Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo :t Iv na loto. (Za NomOi.io 4 K, ia Ameriko in drugo tujo države 6 K.) — Posamezno številke so prodajajo —— po to vinarjev. -
S prilogama:
„Naš kmečki dom" m ..Naša gospodinja".
Spisi in dopisi s*> pošil jajo: Uredništvu .Domoljuba". Ljubljana, Konitarjova ulica. Naročnina, reklamacijo in in-seratipa: Upravništvu _Domoljubatt. — Ljubljana, Kopitarjeva ulica —
Štev. 28.
V Ljubljani, dne 9. julija 1914.
Leto XXVII.
Ob grobu našega prijatelja.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova zvesta žena ne smeta izginiti iz našega spomina. Tudi ne moreta ne! S sočutjem za mlade sirote, ki jim je nahujskani srbski pob ustrelil očeta in mater, se druži v naših srcih globoka hvaležnost do našega iskrenega prijatelja, ki je ljubil katoliško cerkev kot njen najvdanejši sin, ki je pa ljubil tudi naš narod. Veliko smo izgubili mi. veliko jo izgubila tudi Avstrija iu njen sivolasi cesar Franc Jožef. Trnja je imela cesarjeva krona že več, nego dovolj. Zapičilo se je vanj ostro in kruto, ko ko mu v Meksiki ustrelili brata, ostrejše, ko mu je paclel edini sin, in pač naj-ostrejše, ko je njegovi soprogi morilčevo bodalo pretbodlo srce. In zdaj še to! Tisti, v katerega rokah je upal, da se bo ohranilo in okrepilo njegovo cesarstvo, počiva neusmiljeno umorjen poleg svoje žene v hladni rakvi. Zdaj je pač trnje-va krona spletena do konca. V pravičnost božjo verujemo, ko zatrdno pričakujemo, da bo mučeniška kri breblage-ga rajnika in trpljenje največjega trpina naše države, ki pri štirinosemdese-tih letih dela in moli za svojo državo, vskalila novo, srečnejšo dobo habsburški rodbini in nji udanim narodom.
Pa tudi sami moramo na delo. In sicer najprej tam, kjer je zazijal prepad črne nevarnosti pred nami v tre-notju, ko je padla bomba v Sarajevu. Naš list je vedno, ko je šlo za Srbe, poudarjal, da z vso odločnostjo odklanja naše ljudstvo misel, naj bi iskali med Srbi svoje prihodnjosti. V soglasju z ljudskim prepričanjem je zapisal, da nismo Srbi in tudi nečemo biti, in da je naš obstoj in razvoj mogoč samo v me-
Družina umrlega prestolonaslednika.
jah avstrijske države. To prepričanje nam je sarajevski umor razžgal s tako silo, da nam bo v naši politiki prva reč, in da pojdemo ž njim v najbrezobzir-nejši boj proti vsem, ki se ga drznejo dotakniti. Če smo jih prej zavračali kot škodljive hujskače, jih zdaj poznamo kot stranko zverinskih morilcev.
Z nepopisno liinavščino so ti hujskači po liberalnih listih in njih umazanih agitatorjih hoteli omrežiti našo mladino; med študenti se je razvila strupena liujskarija na vso načine. Mlade, neizkušene fante so lovili liberalni agitatorji, češ da gre za to, da smo Slovenci in Hrvatje en narod. Šlo je pa samo za to, da bi katoliški Slovenci in Hrvatje iskali svoje bodočnosti v srbski
državi, na katere prestolu sedi kralj s krvavo umazanimi rokami. Z umorom je začel in od umorov živi. Obenem je bila pa s to agitacijo besna gonja proti katoliški cerkvi. V imenu narodne edinosti so hoteli hujskači ubiti katoliško prepričanje med nami, obenem pa izdati in uničiti Slovence in Hrvate sploh. Slepec vidi, da ni v srbski državni misli niti pičice slovaustva. Saj so pol milijona Slovanov krog Soluna mirne duše vrgli Grkom v žrelo samo, da so dobili od njih pomoči proti slovanskim Bul-garom. Liberalni Lah in Madjar drži s srbsko državo, in kadar na Laškem za-rjovejo proti Slovencem in Hrvatom, vedno pristavljajo, da se mora razlikovati med njimi in Srbi. Ko bi se ures,-
ničila srbska državna misel, bi pač padla njim v roke Bosna, Hercegovina, Dalmacija in kos Slavonije; ostalo bi pa razkosali med seboj Madjari, Nemci in Lahi. Hvala Bogu, da je ta reč nciz-peljiva. Misel Velike Srbije jc pač le velika norost; agitacija zanjo je pa za nas vendar najhujša nevarnost. Meša nam mladino in jo podivjava, zavira naš razvoj, okužuje in zastruplja vse naše življenje. Tudi srbsko vprašanje se da rešiti; tudi srbski narod mora doseči svojo edinost; moremo se tudi mi ž njim bratski združiti, toda edino le v Avstriji, edino lo pod habsburškim že-zlom.
Črna nelivaležnost! V stoletnem boju Srbov s Turki so bili avstrijski vladarji edini tolažniki .in pomočniki srbskega naroda. Z denarjem neštetih milijonov in z oboroženo silo so jim izkazovali svoje dobrote in tisočem in tisočem njihovih beguncev so dali v svoji državi zavetje in domovino. Obogateli so tu, najzaupnejše, najvišje službe so imeli in jih šc imajo; zadnjih 60 let jim je vsa poliiika pri nas stregla na škodo katoliškim Hrvatom v Bosni, na Hrvaškem in Ogrskem. In v zahvalo more!
Slovensko ljudstvo se obrača s studom od teh liujskačev in se sramuje, da so Slovani tako podivjani. Tu ne pomaga nič druzega, nego jasen in odkrit boj. Agitacije za srbsko državo pri nas ne sme biti- in kjer je kdo, ki ji služi ali jo Jiin: v-i- i podpira, proč z njim!
Žaloigra v Sarajevu.
Iz zadnjih nadvojvodovih dni.
Rajni nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand ni le živel kot pravi katoličan, marveč je tudi umrl kot (ak. Bilo je na Srca Jezusovega petek, 19. junija, torej tik pred odpotova-njern v Bosno, ko jc s celo svojo družino in vsemi dvornimi uslužbenci v v Konopištu na Češkem prejel sv. zakramente med sv. mašo ob 8. uri zjutraj; navadno je nadvojvoda po starem katoliškem običaju prejemal sv. zakramente vsak prvi petek v mesecu. Bilo je videti, kakor bi žc tedaj nekaj težilo nadvojvodovo srce; zdelo se je, kakor bi se kar ne mogel odtrgati od molitve in je ostal tudi pri drugi sv. maši z blagoslovom, pred katero jc imel pro-poved jezuit pater Fišer. Ob 5. uri popoldne je šel nadvojvoda s celo družino k srca Jezusovega kapelici, katero je bil dal zgraditi ob ribniku v Konopištu; ondi je molil dolgo in iskreno.
Čudno je, da je nadvojvoda imel temno slutnjo o dogodku, ki se je dne 28. junija dovršila v Sarajevu. Ponovno se je izrazil nasproti bližnjim osebam, da čuti neko nerazložljivo tesnobo in da bi mu bilo ljubo, ako bi nastopila kaka velika ovira, ki bi ga zadržala, da bi ne šel v Bosno.
Nadvojvodskemu dvoru so došla razna zaupna svarila pred tem potovali
njem, a pomagala niso nič, ker niso navajala nobenih gotovih dejstev ter se nanje zato ni bilo mogoče ozirati. Ko so nasproti vojvodinji omenjali, <la je to potovanje morda nevarno, je odgovorila: »Potem je moje mesto še prav posebno na moževi strani!«
Nameravala je v Bosni obiskati različne samostanske šole in patronaže za otroke, nad katerimi je imela pokroviteljstvo, ter jc v to svrlio vzela s seboj 2000 fotografij nadvojvodske družine, da bi jih razdelila med otroke.
Neposredno pred odpotovanjem z Dunaja je nadvojvoda še obiskal grajsko kapelico v Belvederu in dolgo ostal v molitev zatopljen, tako da so se že bali, da ne bo dospel ob določeni uri na kolodvor. Tako je nadvojvoda srce do zadnjega vleklo nazaj pred nesrečnim potom v Sarajevo.
Predno je nadvojvoda zapustil Dunaj, je še prejel sv. zakramente.
Prestolonaslednikovi otroci ob sarajevskem dogodka.
Nadvojvoda Franc Ferdinand in vojvodinja Holienberg sta pred odpotovanjem v Bosno poslala otroke na grad Hlumec in jih pustila ondi pod nadzorstvom duhovnega vzgojitelja dr. Stanovskega. V nedeljo popoldne je dospel v Clumec telegram o strašnem dogodku v Sarajevu. Nihče se ni upal otrokom povedati strašne novice. Kasneje se je pripeljala v Hlumec teta otrok, grofica Henrieta Ilotck, 341etna, najmlajša sestra vojvodinje Holienberg. Posvetovala se je najprej z dr. Stanovskim in sklenili so, da otroke počasi pripravi na grozno vest. Ko so otroci zagledali svojo teto, so planili veseli proti njej. 131etna princezinja Zofija je opazila resnobo tete. »Teta, kaj ti je? Zakaj si tako žalostna?« vprašala jo je sočutno. Grofica sc je trudila, da bi odgovorila z mirnim glasom: »Otroci, danes sem dobila brzojavko iz Sarajeva, da sta papa in mama nenadoma težko obolela. Pojdite v cerkev in molite za svoje starše!« Trenutek so strmeli ubogi otroci v teto kakor nemi. Potem pa so udarili v pre-tresujoči jok in med potoki solza so burno spraševali: »Obolela? Zakaj, kako? In ravno oba naenkrat?« Grofica, ki je sedaj tudi sama začela jokati, se je branila otrok, kolikor ji je bilo mogoče. Odgovorila je, da ne ve ničesar več, da ničesar natančnejšega ne stoji v brzojavki, da bo bržkone prišla kmalu bolj natančna vest. Jokaje so šli vsi v cerkev in otroci so vroče molili za svoje ljube starše. Medtem so prišli v grad skoro vsi sorodniki vojvodinje. Pri njihovem rodbinskem svetu jc bil navzoč tudi dr. Stanovski. Končno je dobil duhovni vzgojiteljj težavno nalogo, naj pove otrokom grozno resnico. Ob 7. uri zvečer je zbral okoli sebe dr. Stanovski otroke, ki so jih morali siliti, da so večerjali. V sosednji sobi so med tihim ihtenjem in jokom čakali strici in tete. Dr. Stanovski je sporočil otrokom, da je zvečer prišla druga brzojavka, iz Sarajeva, ki poroča, da se
jc staršem obrnilo na slabše in da jP pričakovati najhujšega. Nenadoma j, duhovnika princezinja Zofija prekinili s pretresljivim vzklikom: »Mrtva sta? Kaj ne, mrtva sta? Jaz vem že vse!« je vpila nesrečna princezinja, in oba mlajša brata, dvanajstletni princ Mab in desetletni princ Ernst sta jokala r sestro; vsi trije so bili kakor brezumni. Iz sosednje sobo so prihiteli sorodniki, vsem na čelu teta Henrieta, ki je padla ob pogledu na obupane, jokajoče otroke v nezavest. Zunaj pred vrati so stali služabniki in liišinje ter vili roke in ilitcli in jokali. Celo noč so se trudili strici in tete, da hi potolažili vsled bolesti brezumne otroke. Šele proti jutru-so zaspali vsled utrujenosti.
Kaj pripovedujeta napadalca Princip in čabrinovič.
Napadalec Princip je izpovedal, da se ne boji smrti, na katero je bil že pripravljen. Bombo in denar je dobil od belgrajskega trgovca Mika Cikalo-viča ter je nameraval izvršiti napad na prestolonaslednika že za časa m a- 1 nevrov. Ta namera se mu pa ni posie-čila, ker je bilo preveč orožnikov. Na napad se je pripravljal več tednov. Umoril je nadvojvoda, ker je smatral za nesrečo, ako nastopi vlado, ker je nameraval zasesti Srbijo, kakor je bi ia zasedena Bosna-Hercegovina. Po izvršenem napadu se je nameraval zastrupiti in si je tudi preskrbel strupa, a je | steklenico s strupom izgubil. Princip sc brani vživati hrano.
Ko je čul prvi napadalec z bombo o napadu Principa, je vzkliknil: »Bodi Bog zalival jen, da se je napad posrečil! Saj ne bom sojen za nič! Mi je žal voj- | vodinje, pa nisem kriv. Glavno je, da se je napad posrečil.« Dočim je Princip popolnoma potrt, je čabrinovič predrzen in se sprehaja po celici. Preiskovalnemu sodniku, kateri mu je prigovarjal, naj pokaže skesanost, je rekel: »Ne maram nobene milosti.« Rane, ki jih je v boju z agenti dobil, so lahke. Ker so bili hlačni žepi za bombi premajhni, jih je razparal in hlače š" z vrvjo pritrdil.
Priznanje Cabrinoviča.
Napadalec Čabrinovič jc svoj zločin popolnoma priznal. Pred nekaj tedni je sedel v Belgradu v neki kavarni, kjer je čital časopis, v katerem je bilo naznanjeno, da pride nadvojvoda Franc Ferdinand koncem junija v Sarajevo. Časopis je nesel Principu, kale-rega je že dolgo časa poznal. Nato sta se dogovorila, da se bosta bodoči dan sestala v bližini nekega parka. Sklenila sta, da bosta v Sarajevu usmrtila prestolonaslednika, njegovo ženo in vse spremstvo. Preskrbela sta si šest ; bomb in šest revolverjev in še štiri metalce bomb. Ko bo eksplodirala prva bomba, naj vržejo vsi zarotniki bombe proč. Vsak napadalec naj drži v desni roki bombo, v levi pa steklenico s strupom, ki naj jo takoj izpije, ko bo vrgel bombo. V Belgradu sta najela še tretjega tovariša, dijaka Tri i ko G r a-
ijoša. Zarotniki so došli v Sarajevo ^sak zase. Bombe so .se razdelile na dan napada ob pol 10. uri dopoldne v neki slaščičarni. Bombe, revolverje in sirup je pomešal Princip, ki je vse razdelil med zarotnike. Cabrinovič je tudi priznal, da so še trije zarotniki, ki jih pa ni hotel imenovati. Ko so še nekoliko v slaščičarni posedeli, so se odstranili. Cabrinovič sc jc postavil pri Kumanja mostu, Princip na Appelo-vem nabrežju, Grabeš jc bil od njega nekaj sto korakov oddaljen.
Uradno poročilo o napadu na rajnega prestolonaslednika in na njegovo ženo.
Prihajajoč iz kopališča Ilidže, kjer sta bila pri sv. maši, sta došla prestolonaslednik in njegova soproga ob 9. uri 25 minut pred Filipičevo taborišče v Sarajevo, kjer je sprejel rajni nadvojvoda javljenje armadnega inšpektorja in deželnega načelnika Potioreka, ki je nadvojvodu opisal taborišče. Točno ob 10. uri so so odpeljali z avotomobilom čez Mustaj bejevo ulico in čez Appe-lovo nabrežje v mestno hišo. Med to ■ desetminutno vožnjo naj bi bili hitro ogledali razne vojaške zavode ob cesti. Med vožnjo k mestni hiši se je, kakor | znano, zgodil prvi napad. Bomba jc le-1 tela proti nadvojvodovemu avtomobi-Ilu. Nadvojvoda je bombo opazil, hitro I vstal in z levo roko bombo odbil. Šele ■nato je eksplodirala, ko je namreč padla na cesto. Po napadu sta nadvojvoda in vojvodinja hitro izstopila. Hitro zbran jc mislil nadvojvoda lc na svojo oboževano soprogo in jo je ljubeznjivo prosil, da naj sc ne vozi naprej, marveč naj se vrne v vladno palačo, od tu naj se pa pelje v Ilidže, kjer naj nanj počaka. Blizu stoječi so čisto dobro razumeli sledeče nadvojvodove besede: »Prosim le, ljuba Zoferl, vrni se naravnost v Ilidže in čakaj me tam.« A vojvodinja v svoji veliki ljubezni ga ni hotela ravno v uri nevarnosti pustiti tudi nekaj minut samega. Odgovorila je z žalostnim obrazom: »Ostanem pri tebi, Franc, ne zapustim te, kjer si ti, hočem tudi jaz ostati.« Nadvojvoda je moral odnehati, nakar sta zopet vstopila v avtomobil in sc je vožnja nadaljevala. Po županovem pozdravu bi sc morala avto-vožnja po odmoru 20 minut nadaljevati k novemu deželnemu muzeju čez Appelovo nabrežje, Franc j Jožefovi cesti, Rudolfovi ulici, skozi [ Ferhadijo, Kemalušo in Bizeto. Na prestolonaslednikov ukaz se je smer vožnjo izpremenila. Prestolonaslednik je namreč hotel obiskati častnika Merici, ki je bil ob bombnem napadu ranjen [na vratu in ki so ga v vojaško bolnico prenesli, da so osebno o njegovem sta-nzju prepriča. Gospod pl. Merici in grof Bos-Waldeck sta se vozila v avtomobilu, ki je sledil nadvojvodovemu avtomobilu. Med vožnjo v bolnico je izvedel Princip svoj grozni revolverski napad. Prvi strel je zadel vojvodinjo Ho-henberg pri levom kolku; vdrla ji je krogija pri stezniku v trebuh. Druga kroglja je zadela nadvojvodo pri drugem distinkcijskem znamenju generala '
kavalerijo v vrat in je prebila žilo. Visoka dvojica jo padla naprej in je svoji duši izdihnila, ne da bi bila veliko trpela. Pa tudi če bi se bil izjalovil drugi napad, 1 ji nadvojvoda in njegova žena lc no bila ušla smrti. Ob povratni vožnji bi so bila morala voziti skozi cel drevored metalcev bomb. Da je bilo veliko metalcev bomb po ccli progi porazdeljenih, dokazuje to, da je Princip izvršil napad tam, kjer bi po sporedu sploh no bili vozili avtomobili. Da jo obstajala zarota, dokazuje tudi okol-ščina, ker so aretirali po napadu do 20 osoh, ki so vse nujno osumljene in so jim doloma že tudi dokazali, da so soudeleženci pri strašnem hudodelstvu.
Zarotniki.
Iz Sarajeva poročajo, da je preiskava dognala, da so bili člani zarote proti prestolonasledniku: Princip, Cabrinovič, Grabeš, učiteljiščnik Danilo Ilič, učitelj Plavestra, časnikarja Ser-šič-Valašič in Jeftič, ter dijaka Čulu-brulovič in Spiric, urednika »Srbske Rioči« Pušark in Davidovič, pravnik Sašič, Jovo Varajic in Gavro Črnogor-čevič, pri katerem so po podatkih dijaka Grabeša našli te dni veliko ploš-nato bombo in dobro nabit samokres.
Doslej so zaprli v Sarajevu preko 150 oseb.
Ogorčenje.
Ljudstvo jc bilo nad umorom prestolonaslednika strošno ogorčeno. Ljudi sc jo lotila taka jeza, da so bili vsi iz sobo. Po vsoli mestih, koder prebivajo Srbi, je množica navalila na srbske hiše in veliko hiš razrušila. Srbske trgovine, šole, kavarne, banke in drugo zasebne hiše so popolnoma razbite in porušene. Najhujše je bilo v Sarajevu.
Neki očividec je pisal iz Sarajeva tiste dni sledeče: Mesto izgleda kakor vojaški tabor. Vojaki, ki se vračajo z velikih vaj, tabore v šotorih na vojaškem vežbališču in ob železniškem nasipu. Če so pelješ po mestu, škripljejo kolesa,/ker vozijo po razbitih šipah, ki lože marsikje čevelj visoko. Voziš se mimo deset do 20 hiš, ki jih je razlju-čona množica skoraj popolnoma clemo-lirala. Dejansko stoje pri nekaterih hišah le še zidovi, clrugo so vse razbili. Oprava oplenjenih skladišč leži na cestah. Kjer so znali za kakega Srba, kjer so videli kak srbski napis, so metali kamenje in poizkušali v prostor udreti. Okna in vrata so razbili, skozi razbita okna in vrata so pometali opravo in blago na cesto. Ljudska strast je izbruhnila, policija je bila brez moči, ker je bila preslaba. Šele potem, ko se je razglasil preki sod po celi Bosni in je vojaštvo nastopilo na ulice, se je množica umirila.
Pogrebne slovesnosti.
Pogreb umorjenega prestolonaslednika je pokazal, kako priljubljen je bil prestolonaslednik in kako velike nade je stavilo vanj avstrijsko prebivalstvo.
Vojna ladija je peljala pokojno dvojico mimo Pulja v Trst, kjer se je
razvil velikanski sprevod. Ulice so se trle ljudstva. Koder se je pomikal pogreb. Vse vojaštvo, vsi uradi, so bili zastopani. Na ulicah jo stalo do 150.000 ljudi.
Dvorni vlak je pretekli četrtek zjutraj peljal umrle pokojne preko Nabrežine, Št. Petra, Ljubljane in Zidanega mostu naprej po južni železnici na Dunaj.
Po vsej slovenski progi je bilo ob progi nešteto ljudstva in društev, ki so kazala umrlima poslednjo čast. Ljudje so molili za njuni duši, prižigali sveče in motali cvetlice na dvorni voz. Najlepši sprejem pa jo pripravila pokojnima mesto Ljubljana. Vlak je pridrclral na kolodvor ob po 2. uri popoldne,
Na ljubljanskem južnem kolodvoru so se na peronu zbrali načelniki uradov z uradniki, na čelu jim deželni predsednik ekscelcnca baron Schwarz, duhovščina v cerkvenem ornatu na čelu ji pi'evz. gospod knezoškof dr. A. B, Jeglič, deželni odbor, častniki tukajšnje garnizije, ljubljanski občinski za-stop, mnogoštevilne deputacije, mnogo črno oblečenih dam itd. Ko je dvorni vlak privozii po s cvetjem posutem tiru, se je vse odkrilo. Bil je pretresljiv prizor, pri katerem so jokali celo možje ki že desetletja niso imeli solze v očeh. Ljubljanski knezoškof se je podal k zaprtemu vozu, v katerem sta sredi gorečih sveč ležali krsti prestolonaslednika in njegove soproge ter ju blagoslovil. Bogoslovci so zapeli »Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjo.«. V posebni voz za vence so položili vence: deželni zastop venec s trakovi v deželnih barvah, občinski zastop dva venca z belozelenimi trakovi, Slovenska krščansko - socialna zveza pa velik krasen venec s cesarskimi in slovenskimi trakovi črno ovitimi ter z napisom: »Zvesta slovenska katoliška organizacija — žrtvama avstrijske in katoliške ideje.« Ko je prestolonaslednikov višji dvorjan zapazil veliki venec naše organizacije, pravo umteniško vrtnarsko delo, je pristopil k deputaciji in vprašal, kdo je poslal ta venec. Ko se mu je odgovorilo, da slovenske katoliške organizacije, stisnil je roko nosaču venca in pričel ganotja ihte ti.
Vlak je nato oddrdral proti Dunaju, kamor je dospel ob 10. uri zvečer.
Pogrebne slavnosti so se vršile na Dunaju v petek cel dan. Krsti sta bili razstavljeni v lepo prirejeni dvorni kapeli, kamor so jih hodile cele množice Dunajčanov kropit.
V petek popoldne je bilo slovesno blagoslovljenje z libero, katerega se je udeležil ves cesarski dvor s cesarjem na čelu.
Pretresljivi prizori otrok ob mrtvih starših.
Najbolj ganljiv prizor je bil obisk 131etne Zofije, 121etnega Maksa in lOlet-nega Ernesta ob rakvi mrtvih staršev. Pripeljali so jih v dvorno kapelo pretekli petek ob 8. uri zvečer, da se zadnjič poslove od njih. Otroci so se drža?' objeti, bledi in objokani. Ko so jih prk
vedli v dvorno kapelo, je najstarejša hčerka Zofija ostala med vrat mi in krčevito zajokala, dečka sta šla k odru in strmela v starše. Ko sta opazila sestro pri vratih, je starejši knez Maks šel k njej, jo objel okrog vratu in rekel: »Pojdi, da jih vidiš!« Zofija je nato stopila naprej, se vrgla v naročje grofice Ifotek in zaklical: »Maminka, edina, najslajša maminka!« Nato so otroci začeli poljubljati mrtve stariše. Po preteku 25 minut je grofica Hotek otroke pozvala, da odidejo. Še enkrat so se zapuščeni ubožci poslovili od očeta in matere in odšli proti vratom. Od tu je Zofija še enkrat pohitela nazaj, so vrgla na materino telo in krčevito jokala.
V grobu.
V petek zvečer ob 10. uri je odpeljal dvorni vlak pokojna zopet naprej po železnici ob Donavi do grada Art-stetten, kjer si jo napravil v grajski kapeli pokojni prestolonaslednik svoj grob. Pokop je bil končan okoli polu-dne.
Tako se je končala ta pretresljiva žaloigra, ki jo prišla nenadoma in nepričakovana kakor blisk z neba in napolnila celo Avstrijo z neizmerno žalostjo. Tako na svetu vse premine in gre vse mimo nas, tako se vrača vse nazaj v zemljo in pepel! Ta prežalostni dogodek nam kaže, kako je vso minljivo in podvrženo kraljestvu smrti; kraljeva krona, čast in slava, princi, nadvojvode, kakor pri prost človek. Družinska sreča, družinsko veselje, nikomur ne prizanese smrtna kosa.
Na grobu teh plemenitih ljudi se učimo prav katoliško živeti! Vse drugo od nas ho umrlo, samo dobra dela ostanejo in upanje onstran groba!
Jaz sem vstajenje in življenje« pravi Oospod, »kdor vame veruje, bo živel, četudi umrje. Kdor živi in vame veiuje, no bo umrl vekomaj.«
Sedajni prestolonaslednik.
Novi avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef je bil rojen leta 1887, in je mladi princ, v katerega stavi Avstrija svoje nove upe, sedaj v 27. letu starosti. Njegov oče nadvojvoda Oton, brat pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je bil zelo priljubljen človek svojega časa. Zlasti na Dunaju je bil znan med ljudstvom. Ako je vodil skozi glavni drevored Pratra svoj štirivprežni voz, ali če je jahal na iskrem konju, ga je vse pozdravljalo. Nadvojvoda Karel Franc Jožef še ni bil tri leta star, ko so se stavili nanj že vsakovrstni upi in so v njom videli bodočega cesarja.
Leta 1898 je namreč umrl avstrijski prestolonaslednik Rudolf, in od tega trenutka je bilo vprašanje prestolonasledstva na dnevnem redu. 4i
Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil takrat še neoženjen, in ker svet takrat še ni poznal princa, ki se jo zgolj bavil z raznimi študiji, je sodil, da se bo odpovedal prestolonasledstvu na korist svojega malega nečaka Karola Franca Jožefa. Ko je nadvojvoda Franc Ferdinand pozneje obolel in je Šel iskat zdravja izven Avstrije ter je pri tej priliki celo svoja vojaška mesta opustil, je bil svet prepričan, da sc bodo dogodki leta 1848. ponovili in da bo sivemu vladarju Francu Jožefu sledil na prestolu mladoletni nečak Karel Franc Jožef.
To so bile seveda vesti, ko je nadvojvoda Oton zastopal mesto obolelega nad-
za sovražnika Nemccv in Madjarov. To da povzročiti spor med bratoma nudvoj, vodoma Otonom in Franc Fcrdinandoir so ni posrečilo. To je gotovo lepa pot za iz življenja nadvojvode Otona. Vseka, kor je bil nadvojvoda Karel Franc J0. žef določen za bodočega prestolonaslej. nika, ko se je nadvojvoda Franc Ferdj. nand poročil z grofico Zofijo Chotek, Življenje mladega nadvojvode jj seveda vzbujalo vsled tega v vseh krogih zanimanje. Že kot otrok se je moral učiti raznih jezikov avstrijskih naro-dov in ko jc bil star komaj 10 let, je znal dobro ogrsko. Nekoč ga jo p0. zval cesar na dvor, da bi se prepričal,
Sedanji prestolonaslednik s svojo soprogo.
vojvode Franca Ferdinanda pri raznih slavnostnih prilikah cesarja. Bolezen prestolonaslednika Frana Ferdinanda so razni ljudje razvpili za neozdravljivo, govorili so celo, da mu sedanji cesar ni naklonjen. Napram tem vestem je nadvojvoda odkrito nastopil in izjavil, da pride v poštev kot prestolonaslednik edino nadvojvoda Franc Ferdinand.
Proti prestolonasledniku Francu Ferdinandu so gotovi ljudje vprizorili celo časnikarsko gonjo in ga razvpili
kako napreduje v raznih učnih predmetih. Mladi princ je prišel k cesarju oblečen v mornariško obleko. Kljub precejšnjemu pogumu pa je vseeno prišel spočetka nekoliko s tira, kajti cesar ga je nagovoril v ogrskem jeziku, na kar ni bil pripravljen. Toda kmalu se jc opogumil in na cesarjeva vprašanja je v precej pravilni mažarščini odgovarjali vsled česar ga je cesar pohvalil in pO' zval, naj se le pridno uči jezikov.
Nadvojvoda Karel Franc Jožef j® večji del svoje mladosti preživel ob
rani svoje matere, nadvojvodinje Maje ^ožese, ki je prišla na Dunaj 17 let ara s saškega dvora. Njena vzgoja je la globoko verna, in znano je, da se je jjen brat Maks odpovedal posvetnim stem in jiostal duhovnik. Posvetila se 'je mlada nadvojvodinja izključno vzgoji svojih dveh majhnih sinov, nadvojvodov Karola in Maksa. Poleg tega se je bavila najrajše s slikarstvom. Toda ito tiho in mirno življenje se je kmalu nčalo. Po smrti cesarice Elizabete in se je poročila soproga pokojnega pre-olonaslednika Rudolfa, Štefanija, z ofom Lonyayem, je postala prva da-a na dvoru in udeleževati se je morala Sot taka tudi vseh dvornih slavnostij, i katerih je nastopala ob strani cesarja. Vzgoja, ki jo je nudila Marija Jožefa svojima sinovoma Karelu in Maksu, je bila zelo skrbna; pred vsem pa je skušala vcepiti v mlada srca verski 'duh, ki je prevejal tudi njo. Za nadvoj-"vodinjo Marijo Jožefo in nadvojvodo rola Franca Jožefa je prišel jeseni le-1905. dan ločitve. Nadvojvoda Karel bil umeščen kot konjeniški poročnik 7. dragonskemu polku na Češko in je moral oditi. To so bili za ljubečo mater težki trenutki. Sin ji je moral obljubiti ob slovesu, da jo bo pogosto obiskal, kolikor mu bo dopuščala vojaška služba. Mladi nadvojvoda se je moral poleg vojaških spretnosti učiti tudi drugih znanosti, kajti bil je določen za cesarja.
Prof. Braf, ki je postal pozneje poljedelski minister in ki je svak velikega češkega politika Ladislava Riegerja, ga je poučeval v narodnem gospodarstvu, denarni znanosti in trgovinski politiki, profesor Ot v državnem in cerkvenem aravu, profesor Albrih in profesor ■Pfaf pa sta ga uvajala v juridične znanosti. Vsi učitelji so dali mlademu nadvojvodi izpričevalo, da je nadarjen in .priden učenec. Svojo obljubo, da se bo ,vračal k materi, kadar mu bo služba do-.puščala, jc točno izpolnjeval. Že o Božiču se je vrnil domov in ne le mati, .temveč tudi Dunajčani so čutili v sebi ponos, da se je vrnil zali častnik v njihovo sredo.
Za veseljem pa je prišla kmalu tudi žalost. Lepi novoletni dan leta 1906. je zvabil tudi njega na drsališče. Eden izmed šolskih otročajev, ki 80 se podili po drsališču, se mu je zakadil pod noge, vsled česar je nadvojvoda padel. Nekateri v bližini nahajajoči se gospodje so mu hoteli pomagati na noje, toda nadvojvoda je omenil smehljaje; »Saj se ni nič zgodilo!« A kmalu je spoznal, da je stvar resnejša. Zlomil 3i je namreč nogo. Kljub bolečinam pa je bila prva njegova misel pri materi, ferečno je prosil policijskega komisarja, i je šel k telefonu, naj ja njegovi ma-ri ničesar ne sporoči, da bi se ne pre-rašila. Ko so došli zdravniki konštati-II, da si je zlomil nogo, ga je mučila le na misel, kako bi povedal o nesreči oji materi. Prepeljali so ga domov z tomobilom. Mati se je seveda zelo restrašila, bolnik pa ji je poljubil roko rekel smehljaje: »Ne boj se, mama,
saj se mi ni nič zgodilo!« Zdravnik dr. Karaš, ki ga je tudi zdravil, jc pozneje izjavil, da jc v svoji praksi imel malo bolnikov, ki bi s tolikim mirom in šegavostjo prenašali svoje bolečine, kakor jih je nadvojvoda Karel Franc Jožef. Komaj je ozdravel, je takoj odpotoval k svojemu polku na Češko in nastopil službo.
Nadvojvoda Karol Franc Jožef je sploh popoln vojak in napram svojemu sivemu stricu, vladajočemu cesarju, kaže isto sveto spoštovanje, kakor zadnji v državi.
Kmalu pa se je čulo, da pogosti obiski mladega nadvojvoda na Dunaju niso veljali le skrbni materi, temveč tudi princezinji Žiti Parmski, za katero se je vnelo njegovo srce in ki je danes kot nadvojvodinja Žita njegova srečna soproga. Princezinja Žita Parmska je bila širši javnosti malo znana do trenutka, ko so se čule vesti, da jo snubi mladi nadvojvoda. Na gradu vojvode Parmskega v bližini Dunaja je vladalo veselo in lepo rodbinsko življenje. Otrok je bilo veliko in v veselem in srečnem rodbinskem življenju so vzrastli otroci vojvode Roberta v neposrednji bližini večnih lepot in čudežev narave. Javnost se je veliko pečala z vprašanjem, kdo bo soproga mladega prestolonaslednika in bodoča avstrijska cesarica. Pojavljala so se ob raznih prilikah razna domnevanja in vest o njegovi zaroki s princezinjo Parmsko je mnoge presenetila.
Kmalu pa sc jo vsa pozornost obrnila na mlado princezinjo Žito: kdo jc pravzaprav ta princezinja Parmska in kdo je skoval to zaroko. Kmalu se jc zvedelo, da ta zaroka nima političnega ozadja in da se je izvršila le vsled obojestranske ljubezni obeh zaročencev. Zaroka se je praznovala v malem rodbinskem krogu. Kmalu se jc tudi praznovala poroka in cesar je pri svatovščini napil mlademu paru s sledečimi besedami: »Nadvojvoda Karel si jc izbral princezinjo Žito za družico svojega življenja. Čestitam mu k tej izvolitvi njegovega srca in pozdravljam nadvojvo-dinjo Žito z iskrenim veseljem kot članico svoje hiše.« — Naj bi ju valoval Bog na poti življenja pred žalostno usodo pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge, v blagor avstrijskim narodom!
Dom in svet.
Romarski vlak na sv. Višarje in Brezje. Dne 8. avgusta se bo napravilo skupno romanje iz Kamnika in okolice na sv. Višarje in nazaj grede na Brezje. Vlak odide iz Kamnika v soboto 8. avgusta. Odhod iz Kamnika ob 9. uri 25 minut, dopoldne, iz Jarš ob 9. uri 43 minut, iz Domžal ob 9. uri 52 minut, iz Trzina ob 9. uri 59 minut, iz Ljubljane državni kolodvor (v Šiški) ob 10. uri 52 minut, iz Medvod ob 11. uri 16
minut, prihod v Žabnico ob 2. uri 35 minut popoldne. — Dne 9. avgusta odhod iz Žabnrc ob 12. uri 45 minut popoldne, prihod v Otoče ob 2. uri 38 minut popoldne, odhod iz Otoč ob 6. uri 54 minut zvečer, iz Medvod ob 7. uri 41 minut, iz Ljubljane ob 8. uri 10 minut, iz Trzina ob 8. uri 44 minut, iz Domžal ob 8. uri 51 minut, iz Jarš ob 9. uri, prihod v Kamnik ob 9. uri 19 minut zvečer. Ker pride nazaj grede vlak na Otoče ob pol 3. uri in gre iz Otoč ob 7. uri, bodo romarji imeli na Brezjah časa tri ure. Kdor je slab v nogah, naj se tega romanja ne veleleži, ker je pot na Višarje precej vtrudljiva. Ker je mogoče, da bo ta dan deževno in bodo romarji prišli vroči na sv. Višarje, naj vsak vzame seboj ogrinjalo. Vstopi in izstopi se v Kamniku, Jaršah, Domžalah, Trzinu, Ljubljani na državnem ko lodvoru (Šiška) in v Medvodah. Kdor želi skupno kosilo, naj to poprej naznani. Vožna cona tje in nazaj III. razred 6 K 6 vin., II. razred 8 K 86 vin. — Kdor se hoče tega romanja vdeležiti, naj se oglasi in denar pošlje vsaj do 25. julija, tudi lahko po pošti, recepis velja za izkaznico. — P. Ananija Vrač-ko, gvardijan, Kamnik, Kranjsko.
Če bo Tabor »Svete vojske« na Brezjah 19. julija? Vodstvo »Svete vojske« se je posvetovalo, če kaže po strašnem dogodku v Sarajevem imeti napovedani Tabor na dan 19. julija, kakor je bilo prvotno določeno. Splošna misel je, ker ima cela prireditev povsem praktičen in resen značaj, da to ne bo motilo obče žalosti, v katero je zdaj vse vtopljeno. Zato se Tabor vrši, kakor je bilo napovedano, v nedeljo, 19. in v ponedeljek, 20. julija. — Porabila pa se bo tudi ta prilika, da damo izraza brezmejni žalosti, ki nas je zadela, ter ljubezni in spoštovanju do blage pokojne prestolonasledniške dvojice. Slovensko ljudstvo, zbrano pri resnem delu za blagor domovine v svojem narodnem svetišču, bo molilo za večni mir blagopokojnikov, na tak način nam ugrabljenih, ter za blagor in srečo tako strašno udarjene domovine. — Vsi prijatelji ljudstva so vljudno napro-šeni, ljudstvo opozoriti in gorko povabiti, da številno prihiti na velepomembni Tabor.
Važno za kovače. Na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se je pričel dne 1. julija polletni tečaj za kovače, ki so bili najmanj že dve leti kovaški pomočniki. Učenci, ki skušnjo koncem tečaja dobro prestanejo, dobijo patent podkovskega mojstra. Ker en učenec radi bolezni v tečaj ni vstopil, se na njegovo mesto sprejme takoj drugega, ki dobi tudi 100 kron podpore. Zglasiti sc je takoj pismeno pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.
Velika gasilska slavnost na Bledu. V nedeljo dne 28. junija je bila na Bledu velika gasilska slavnost. Na Mli-nem sc je blagoslovil Gasilski dom in nova parna brizgalna. Na Bloškem otoku j c bila sv. maša in po sv. maši občni zbor deželne gasilske zveze. Slavnostni govor jc imel deželni odbornik dr. Pegan. Deželna zveza gasilcev šteje 106
5i
j ruš te v. Od teh je bilo zastopanih 95 drušlev s 621 gasilci.
Gledališka predstava v Preddvoru
nad Kranjem se vrši v nedeljo dne 12. julija v prid šolski mladini. Fantje bodo igral' igri »Dva glušca«, burka v enem dejanju, ter »Krojač in čevljar«, spevoigra v enem dejanju. V igrah »Star vojak in njegova rejenka« ter »Prve črešnje« bo nastopila tudi šolska mladina. Na sporedu je tudi več lepih pesmi.
F. Hristov v Rimu. Iz »Slovenca« in »Bogoljuba« Slovencem dobro znani P. Hristov se s svojim škofom M. Pet kovom (Odrin) že od 26. junija daljo mudi v Rimu, kjer bo uredil mnogo zelo važnih cerkvenih zadev. V Rimu sc zelo zanimajo za njegovo delovanje. Sprejet jc bil žc od več kardinalov v avdijenci. Sprejet bo tudi od sv. očeta. Okoli 20. julija bo odpotoval iz Rima ter se med potjo ustavil v Ljubljani. Čas njegovega prihoda bomo natančneje naznanili v »Slovencu«, da bomo mogli dostojno sprejeti imenitnega gosta.
Mednarodni jezik Ido. Mnogo za-nimajočih se me je v zadnji dobi vprašalo, kaj da je z Idom. Ker tolikim ni mogoče osebno odgvoriti, poročam tem potom, ila Ido mod svetom lepo in brez hrupne reklame napreduje. Na Dunaju n. pr. sc ravno zdaj vršijo trije tečaji za Ido, dalje se pripravlja zveza avstrijskih idistov ali idancev. Dno 6. do 9. septembra t. 1. se pa vrši v Luksem-burgu svetovni kongres idistov in prijateljev mednarodnega jezika sploh. — J. Kovačič.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko ccrkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/* °/o brez kakega odbitka.
Me ure od Mutrai U i. popoldne.
Glej inserat!
m Listek
Kako se je gospod Matej ženil.
(Dalje.) V.
Komaj je gospod Matej stopil iz nebes, pa ti sreča nekega znanca, ki je umrl fil
pied šestimi dnevi in o katerem jc mislil, da je notri, ker so ga vsi imeli za svetnika.
Znanec jc prihajal zelo vesel.
»Vi tukaj,« vzklikne gospod Matej osupel. »Odkod pa pridete?«
»Iz vic.«
»In kako so Vas pa pustili ven?«
»Ker sem že prestal in imam tukaj odpustnico,« je odgovoril znanec ter pokazal na pločevinasto puščico, ki jo je imel privezano s trakom okoli vratu.
»Malo časa ste bili tam.«
»Malo časa pravite?«
»Šest dni k večjemu.«
»Šest tisoč let najmanj!«
Gospoda Mateja je obšla groza. »Če se je zdelo temu šest dni kakor šest tisoč let, kakšno počasno smodenje bo potem tam I
In je šel svojo pot naprej.
Komaj je stopil nekaj korakov, pa se znajde na nekem kraju, ki je bil res prav nenavaden: bila je ravnina obdana od drevja in cvetja in namakali so jo kristalno čisti potočki. Toda vse je bilo tukaj nedoločno in nejasno, luč in voda, drevje in cvetje.
Svetloba je bila žalostna, cvetje brez duha in barve, drevje ni dajalo ne sence ne sadja, solnce ni grelo, in studenci, čeprav so bili hladni in bistri, pa vendar niso ne žeje pogasili niti podob v svojih valovih odsevali.
Tukaj je bilo čutiti neko prijetnost podobno kakor v sanjah; obenem pa neko neprijetnost, podobno kakor če koga mora tlači.
Velika množina otrok je tavala po tej ravnini, ne žalostnih ne veselih.
Gospod Matej je tega in onega pobožal, in ako niso božanja branili, pa ravnotako niso dali znamenja od sebe, da sc jim dobro zdi.
Gospod Matej jim je dal krajcarjev za preste, in vzeli so jih brez zanimanja.
Gospod Matej jim je zatočil pomaranč, in pobrali so jih ravnotako brez zanimanja.
Nazadnje se je gospod Matej domislil zadnjega pomočka proti otročji brezbrižnosti in jim jc začel praviti o cirkusu in o vojakih, in otroci so ga poslušali, kakor da jim ni nič mar.
Edino, kar jih je menda še nekoliko užalostilo, je bil sijaj, ki se je bliščal od one strani, kjer so bila nebesa.
»Čudne stvarce!« je vzkliknil gospod Matej. »Ne v duši ne na telesu ne čutijo ne gorkote ne mraza, Tako so kakor otroci, ki so umrli brez krsta!«
Naš popotnik je ubral svojo pot naprej in je obrnil oči na pokrajino, ki jo je imel pred sabo.
Dve različni poti sta peljali iz te ravnine in se držali po dnu dveh različnih dolin.
Obe dolini sta bili lepi; posebno pa na levi je bila kakor posveten paradiž,
»Katera pot od teh dveh,« je rekel gospod Matej, »bo v vice? Gotovo tista, ki je bolj cvetoča, ker na tem potu mora cvesti cvet upanja, ki je kralj vseh cvetov in ki na peklenski poti ne more rasti. Torej hajdi po levi poti, ki je bolj cvetna.«
Kakor rečeno tako storjeno.
Ta pot je bila preprijetna; noge so s čudovito lahkoto čez njo drsele.
Cvetja čudovite lepote in sadja r.aj. prijetnejšega okusa je bilo na vseh krajih obilo.
Mila godba jc radostila ušesa.
Ženske polne lepote in milobe so se smejale in vabile popotnika ter se spre-hajale po tistih vrtovih ali pa mehko po. čivale po mehkih preprogah iz cvetja.
V senci rožnatih ulic so mikale usta ! in oko mize polne najslajših jedil.
Vse slasti, kar si jih je izmislil hudič in v njegovem imenu človek, in posebno ženska, za slavo in za pogubljenje človeškega rodu, vse so se tukaj nahajale.
»O gospod!« je vzkliknil gospod Matej. »Kako nerazumljiva so tvoja dela pred majčkenim umom človeškim! Kdor nima te vere v tvojo modrost kakor jo imam jaz, in ni videl tako kakor jaz peščene in neprijetne poti v nebesa, in te lahke in čarobne poti v vice, kako bo mogel verjeti, da sta obedve delo tvoje najvišje modrosti?«
Od tolike lepote, tolikere prijetnosti ! in tolikere čarobe se je začelo gospodu Mateju že gabiti in presedati in ga je vsega utrudilo, ko naenkrat vidi pred sabo mesto drevja osat, mesto košatega drevja posti-1 šeno, mesto cvetnih preprog ostro skalov-. je, mesto rožnatih ulic strašne brloge, mesto ubrane godbe tuljenje zverin in sikanje kač.
»Kaj pa to pomeni?« je vzkliknil gospod Matej prestrašen, posebno še, ker se je naenkrat znašel pred mračnim poslopjem s še bolj mračnimi vrati, iz katerih se je valil dim črn kakor smola in kužen . smrad.
Iz tega poslopja se jc razlegal peklenski trušč od jokanja, tuljenja, preklinjanja, žuganja, od udarcev, razstreljenih min, ki-pečih kotlov, od hreščanja kosti, škripanja z zobmi, in širil se je neznosen smrad po smodenju.
»To so vice,« si je mislil gospod Matej.
In napotil se je proti vratom te nesrečne hiše.
Ko je prišel do vrat, je omahnil par korakov nazaj, ker ni čutil moči, da bi stopil čez prag.
»Kaj storiti?« se je vprašal. »Če ne grem notri zlepa, je prav lahko mogoče, da me kakšen črv, kakoršni tukaj hodijo, požene in z grda noter spravi, in še kazen mi bo za par dni povečana. Potem pa če že ljudem nisem nikdar umanjkal dane besede, pa da bi jo umanjkal Bogu? Nič, ni, kar korajžo, pa naj se zgodi, kar jc j božja volja.«
Reče in se obrne k vratom in zamiži in . ,. ena dve tri sc vrže v tisti peklenski brlog.
Trije strašni vgrizi, ki jih je obenem : začutil v mečah, in silen sunek z rogom, ' ki ga je začutil na obrazu, so mu ... in ušel mu je prvi »presneto«, odkar je bil živ.
Odprl je oči, da vidi, kdo ga je tako sprejel in je videl, da ga je ugriznil pes s tremi glavami, ki je čepe! zraven praga in sunil velik mož, ki je kazal na rokah in nogah kremplje, na glavi pa roge poldrug čevelj dolge,
»Vi se pa bodite z Vašimi kozaniii
tega psa pa privežite,« je rekel gospod Matej rogatemu.
»Z mano se drugače govori, če ne Vas kar zmečkam! Ali veste, s kom govorite?«
»Z vragom, Bog mi odpusti! Kako ste surovi, človek. Toliko da mi niste očesa iztaknili.«
Komaj je gospod Matej to izgovoril, se s strahovitim krohotanjem vržejo nanj stotine rabljev s kleščami, žagami, razbeljenimi železi, s ponvami z razbeljeno smolo in raztopljenim svincem.
Rogati je udaril z rogmi ob steno, da je strašno zagrmelo in po vsej tisti grozni hiši odmevalo, in vsi rablji, ki so hoteli na gospoda Mateja, so odskočili in se od jeze penili.
»Nihče se ne dotakne tega lumpa, dokler jaz ne dovolim!« je zavpil rogati.
»Gospod ravnatelj, vse Vas bomo ubogali,« so rablji ponižno odgovorili.
In vsi so se vrnili na svoja mesta in k svojemu delu, ki so ga prej imeli.
Kljub bolečini, ki jo je čutil od roga, se je gospod Matej ravnatelju vseeno lepo zahvalil, da ga je rešil teh strašnih ljudi.
»Se nimate za kaj,« mu odgovori ravnatelj. »Opazil sem na Vas nekaj čudnega, kar nima nihče izmed tistih, ki sem pridejo, in jaz se ne maram podajati v nevarnost, da se zaletim v tisti greh, kakor ga pokori f.a-le sodnik, ki ga vidite tam na odru.«
Gospod Matej se je ozrl proti kraju, kamor je pokazal ravnatelj, in zagledal je človeka v sodniškem talarju, ki ga je rabelj davil, da mu je goltanec hreščal, in mu odtrgal kos jezika. To operacijo je rabelj neprenehoma ponavljal, kajti davljenec je bil takoj spet zdravf samo da mu je rabelj malo krvi puščal s pomočjo kačjega klop-čiča, ki mu ga je pritiskal na tilnik.
Gospod Matej se je z grozo obrnil od tega prizora in vprašal:
»Kakšen zločin je ta nesrečnež storil, da ga tako kaznujejo?«
»Eno uro prehitro je dal umoriti na smrt obsojenega, za katerega je prišlo po-iniloščenje pol ure potem, ko je bil umorjen. In ker je prikrajšal eno uro življenja, trpi vso večnost bolečin.«
»Strašna je ta kazen, pa tudi pravična, zakaj sodnik mora raje grešiti z milostjo kakor s strogostjo.«
»Človek, bodite tako prijazni in nehajte širiti take prevratne nauke, ki so pripravili naš zavod že ob prav čedne kupčijce. Samo včeraj na primer se nam je zmuznil drug sodnik, ki smo ga imeli že za gotovega, in zakaj mislite neki? No, izmuznil nam je, ker je za eno uro zadržal nekega obsojenca, za katerega je potem prišlo pomiloščenje, ravno preden bi bil rabelj zamahnil.«
Strašno vpitje moškega in ženske, ki sta drug drugega preklinjala, je udarilo gospodu Mateju na ušesa, in videl je žensko in moškega tesno skupaj zvezana z ognjeno verigo, ki se je kakor kača zvijala okrog obeh teles, ki sta se objemali v mukah in trpljenju.
»Ta dva,« pravi ravnatelj, »sta bila dva -zaljubljenca.«
»In kaj? Ali je ljubezen greh?«
»Vam bom povedal. Ta mož, ki ga vidite, je bil poročen, in ona, ki je ž njim, se vendar ni bala ž njim spečati. Ko je ;
umrl, se je podstopil govoriti, da je bila njegova žena tako pa tako in da ni pustil, da bi ji kdaj česa manjkalo. Toda Bog mu je dejal, naj to drugim pripoveduje in ga nam je izročil za sem in pozneje je isto naredil z njegovo prijateljico.«
»Oh, kakšna grozna družba!«
»Tudi Vi dobite tukaj eno zalo dekletce, da si bosta v trpljenju družbo delala.«
»Jaz!___Katero?«
»Na! Katero neki? Rezko!«
»Rezka je tako sveta in tako čista.«
»Človek, jaz ne pravim, da zdaj ni, ampak boste videli, ko bo videla to znamenje, ki ste ga Vi pustili, bo nazadnje le rekla: Naj me pa vrag vzame, magari s kočijo!«
»Jo pa res slabo poznate.'-(Dalje.)
	p
Jj Gorenjske novice	ro"
	
g Begunje pri Lescah. Na praznik sv. Petra in Pavla je priredil č. g. poslanec župnik Piber pri nas političen shod. Begunjci hodijo radi v cerkev in v gostilno, na shode pa ne. Vendar je bil ta shod izvanredno dobro obiskan. Najprej je domači č. g. župnik omenil napad in umor našega ljubljenega prestolonaslednika in njegove soproge v Sarajevu. Potem pa je razlagal g. poslanec Piber v svojem skoraj dve uri trajajočem govoru postave zadnjih let, posebno one, ki so kmetu in malemu posestniku ter rokodelcu in obrtniku v korist. Pojasnil je postavo o pašnikih, o ograjah, cestno postavo itd. Zelo obširno se je pečal na podlagi številk s finančnim stanjem na Kranjskem ter dokazal, da se je pri novih davkih vedno oziralo na kmeta ter ga varovalo, pritegnilo pa k večjem bremenom mesta in veliko industrijo po principu: »Če ima kmet denar, se vsem dobro godi!« Zborovalci so spoznali, da njihovi poslanci res delujejo v njihovo korist, zato pa tudi ni bilo na shodu nobenega ugovora, čeravno se je shoda udeležilo tudi nekaj Begunj cev in drugih nasprotnega mišljenja. Zahvalil se je g. poslancu domači g. župnik ter ga povabil, naj nas še večkrat obišče.
g Gorje. Občina gorjanska in ravno tako Bralno društvo sta v posebnih iz-venrednih sejah izrekli svoje ogorčenje in žalost zaradi zverinskega umora nam Slovanom tako naklonjenega prestolonaslednika Frana Ferdinanda in njegove preblage gospe vojvodinje Zofije. V ponedeljek je bila cerkev, ko se je opravila sv. daritev za preblaga rajnika, natlačeno polna, ter so verniki v velikem številu za preblaga rajnika prejeli sv. obhajilo. — Dr. Gruden, znani zgodovinar, je predaval minuli mesec na povabilo bralnega društva o petstoletnici ustoličenja zadnjega slovenskega vojvode na Koroškem. Obrazlo-
žil je najprej obred vstoličenja ter kazal na moč in vpliv kmečkega stanu v takratni dobi. Naj bi se tudi današnji kmet zavedal svojih tradicij ter živel na svoji domači grudi srečen in nepremagljiv v zvestobi do Boga in cesarja. V imenu navzočih se Je prodavatelju zahvalil domači g. župnik in poslanec J. Piber ter ga prosil, naj bi prihitel še večkrat med Gorjance ter jim s poučnimi predavanji vnel zanimanje za zgodovino svojih pradedov, kar je' g. dr. Gruden drage volje obljubil. — Vodovod je začel delovati minuli četrtek. Delo pod vodstvom deželnega inženirja Heyneja je v tehničnem oziru brezhibno. Že prvi curek vode je bil čist. Voda je mrzla in pitna. Gorjanci, ki smo prvi deležni to deželno dobrote, se veselimo vodovoda in smo hvaležni vsem, ki so k tej zgradbi pripomogli. Dosedaj je napeljanih cevi do 20 kin. Zelo lični bodo tudi reservoarji v Spodnjih Gorjah, v Mevkšu, na Dolgem brdu in Poljšici. — Babica Rozalija Poljak je prejela od c. kr. deželne vlade kolajno za 40 letno zvesto službovanje. — Letina vsled vednega deževja ne bo posebno ugodna. Zlasti bo veliko manj sadja, ker je dež večino cvetja uničil.
g Iz kamniškega okraja. Kamniška glavarstvo je izdalo zdaj poizvedbe na vse mlekarne, da morajo sporočiti davčni administraciji od vsakega člana mlekarne, koliko je oddal mleka v 1. 1913. in koliko je zanje dobil. Ali se to nc pravi naravnost izpodkopavati zaupanje v mlekarne? Gospodje boste potom ceneje kupovali, kajne, če ne bo mlekaren? Kaj pa, če kmet mleko ali izdelke naravnost z doma prodaja, ali boste potem tudi hodili gledat po lat-vicali in pinjah?
g šmartin pri Kranju. O žalosti polnem umoru prestolonaslednika in njega soproge smo izvedeli takoj v nedeljo proti večeru. Globoka žalost in potrtost nas je vse objela Željno smo pričakovali časopisja in podrobnosti o umoru. Takoj v sredo 1. t. m. je bila tu za pogojni žrtvi sloves, črna sv. maša zadušnica, katere se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom, občinski odbor z županom in mnogo vernikov. — V znak žalosti in ogorčenja nad umorom se veselica tukajšne »skupine .T. S. Z.« in »izobraževalnega društva«, ki je bila določena za nedeljo 12. t. m. odloži na poznejši čas. — Pretekli petek so tu se nahajajoči topničarji praznovali obletnico junaštva »baterije mrtvih«, ki je padla pri Kraljevem Gradcu in iz katere je izšel sedanji polk. V proslavo tega dne so topničarji na našem »Gašteju« oddali nekaj strelov iz topov.
g V Tacnu pod Šmarno goro je dne 30. junija t. 1. umrl posestnik Janez Jerala, zvest somišljenik S. L. S. Bil je občinski svetovalec, cerkveni ključar, odbornik Hranilnice in posojilnice v Šmartnem, in član ter velik dobrotnik Gasilnega društva v Tacnu. Pogreba se je udeležil poleg mnogoštevilnega ljudstva ves občinski odbor z gospodom
7«
županom na čelu. Zastopstvo hranilnice z vencem, Slov. kat. izobr. društvo z znaki in vencem- Korpora'ivno je udeležilo Oasilrio dručtvo Tacen. Illagi pokojnik -e je kot načelnik veliko trudil, in mnogo žrtvoval, da se je zgradil varilni dom v Tacnu. H. I P.!
f Tržiške novice. Občin-ki odbor je imel 2. rri. žalno -ejo, pri kateri se 11■ .spominjal t', župan Ahačič strašnega zločina v Sarajevu. Odborniki so prišli k v <7/1 i (i oblekah. Poslala se je sJ<-»Ječa brzojavka g. dežel, predsedniku baronu S"hwarzu v Ljubljano: J'odpj-ano županstvo prosi, da blago-\oli \'aša ek-.ee|enea predložiti njega Veličanstvu, pre-vitlemu cesarju naše in našega zelo politega ljudstva naj-globokejše sožalje povodom nečloveškega umora našega ljubljenega pre-stoloua-lednika. Ogorčeni obsojamo prok let si va vredni čin ter zagotavljamo našo neomajno vdanost in zvestobo monarhiji iu vladajoči dinastiji. — Tudi katoliška društva so poslala podobno izjavo c. kr. okrajnemu glavarstvu \ Kranj. V stolpu, župnišču, kap-laniji iu množili drtigib hišah po trgu so plapolale do ponedeljka črne za-Hlave.
<1 Ribnica. Pretekli teden se je za-kiju il drugi gospodinjski tečaj, ki jc trajal X tednov. Končal se je s skušnjo gojenk in z razstavo predmetov, ki so jih de klela izvršila pri šivalnem poduku. Oboje je pokazalo, da je uspel) poduka najboljši. Tečaj je obiskovalo t\ deklet, ki so z marljivim učenjem in ločim udeležbo pokazale veliko zanimanje za gospodin jsk' poduk. Ze na gojen-kali prvega tečaja se opazuje, kako izobražuje tak gospodinjski poduk zares za življenje. Neka jnati je omenila: Kar se dekleta v tem tečaju učijo za življenje, je neprecenljive vrednosti za življenje bodočih gospodinj.« Tako ljudstvo samo spoznava uspehe, takih tečajev, kar kaže tudi to, da se ji; za prvim vršil takoj drugi, povprašujejo pa žc po tretjem.
d Dolenja vas. Shod smo imeli preteklo nedeljo pred cerkvijo, na katerem nam je gosp. poslanec fikulj govoril o umoru prestolonaslednika in njegove soproge ter vzrokih ncčuvenegu" zločina. Mnogoštevilni poslušalci so z ogorčenjem obsodili vse protikatoliško in protia vslrijsko delo. I'danost do visoke cesarske hiše se je kazala v solzah in molitvah za visoka, blagopokojnika.
<1 Ribnica. Tudi Kihnica je dostojno proslavila spomin blagopokojnegn prestolonaslednika Krtine Ferdinanda in njegove svetle gospe soproge, filavni Irg je bil ves v žalnih zastavah, ako izvzamemo par prenapetih sokolov. Preteklo nedeljo popoldne pa se je v društveni dvorani zbralo toliko občinstva k shodu. da je bila dvomim premajhna. Nho-8i
| .ju je predsedoval poslanec Lovšin, go-\ o rila pa ^a g. dekan Skubic o vernosti in vzornem družinskem življenju po-, kojne visoke dvojice, g. Hakovec pa o ' pogubnosti velesrbske propagande, i Ljudstvo je jokalo ob spominu na tragično smrt prijateljev Jugoslovanov, ki nam jih je Previdnost prisodila, a ugrabila kleta morilčeva roka. Ob tej priliki srno občudovali ljubezen našega ljudstva do cesarske hiše. Ob koncu je vsa dvorana zapela cesarsko himno, na kar je poslanec Lovšin zaključil patri-otičrii -hod z besedami: »Ako našemu prestolonasledniku ni bilo prisojeno no-; siti cesarsko krono, naj nosi pa nebeško!« Kako so pa liberalci in sokol-ski patriot je slavili prežalni spomin, nihče ne ve.
d Semič. Dne 12. julija bo na Vinjeni vrhu shod mladeničev semiške dekanije. Ob pol 11. uri bo slovesna služba božja, popoldne pa zborovanje pred cerkvijo, v cerkvi litanije in- h koncu igra, ki jo priredi Izobraževalno društvo. Pri sprejemu udeležencev in med odmori bo igrala godba izobraževalnega društva. Marijine družbe se udeleže z zastavami. Pridite pa tudi vsi drugi verni fantje, na tem shodu boste poživili in utrdili svojo versko zavest.
d št. Janž. Za občinske volitve liberalci že delajo. Pa truditi se bodo morali zelo. To so dobro čutili, ko so dobili v roke reklamacijsko listo, ki je bila precej dolga. Sprejeti so morali v volilni imenik tretjega razreda 44 volileev, v drugi razred 5 volileev; izbrisati so pa morali iz imenika 5 volileev svojih pristašev. Volilci, pomislite torej! Pri St. Janških liberalcih veljate za ljudi dvojne vrste. — Pri volitvah za deželni, zbor meseca 'decembra je prejšnji liberalni župan Prijatelj izpustil iz imenika veliko volileev, posestnikov; da, celo občinski svetovalci so bili izpuščeni. Sedanji liberalni župan .ie pa izpustil za občinske volitve samo v tretjem razredu 44 volileev, večinoma vžitkarjev. Oba župana sta liberalna. Pa enemu so všeč reveži, drugemu pa bogatini Kadar pa agitirajo za volitve, Vam pti, volilci, zatrjujejo, da so oni pravi prijatelji ljudstva. Poglejmo, če je to res! Kar je premožnejših posestnikov, pri Prijatelju sploh ne kupujejo blaga, ker ga drugod ceneje dobijo. Kar vas pa je revnejših, vas ne sme prezirati, ker ste mu že toliko skupaj znesli, da se sedaj iz vas norčuje. Odvisen pa on od vas, in ne vi od njega. Prijateljevo rotenje, da je on za vse ljudstvo, torej ne drži. Pomislite, ko je bil Prijatelj župan, hi vam bil res lahko kaj dobrega napravil. Lahko bi imeli svojo trtnico! Ker bi pa bilo to za vas volilce dobro, za n jega pa nc, je rajši na svojo roko drago prodajal trte, katere pa niso bile mnogo vredne. Kako je pa bilo v. gnojili, katera ste naročali pri Prijatelju? Ali se spominjate, po koliko sle jih plačevali takrat pod Prijateljevim županovanjem, in po koliko jih plačujete sedaj, ko jih naro-
ča Živinorejska zadruga«? Liberalci bodo zopet agitirali za volitve, koliko so vam dobrega storili. Vi si pa mislite; Dobrega, a za naš veliko predrag de-| nor! Nadalje! Korist volileev so dobre ceste! Na potu proti Kalu se nahaja za ! posipanje cestna parcela bivšega libe-' ralnega župana Prijatelja. Ena tretji-na občinskih prebivalcev jo rabi za 1 vožnjo in hojo! A je v takem stanju. da v deževju ljudje jokajo in kolnejo, preden gredo po njej.
d škocijan pri Mokronogu. Kislo sc 1 drže Peter in Resnik in poštna stvarca ' ter vnetejši liberalci, ker se ne bodo ! smeli taki možici, kakor jih Durjava lepi na hišo, prekopicevati po Ljubljani. Vlada jim je namreč prepovedala. Durjava torej ne bo mogel v Adamovi obleki skakati po svetu. Skoda da ni Peter minister, Činkole pa cesar. Potem bi sokoli ne imeli križev.
d Trebnje. Orlovska slavnost z javno telovadbo se ne bo vršila 12. m., kakor smo v zadnji številki porodili. Vsled prevelike žalosti po rajnem prestolonasledniku in njegovi soprogi je ; preložena na nedoločen čas. Slavnost bo z istim sporedom, kdaj, bomo naznanili. Naj vsi bratski odseki in pa občinstvo to vpoštevajo.
dlz Velikih Lašč. Peternelova Mil-I ka in njen lajtnant sla toliko časa vi-; tala, da sta le prevrtala steno, ki ju je | ločila. Kar v katoliški cerkvi ni mogoče, kar civilna oblast ni dovolila, to upata takoj doseči pri — luterancih. Odpadla sta namreč oba od katoliške vere in pristopila k krivoverskim protestantom, ker je ljubljanski pastor obljubil, da se bosta po Lutrovi postavi lahko vzela. Žalosten napredek, ki pa tudi kaže, kakšne sadove utegne roditi hiša, v kateri se bero veri in cerkvi sovražni časopisi.
d Zatičina. Dne 3. julija t. 1. se ie pred c. kr. okrožnim sodiščem v Novem mestu vršila glavna razprava proti i Jožetu Ivastelicu, posestnikovemu sinu na Culki pri Št. Vidu, ki je bil vsled obdolžitve od strani Antona Čoža obtožen, da jc Ie-tega ponoči z vejnikom napadel ter na glavi težko poškodoval. Josip Kastclic je sodišču dokazal, da pri napadu ni bii udeležen, ampak da je bil dotičnega večera doma, vsled česar jc sodišče kljub vsem spletkam Josipa Kastelica vsake krivde oprostilo.
d Žužemberk. Ne gre nam iz spomina 20. junij 1914. Bil je to dan šol-| škili otrok. Zjutraj je bila šolska sveta ( maša za dan sv. Alojzija. Med svelo , mašo so prejeli otroci prvo sv. obli; -j jilo. Popoldne ob dveh so pa zopet prišli otroci pod nadzorstvom učiteljstva v cerkev, kjer je bilo sprejetih 161 otrok v novovpeljani Marijin vrtec. Nato so bile litanije Srca Jezusovega. Po lita-nijali so vprizoriJi otroci iz vrtca v prostorih izobraževalnega društva za ta dan kakor nalašč ustvarjeno igro Ljubezen Marijinega otroka, ki jih jo jc naučila gdč. učiteljica Marija Jugovic. Prišli so zraven tudi starši in sorodniki
otrok in bili prav zadovoljni. — V nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom jc pa priredilo slovensko katoliško izobraževalno društvo veliko slavnost, posvečeno spominu 500 letnice zadnjega vsto-liČcnja koroških vojvod v slovenskem jeziku. Slavnost je privabila poleg domačinov veliko tujih gostov. Je bil pa tudi spored obširen in skrbno sestavljen in vreden, da so sc ga udeležili. — Letina zopet slabo obeta. Že v marcu se je vsula po nekaterih krajih toča, da so bile njive pobeljene, kakor bi jih bil sneg zapadel. Ozimno žito so nekateri pokosili. Drugi bodo komaj dobili seme nazaj. Potem je pa vedno deževalo in oviralo delo in rast. Bog daj, da bi bil jesenski pridelek boljši!
Notranjske novice
n Iz Idrije. Povodom tragične smrti prestolonaslednika in njegove soproge se je pri nas veliko storilo. Že 29. junija je voditelj družbe presv. Srca na mesečnem shodu kazal, kako sta umrla bila častilca presv. Srca, zato so po govoru vsi skupaj molili kakor za sočlana in v četrtek od pol 9. do pol 10. so udje te bratovščine — možje in mladeniči — skupno molili 12. uro iz molitvene knjige. V četrtek so imeli realci mašo. Profesor verouka je v krasnem govoru naslikal prestolonaslednika kot značaj vseli okolnosti svojega visokega poklica.
V	petek je imela ljud. šola, 1100 otrok, zadušnico. Katehct jc v poljudnem govoru naslikal verno pobožnost obeli umrlih in povabil otroke, naj drugi teden pri šolski spovedi darujejo sv. obhajilo za ona, ki sta v življenju kazala toliko ljubezen do presv. Zakramenta.
V	nedeljo pri župni maši je govoril maš-nik, kaj smo izgubili katoličani in Avstrijci pri žalostnem dogodku pred osmimi dnevi in povabil vernike k slovesni zadušnici v ponedeljek ter jih vspodbujeval, naj molijo za pokojna in za Avstrijo. Popoldne je bil mesečni shod tretjega reda. Govornik je kazal v kneginji Hohenberški vzor žene, matere. Po skupni molitvi za dušni blagor so obljubili vsi tretjeredniki darovati sv. obhajilo za pokojna. V pondeljek ob 9. uri pa je bila slovesna zadušnica. Cerkev je bila prav okusno ozaljšana, velik katafalk, ves v zelenju, z mnogimi svečami in znaki visoke rodovine je stal sredi cerkve. Vsi uradniki in mestni odborniki so se polnoštcvilno udeležili, celo take smo videli v cerkvi, ki jim pri drugih prilikah ne ugaja cerkveno ozračje. Katoliška delavska družba, Orli z zastavo, veteransko društvo, pazniki, ognjegasci z zastavami in veliko vernikov je napolnilo prostrano cerkev. Mno-gobrojni cerkveni zbor je krasno pel Bauerjev Requicm. Sploh sc je ta dan pokazala Idrija kot zelo patriotična, pa naj so tudi tri močne stranke v mestu. Vse je prevzela groza nad tako nenavad-
no smrtjo, in res je tudi vse na zunaj pokazalo svoje ogorčenje, a tudi molitev za pokojna in za srečo Avstrije.
n Vič. Za romarski vlak na Trsat, katerega bo priredilo tukaj, slovensko katoliško izobraževalno društvo, se je priglasilo že lepo število izletnikov, vendar se bodo šo zlasti ta teden sprejemali novi romarji. Kdor se želi vde-ležiti tega izleta, ki nas bo najprvo vodil na starodavno božjo pot k Materi božji Trsatski, potem poskusiti prijazno morsko vožnjo proti Opatiji in domov grede pa še obiskati svetovnozna-no Postojnsko jamo, naj se tekom tega tedna priglasi v župnišču na Viču in naj dopošlje za stroške za vožnjo in vstop v Postojnsko jamo — skupno 9 K. Odhajal bo romarski vlak 18. julija t. 1. okoli pol 3. uro popoldne z južnega kolodvora. Natančnejši spored bo objavljen v prihodnjem »Domoljubu« in v »Slovencu«. Vlak se bo vstavil tudi na Brezovici in v Logatcu.
n Vipava. V vipavskem trgu liberalci neprenehoma ostudno lažejo in ob-rekujejo o vseh napravah, kar so jili ustvarili pristaši S. L. S. Dokler so bili liberalci na krmilu v Vipavi, niso storili za javni blagor tudi toliko, kolikor je črnega za nohtom, in tudi nikoli nič ne bodo. Kadar je treba namreč kaj ustvariti in žrtvovati za splošno korist, takrat jc liberalec zmerom zadnji, kadar pa je treba kaj v nič devati, takrat ima jezik, da bi še na razstavi medaljo dobil! Raztrobili so, da bo moral gozdni odsek plačati vojašnico. To je seveda oslarija, ampak kaj oslarija, glavna reč je, da se kaj med ljudi vrže, sčasoma ljudje tudi oslarije verjamejo, tako mislijo liberalci. Gozdni odsek nima z vojašnico popolnoma nič opraviti, toliko imata skupnega, kakor škorenj z glavo. Gozdna uprava je v najlepšem redu. Liberalci bi jo samo radi v svoje roke nazaj dobili, da bi potem začeli zopet tisto dolgoletno gonjo proti razdelitvi gozda na vse ljudi enako. Za to se jim gre in za nič drugega, ker se bliža čas razdelitve gozda. Ampak težko je, da bi se dobil na Vipavskem šc kak tako omejen človek, ki bi bil za to, da pride gozdna uprava zopet v roke liberalcev, katerim se je komaj in komaj po neizrečenem trudu iztrgala iz grabežljivih rok. — Nekaterim tudi ni prav, da je vipavsko gasilno društvo pristopilo k deželni gasilski zvezi. Kdor ima samo za en lot pameti, bo odobraval prestop gasilskega društva! Prej se je društvo potikalo po raznih hlevih iz enega v drugega, delavne člane so ven metali, kri-čači so pa v društvu fano nosili. Sedaj ima pa društvo lep gasilni dom in med udi vlada zastopnost in red. Ena naših napak v Vipavi je bila samo ta, da smo bili nasproti liberalcem in njihovim grehom preveč popustljivi. Če liberalcev zmirom nc krotiš in držiš na uzdi, se ti takoj razlezejo kakor kvas v ne-škah! . No, ampak od sedaj naprej pa brez pardona! Prvič to-le: Prva vinarska liberalna zadruga je propadla in vsak član mora plačati po par sto kron
zato, ker je odbor lake imenitne kupčijo delal. Nemogoče sc nam pa zdi, da hi toliko izguba znašala, ako je g. Ilrova-tin mlajši, kakor pravi, sam plačal 30.000 K na izgubi, katero je imela praška pivnica, last prve vinarske zadruge. Kje so računi, kje je teh 30.000 K, da bodo ljudje na jasnem! — Drugič. G. učitelj Mercina nima v šolskem poslopju nobene pravice do stanovanja, pa ga ima k'jub temu brezplačno. On je eden navečjih hujskačev in zabavljačev čez stranko in čez občinsko iniravo! Ali ga ne more občina postaviti cez prag in tiste prostore oddati in dobiti nekaj denarja v občinsko blagajno? Bo imel g. Mercina potem vsaj manj povoda čez občino zabavljati! Tega večnega šten-kanja od strani človeka, ki mu občina še stanovanje zastonj daje, mora biti enkrat konec. — Pride še!
Zahvala. Dne 22. junija letošnjega leta nam je požar upepelil v četri ure naša poslopja z vsem gospodarskim orodjem ter vso obleko in živež. Zahvaljujemo se tem potom vsem hrabrim gasilcem. Prav posebno pa se moramo zahvaliti naši domači „ Vzajemni zavarovalnici". Takoj drugi dan po požaru prišel je g. ravnatelj in z njim zastopnik iz Št. Vida pri Zatičini. Škoda se je cenila in so nam v našo zadovolj-nost popolnoma vse plačali že dne 26. junija. Ker smo bili v veliki potrebi, izrekamo posebno zahvalo zavarovalnici, ker nam je s tem najbolj pomagano. Bodimo tedaj vsi za to, da se vsi posestniki, kateri še niso zavarovani, takoj zavarujejo pri domači zavarovalnici. Nikdo naj se ne pusti begati od zastopnikov, potnikov ali agentov drugih zavarovalnic, katerim je dežela in ljudstvo v največji potrebi zadnja briga.
Vas Pristavica, dne 30. junija 1914.
Št. Vid pri Zatiini, Dolenjsko.
Pogorelci:
Anton Sever,	Marija Kastelie,
Jožef Zupančič, Martin Kastelie.
Zastopnik: Franc Kutnar,
priia.
Katol. slov. izobraževalno društvo v Hrušici pri Ljubljani naznanja vsem vabljenim bratskim telovadnim odsekom »Orlom«, kakor tudi Kat. slov. izobraževalnim društvom, kateri so pre*
82
jeli vabila k slavnosti ob priliki bla-goslovljcnja »Našega doma« dne 12. julija t. I., da se je slavnost vsled žalostnega dogodka v Sarajevu odložila na še nedoločen čas.
Katol. slovensko izobraževalno društvo v Podragi vprizori na dan »šagre« v Podragi dne 12. julija ob pol 4. uri popoldne igrokaz v štirih dejanjih »Zloba in zvestoba«. Člani in prijatelji naših organizacij dobro došli!
izobraževalno društvo Smlednik Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 12. julija zanimivo prireditev z igrama: »Kjer ljubezen, tam Bog« in »Sv. Lucija«. Obe igri ste bili povsod pohvalno sprejeti. Čisti dobiček je namenjen »Slov. Straži«.
ri
pod duhovnim vodstvom gosp. Ant. Hribarja, župnika na Zalem Logn pri Železnikih
s posebnim vlakom
Začetek romanju dne 19. avgusta.
Romarski skupini potuietn: Ljubljana, Pon-teba, Verona, Milan, Vintemille, Marsailles, Luni, l.von, CSeuf, Marin Einsiedeln, lnomost, Ljubljana.	1948
Vožnja slane iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano: I. K 540-—, II. K 390—, IIL K 250-—.
V teh vplačilih je zapopndona vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina. Programi se dobe pri preč. gosp. Ant. Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih in pri gosp. Lamb. Mally, trgovec, Medija-Izlake pri Zagorju, v prodajalni K. T. O. prej H. Ničman
ČEBELARSTVO.
Dvodnevni čebelarski tečaj v Mari-janišču, ki bi se moral vršiti dne 19. in 20. julija t. 1. je zaradi zborovanja »Svete vojske« preložen na 23. in 24. avgusta..
Pripravljalni odbor IV. slovanskega čebelarskega shoda v Pragi nam javi, da se mu je posrečilo dobiti za udeležnike shoda na vseh avstrijskih železnicah olajšave v tem zmislu, da se za ceno osebnega vlaka vsak lahko pelje z brzovlakom. Tudi imajo vsi udeleženci štiri dni brezplačno stanovanje v hotelih ter bo na vse načine preskrbljeno za zabavo in pogoste-nje udeležencev. Udeleženci, kateri re-flektirajo na te ugodnosti, se pa morajo zglasiti v najkrajšem času pri osrednjem odboru osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani ali pa na pisarno IV. slovanskega čebelarskega shoda v Pragi, Hybernska ul. c. 20, da jim zamoremo pravočasno preskrbeti legitimacijo za znižano vožnjo in izkaznice za bivanje v hotelih.
Četrti slovanski čebelarski shod Združen s strokovno - čebelarsko razstavo se bo vršil v Pragi letos od 7. do r16. avgusta. Dosedaj se je prijavilo za obisk razstave 60 Srbov, 20 Črnogorcev, 50 bosenskih in hercegovinskih iSrbov, mnogo Dalmatincev, 40 Slovencev, 150 Srbo-IIrvatov, mnogo Slovakov iz severne Ogrske in 30 Rusinov.
72
Znatnih ugodnosti bodo deležni vsi udeleženci, torej tudi neorganizirani čebelarji, prijatelji in znanci čebelarjev, a treba je, da si vsak omisli legitimacijo z znakom za 3 K. — Čebelarstvo, toli važna panoga v narodnem gospodarstvu, se pri nas še vse premalo goji. Zato želimo, da bi se kar največ Slovencev udeležilo letošnjega čebelarskega shoda v Pragi.
Izšla je ravnokar v založbi Katoliške bukvarne v Ljubljani lična, krasno opremljena knjižica, jiopisujoča pretresljivi dogodek, čegar žrtev sla bila naš preljubljeni prestolonaslednik F r a n Ferdinand in njegova soproga Zofija H o h e n b e r š k a. Knjižico, ki jo oplo priporočamo staršem, vzgojiteljem, posebno pa še šolski mladini, krasi do 30 slik, ki se nanašajo na vse podrobnosti žalostne smrti visokih pokojnikov. Kakor ga ni med Slovenci, ki ne bi globoko sočustvoval nad izgubo, ki je zadela vso Avstrijo, posebno pa še nas katoliške Slovence, tako tudi ne bo nobenega našega somišljenika, ki bi si za borih 80 vinarjev s poštnino ne omislil te krasne spominske knjižice. Naročila sprejema z obratno pošto Katoliška Bukvama, Ljubljana.
Obširni vozni red, v katerem so obsegane vse železniške proge v slovenskih deželah ter tudi tuje proge, s katerimi so domače zvezane, je ravnokar izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Z voznim redom je združen tudi koledar ter zaznamek za razne notice, ki obsega več praznih listov finega popirja. To je najobširnej-ši in najnatančnejši slovenski vozni red, ki bo vsakemu kot praktična žepna knjižica izborno služil. Ker vozni red služi v prvi vrsti reklamnim namenom, se mu jc določila izjemno nizka cena, ki znaša samo 10 vinarjev za broširan in 30 vinarjev za elegantno v platno vezan izvod s predalom za razne popirje. S to ceno ogromni stroški ne morejo biti nikdar pokriti. — Vozni red sc dobi in naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Vesele povesti, katere prinaša 3. zvezek »Zbirke slovenskih povesti«, so prav lepe, kratkočasile in poučne. Zvezek obsega tri povesti in sicer Jaklič, Za možem, ki prav šegavo pripoveduje, kako se je treba dekletom obnašati, da ne dobe moža; seveda se razbere iz povesti tudi obraten nauk, kako se mu prikupijo, Jaklič, V pustiv je šla, ki spodbuja do medsebojne prizaneslji-vosti med zakonskimi ter Jurčičevo povest Pravda med bratoma, ki je zajeta iz pisateljeve ožje domovine in slika, kako se radi malenkostnega vzroka spreta mlajši in starejši brat ter kako se po posredovanju Ijudomi-leffa sodnika in po svojih dobrih srcih
zopet sprijaznita. Vse tri povesti kažejo kos domačega življenja v veseli luči in so res polne pravega ljudskega humorja. Vsak sešitek »Zbirke slovenskih povesti« stane samo 60 vin. in toplo vabimo na naročbo. Katoliška Bu. kvarna v Ljubljani.
Za varstvo bralcev
se nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne ponaredbe, kijih brezveetni ljudje dandanes sfravljajo v promet. Star je že dobri sloves in velika priljubljenost Feller-jevega blagodišečega lltiida iz rastlinskih esenc z oblastveno zavarovano znamko nElza-lluid", ki kakor znano in kakor vsak dan slišimo iz vrst mnogih učinkuje poživljajoče, krepi živce in mišice ter lajša bolečine.
Ravno tako pogosto, kakor Fellerjev lluid ponarejajo tudi preizkušeno, prebavo pospešujoče želodčno sredstvo, Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice z oblastveno zavarovano znamko „EIza-krogljlce". Ker so se mnogi o dobrodejnosti preparatov sami prepričali in jih od mnogih bralcev slišali hvaliti, svetujemo, da se proti po-naredbam varujete tako, da naročite oboje naravnost pri E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 16 (Hrvatsko). Ducat Fellerjevega llulda za poskušnjo stane franko 5 kron, Fellerjevih krogljlc pa 6 škatljic 4 krone franko.
Sleckenplerd - lilljno mlečno milo
BEROMAVN & OO., Teiln ob Labi
je slojkoprej neobhodno potrebno kr racionalno negovanjo kožo in lepoto. Vsaki dan pohvalnice.
Dobi so povsod & 80 vin.	745
Botri
ako hočete narediti svojim birman-cem res veselje in dati spomin, jim kupite dobro uro in lepo verižico. Vse to dobite, ka-kor tudi lepe uhane, prstane itd. po znižanih cenah pri dobro poznani __ tvrdki
F rijnFM Ljubljana
r* VULTEiHI, prcžcrnova ml. t.
!! Ilustrovan cenik brezplačne !!
Smešnice.
Dober svet. A.: »Ali si tudi enkrat prišel v mesto?« — B.: »Ja, moram k zdravniku, noge mi tolikrat zaspe.« — A.: »Pa pojdi raje k urarju in si kupi budilko!«
Najdaljša pot. Bogataša vpraša sin, kako da. je obogatel. »No,« odgovori oče — »potov je več, ampak za-prntni si: pot poštenja je najdaljša!«
V šoli. Katehet: »Kaj moramo storiti, da pridemo v nebesa?« — Lipe: »Umreti.«
Debelo knjigo bi morali natisniti, nko bi hoteli navesti izmed tisočev priznalnic o izvrstnem učinku »Huny-adi Janos« grenčice, kot zanesljivem odvajalnem sredstvu, samo najboljše. Naj navedemo tu ognjevite besede samo enega, namreč profesorja Albinija, ki se je o tej blagodejni rudnici izrazil dobesedno: »Slava onemu, ki jo je odkril, priznanje onemu, ki jo je za bolnike priredil.«	— 69 —
<00.000 zlatnikov iz Carigrada prejme kdor naroči izborno turško srečko ter pri žrebanju dne 1. avgusta zadene glavni dobitek. Ker mora vsaka srečka zadeti, s čemur je v najneugodnejšem slučaju zajamčena povračljivost večjega dela kupnine, v srečnem slučaju pa dana možnost, priti na labek način do velikega bogastva, potem so mora priznati, da pomeni nakup turške srečke v istini najnedolž-nejšo in najcenejšo loterijo. — Pojasnila dajer glasom današnjega oglasa za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana 2.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
27. junija: Line 90, 24, 11, 84, 60.
A. julija: Dunaj 36, 48, 11, 67, 3.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 7. julija 1914.
Deželni pridelki:
PSenica.....
Rž.......
Ajda......
leCmen.....
Oves......
Proso belo . . . Froso rumeno . . Koruza stara . . Koruza nova . .
Leta.....
(iroli ......
Laneno seme . .
GraSica.....
DomaČa detelja . . Fižol RlbniCan . . Fižol 1'repellCnr Fižol Mandalou
Čebula.....
Krompir . . . . Zelje Sveže . . . Zelje kislo brezseda Kepa gorenjska . . Kepa sveža . . Repakislabrezsodn
Brinje......
Kumna.....
Orehi ......
Gobe sulie. - . , Suhe lirnSke . . . Suhe Ce5pl|e . . .
Jožice ......
Želod......
Smrekovi storži .
Seno......
Slama.....
Stelja......
Cena	
K	v
20	
10	—
24	—
20	—
10	—■
23	—
10	
10	—
24 32	_
5	-
e i	20
70	~
85	I
CO	-
H	-
5	50
3	—
Živina, meso
živa vagn:
Goveda pitana	.
Teleta težko .	.
Teleta mala .	.
PraSICI . . .	.
KoSIrunl . .	.
Cena K
Kuretninain drugo:
Maslo kiihono od K 2.0 — do . . . Maslo surovo od K 230 — do . . . Slanina sveža(Speh) Slanina prebujena . Mast svinjska . .
Loj.......
Jojca 100 kon adjv
FiSanci.....
GOlobi.....
Raca'......
Gos......
Kolonljalno blago na debelo:
Riž Ranqou od
K 26 — do . . . Kava Santos od
K 20(i — . . . . SladkorodHM -do 1'elrolej.....
:oo ::o i — 15« I —
Iščem zanesljivega mlinarja
kateri more takoj službo nastopiti. Plača po dogovoru. Zglasiti sc je pri Antonu Vovk, mlinar v Mostah, pošta Žirovnica, Gorenjsko. 3227
4 kg kave
K 0'6O najbolj, /.men, žgana in pripravlj. zi>, rabo, franko povzotje. T. J. FEI.8, TRST.
OROŽJE ln KOLESA
na obroke. Posamezni deli najceneje II. ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles, Šivalnih strojev. Opočno ob drž. žel. '2IZ\ CeSko. 3357
Iz gorske rži
se pošilja po povzetju v zavojih po 5 kg franko za
K 3-75 2o4.
z dodatkom lepih
platnenih brisač, robcev itd. iz tovarne Fran Sax, Maslovedy pri Smi-
ritz, (Češko). Prosimo poskusite.
Advokat
v
d^Ferdo Cerne
se je priselil v Kranj v hišo gosp. Iv. Pfeiferja
(vhod z /ahačevega dvorišča).
1650
IMle v Katoliški Bukvami!
Kdor ljubi dobro kavo,
■4
uporablja kot pridatek pravi zagrebški :Franck:
z kavinim mlinčkom.
t * * •
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost.
&1 cm 45/25.G l(i
, ' i , -;-----
Sprejme se mlinar
ki inzume mletov na štule. imajo prednost. Naslov povo pod štev. 2201.
Trezni in neoženjeni uprava „Domoljuba" 2201
Družina
obstoječa iz 3 ali 4 oseb, se takoj sprejme, t. j. mož, žena ter dva sina ali dve hčeri v starosti od 16 do 20 let. Obstoji lahko družina tudi iz več otrok. Delo je blizu Ljubljane in obstoji v mlekarstvu in živinoreji proti mesečnemu plačilu ali drugačnemu dogovoru. — Ponudbe je poslati pod štev. 2230 na upravništvo „Domoljuba". 2230
Naročajte sobotnega .Slovenca'
Vsadko mora zadeti!
400.000 in 200.000 frankov so glavni dobitki
turškrh srečk
6 žrebanj letno 1 Prilt. žrebanje 1. avgusta. 475.000 ozir. 375.000 K, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine 5 oziroma 3 izbornih srečk. 2210 13 ozir. 19 žrebanj vsako leto I Prihodnje žrebanje 1. avgusta. Mesečni obrok od 4 K naprej. Za cenjene naročnike so določene
nagrade In premije I Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" Valentin Urbančič, LJubljana 2.
Iva vajenca za kovaško obrt
se takoj sprejmeta pri Fr. Vrhovcu, kovaškem mojsiru v Ljubljani, Bohoričeva ulica 6. 2231
i |J	iz poštenih krščanskih hiš
1/VllllCc se sprejmejo na stanovanje in hrano. Ponudbo na upravo »Domoljuba" pod štev. 2243. 2243
iepD.zdmuoftflriifl)
cena za 100 kg 17 kron prodaja J. KUŠLAN,
trgovec v Kranju na vogalu pri farni cerkvi, kj?r je tudi glavna trafika. Istotam so dobi tudi vse špecerijsko blago po najnižji ceni, postrežba točna in reelna. Priporočamo jo toplo!	1986
Častite gospodinje !
Ako hočete pripraviti ceno in okusno kavo, kupujte edino „V1KT0HIA" kavine primesi, katere so na poseben način pripravljene ter popolnoma
nadomeščajo pravo zrnato kavo. Pri „VIKTORIA" kavinih priinesih se prihrani 50o/o sladkorja, kar je za varčno gospodinjo
velike važnosti. Priporoča so posebno „VIKTORIA" kava zmleta nadalje žitna in sladna kava v polnih *rnih. Vzorci brezplačno!	Vzorci brezplačno I
Viktoria tovarna kavinih surogatov v Ljubljani
Prva slovenska tovarna te vrste I


•PORODNIŠNICA.
1 LJUBLJANA ■ MfBBOM^ ' GEF-ZDRWNIK:PRIHV?IJ'Dr FR. DERGANL.
Zahtevajte takoj brezplačno vzorce!
IIHIIIIIMIIIIIIIIlilllll.....IIIIH........................................
10.000
metrov
volnenega in pol-volnenega blaga
se globoko pod ceno razpošilja.
iiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
R. Miklauc
Ljubljana štev. 5.
Prva kranjska razpo-šiljateljska trgovina.
Razširjajte ,DOMOLJUBA"!
ste krenili, ako si nakupujete vse kar rabite v
• | .	V.I*
ijski razposiijami
Ivan Savnik, Kranj št. 151.
Izredno velika zaloga klobukov
po K 2-, 2-50,3--, 3-50,4--, 4'50 do 10 K,
in sploh vsega, kar rabite. Poštena, solidna postrežba, cene brez konkurence. PiSite po vzorce moških in ženskih oblek:
& K & »
* n
6. „
19 — 16-50
15— 20—
Najboljša koruzo za setev in mlev , koruzo za krmo.......
vedno svežo moko za krmo... vedno sveže laueno tropine ....
vse za 10(1 kg razpošilja
Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33
prvo ljubljansko javno skladišče. _	suhe gobe in druge deželne pridelke
K»P»<e vedno po najvišji ceni.	2094
Znano prvovrstno, izvirno francosko
semensko ajdo
ima letos zopet
11! Vilh. Stelnherz, LJubljana, ||||||
Dunajska cesta, Mathianovo dvorišče. I
Garl Kronsteinrjevu
trpežne, apnene
acadne barve
postavno zavarovane
v 50 vrstah od 24 d kg naprej.
7.c desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejenja. — Kdino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane.	1071
Petrove kapljice
Preizkušen in Izvrsten lok proti ' akutnim in kronlfinlm boleznim 1«. i lodca, firev, Jeter, ledrlo ln oblsti.
Petrove kapljico »o »ostav^ene in Beli- I ščnib bokov, ki blagodejno učinkujejo ua nrobavo. Pomagajo vsakomur proti slabi prebavi, slabontim, kroničnemu ! kataru želodca in črev. 1'omirujo živco in kropi cel organizem. — Petrove kapljice ao zakonito zavarovano in su razpošiljajo sirom sveta ,	1551
Steklenica velja 60 vin., 12 steklenic K 5*—, 24 ateklenio K 10-—.
Dobiva so v lokami „pri Sv. Petru"
FR.mLER,ZaoreMlaška ulica 91
Znak Sf.PlIra kakor tudi v vseh ostalih lekarnah.
mailfacadne barve.
in krijejo ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot ctnail, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiškc, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, še nepobarvane faoade, lesene zgradbe: kot kobile, paviljone, ograje itd. Dobiva sc v vseh vrstah, stroški za ras 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
Kari Kronsteiner. n«
Zaloga: Brala Eberl, Ljubljana.
Nc štedi ljuba gospodinja na račun rediluc vrednosti in izdatnosti jedil. Nc štedi pri začimbah pri prvovrstnih kuhinjskih pripomočkih. štedi pa raje, pri času, pri delavni močil In hrani s tem, da napraviš zanesljivo in dobro kuho. Vsaka pokvarjena jed jo občutna zguba denarja, časa in dela! Pametne glavo, ki nekaj držijo na sloves dobre gospodinje, vporabljajo pri pripravljanju vseh močnatih jedi dr. Octkerjev pecilni prašek z varstveno znamko „Pametna glava". To je najboljše sredstvo za hitro shajanje ter stori močnate jedi rahle in lahko prebavljive. Povzdigne rc-dilno vrednost, prijeten okus, in zato ga ne sme pogrešati nobena kuhinja.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jo:
VZ AdEJVIfiA ZAVAROVALNICA
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
lijubljana, Dunajska eesta 17, lijubljatia.
Zavarovanja »prejema proti požarnim Škodam : 1. raznovrstno izdolane stavbo, kakor tudi stavbo inod lasom zgradbe, •-'. vse premično blugo, mobilljo, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove ln enako, 3. vso polj.ko pridelke, žita in krmo, 4. zvonove proti prelomu, 5. »prejema tudi zavarovanja na življonjo, oziroma dožlvotjo in druge kombinacijo iu proti nezgodam, vsakovrstna podjotja, obrti kakor tudi pnsamozne oaobc za deželno
nižjoavBtrijsko zavarovalnico, od kntoro ima tudi dežolni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašalo 1. 191! K 673.330-17, so poskočile koncem 1. 1013 na K 736.147-17.
Tedaj, člmvečje zanimanje za ta odini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenlštvo v Celju ln na Proseku, kakor tndi po vseh farah nastavljeni poverjeniki.	Ceno primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
Ima svoje prostorevhiši ..Zadružne zveze", Dunajska cesta 38 nasproti »Bavarskemu dvoru" i bližini mitnice
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
4
?b^tUda"ekn? pMilne11 ,T°je"*- V1°ŽU° "^žicc ,lrnBih dcnarnih	kot B°tov «<* »
brezpla°ntrpil8ožnioedp°oštnoUSiln^	vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago
premoženjem in , vso*davčnomočfo? Hra^Ua tt	klTkih ol)i:n " '»T
roga nalagajo tudi c. kr. sodišča denai mladoletnih	Ljubljani jo pupilarno varen zavod, v kate-
komlsarjaTilTasto^^c. kr.^tžlln^^nfv Ljub^r" j° DJ'C l>osI»™nje pod nadzorstvom ccsarskega
menice )^^oPdn?&TapIlZ!jiSOn' °Mi"am in koT°>'<U'ijllm n» amortizacijo na vsak poljuben način, daljo ...
472