VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Š Verlag:po:fomf 9020 Klagenfurf lihaja v Celovcu Encheinung$orf Klagenfurf § Po$ameini izvod 3 šilinge E me:ečna naročnina 12 šilingov E Š celoletna naročnina 120 šilingov 3 P. b. b. ššntnmttHHttnmmmunntnuttmttnnnnmttmtttttnmmumB LETMiK XXX!ii. CELOVEC, PETEK, 21. JULiJ 1978 ŠTEV. 29 (1875) Beograd se pripravtja na ve!iko srečanje neuvrščenega sveta Prihodnji leden bo Beograd in preko njega Jugo:iavija spet v središču mednarodnega zanimanja. V beograjskem kongresnem centru Sava gredo namreč proti koncu priprave na ministrsko konferenco neuvrščenih držav, ki bo zasedata od 25. do 29. juiija. To bo po konferenci v Coiombu največje in po udeiežbi najšteviinejše deiovno srečanje neuvrščenega sveta. V jugosiovanskih dipiomatskih krogih računajo, da bo na konferenci sodeiovaio vseh 86 poinopravnih čianic neuvrščenega gibanja, udeiežbo pa so prijavite tudi števiine druge države, katerih zastopniki bodo v Beogradu zavzemati status opazovalcev aii gostov. Tako pričakujejo, da bo na konferenci vkijučno zastopstev narodnoosvobodiinih gibanj ter predstavnikov Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij sodeiovaio okrog 110 deiegacij iz vsega sveta. Prav tako bo rta beograjski konferenci zastopan tudi ves svetovni lisk. V mednarodnem tiskovnem centru v Beogradu, kjer akreditirajo predstavnike tiska, se je že do srede tega tedna prijavilo več kot 150 novinarjev z vseh celin; po vsej verjetnosti pa bo delo tega pomembnega srečanja spremjalo več kot 200 poročevalcev iz tujine, ki se jim bodo seveda pridružili še zastopniki domačih množičnih občil. Predstavniki „sedme sile" bodo lahko posegali po tehničnih in drugih storitvah mednarodnega tiskovnega centra v mestu, vse možnosti za delo pa jim bodo zagotovili tudi v samem poslopju kongresnega centra Sava. Funkcionalnost te moderne kongresne palače so preskusili že med lanskoletnim beograjskim sestankom Konference o var- Manjšina mora soodločati o vseh vprašanjih, hi zadevajo njen obstoj in razvoj Na sedežu občinske skupščine v Kopru sta se prejšnji teden sestaii uradni delegaciji obalne konference SZDL ter Siovenske kuiturno-gospo-darske zveze iz Trsta, ki sta izmenjati medsebojne pogiede in ocene o položaju na obmejnem območju in njegovem razvoju. Delegaciji sta ugotovili izredno pomembnost novega demokratičnega ozračja in visoko raven jugoslovansko-italijanskega sodelovanja, ki ga omogočajo osimski sporazumi. Hkrati pa sta izrazili tudi zaskrbljenost Zaradi oživljanja nazadnjaških, nacionalističnih teženj v Trstu, ki so prišle do izraza ob uveljavitvi liste „Za Trst" in drugih političnih formacij, kajti — kot sta ugotovili delegaciji — „napadi na osimske sporazume, na politko odprte meje in medsebojnega sodelovanja ustvarjajo nevarno žarišče napetosti in pregrade na meji". Pri obravnavi položaja in vloge narodnosti ob odprti meji sta se delegaciji zavzeli za dosledno uresničevanje vloge obeh narodnosti (slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji — op. ured.) kot dejavnikov spoznavanja, vplivanja in sodelovanja. Delegacija SKGZ je v tej zvezi poudarila zahteve in napore Slovencev v Italiji za globalno zakonsko zaščito, ki potekajo v okviru posebne vladne komisije, kot tudi predloge naprednih strank v italijanskem parlamentu za izdelavo posebnega zakona o zaščiti Slovencev v vseh treh pokrajinah. „V tej smeri so važni napori za uveljavljanje pravic Slovencev na yseh področjih in še posebej za priznanje pravic do rabe slovenščine v javnih uradih in izvoljenih predstavništvih, za avtonomijo slovenske šole 'n za reševanje nekaterih perečih družbeno-ekonomskih vprašanj, kot so Preprečevanje razlaščanja slovenske zemlje, uveljavitev slovenskega gospodarstva in podobno." Delegacija obalne konference SZDL pa je predstavila dosežene rezul-tatc pri uveljavljanju ustavno opredeljenega položaja in posebnih pravic italijanske narodnosti ter poudarila, da je njihovo dosledno uresničevanje sestavni del boja za nove socialistične samoupravne odnose. Ob koncu sta se delegaciji zavzeli za nadaljnje pospeševanje vsestranskega sodelovanja na obeh obmejnih področjih, pri tem pa izrecno poudarili, da je neodtujljiva pravica narodnostne skupnosti, da sodeluje in soodloča o vseh vprašanjih, ki zadevajo njen obstoj in razvoj na tem območju. — Kako upravičena je zaskrbljenost, ki sta jo delegaciji izrazili zaradi oživljanja nazadnjaških in nacionalističnih teženj v Trstu, pa se je poka-Zalo v ponedeljek, ko je deželna skupščina na prvem zasedanju nove mandatne dobe volila novo predsedstvo deželnega sveta. Seji je kot najstarejša svetovalka presedovala Aurelia Benco-Gruber od liste „Za Trst", ki je kakor že med predvolilno kampanjo spet nastopila s strupenimi protislovenskimi in protijugoslovanskimi izpadi na osimske sporazume, tako da Jo izzvala splošno negodovanje deželnega sveta. Pri volitvah predsedstva je bil z veliko večino (50 od skupno 59 gla-s°v) za predsednika deželnega sveta ponovno izvoljen socialistični sveto-^alec Arnaldo Pittoni. V prvem govoru po izvolitvi je naglasil potrebo sodelovanja vseh pri reševanju bodočih nalog ter izrecno poudaril, da bo yPrav to sodelovanje predvsem koristno v iskanju sinteze vseh moči nagega ljudstva, tako italijanskega kot slovenskega jezika". Ob zaključku ITve seje pa je predsednik Pittoni sporočil, da je svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka vložil zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki bo izročen v razpravo pristojni deželni komisiji. nosti !n sodelovanju v Evropi, prav tako pa tudi med nedavnim kongresom ZKJ. Hkrati s pripravami, da bi zagotovili vse organizacijsko-tehnične pogoje za uspešen potek konference neuvrščenih, pa poteka v Beogradu živahna diplomatska dejavnost. Predstavniki Jugoslavije kot države gostiteljice si v posvetovanjih z visokimi funkcionarji posameznih neuvrščenih držav prizadevajo za to, da bi bil beograjskemu srečanju zagotovljen čim popolnejši uspeh. Vse te priprave potekajo v znamenju gostoljubnosti, ki jo je Jugoslavija vselej izkazovala visokim gostom na takšnih srečanjih. Pri tem pa je treba tudi opozoriti na dejstvo, da je bil prav Beograd že leta 1961 gostitelj prvega srečanja neuvrščenih. Dai je bilo Jugoslaviji sedemnajst let po tistem ponovno izkazano zaupanje, da pripravi tako pomebno mednarodno srečanje, je gotovo pripisati njeni dosledni in načelni politiki neuvrščenosti. Bližnji beograjski sestanek bo — kakor smo že zapisali — pritegni! najširšo mednarodno pozornost. In to tudi povsem upravičeno, saj se je neuvrščeno gibanje kljub raznim objektivnim pa tudi subjektivnim težavam razvilo v enega najpomembnejših dejavnikov današnjega sveta. Ponovno zagotovilo podpore boju in dejavnosti koroških Siovencev Kakor smo kratko poročali že v zadnji števiiki našega iisia, je biia deiegacija obeh osrednjih organizacij koroških Sloven-cev prejšnji teden na obisku v Ljubijani, kjer sta jo sprejeta predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan in predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša. Predstavniki koroških Slovencev so ob tej priložnosti obvestili gostitelje o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti v Avstriji ter dejavnosti njihovih organizacij za ureditev in izboljšanje njihovega položaja, kakor tudi za krepitev stikov z matičnim narodom. Predvsem so poudarili, da je leto dni veljavnosti zakona o narodnih skupinah potrdilo upravičenost kritik o tem ukrepu kot neskladnem z določili avstrijske državne pogodbe in še posebej v členu 7 vsebovanimi pravicami manjšin. Ob tem so opozoriti, da je manjšina še vedno pod pritiskom velikonem-ških šovinističnih in asimilatorskih krogov. Pri tem so posebej izrazili zaskrbljenost, da razen enega niso ustavljeni sodni procesi proti številnim aktivistom iz vrst koroških Slovencev. Predsednik skupščine Milan Kučan in predsednik izvršnega sveta dr. Anton Vratuša sta poudarila stalno podporo, ki jo tako SR Slovenija kot SFR Jugoslavija dajeta boju koroških Slovencev za njihove osnovne demokratične pravice, narodni obstoj in svoboden razvoj. Prav tako sta obljubila nadaljnjo pomoč matičnega naroda dejavnostim, ki jih koroški Slovenci razvijajo na področju kulture, prosvete in gospodarstva. Izrecno sta tudi opozorita, da sta kongres ZKS in kongres ZKJ izrazila enotno stališče in interes vseh narodov in narodnosti Jugoslavije za urejanje in izboljšanje položaja tistih delov jugoslovanskih narodov, ki živijo v drugih državah kot manjšine, v okviru demokratičnih načel, mednarodnega prava in dobrososedskih odnosov. Verodosfo/en ;e /e dsd nima fudi sam „masio na gr ja vi" Zahodne poročevatne agencije so imele v zadnjih 14 dneh obilo dela. Slo je za poročanje o procesih proti sovjetskim disidentom in o obsodbah le-teh. Državniki zahodnih si) so se vrgli v „sveto vojno" proti nečloveškemu ravnanju sovjetskih oblasti s svojimi državljani. Povod za to .sveto vojno* je znan. V Sovjetski zvezi so sodili disidentom Aleksandru Ginzburgu, Viktorju Pjatku, Anatoliju Filatovu in Anatoliju Sče-renskemu. Procesi so se odvijati za zaprtimi vrati — dostop ni bil dovoljen ne zastopnikom tujega tiska niti sorodnikom obtožencev. Taka zaprtost sodnijskih procesov gotovo ni dokaz za pravično pravosodje, marveč le odkriva strah oblasti pred kontrolo javnosti — bodisi mednarodne ali pa domače. Stroge kazni, ki so jih izrekli sovjetski sodniki — Filatova so celo obsodili na smrti — nimajo trdne podlage. Obsojenim so očitali, da so menda vohunili v korist ZDA in da so se menda udeležili terorističnih aktov. Ker pa so se procesi odvijali za zaprtimi vrati in tudi v sodbah ni konkretiziranih dozdevnih dokaznih faktov, ni mogoče preveriti verodostojnost strogih in tudi nečloveških kazni — kajti smrtna obsodba je v nevojnih časih vedno in povsod zasmeh humanim vrednotam. Procesi so povzročili val ogorčenja med demokratičnimi in naprednimi množicami na svetu. Velike komunistične partije v zahodnih državah, posebno v Španiji, Franciji in Italiji, so obsodbe ostro kritizirale. Tako je pisal centralni organ KPI ,L'Unita" po izidu procesov: ,Te obsodbe izzivajo odpor in proteste vseh tistih, ki so v zadnjih časih z vse večjo zaskrbljenost- jo sledili procesom, saj ni dopustno, da se kdo obsodi samo zaradi svoje miselnosti". List nadaljuje, da vse kaže, da je v bistvu šlo samo za miselnost obtoženih: saj niso zakriviti nič drugega, kot da so se zavzeli za uresničitev sklepnih listin v Helsinkih. Četudi ni treba soglašati s političnim mišljenjem obsojenih disidentov, pa vendar ne sme biti njihovo gledanje vzrok sodnijskega preganjanja. Kajti politično prepričanje v demokratični državi ne sme nikoli povzročiti sodnijskih postopkov — zlasti še na ta način, da se izključuje javnost, kar je zasmeh pridobitvam meščanskih in delavskih revolucij, ki so izbojevale javne sodnijske obravnave. Tako je tudi .Primorski dnevnik" zapisal: .Daleč je že čas, ko je Sovjetska zveza veljala za državo, v kateri se uresničuje nova, pravičnejša družba: res je, da nekaterih velikih dosežkov ni mogoče v nobenem primeru zanikati, res pa je tudi, da režim vse manj spoštuje pravice .oporečnikov" in tistih, ki bi radi svobodno misliti in presojali." V tej zvezi pa je treba jasno ugotoviti: eno je upravičeno ogorčenje demokratičnih množic, drugo pa je umetno razburjanje in javkanje Carterja in njegovih somišljenikov v zahodni Evropi. Krokodilove solze, ki jih pretakajo, so povsem neverodostojne. Zahodni svet izrablja sovjetske procese in upravičeno ogorčenje demokratičnih množic, da bi le-te pridobil za svoje politične namene in jih izrabil za svoje cilje. Vendar zahodni .demokratični svet* nima nobene pravice, drugim očitati nedemokratičnost, kajti sam ima dovolj masla na glavi: # Tako je ameriški poslanik pri OZN, Young, izjavit, da je v ZDA na tisoče ljudi v zaporih zgolj zaradi nji- hovega političnega prepričanja. # Tako v ZRN članom komunistične partije in komunističnih organizacij ni dovoljeno zaposlovanje v javnih službah. ^ Tako so v Franciji prav v času sovjetskih procesov obsodili nekega Francoza na 8 let zapora, ker je menda vohunil v korist neke tuje sile. # Tako se mora — ne nazadnje — trideset naših aktivistov zagovarjati pred avstrijskimi sodišči, ker so zahtevali pravice za svoje ljudstvo. Naj pometajo torej pred lastnim pragom, namesto da se poslužujejo znane taktike .Primite tatu". Fri tej taktiki seveda tudi ni manjkal avstrijski tisk. V obliki primitivnega antikomunizma je hvalil .trdnost" ameriškega predsednika in netil .hladno vojno". Se za korak naprej pa je šel Ingomar Pust v celovški .Volkszei-tung", ki se s svojimi komentarji vedno bolj približuje humoristični strani tega časopisa, saj so njegovi izlivi čestokrat bolj smešni kot pa risanke, ki jih prinaša Volkszeitung. V to smer gre tudi Pustovo razburjanje, da demokrati napadajo samo .majhno krščansko Južno Afriko" (ki krščansko ubija črnce) in .miroljubno majhno Rodezijo" (ki miroljubno zatira črnce), namesto da bi vrgli atomsko bombo nad SZ, ali ji vsaj črtali vso gospodarsko pomoč. K Youngovemu priznanju o političnih ujetnikih v ZDA pa ve Pust povedati naslednje: .Ali je Young totalno znorel? To je skrit marksist in patološki barvni rasist". (Ali se ta gospod še nikdar ni zamisli) o tem, kakšno mnenje si bodo ob njegovih včasih že bolestnih izpadih oblikovali trezno misleči ljudje o njem in njegovem duhovnem stanju?) Razvoj gre naprej in pušča staro miseinost za seboj Zmagoslavje reakcionarnih sii, ki ;o se pri junijskih voiitvah v Trstu ibraie okoii tako imenovane iiste „per Triesfe",'je biio ie kratko. Danes, ie nekaj tednov po voiitvah, ne samo v Trstu samem, marveč spioh v itaiiji, pa tudi v sosednji Jugosiaviji ie brez vsakega oiepša-vanja ugotavijajo, da ..zmaga teh sii nikomur ni v korist, pač pa iah-ko povzroči veiike skrbi enim kot drugim. Predvsem pa si deiajo skrbi v Trstu, kjer že zdaj dovoij jasno vidijo, da pot, ki jo nakazuje program omenjene iiste, ne vodi v iepšo bodočnost mesta in njegovega pre-bivaistva, marveč nasprotno v nevarno izoiacijo. Sile, ki so se zbrale okoli omenjene liste, so znane. Gre namreč za kroge, ki so postali aktivni že takoj po podpisu osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo; to so krogi, ki nasprotujejo sodelovanju med obema državama in ki nočejo pravične rešitve vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v itaiiji. Iz govorov vodilnih predstavnikov te liste je razvidno, da gojijo izrazite šovinistične in iredentistične težnje, ki jih vodijo celo tako da-ieč, da se zavzemajo za gospodarsko povezavo Trsta z Avstrijo in Bavarsko — samo naravnega zaledja mesta, to so Slovenci in Jugoslovani, nočejo imeti za partnerja. Kako kratkovidna je taka politika, doživlja Trst v teh dneh in tednih, ko so kolone avtomobilov na prehodih iz Jugoslavije v Trst nevarno redčijo, tržaški trgovci pa zaman čakajo na kupce, s katerimi so nekdaj delali dobre kupčije. Kaj to pomeni za tržaško trgovino, dovolj zgovorno pokaže podatek, da ima Trst v celi Italiji največ trgovin — povprečno na vsakih 50 prebivalcev pride ena trgovina, in velika večina teh trgovin je naravnost .specializirana" za kupčevanje z jugoslovanskimi kupci. Če zdaj število le-teh močno nazaduje, ni težko uganiti, v kakšnem položaju so se znašli tamkajšnji trgovci. Seveda pa bi bilo preveč poenostavljeno, če bi .krivdo" za ta razvoj pripisali Jugoslaviji, kakor to skušajo delati šovinistični krogi v Trstu in tudi njihovi duhovni sorodniki pri nas na Koroškem, ki so vajeni misliti v podobnih kategorijah. Vzroki so namreč širši in globlji. Gotovo igra določeno vlogo delo* vanje zgoraj omenjenih krogov, ki se jim imajo tržaški trgovci zahvaliti za to, da dokaj uspešno uresničujejo svojo politiko izolacije Trsta. Toda brez krivde tudi niso trgovci sami, ki so leta sem poznali le svoje osebne koristi in dobičke ter so v jugoslovanskih kupcih dostikrat videli le dobrodošle žrtve, katerim so za razmeroma visoke cene prodajali pogosto tudi manjvredno blago. Krivde za sedanje pojave torej gotovo ne gre pripisati jugoslovanskim oblastem. Vsa povojna zgodovina odnosov med Italijo in Jugoslavijo lahko na nedvoumen način dokaže, koliko si je Jugoslavija prizadevala in si tudi sedaj, po podpisu osimskih sporazumov še v večji meri prizadeva, da bi se še bolj okrepili dobrososedski odnosi med državama. Pač pa je razumljivo, da jugoslovanske oblasti ne morejo prezreti in dopustiti nedovoljenega preliva dinarjev in drugih valut v Trst, kakor po drugi strani tudi morajo svoje državljane obveščati o pojavih ponarejenega denarja, ki se na tržaškem .tržišču" v zadnjem času nevarno množijo. No podlagi takih pojavov je tudi italijanska tiskovna agencija Italia prišla do zaključka, da .jugoslovanske oblasti zaradi objektivnih okoliščin ne morejo več tolerirati prejšnjega stanja". V ostalem pa uradni italijanski krogi sploh bistveno drugače gledajo na sodelovanje z Jugoslavijo, kot to delajo reakcionarni in šovinistični krogi v Trstu. O tem zlasti pričajo osimski sporazumi, ki dobivajo vse bolj neposredno in široko pdtrditev v praksi jugoslovansko-italijanskih odnosov. Z uresničevanjem teh skupnih dogovorov pa bodo nujno ostali ob strani vsi tisti, ki še vedno mislijo in delujejo po starih, za današnji svet anahronističnih idejah — razvoj jih bo pustil za seboj. Delo v rebrški tovarni je bito ukinjeno do jeseni V tovarni teiuioze na Rebrci pri Žeiezni Kapli je spet enkrat tako daleč: ta teden je tovarna prenehata z obratovanjem in bo mirovaia predvidoma do začetka oktobra. Do tedaj so deiavci tega obrata, ki so biii ie pred meseci .poslani" na večtedenski .dopust", spet brez zaposiitve, navezani na podporo za brezposeine, hkrati pa v skrbeh, kaka bo z njihovo zaposiitvijo jeseni, ko naj bi tovarna po izvedeni racionaiizaciji ponovno začeia z obratovanjem. Tovarna na Rebrci je biia ie večkrat predmet doigih in iivahnih razprav taka v raznih forumih kot predvsem tudi v tisku. Vprašanje njenega nadaij-njega obstoja tudi zdaj zaposiuje ne ie tako imenovane pristojne kroge, marveč zeio iivo tudi deiavce kot neposredno prizadete in preko njih seveda oijo in širšo javnost. Saj gre vendar za usodo okoii 240 zaposienih in njihovih druiin; to pa je za Rebrco in spioh okoiico Žeiezne Kaple zeio važen probiem. Koroška po števiiu brezposeinih zavzema eno izmed .vodiinih" mest v avstrijskem meriiu — juini predeii deieie dosegajo v tem oziru ceio pravi .rekord". Torej je ohranitev deiovnih mest za te kraje še posebno vaina naioga, katere rešitve se ne bi smeii iotevati na način, ki ga narekujejo nacionaiistični interesi doiočenih krogov v deieii, marveč so potrebni pristopi in ukrepi, ki bodo dejansko koristiti temu ozemiju in njegovemu prebivatstvu. Tukaj imata driava in deieta priioinost, da v dejanjih dokaieta, kako iskreno so mišijeni njuni načrti za razvoj in pospeševanje obmejnih predeiov. Siišati je, da potrebuje tovarna za izvedbo racionaiizacije sredstva v višini 20 miiijonov šiiingov. Po poročilih, ki jih je te dni objavii tukajšnji tisk, naj bi podpora iz državnih sredstev znašaia 16 miiijonov, nekaj pa naj bi prispevata tudi deieta. Tozadevno bi biia rešitev torej ie zagotovijena. Vendar pa še nihče ne ve, ati bo s tem probiem tudi dejansko in za daijši čas rešen; ziasti pa tudi še ni znano, kako bo po izvedeni racionaiizaciji z zaposiitvijo dosedanjih ustuibencev podjetja. V tej zvezi je ie govora o zmanjšanju števiia deiovnih mest in se bo jeseni pokazaio, kako visoka bo tozadevna .cena" sedanje racionaiizacije. Po drugi strani pa je odkup proizvodnje baje zagotovijen, tako da so ie še izgiedi za nadaijnji obstoj Rebrce. Zastaranje vojnih zločinov? Df/ tZs&<2, preJvsc??: Zz vrst opozZcZje, se v z