .. , ; T oran - Lipinix prek., Ben o- da bi bil «General Shermann» i Majhno senzacijo pomeni od- j Panno prek., Pilnik - Esposito zraven njih kakor pritlikavec. ■ sotnost Najdorfa, ki se turnir- t pipk., Bisguier - Rossetto prek. Eden teh legendarnih kolo-j ja ni udeležil baje zaradi bo-1 Presenečanje predstavljata ______ sov je opisan v nekem poro- jlezni. Argentinsko moštvo je j pcraza Pachmanna in Szaboja Martinovski 4 itd. Trampuž Čilu stare Kaweah — koloni- j oslabljeno tudi z odsotnostjo I p0 Martinu in Sanguinettiju. ima 3 5 točke je z dne 4. aprila 1889, ki so Ju!ia Bolbochana in Eliska-ga pred kratkim našli. 'sesa Toda ta čudovita drevesa! ‘ . .____________... _____ niso bila vedno saMo pred-! D°S'e] lmam° P°r°flla ° Pr' Lehman 1:0, Thompson - Nevv-man 0:1. VI. kolo: Clark - Karaklajič remi. Trampuž - Wood 0:1, Martinovski - Spiler 1:0, Lehman - Machet remi, Tartako-wer - O’ Kelly remi. Vrstni red po VI. kolu: Ka-raklajič, Clark, Tartakovver, 0'Kelly, Wood 4.5, Cooper, Macky, Nevvman, Borland, Lestvica je sledeča- III. real. V. klas. 1IV real. | V; real. IV. klas. III. klas. Velemojster Geller šahovski prvak SZ met občudovanja, za priro-j'1*1 kulth. Jugoslovanski doslovci so prišli tudi poslov- j mojster Ivkov se je že v pr-ni ljudje, ki so jih začeli še-1 vem kolu srečal s svetovnim kati. Eno teh je ob koncu ! mladinskim prvakom Pannom. • v. .i.’ tl I lili Ll A1 11 JI III01 110 1.0 M X — a® ♦ v s, prejšnjega stoletja preromalo . Partijo sta najprej prekinila. S7 •nrpmaoal velemnistra Srni ves svet Njegovo deblo so wndar je imeT jvkov očt.no , a nJ „s ol spremenili v pod plesne dvo- ednosti lako da pann0 p0.- S’" "|7^ naC'n J rane. Se prej so mu sneli * . . . . , « s«*mP,on^t skorjo jo razrezali na kose j zneJe sploh nl nadaljeval. S ter označili s številkami, na- je Ivkov dosegel drugo za- kar so ti kosi romali v New poredno zmago nad mladim York, Filadelfijo, Pariz, Lon-j Argentincem, ki bo igral na don, kjer so jih spet sesta- medeonskem turnirju za sve- 2 2 0 0 JJ |1 1 H° h 15 2 1 0 1 L 19 2 1 0 J \ U 1 0 0 1 2o « 2002 La NIKO SAM^ ertol* oniovorni “r _ . STANISLAV BE2TT ' Tiska Tiskarski zavod vili, da bi ljudem prikazali veličino sekvoje. Za lesne trgovce so se zače- Karaklajič vodi v Bognor Regisu V Bognor Regisu (Južna Anglija) se je ze 13. t. m. pričel j magal Lipinixa. v tretjem pa šahovski turnir po švicarskem tovno prvenstvo na Švedskem, V drugem kolu je Ivkov pre- li zlati časi. Odkrivali so no- . . . , . ve gozdove teh dreves, ki so i Guimarda. Gligorič je vse tri jih kmalu na najbolj brez-1 partije prekinil v boljšem po-obziren način, uničili. Ce bijlozaju, Trifunovič pa je trikrat še čakali, bi bili uničeni tudi zadnji primerki tega edinstvenega drevesa. Leta 1890 pa je omeriški Kongres za vse- V nedeljo Je bil na prost dan brzopotezni turnir, ki se ga je udeležilo 54 igralcev. V finale se je uvrstilo 9 udeležencev. Zmagal je Karaklajič Velemojster Geller Je v sed- s 6.5 točke. Drugo in tretje mi partiji matcha za prvenstvo mesto sta si delila Tartakower in Martinovski, ki sta dosegla vsak po 6 točk, za njimi pa se je uvrstil Trampuž s 5 točkami. Potemtakem so se vsi Jugoslovani na brzopoteznem turnirju dobro uveljavili. IfllVO predvaja danes ob 18. uri I'"" . R06'fl' Igralci: Edvvard son in James ^ remiziral. Rezultati prvih treh kol. I kolo: Szabo - Trifunovič lej proglasil sekvojske gozdo-! remi' ^kov ;.Pa""° 1:0. JMurve v Kaliforniji za nacionalni I .Gligorič prek. v boljši park in najstrože prepove- poziciji za Gligoriča. Pilnik - dal jih seči. I Bisguier 1:0, Reinhart - Gui- sistemu. Sodeluje 32 šahistov, med njimi trije Jugoslovani: državni prvak Karaklajič in mojstrska kandidata Martinov-ski in Trampuž. V prvem kolu je Karaklajič premagal Macheta, Trampuž Greenwooda, Martinovski pa je remiziral z Greenom. Vsi trije nasprotniki jugoslovan- himna predvaja DANES 22. t. m. z začetkom ob 18. uri 4 fil«*- Napad na poštni Igralci: STEPHEN — MCNALLY — ALEXlS S Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR iVLJIC IN ČAROVNIJE 84. Četrto poglavje« V RAZKLANEM HRIBU ZAKLAD IN - ŠKRAT • In ker sem že pri «sanjah», naj navedem še ene, ki sem jih bil v otroških letih ponovno sanjal, v različnih inačicah, in ki sem jih bil v nekem svojem poznejšem literarnem sestavku tudi opisal. V poznejšem življenju so mi sanje od časa do časa kakor z bengalično lučjo, čeprav v prispodobi, razsvetlile moj trenutni položaj v svetu, ki je bil velikokrat dovolj zapieten m težak. Take sanje sem smatral kot najbolj nepotvorjen in najbolj avtentičen produkt svoje ustvarjalne fantazije in zato nisem okleval, da bi jih, povsem čiste in nepotvorjene, tudi napisal in priobčil. Ker so bile meni jasne, sem mislil, da bodo tudi drugim, pa se mi je prav pri teh, ki jih mislim navesti, pripetilo, da se celo prevajalec v neki drug! jezik ni zavedal, da so sanjski produkt. Sanjal sem jih bil. kot navajam v črtici «Brezno»,*) v noči pred božičem leta 1932. V te sanje, ki razsvetljujejo moj takratni katastrofalni položaj v svetu, se mi je vrinil tudi odlomek ali spomin iz mojih otroških sanj, ki sem ga v črtici vtaknil v oklepaj: Naj ga tu navedem: «... Tedaj sem (viseč v sanjah nad prepadom) zagledal, komaj za dva ali tri komolce više od svoje glave, nekaj sivih oblakov, ki so jadrali proti meni. podobni plavajočim krpam. Začudil som se (v sanjah). Takih oblakov namreč nisem videl od svoje mladosti sem, ko sem prežal nanje z nekega •j »Al Araf« sir. 212. Prej so izšle v reviji »Modra ptica«. hriba (tu imam v mislih Razklani hrib), da bi jih zajezdil in hi me ponesli s seboj«. (Natančno se še spominjam, kako sem za enegu od njih takrat zagrabil, tekel, trdno držeč se zanj, po rebru hriba navzdol, krčevito trudeč se, da bi se zavihtel nanj. Ali vdajal se mi je pod rokami kakor mehka cunja, neprestano hitel naprej po zraku, podoben začaranemu plašču, in se mi naposled izmaknil. Med prsti mi je ostalo samo nekaj kosmov in se ti so se skoro razblinili kakor puh v nič. če me vprašate, ali niso bile to samo sanje, vam bom po svojem razumu pritrdil. Toda srce in spomin sta jih uvrstila med dogodke, Ki so se zares pripetili, kakor je bila na primer resnična moja prva pot v šoio.)»*) 79. čudovito v življenju le to. da vsak otrok znova odkriva svet, ki je star ze milijone in milijone let. Otroku ie bilo enkrat novo vse, kar se nam prikazuje na zemlji in na nebu. V spominu imam, da so se mi zdeli vremenski pojavi v otroških letih čisto drugačni, kakršne vidim danes Otrok tudi marsikaj opazi, kar se odraslemu izmakne. Kljub temu se mi zdi, da so se na primer atmosferske prilike od mojih otroških let do danes vendarle v Trstu 'n okolici v nečem izpre-menile. Tistih naglih poletnih neviht skoraj m več, ki so nas *) »Al Araf« sir. 210, m Rodbina Germek lela 191J: cče, mati in otroci: Stanko, Stana, Boris, Solza in Nada. veU*ž otroke navdajale J no grozo. Ni ve“. kih, gostih črni*1 ki so se. kakor■ W # pripodili čez obro J) ške planote, naP® krat fivetcivanskO fle od Lovca in ** hriba do °benS ,njo nL * ska, in stresli ntutii Kjt gostih ploh a!l , eia zrni. ki so jf* golobja ali ««| ? oZr»cl . ji jajca, napolnil)i # pošastnim bH^^ ie od ji) paralo črno ot)Z*LugeŽ9'i. *' ga konca d? drev ^ spustili v vrho s0&e p dimnike ali M ^ kaj oslepljujof' t p %t( troci smo 1 . t) v hišo, zaprh ejgia.. ■/ nam je sicer utegnilo vleči strelo rlf.^nd lP: splašeni, Prf.fnj pr’ ljivo omamlieP ■ 3nel^Kr« pošastno rodnih el eO**w ^ nas - ‘ ^