V Ljubljani, dne % junija 1900.
X. leto.
j^aja 1. in 3. soboto vsakega meseoa ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 *J se enkrat tiska;   24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj so PoSiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Delajmo!
»Slovenec« je pod tem zaglavjem pri-°bcil te-le lepodišeče besede:
»Ti stanovi se spoznajo med seboj 111 si podajajo roko v boju za svojo gospodarsko eksistenco. Hkratu so spoznali tudi Syoje sovražnike. Šele sedaj vidijo, koliko HMalk je živelo ob troških nezavedajo-^ega se ljudstva, ki je vsled delovanja teh Parasitov krvavelo in hiralo. Ej, kako je sporna postalo živo! Ujedalke, to je naši Praktični liberalci, so zagnali grozen krik, ^a se jim dela krivica takrat, ko se je začelo ljudstvo zavedati pravic, ki mu jih ^aje od cesarja potrjen zakon!
Policijo kličejo na pomoč takrat, ko ljudstvo uporablja svobodo organizovanega kupovanja in prodajanja. V ječe bi radi Pahnili one, ki se zavedajo svoje krščan-8ke dolžnosti napram izsesavanemu Ijud-stvu! To hočejo!
Praktičnim liberalcem alias ljudskim oderuhom je priteklo na pomoč korumpirano liberalno časopisje. Vsi ljudstvu so-Vražni elementi, kateri so gmotno ali pomično prizadeti, so se združili in danes ^°r6 ostuden boj proti organizacijam in Organizatorjem. Po vaseh in trgih bujno ^Vete obrekovanje, laž in ovaduštvo; liberalno časopisje pa prinaša ostudne anekdote, ki se tičejo bodisi zadrug ali njihovih Roditeljev, da šegeče živce svojih čitateljev ln vso to še ponovi kak zanesljiv fonograf ^ dežolni zbornici, da ostane liberalna '^obnost in neumnost ovekovečena in natančno prihranjena tudi poznejšim rodovom za psihologične študije.
Težek boj, ki ga boro zadrugo za svoje pravo proti onim, ki se boje organi-°vanega ljudstva iz političnih in sebičnih ^gibov. M nogi izmed nas so postali vsled *eSa malodušni in v vednih bojih se je krpala njihova energija in sedaj morda ^'slijo, da ni šo prišla pri nas doba ljud-*e organizacije.
,     Ne tako tovariši! — Pogum! — No donimo duha! T o divjanje se bode skoraj j|0'eglo. »Stekli  liberalci« bodo v slepi °rbi proti ljudstvu našli smrt. Oni ele-enti po deželi, ki se sedaj  vrste proti ganizacijam na poziv političnih sleparjev, previd ijo, da so  le žrtve  teh sleparjev, Uvajajo oči množico drugam, da jih o^ica. ne vidi v njihovi materijalistični ^oli) da ne vidi svojih voditeljev brez
grških in narodnih idealov. Videli bodo, 8fcS° ^ n^ »voditelji« vrgli vero iz svojih ^ C^ajo kot »predrago konfesijo«, da so s 1° narodnostjo naredili bankerot, da so-J; 'j° ono, ki gospodarsko organ izu jejo tiv 8 samo zato, ker sami nimajo pozi-i>od^ e°8P°darskih idej. In tudi uredništvo
sPoznalo vzvišeni namen, kateremu
je dolžno služiti. Tudi ono se gotovo v kratkem oklene ljudstva, za katero je nastavljeno. Gotovo ne bode dalj časa verovalo frazam političnih sleparjev, ampak bode dejansko in z dobrim svetom segalo v narodnogospodarsko gibanje in tako izvrševalo svojo nalogo«
Po tem obupnem klicu soditi, mora z gospodarsko organizacijo že preklicano pešati. Vzlic temu pa se nam je pečati z nesramnim tem manifestom, ker nam v pravi, četudi ostudni luči kaže tisto duhovniško kliko, iz koje srede se je vzel njega pisec. Da je ta pisec katoliški pop, je gotovo, ker le pokvarjeni katoliški popi so v stanu pasti do tako nizkega, nekrščan-skega, nečloveškega obrekovanja in hujskanja.
Govoriti o »ujedalkah, živečih ob troških nezaved aj očeg a se 1 j u d s t v a«, govoriti o »p a r a s i t i h, pod kojimi ljudstvo krvavi in hira«, je skrajna predrznost. V časih, ko ima knezoškof ljubljanski še vedno svojih 80.000 gld. gotovega letnega dohodka, v časih, ko se ravno isti knezoškof s svojimi zloglasnimi zavodi pripravlja k roparskemu naskoku na žulje našega naroda, v teh časih se predrznejo tega knezoškofa hlapci, očitati nam parasitstvo, pod kojim krvavi in hira naše ljudstvo.
V časih, ko plačuje naš kmet za novo cerkve, za nova župnišča, za nove oltarje, za nova bandera po 100—200° 0 naklade, v časih, ko se zapeljujejo najrevnejši sloji k nepotrebnemu romanju, pri kojem se izda zadnji vinar, tako da bodo morale občine svoj čas obilo teh romarjev in ro-maric preživeti, v teh časih so dobi katoliški duhovnik, ki hujska in križarsko j vojsko napoveduje proti našim ubogim trgovcem po kmetskih vaseh, ter jim skuša odjesti, kar jim do sedaj še ni mogel odjesti!
In slovenski kmet, oglej si vendar takega, mladega duhovnika, ki sedaj vedno govori o ujedalkah, o oderuhih, o izsesačih naroda, oglej si tega razsajača, ki služi v sramoto pravemu, oj tako potrebnemu duhovniškemu stanu — kojega občečislani in visokospoštovani zastopniki pa so že kaj redki postali — oglej si tega razsajača bolj od blizo! Odpri oči in odgovori mi odkrito in brez bojazni, kdo jo v tvoji far i največkrat pijan, in kdo je tisti, ki v tvoji fari največ dobrega poje? Ali ni to omenjeni hujskač, ki tako rad kriči o ujedalkah naroda?
In če jo v tvoji fari lepo, nedolžno dekle, kdo je tisti, ki ji stavlja največ zanjk, kdo jo tisti, ki je v tvoji fari največkrat tak, da bi bilo najbolje, da so mu takoj obesi mlinski kamen na vrat, in da se v največji hitrici s talarjem in kolarjem
potopi v globočino morja? Slovenski kmet, ali ni to omenjeni hujskač, ki tako rad govori o sleparjih, ki sleparijo naše dobro ljudstvo!
In če potrebuješ denarja, kdo ti ga posoja proti najvišjim obrestim, in če si v potu svojega obraza prislužil in prihranil malo hranilnično knjižico, ter jo vestno skrivaš v svojo skrinjico, da bode ž njo po tvoji smrti vsaj pogrebne troške pokriti mogoče, kdo voha za njo, kakor voha dihur za kurjim jajcem v stelji, kdo voha za njo toliko časa, da je ne izvoha in odnese ? S1 o ve n s k i kmet, ni li to omenjeni hujskač, ki tako rad kriči o izsesalcih naroda?
Da, tak je ta hujskač, ali pri vsem tem ga noč in dan muči vprašanje, kdo je največji parasit, najžejnejša ujedalka, kdo je najhujši oderuh, najkrutejši izse-salec in najgrši slepar na telesu našega naroda? S tem vprašanjem — ker malemu trgovcu, malemu oštirju ne privošči vsakdanjega kruha — sili neprestano na dan, mesto da bi ponižno ob strani stal, ter dajal Bogu hvalo, če ga drugi s tem vprašanjem pri miru puščajo. Ali, če pobožni gospodje po vsi sili hočejo imeti odgovor na zgorejšnje vprašanje, bodi jim ta odgovor. Torej slovenski kmet, odpri oči in vestno premišljuj o tem, kdo je največji parasit, najžejnejša ujedalka, kdo je najhujši oderuh, najkrutejši izsesalec in najgrši slepar na telesu našega naroda? Niti veliko premišljevati ti ne bo treba, pa prideš do pravega in resničnega odgovora.
Na delo tedaj slovenski kmetovalec!
Vprašanja naše kmetije!
(Dalje.)
Če tedaj kmet dolg na svojem zemljišču ima, mora v obrestih jeden del pridelkov dati upniku, on dela za druzega po kolikosti svojih dolgov, ker brez obresti mu ne da nobeden posojil, te obresti pa no moro drugače plačevati, kakor iz pridelkov kmetije.
Po tej poti prihajajo kmetije na kant. Ali jo pokupijo bogataši ter iz njih napravijo veleposestva, ki se zovejo latifun-dije, katera dajo v najem, ali jih pokupijo* bajtarji, ki redko do srednjih kmetij priti1 zamorejo. V jednem ali drugem slučaju^ — najemniki so v rokah lastnikov, kateri jim najemnine po pridnosti zvišajo, — dobimo tako lo kmeta, ki ni kmet, ampak poljski delavec, ki sebe in svojih otrok ne moro rediti, ali kaj prida iz sebe in» otrok napraviti.
Svetovno gospodarstvo ima fabrike, rudokope. Tam rabijo delavce na tisoče. V mesta, v fabrike, rudokope ljudje iz,
kmetije hitijo. Od tam jih ni več nazaj v kmetsko delo; so se drugemu delu privadili, drugemu življenju.
Kam pridemo, če pojde tako naprej, so se angleški, nemški ljudje začeli vprašati? Ali bomo fabrične cape jeli ? Nemški grajščak Rodbert Jatzegovv — menda po imenu soditi, pdnemČen Slovan — je mej Nemci prvi vrgel vprašanje kmetije v razpravo. Storil je to leta 1858,—1869». On je učil, da se kmetija ne sme prepustiti prosti hoji trgovine, da se sme le do polovice prave vrednosti zadolžiti pustiti in to tako, da država denar posodi ter se ta posojila vrnejo po davkih, v manjših svotah proti malim obrestim ter, da se tudi dote otrok iz takih državnih kas plačujejo.
Ta mož, ki je odkritosrčen prijatelj kmeta, je sam kmet, a velik um, ki je tudi Marksu, voditelju novejšega fabričnega in druzega delavca, dal povod k njegovemu druženju, se je postavil v svojih pismih na podlago proste lastine zemljišč. O kaki tlaki in desetini nič ni hotel vedeti. Po njem je razvoj gospodarstva v prosto la-stino trden zakon, ki se ne da po nobeni moči zadržati ali ovreči. — Ali po njenu je kmetija podlaga vsega druzega, je javnega pomena in vsa javnost mora pripomoči, da se njena gospodarska tla utrdijo. Ta Rodbert pogleda nazaj v davne čase, ko je nemški kmet še bil prost človek, ko je pa imel v občinskem svetu svoje rezerve, iz katerih je v tistih malo razvitih časih zajemal, da mu ni treba bilo svojega zemljišča načeti. Tedaj še ni bil tlakar ne grajščaku, ne kapitalistu, ki ga s posojili ali najemnino v sužnosti drži.
Ta mož spozna, da jo treba kmetu na prosti lastini dosti denarja, če hoče kaj prida pridelati in spcčati, ali ta denar naj dobi od države do polovice vrednosti svojega zemljišča, v drugem si pa naj pomaga z zadružnim kreditom in le toliko, kar zamore zopet iz pridelkov zboljšanih zemljišč dobiti.
Rimsko pravo po njem ne velja za kmeta. Kakor trgovec svoje pravo dobivlja, obrtnik svoje, ga mora- tudi kmet kot najvažnejši ud našo družbe.
Danes imamo veliko bukvarno, v kojih se razpravljajo vprašanja kmetijo.
Predenj so teh vprašanj lotimo, podamo sliko o tem, kako so jo kmetsko delo v tem novem gospodarstvu prosto lastine, v takozvanom kapitalističnem ali liberalnem gospodarstvu razvilo. Na podlagi tega lahko bralci sami razsodito, kaj je dobro, kaj no za povzdigo slovenske naše kmetije. Kar ves svet dela, moramo tmli mi Slovenci. Gospodarstvo Evrope no pozna narodnosti ali vere, kruh jo brezversk, nima narodnosti.
Politični pregled.
Položaj je v naši državi vsled češke obstrukcije tako zamotan, da nihče no ve, kaj se zgodi. Bržčas so tekom prihodnjega meseca državni zbor razpusti ali vsaj do jeseni odgodi. Pomagano s tem ne bo dosti, ali pripraviti se je na nove volitve.
Delegaciji sta te dni zborovali in z navdušenjem odobrili grozovito svoto za armado. Slovani so so precej ostro uprli zvezi mej našo državo in Italijo in Rusijo, kar pa ne bo nič pomagalo. Slovane poznajo samo, kadar treba davke plačati ali kri prelivati.
Minister Kallay, ki vodi upravo Bosne in Hercegovine, se je Madjarom hudo zameril, očitajo mu, da se v BcJŠni premalo ozira na korist Madjarov, in všfed tega ga poskušajo strmoglaviti.
Vojna v južni Afriki se bliža koncu. Angleži, katerih je 220.000, v tem, ko je Burov desetkrat manj, so že zavzeli Jo-hannesburg in pridejo tekom prihodnjih dni v Pretorijo. Buri se sploh več ne ustavljajo. Angleži bodo seve požrli obe ti južnoafriški kmetski republiki. Ze danes se lahko reče, da teh držav ni več, da sta izgubili samostojnost in postali dve angleški pokrajini.
Domače in razne novice.
»Gorenjska kmetska zveisa." Zadnji »Gorenjec« je sprožil izvrstno misel, kateri želimo, da bi se kmalu uresničila. Končuje svoj zanimivi članek o brezvestnem počenjanju »Gospodarske zveze« zoper »Kmetijsko družbo« pravi »Gorenjec«: Vse se organizuje in druži: duhovniki, uradniki, odvetniki, učitelji, trgovci, delavci itd. Le za te, zatirani gorenjski kmet, ni organizacije. Izgubljeni in potaknjeni smo v vseh mogočih društvih, toda nikjer ne pridemo do odločilne besede. Nikogar ni, ki bi se potegoval za naše težnje in naše pravo. Naši poslanci niso naši! Kdor še ni okusil ovsenega hleba, ne loči ga od pšeničnoga. Združimo se tedaj in pomagajmo si sami! Dolžnost naša je, da si priborimo boljšo bodočnost. In če jo ne priborimo sebi, preskrbimo jo vsaj svojim potomcem. Ustanovimo »Gorenjsko kmetsko zvez o«, katere namen naj bo: kmeta učiti, svariti in braniti. Nasvet je kakor rečeno izvrsten, in vredno bi bilo, da ga uvažuje ljudstvo tudi na Dolenjskem. S tako zvezo bi se kmet osamosvojil in otresel tistih varuhov, ki ga izkoriščajo v svoje namene, šele po taki zvezi postal bi resnično svoboden.
Klerikalna hudobnost presega vso meje, ki jih političnemu boju stavljata poštenje in nravnost. Klerikalec je tako hudoben, da mu je najzavržonejšo sredstvo dobro, če more ž njim škodovati svojemu nasprotniku. Slovenski kmet pozna dobro to hudobnost, in ravno da označi to grdo lastnost klerikalcev, je izumil robati pregovor »Tarja ubij, ali ga pa pri miru pusti«. Zadnji čas so je primeril slučaj, ki nam prav živo predočuje to klerikalno hudobnost. Iz njega spoznajo bralci, kakšni ljudje so klerikalci. Ta slučaj se je zgodil na Bledu in to bivšemu županu gosp. Jakobu Peter ne lu. Ta mož, poštenjak od nog do glave, priljubljen in spoštovan pri vseh poštenih ljudeh, ki si jo za blejsko občino pridobil veliko zaslug, jo žo od nekdaj klerikalcem trn v peti. Peterimi je pač m ožin ne far o v š k a š l j e v a in zato ga hočejo klerikalci uničiti, veljaj kar koli. Ker mu drugače ne morejo do živega, mu skušajo ukrasti čast in p o š t e n j o. Pred nekaj leti so ga brezimno naznanili sod ni j i, da je po ž i g a 1 e c. Vedeli so dobro, da je to laž, a mislili so, da ga spravijo, nedolžnega v ječo in ga tako politično ubijejo. Dolžili so ga, da je užgal hišo njegovih varovancev. Začela se je sodnijska preiskava in ta je dokazala, da jo bil P e t e r n c l takrat, koje gorelo, daleč od domovino, daje bil takrat
že več tednov pri vojaških vajah-Sodnija je seveda koj ustavila vsako postopanje, saj je bila Peternelova nedolžnost sijajno dokazana. Podle klerikalne duše so se ustrašile posledic svojega to-lovajštva in se takrat poskrile f svoje brloge ter Čakale druge prilike, da kakor divja zver naskočijo Peternela. Toda čakali so zaman. Letos pa se je žo^et nekaj primerilo, kar je dalo klerikalcem j>rilik°i planiti na g. Peternela. Zagrizeni klerikalec, blejski orožniški stražmojster čer-melj je ovadil g. Peternela zaradi motenja vere. Peternel je bil namreč s svojeg* sveta odstranil neko tablo. Ta tabla, ki je bila Peternelova last in je stala na Peter-nelovem svetu, je dala povod, da je prišel stražmojster Ćermelj v Peternelovo hišo, vzel samooblastno to tablo, ne da b1 bil Peternela vprašal, dasi je bi» Peternel doma, in jo odnesel v občin* ski urad. Peternel je šel za stražmeštrom in odločno ugovarjal njegovemu postopanju, na kar ga je stražmojster ovadil sodniji, češ, da seje Peternel bogO' skrunsko izrazil in storil hudodelstvo motenja vere. Sodnija je začela preiskavo, zaslišala kacih 10 prič, potem pa vse postopanje ustavila, ker se je izkazalo, da Peternel ni storil nikaceg* bogoskrunstva. Klerikalci so se že ve* selili, da pride Peternel v ječo in kradU so mu čast kar se je dalo ter trgali na cunje njegovo poštenje s tisto brezpri* merno hudobnostjo, ki je lastna samo klerikalcem. Upamo, da bo vojaška oblast orožnika Cermelja strogo kaznovala« čitatelji pa naj iz tega posnemajo, kako resničen je tisti rimski pregovor, ki uči'-Ta-lo je črn, Rimljan, varuj se ga!
Društvo županov ljubljanske okolice je imelo, kakor piše »Slovenec«, svoj ustanovni shod. Shod nas sicer ne zanimaj zanimajo pa nas nekateri »funkcionarji«« koje si je društvo na čelo postavilo. Pa je načelnikom  izbran šontvidski l>eloC> temu se ne čudimo, ker ta mož mora trobiti v mežnarski rog že radi cerkvenih Streh, katere ga rede! Njegov namestnik pa je A. 0gorelee — no bivši deželni deželni poslanec, nego brat njegov —, ^ je bil  nekdaj  srdit liberalec in najbolj zagrizen   politični    nasprotnik svojem11 bratu! Zdaj pa je značajni ta mož zbeža' minihom pod kuto, in plesati mora, kako* mu godejo kapelani v Šmarju.  Kakor j0 videti, je mož kačje narave, ki slači svoj0 kožo od potrebe do potrebo. Šmarski °h' čini je na takem županu lo čestitati! Fr** Svoljšak, župan v Medvodah - - ti^tJ' ki   je   hotel   dati   za   škofovo zavod0 10.0U0 gld., so ve iz sronjsko blagajne ' izvoljen je tajnikom. Ne umorno, čuinu ravno to finančne kapacitete niso izbr*'1 za blagajnika, ko zna možiček ven«*' tako izvrstno s tujimi tisočaki okrog metati! A izbrali so ga tajnikom, dasi 0 Medvod do Ljubljane vsako otročo ve, Prancelj s Svetja svoje ime lo z vol^0 težavo podpiše! Co bodo akti novega dr1* štva izgledali tako, kakor izgledajo županstva v Medvodah, bo groza! NOi bode pomagal očo Tomaž Zdošar, s^ drski župan s Horjula, ki jo izbran niku za namestnika! IJlagajnik pa ho spod Alojzij Tršan, župan v &m*^jL04 pod Šmarnogoro, in če bogatih dohod ^, vseh sam ne bo mogel spraviti, sPraVjtu se bodo lahko pri njegovem name&trl^0, Matevžu Ponikvarju, županu nft
Rimljan. Na shodu se je baje — vsaj »Slovenec« piše tako — spregovorila marsikatera tehtna beseda, in sklepalo se je jednoglasno po »tavljenih predlogih. To se pravi, očetje župani so kimali, kakor KaŠperčki v komedijah, gospodje duhovniki pa so se jim v pest smejali. Ljubljanska okolica je lahko ponosna na te iimovce! —
lz klerikalnih konsumnih zadreg. 2 Bleda se nam piše: Zadnjič sem prišel po opravkih v bližnje Gorje. Prijatelj mi je povedal marsikaj in tudi o konsumnem društvu sva govorila. Povedal mi je, da je imelo to društvo blizo 60 tisoč gld. prometa in nekaj krajcarjev nad 40 gld. dobička v preteklem letu. Vsi udje so bili pri občnem zboru z blagajnikovim poročilom zadovoljni in celo zahvalo so mu menda izrekli. Ko so pa pozneje dobili tiskan račun in bilanco v roko, začele so nekatere modre glave tuhtati in preobračati račun na vse strani. Pogruntali šo, da ni vse tako res, kakor stoji na papirju. Zato so prijeli ono nedeljo blagajnika. To je bil vrišč! Iz sosednje bralne sobe so prileteli gledat, kaj je in celo na cesti so ljudje postajali iz radovednosti. Blagajnik je bil tako hud, da je vrgel ključe na mizo, rekoč: Tu jih imate, pa odstopim! A dobil je odgovor: Ne boš, Jaka, prej račune deni v red! In ko se je Postojnarjev Jaka, to je gorjanski cerkovnik, kateri ima menda vso politiko v malem prstu, ker piše v »Domoljuba«, nekaj med prepir vtaknil, so ga nagnali s »smrkovcem« in spodili skozi vrata. Proti večeru so se nekoliko pomirili, posebno ker so nekateri svarili pred škandalom. Kakor slišim, so se zdaj menda za en čas pobotali, a prišlo jo vendar med svet, da tudi pri gorjanskem konsumnem društvu ni vse zlato, kar se sveti. Srečni Gorjanci, sem rekel prijatelju. Zadovoljni bodite, da vam sploh dajo račun v roke, pri nas ga pa še radi gotovih razlogov ne pokažejo. Ko jo pri občnem zboru našega konsumnega društva zahteval neki ud knjige, da bi so o istinitosti prepričal, mu jih niso hoteli dati. Eni so potegnili z njim, drugi so nasprotovali. Prišlo jo do prepira in skoraj do pretepa. Kaplan jo skočil na mizo in miril, kar so mu je z velikim trudom komaj posrečilo. Toda O tem jo dolga povest, zato dalje prihodnjič. lUejec.
Tatvina v ižanskem konsumuein društvu? Poročajo nam: Čakali smo, da sporočita o zasačenom mežnarju v ižanskem konsumnem društvu kaj »Slovenec« ali »Dihur«. Toda provorili smo se iznova, da pometata ta dva poštena lista samo pred — tujimi pragi, svojega pa puščata Umazanega. Minolo nedeljo popoldno jo bilo torej, ko je imel župnijski kandidat, nekdaj lopi kapelan Janezek v ižanski farni cerkvi nauk. Ker konsumno društvo *ned službo božjo no sme biti odprto, je bonsumni prodajalec Jorančič prodajalnico fcaprl, vzel ključo seboj in šel — v cerkev *norday — v bližnjo gostilno na poliček v»na. Božja kazen pa ni izostala! Ko se Jo Jerančič malo pred izvršitvijo popolu-dansko božjo službe vrnil v oerkovnii&e, Kier jo nastanil Mauring svoje konsumno društvo, je začul v prodajalnici sumljiv ^Um. Hitol jo pri stranskih vratih, v ka-*0rih je tičal ključ, v prodajalnico in ^fcšel ondi cerkovnika, iarovškega hlapca in pomočnika v konsum-
nem društvu Kramarja. Pripravil si je bil že nekaj sladkorja, lig in druge drobnjave, ko mu je Jerančič namero po-kazil. Kramar se je izgovarjal, da je prišel po — oglja, a Jerančič mu ni verjel. Dr. Mauring je hotel to neljubo afero prikriti, toda orožništvo je slučaj naznanilo. Podrobnosti spravi na dan sodnja preiskava, ki se je že začela. Takrat se pokaže, ali je Kramar res iskal po konsumnem društvu samo oglja in kaj je nameraval s pripravljenimi figami i. dr.
Državno podporo v znesku 500 K je poljedelsko ministrstvo dovolilo kmetijski podružnici v Zagorju na Pivki v svrho naprave drevesnice.
Nova občina Slatina. Štajerski deželni zbor je lani sklenil razdeliti občino Slatinsko na dve, in sicer na kopališko in na kmetsko. Slovenci so pričakovali, da cesar tega zakona ne odobri, saj je bil sklenjen samo iz nemškonacionalnih po-litiških namenov ter stoji v nasprotji z dejanjsko koristjo prebivalstva. Toda to pričakovanje se ni izpolnilo. Cesarje sklep štajerskega dež. zbora potrdil in tako je prišla sedaj nova občina na slovenski zemlji v nemške roke.
Izpred celjskega sodišča. Te dni je bil pri celjskem porotnem sodišču krivim spoznan 60 let stari dninar Josip Veber, rojen v kamniškem okraju zaradi posku-šenega zavratnega umora in obsojen na osem let težke ječe. Veber je na Savinjski gori živeči vdovi Mariji Drobez in njenima roditeljema namešal arzenika v zrezance, da bi jih zastrupil in se potem polastil njih premakljivega premoženja. Na srečo ni nobeden imenovanih jedel veliko zre-zancev in so vsi utekli smrti. Veber je priznal, svojo krivdo in tudi namen po-skušenega umora.
Vodovod v Polhovem gradcu je bil dne 27. m. m. slovesno otvorjen. Naprava vodovoda jo stala 10.000 gld.
Kmetijska družba goriška. Podpredsednik kmetijske družbe v Gorici vitez Bolle se je odpovedal podpredsedništvu ter bodo dne 18. junija ob 10. uri dopoludne radi tega v Gorici izredni občni zbor.
Poštna zveza po Soški dolini. Doslej je hodila pošta iz Gorice po Soški dolini dvakrat tja in nazaj. Sedaj hočejo ustanoviti še tretjo zvezo in bi pošta odhajala iz Gorice ob 8. uri zjutraj.
V cestni odbor žužemberškega okraja je deželni odbor imenoval J. Gnidovca iz Ajdovca in M. Mausserja s Toplo rebri.
Zopet nemški agitator. V Teharjih pri Celju so zaprli tamošnjega kovača Tla« karja in ga izročili sodišču v Celju. Nanj Leti sum, da je nekega učenca štorjanske tovarne k tatvini zapeljeval s tem, da mu je dajal za vsak ukradeni kos železa 10 kr. — Tlakar jo bil pri vsaki volitvi nemški agitator in jo bil prvi, ki je začel o trgovini »Merkur« razširjati vesti, ki so v stanu spraviti trgovino ob zaupanje. Mož jo bil vedno v zvezi s celjskimi in štor-janskimi Nemci.
Ponarejeno vino. V Zagrebu ponare-jalci vina delajo še vedno dobro kupčijo. Nedavno sta zboleli dve osebi vsled vina, ki sta ga kupili pri nekem branjevcu v Vlaški ulici. Analiza vina je pokazala, da jo ponarojeno in zdravju škodljivo. Preiskava so je pričela in želeti je, da bi krivce tudi pošteno kaznovali.
Laški denar. Odkar so prišli rimski romarji domu, širi se v prometu vedno
več laškega denarja, kateri je sicer našim kronam in našemu drobižu zelo podoben/ v resnici pa manj vreden. Zato opozarjamo p. n. občinstvo na to, da pri menjavanju pazi, da dobi samo naš pravi denar, in da se obvaruje te dobrote romanja v Rim.
Ribničani Kriigerju. Poroča se nam, da so nekateri Ribničani poslali Krtlgerju razglednico, na katero so napisali nebroj svojih čestitk. Kot vrli Slovenci so napisali samoslovenski naslov. Tako bomo tudi Slovenci zastopani v veliki zbirki Krtigerjevih razglednic.
Pokradli so v noči od 13. na 14. m. m. dosedaj neznani tatovi različne jestvine Jos. Starihi v Osojniku in Jak. Golobiču v štrekljevcu. Odnesli so prvemu tudi 4 krone denarja. Sodi se, da so tatvino izvršili Frančič in drugovi, ki so pobegnili iz novomeškega zapora in katerih jeden, J. Mitrovič, je služil pri Golobiču za hlapca.
Pobegnil je iz Stare Loke pod policijsko nadzorstvo postavljeni, tujemu imetju jako nevarni Jakob Vidmar, po domače Cunjarjev.
Loterijske srečke.
Gradeo, 26. maja. Brno, 30. maja. Dunaj, 26. maja. Lino, 19. maja. Trat, 19. maja. Praga, 23. maja.
12, 22, 59, 70, 9.
32, 19, 18, 7, 14.
39, 19, 61, 57, 20.
35, 87, 50, 43, 73.
82, 22, 59, 78, 47
62, 87, 64, 43, 86.
Tržne cene v Ljubljani
26. maja 1900.
		v		K	t>
PSenica, 100 kg 18 40			Špeh povojen, kgr. .	1	50
Rež,        n .	14	40	Surovo maslo, „ . .	1	70
Ječmen,   „ .	13	60	Jajce, jedno ....		5
Oves,       „ .	13 40		Mleko, liter ....	_	16
Ajda,       „ . Proso,     „ .	18		Goveje     meso kgr.	1	20
	19		Telečje        „ „	1	10
Koruza, „	13 20		Svinjsko      „ „	1	50
Krompir,	! 640		KoBtrunovo „	—	80
Luča,       lit. .	; -	24	Piščanec .....	l	40
Grah,       „ .	—	20	Golob......	—	40
Fižol        „ .	—	14	Seno,  100 kilo   . .	1—	
Maslo,    kgr. .	1	80	Slama, „    ,, .  . .	!	—
Mast,      „ .	1	40	Drva trda, klftr. . .	__	—
Špeh svež, „ .	140 1 1		„ mehka,   „   . .	J"	—
Glavna slovenska
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu 14
Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4v2°/o od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo
po 5'Vo-
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. M. Hudnik, predsednik.
Poštna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135.
Preklic!
Obžalujeva raz/aljive besedo, katere sva govorila o g. Josiplnl LavrenČič, trgovki na Dolenjski cesti v Kurji vasi št. 4 pri Ljubljani, glede od nje prodajane moke in otrobov iz Vinko Majdičevega mlina v Kranju.
Tudi obžalujeva, da sva govorila o tej (Vinko Majdičevi) moki, da je gipsova in železna, ter da po njegovih otrobih živina pogine, ker so bilo te besede neresnične, in prosiva odpuščenja.
Anton in Antonija Strnad.
043079666037
Compagnie Generale Transat!antique.
Francoska proga s poštnimi brzo-parobrodi via Inomost-Basel-Paris New-York.
Cena vožnje v HI. razredu iz Ba-sela v New-York stane 84 (Štiriin-osemdeset) gld. s hrano in stanovanjem od Basela dalje prosto. Odhod iz Ba-sela vsak četrtek, iz Havra vsako soboto zjutraj. Ta črta je najbolj pripravna za Slovence iz Kranjske in Štajarske ter za Hrvate. Na parnikih je najboljša hrana in postrežba; potniki BOL razreda dobe dvakrat na dan vino prosto.
Rommel&Comp.Basel
V Ameriki smo v zvezi z „Glas Naroda", Fran Sakser, 109 Green-wich Street New-York.
,Pri Dolencu'
Dolenjska cesta, Ljubljana.
Nova trgovina H. Fajdiga. „pri Dolencu" na Dolenjski cesti v Ljubljani priporoča slavnemu občinstvu svojo
veliko zalogo
inbii ili
ter
pristnega žganja
v steklenicah in sodčkih. Istotam kupujejo se
jajca in piščeta
po na|vl6]i «-«-■■■.
Za prav obilen obisk priporočata se
H.Fajdigai.R.Walland.
,Pri Dolencu'
Dolenjska cesta, Ljubljana.
J Na prodaj je več hektolitrov J X dobrega rudečega
* istrskega vina |
za kosce zelo pripravno po 13 gld. (v večji množini pa po 12 gld.)
Pošilja se proti gotovini.
S C. Zalaznik <
XXXXXXXXXXXXXXXX
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Liidovik Bnsinaro
v Ljubljani, Hilšarjeveulice št. 10.
Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
I!
0 *
e
t
-
B
C S
	-C	S	pra-	■ ■
(S ■ MM e	*0J)			"ČO
	dri	hte\		rij a
■e	CD	za	ek	iko
e	ev	ampak	> o	O
a	sil j		rid	©
	>		O.	o
e	*</>	—^	»55	
		hm		>
	o	o	O	03
	e dajt	M	-O	
		"o > o	"ŠT c "O	»bovi
•	z	1 izdelk	ovso	ja
				>
Tvari n
roi'RILAiNMETOM
ZALOGApri tVCJEBACINU
LJUBLJANI.
B
e
i hi
o
i
II
s.
;3r
Zjakaj ho Se ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno ^   kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in ■drava kavina pijača?
Zato, ker Se vsi ne ved£, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava ođ bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobovo kave, ne pa njene zdravju Škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata i preljubljenem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovi00vsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjor se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-čujoča pijača priporočona.
Po zdravniških izrekih naj ae rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati no da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladno kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upclje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne smo nikoli odprta prodajati! Prava je Bamo v znanih belih Izvirnih zavojih z podobo župnika K noippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner*.
L.
i
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani-