Spodlzfone to abboBJtmeoto postale — Pofttnlna plačana v gotovini
Leto XXII!., št. 173
Ljubljana, stcča 4« avgusta 1943
Cena cent« 80
Uprvtvmštvo. Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.
Telefon 31-22. »-23 31-24 Inseiatoi oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ali,
ca 5 - lelefoo U 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ltubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajine pri poštno čekovnem zavodu h. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti Cori Post. No 11-31 IS
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase a Ki.
Ita'iie in inozemstva ima Unione Pubblictti Italiana S A. MILANO
tehtji vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, aa inozemstvo vključno > »Ponedeljskim )n> tromc Lii 36.50.
Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica h. 3. — Telefon Jtev. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopial «c ne Ttačajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
bliciti di provenienza italiana cd estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO.
v južnem odseku
skiiskega bojišča
Olbit napad rsvražnih tsrjieM — 20 sovražnikovih
letal sestreljenih
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1165:
Na Siciliji je sovražnik razširil svoje napade na južni odsek bojišča, kjer so v teku ostri boji.
V	vedah južne Kalabrije so se naše motorne ti>rpec!ovke spopadle s sličnimi sovražnimi ediricami. ki so bile odbite.
Mesto in okolica Neaplja in mnogi kraji na Siciliji in na Sardiniji so bili predmet sovražnih letalskih napadov.
Obrambne baterije so uničile 6 bombnikov. 2 v Neaplju, 2 v Messini ir, 2 v Ca-gliari.iu. nemški lovci nad Sicilijo pa so uničili 2 letali tipa »Spitfire«.
V	zraku nad Sardinijo so sovražni oddelki izgubili 12 tlvomotornih letal v ponovnih spopadih s hrabrimi lovci naše 51. jat«. General Ambrosio.
Vztrapa obramba
s protinapadi
Berlin, 3. avg. s. Poročilo mednarodne obveščevalce agencije naglaša, da je žarišče borb na sicilski fronti še vedno srednji odsek, kjer je na področju Capizz ja italijansko-nemškim četam uspelo v nedeljo odstranit; s protinapadom vdor, ki ga je sovražnik izvedel prejšnji dan. Akcija oddelkov Osi jc bila izvedena s tako vnemo in naglico, da ni prinesla samo osvojitve važne postojanke, temveč so bile raz ovsene tudi ameriške čete in je bilo zajetih
mnogo sovražnikov ter znaten plen. Na podrečju Nicosije so se ar.gleške in ameriške čete. čeprav so utrpele zadnje dni hude izgube ljudi m potrebščin, skušale polastiti nekega cestnega križišča- branilci, ki so jih skupine bojnih letal in bombnikov krepko podpirale, pa so odbili sovražne oklopne sile tor se jim js posrečilo priti za hrbet prve ameriške pehotne divizije. V srditih borbah, ki so bile ra nekaterih točkah z bajonet*, je sovražnik utrpel hude izgube. Medtem so Američani, ki so privedli z zapadnlh področij otoka sveže čete, napadli z dvoma oddelke ma in s podpor^ kanadskih oddelkov italijansko.nemške postojanke pri Regalbutu, toda tudi tu je b;l sovražnik odbit s silovitim protinapadom in je imel krvave izgube.
Psvratsilld iz Italijanske vshudsEe Afrike
litin, 2. avg. z. 9000 rojakov, žensk, otrok starih ljudi in bolnkov- ki so iz Italijanske vzhodne Afrike na povratku v domovino, bc- prispelo v drugi polcvjci avgusta in se izkrcalo iz št'ri".i ladij v določenih pristaniščih.
Las Palmas. 3. avg. s. Semkaj sta prispela na poti iz Italijanske vzhodne Afrike preko-merska parnika »Vulcania« in »Saturna«, s katerima se vrača v domovino iz Abesinijc ;n Somalije 3000 potnikov, moških, žensk in otrok. Po oskrbi bosta parnika odplula preko Gibraltarja v Trieste.

9f!8&viiaaie ft®©!SVlSIl®I,
Japonski minister za Veliko vzh&:fs4> Azijo o rlrrrova suverenosti Birme in narodne Kitajske
Tokio. 2. avg. s. Minister za zadeve Velike vzhodne Azije Kazuo Acki je izjavil v radij skem govoru, da sta neodvisnost Birme m zc>-petni prevzem upravičenih suverenih pravic s strani Kitajske neizpodbiten dokaz, da se sestav Azije utrjuje pod vodstvom Japonske. Nato je naglasil, da slonijo dogodki zadnjih dni na načelu, da morajo države sveta uživati svobodo in da mora biti njihovim pripadnikom omogočeno življenje v miru in uspevanju. Narodi vzhodne Azije hočejo podvzeti skrajne napore, da se preženejo iz držav Angleži :n Američani. Njihova borbena morala je poroštvo za končno zmago. Glede proglasitve neodvisnosti Birme je Aoki izjavil, da so svoboda Birme, njena napoved vojne Angležem :n Američanom ter zavezniška pogodba z Japonsko nesporen dokaz, kako trden je azijski vojaški ustroj, da se osvobodilna vojna narodov vzhodne Azije srečno zaključi. Aoki je nato spomnil na trpljenje in žrtve, ki so jih morali Birmanci prestati pod angleško oblastjo. Z izbruhom sedanje vojne se je birmanski narod zavedel, da se mu nudi prilika za zopetno pridobitev svobode, ter se je dvignil proti Angliji v sodelovanju z japonskimi silami, ki so vkorakale v Birmo iz Taja in naglo prepodile angleške sile iz Birme. Aoki je označil kot posebne omembe vredno neprestane napore Bir-maneev in njihovega poglavarja Bamovva ter drugih šefov za sodelovanje z Japonsko ter je dodal: Tem možem gre vsa moja zahvala. V nadaljnjem je Aoki zatrdil, da je namen vojne, ustanoviti področje uspevanja v vzhodni Aziji z izkoreninjenjem zla. in sicer v skladu z načeli, da mora vsak narod zavzeti mesto, ki mu pripada. Dne 31. julija je Japonska podpisala pogodbo s kitajsko vlado, po kateri je kitajska vlada zopet dobila pravico obdavčevati japonske državljane na Kitajskem. S tem je bil storjen prvi korak za končno opustitev eksteritorialnih pravic. Podčrtajoč, da morajo na podlagi te pogodbe japonski državljani na Kitajskem plačevati davke, je Aoki naglasil. di je to pogodbo hotela Japonska kot izraz njene nove politike, s katero se hoče vrniti Kitajski njena popolna suverenost. Spričo tega pogodba ni zbudila zadovoljstva samo na Kitajskem. temveč med vsemi narodi vzhodne Azije. Posebno zadovoljna pa je Japonska, katere osnovna politika do Kitajske je bilo spoštovanje njene neodvisnosti na podlagi njenih celotnih suverenih pravic.
Japonski tisk o novem položaju Birme
Tokio, 3. avg. s. »Asahi Šimbun« javlja, da ne bodo več imenovani novi japonski svetniki pri birmanski vladi. Komentirajoč to vest, podčrtava list, da hoče Japonska spoštovati v vsakem pogledu popolno suverenost nove in neodvisne Birme.
Bcsejeva izjava
Tokio. 2. avg. s. Vest o proglasitvi neodvisnosti Birme je povzročila veliko vznemirjenje med angleškimi voditelji v New Delhiju. je izjavil Čandra Bose. Dodal je še: Angleži se zelo boje. da ne bi zgled Birme dal nove pobude boju za osvoboditev Indije, toda nobena angleška nasilnost ne bo mogla več ustaviti osvoboditve indijskega naroda. Kakor vihra danes birmanska narodna zastava povsod v Birmi, ki je postala svobodna in neodvisna. tako bo tudi indijska trobojnica kmalu zavihrala v New Delhiju.
Vangoiigvej o novi vlogi šanghaja
Šanghal, 3. avg. s. V razgovoru z zastopnikom agencije Štefani je predsednik Vangčing-vej med drugim izjavil, da je zedinjenje Šang-haja v eno samo veliko mesto simbol Kitajske. Narodna Kitajska lahko znatno prispeva k voj-
nemu naporu, zlasti s povečano proizvodnjo Kit:;jska je zvezana z Japonsko na življenje in smrt. Izrazil je hvaležnost svoje vlade do Japonske in Italije za dano pomoč in razumevanje ter pripomnil, da ima dejstvo, da je dr. Burnaw takoj, ko je bila proglašena neodvisnost Birme, napovedal vojno Anglosasom tudi globok moralen pomen.
Neodvisnost Filipinov
Manilla, 2. avg. s. Šef notranjo uprave na Filipinih. Laurel. je izjavil iistom takoj po vesti o proglasitvi politične neodvisnosti Birme in njenega vstopa v vojno proti Angliji in Ameriki, da mora ta dogodek še povečati zaupanje filipinskega ljudstva v bodočnost. Ponovno je Japonska dokazala z dejanji, da ji je pri srcu praktično izvajanje politike, kakor je bila naznanjena in proglašena glede narodov Velike vzhodne Azije. Sedaj tudi ura neodvisnosti Filipinov, je zaključil Laurel. ni več daleč.
General Fraitco v poletni rezidenci
Madrid, 2. avg. s. Franco je odpotoval iz svoje rezidence in se preselil v Pazo de Meira. kjer bo prebil kratko dobo počitnic. Generala Franca spremljajo žena, hči in šefi civilnega in vojaškega doma. Ob prihodu v Pazo de Meira so Franca sprejeli zastopniki vseh oblasti iz pokrajine La Coruna.
Velika vojaška parada v LizM
Lizbona, 2. avg. s. Vzdolž Avenije Svobode in v navzočnosti republike Carmo-ne, predsednika vlade Salazarja, članov vlade, civilnih in vojaških oblasti ter vojaških atašejev vseh na Portugalskem akreditiranih držav je bila slovesna vojaška parada, katere se je udeležilo blizu 10.000 mož vseh vrst orožja. Živo zanimanje je zbudi! zlasti mimohod modernih vojnih sredstev, kj so bila pred kratkim nabavljena in so vsa motorizirana. Poveljnik portugalske vojske je poklonil častni meč generalu Carmoni kot darilo oficirjev in podoficirjev in je pri izročitvi izjavil, da naj predsednik republike v primeru nevarnosti visoko dvigne ta meč kot znamenje vsem vojakom, da se združijo okrog svojega poglavarja in branijo neprecenljive vrednote svobode in neodvisnosti. Množica je navdušeno vzklikala državnemu poglavarju generalu C~rmoni in predsedniku vlade Salazarju.
Nazadovanje rojstev
v Angliji ln Ameriki
Lizbona, 3. avg. s. Nazadovanje rojstev v Angliji je že vznemirjajoče in kaže. da Anglija niti z demografskega stališča ne more zahtevati oblasti nad svetem. Po nesumljivem viru, po angleškem tedniku »The Dablet«, število rojstev v Angliji lani ni preseglo števila v 1. 1874. ko ie bilo približno polovico manj prebivalcev, kakor jih je sedaj. Okrog 1. 1900 je bilo v Angliji poldrug milijon otrok več, kakor jih je sedaj. Ce se bo nazadovanje rojstev tako naglo nadaljevalo, piše list. bo prebivalstvo Anglije proti koncu stoletja za polovico manjše. Polovica te polovice bodo ljudje nad 60 leti. V tolažbo revija navaja, da se prav isto pojavlja v Ameriki. kjer odstotek rojstev stalno pada. Med 30 milijoni družin sta dve petini z otroci pod 21. letom starosti, 53 odstotkov nima otrok, 27 odstotkov pa je družin z enim otrokom.
Načela italijanske politike
Bukarešta, 2 avg. s. Pod naslovom »Interesi Italije in duh stvarnosti« objavlja list »Viaca« kratek komentar, v katerem je rečeno med drugim:
Poslanstvo novega italijanskega zunanjega ministra Guariglie je nedvomno ključ sedanje faze mednarodnega političnega položaja, ki je nastal po spremembah režima v Italiji. Ko je zapuščal Carigrad in odhajal v Rim. je Gua-riglia novinarjem izjavil, da bosta njegovo bodoče delovanje in delovanje italijanske vlade navdihovali dve načeli: interesi Italije in duh stvarnosti.
Nav generalki tajaalk
zunanjega laiiatisirstva
Rim. 2. avg. s. Z dekretom, ki se ob javlja se obnavlja položaj generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu. Na ta položaj je bil pozvan K. veleposlanik Augusto Rosso.
Eksc. Avgusto Rosso se je rodil v Trom-zani 23. decembra 1835. Imenovan je bil 27. aprila 1910 za poslaniškega atašeja in .ie služboval v Washmgtonu, Petrogradu in Berlinu. Leta 1913. je bil premeščen v Rim ter je služil v vladah ministrov San Giu-liana in Sonnina. Kot prostovoljec se je udeležil vojne 1915!6 v činu konjeniškega poročnika. Od leta 1917 do 1919 je bil tajnik v Oslu in nato v Atenah, svetnik pa v Washingtonu in Londonu. Kot izredni odposlanec in opolnomočeni minister je služi] od 1. februarja 1927 v ministrstvu kot šef urada Društva narodov in delegat italijanske vlade v svetu Društva narodov. Bil je nato član italijanske delegacije v Društvu narodov ter ekspert italijanske delegacije na mednarodni konferenci za reparacije v Hoagu ter na pomorski konferenci v Londonu. Bil ie generalni tajnik italijanske delegacije na razorožitveni konfr enci ter delegat na konferenci za izvau nje Hoovrovega predloga v Londonu V Washingtonu je bil nato veleposlanik lr'a 1932, nakar je bil premeščen v Moskvo. ' or je bil do leta 1936. Od septembra 1912 je bil na razpolago ministrstva.
Izjalovljeni sovjetski
napadi ob Kubanu
Odhiti sovražnikovi napadi južno od Oria in južno od Ladoškega jezera - 227 sovjetskih letal sestreljenih
v dveh dneh
c-ičasfci
vas»2£t.i vejg^k
Rim. 2. avg. s. U adni list objavlja nn-slednji dekret z de?umom 31. julija 1943. ki stopi jutrj v veljavo:
Cl^n X. Zbor ?"_ntov javne varnosti spadi ped notranje minirtrstvo in piipti-da oboroženim si:air države in silam, ki s0 v službi javne varnosti skupno s Kr. karabinjerji. Na uniformah nosi peterokrako zvezdo.
Clcn 2. Člani zbora agentov javne vsr-nesti so podvrženi za vsa dejanja, predvidena no vojaškem kazen-kem zakonu v miru in v volni, kaznim, ki jih ta zakon določa in vojaškemu sodstvu.
Isref^s k?s£?!~ar ustsnfcve
- ---- «•:"■ t/ n
23
Rim, 2. avg. s. Frcdz, cinik italijjmske ustanove za avto.sko p.avo Giorgtu Karla San Gicigi je edetopil. S dekrete m, ki sž objavlja, je bil imenovan za iziednega komisarja ustanove Ur. Vicenzo Rogari, generalni direktor finančnega ministrstva.
Izrs^ssi kore?!s??r za tfak
R'r.1, 2 avg. s. Z odredbo ki se objavla, 'e min'ster z i lju isko kulturo 'menov.il ncvlrarja Santija" Savaiina za izrednega komisarja ustanove za tisk.
Predse^ssfk Karanega zdirai-ženja fc3j2vsslk3v odstopil
Rim 2. avg. s. Imetnik z'ate kolajne prof dr. Amlcare Rossi. jc podal ostavko na položaj predsednika narodnega združenja bojevnikov Njegov odstop je bil sprejet
Veliksčisšen dar Kreditnega zavofa atsJI^s^skfh hratalsils
Rim. 2 avg s. Upravni svet kreditnega zaveda italijanskih hranilnic je p: sla! Eksc. šefu vlade 500.000 lir za dobrodelne namene. Sef vlade je določil vsoto za prizadete ob sovražnih letalskih napadih
Madrid. 3. avg. s. Španski listi objavljajo na vidnem rncs'r. italijansko cl c czno noto. ki demantira vse napačne vest., ki jih jc ponovna
razširila sovr.žna propaganda o p-jležaiu v I ta- j ^	nemške postojanke pomerila tak-
liji in poudarja v zvez; s tem pcpclno ncrmal- j nest življenja v državi, navdušenje, mir ;n i discipliniranost naroda.
lz Hitlerjevega glavnega stana, 3. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
Na kubanskem mostišču je bilo več sovjetskih napadov krvavo odbitih.
Lastni napad severno od Kujbiševa se je uspešno nadaljeval.
Na fronti eb Doncu se je zrušilo več sovražnih napadov, ki so bili podvzeti s slabšimi silami.
V srednjem odseku fronte, predvsem ju-žnozapadno od Orela, je nadaljeval sovražnik z novimi močnimi pehotnimi, oklopnimi in letalskimi siiami svoje poskuse za preder. Junaško se boreče naše čete so edbile vse sovražne napade in so. podprte od letalstva, v protinapadu osvojile mimogrede izgubljeno 07.emlje. Zopet je bilo uničeno večje število sovjetskih oklopnih vozil.
Tudi južno od Ladoškega jezera je prešel scvražnik po močni topniški pripravi z močno letalsko podporo znova k napadu. V trdovratni borbi iz bližine in deloma v protisunkih je bil z najtežjimi izgubami odbit.
Na vzhodni fronti je izgubilo sovjetsko letalstvo 1. in 2. avgusta v letalskih bitkah in po zaslugi protiletalskega topništva 227 letal.
Na Siciliji so bile naše čete. posebno v srednjem odseku fronte, v težkih obrambnih boj h. Sovražni rapadi so se z velikimi krvavimi izeruhamj in znatno izgubo voj-ne«ra mater« jala zrušili deloma v borbi i/ bližine. Scvružna bojna skupina, ki je mimogrede vdrla v neko višinsko postojanko, je h'la v pretisurku vržena nazaj. Tudi v južnem odseku fronto se je bojno delovanje zopet znatno njačilo. Nemška brza bojna letala so posegla v boje na kopnem in so bombardirala zbirališča oklopnih i«i avtomob'".skih vozil na področju pri Nico-sj,;;. f.uvražnik je izgubil včeraj v Sredo-zeivfju 21 letal.
Po pospr^eznth dnevnih prodorih sovražnih letalskih sil nni zasedeno zapadno ozemlje ?n nad norveško obalo so bombar-Britanci v pretekli noči znova mestno r->7.emM;» Iianburga in n:egovo širšo okolico. Ze ict so bile povzročene izgube m«l prcMva!stvom in zna na razdejanja Po dn-se-Vnl h podatkih jo b'lo pri teh napadih s~"tr~\;en-h 27 sovražnih leta!.
Pri napndu britanski torpednih in bombnih lr*al na nemški konvoj so za-žčltne edinice in protiletalsko orožje na trgovskih ladjah se«itreli!e 19 letal. Na-cl -r.iji štiri letala so sestre'"le edinire vojne mornarice nad zapadnoevropskim obalnim ozemljem.
Dne 2. avgusta javi jo ni sovražni letal-, nr.ird na rumunsko prts-oleisko ozesn-Po se vedno bo"j kaže kot težak neuspeh. Sovražne izgube so se deslej zvišale na 52 sestrr'j?nlh let^.l. 15 sovražnih bombnikov jo po porooTh iz inozemstva zasilno pristali na nevtralnem ozemlju. S tem se roma pr« trV rrš h podatkih nad polovico napad? iečih Irtul ni vrr.Mo, pmve izgube at^erif*-" N—.bniške skupine pa bodo še znatne v:šjs».
Vss za
Stalinovih s?a€rtov
Keriin, 3. avg. Prcpagandni crgani t:sk in radio, obračajo nozcrrost nemške javnost, ra razvoj vojaškega položaja na vzhodu, še vedno poudariajo da se usoda te vojne odloča na bojiščih med Baltikom in črnim morjem. Vse. kar se je zgodilo, kar se dogaja in bi se še lrhko zgod:lo onkraj Al.">. kakcr tudi vse. kar bi se še lahko zgodilo v kakem drugem odseku evrooske trdnjave. je vo r.ško brez pomena. Gre le za to, da se po vse sil, drži b'stvena trndj?.va celin0 Čc bi se t," trdni^va zrušila bi Nem-čJjo zaiel zares ap-knlipt:čni ol3.z. Nir.če Sn -e vari: JSt^iin ki raznolaga z ogromnimi množicami Mudi in oklopnih sredstev, se pripravlja zn napad ogromnega obsega — in prav temu napadu se je treba za vsa. ko ceno upreti.
To pa pomeni da je treba izvršiti skrajne napore in da nikager re smejo motiti a!i zao3ljat; pelitično-vojaški dogodki no peviferl-i. Vsakdo lahko sluti, da napoveduje čim dalje bolj besni pr:tisk, ki ga izvajajo Rus:" v odseku pri Orlu za ceno ogremn:h izgub, da fr zasedba te življen;-
Rm 3. avg. s Dana "nji »Messaggero« objavlja d - jc zn.!cžn: ka družba, ki ie 26. jul ja izročil vodstvo lista svojemu predsedniku '
tično-strateSki pegoj za povsem druge epe-racije. Zato je po mnenju merodajnih v Beri nu scdan'i kategorični imperativ: vztrajati in sicer tako, da Stalinovi načrti ne bodo ures ičeni. Polom tega načrta bi p'menil za Nemce vojaški in pclit:cni uspeh daljnosežnega pomena.
V zvezi s tem je treba pripomniti, da je
F ju Perrcncju. na svoji včerajšnji seji ime- j v vojni vse, kar je nepredvideno, znatnega
nov?!« d'rektorja lista Tommasa Smitha. 1 je bil član red.kcije do leta 1922.
ki ; lahko celo odločilnega pomera. Bistvo je i le v tem, da nepredvideno pravočasno za-
M T-..
.'-T,

"A Ji
m r®mmzko fefrelefslco
Bukarešta, 3. avg- s. Uradno poročilo javlja: Dno 1. avgusta je skupina okrog 125 amcrlšk h Stirmotcrn kov napadala nj 13. do 16. uie petrolejko oodrečje. Po zaslugi rumunske in nemške obrambo j» mogel samo uel teli letal doseči p:dročje, k er je bila povzročena škoda, k; bo naknadno cbiavljera. Bile je 143 ranjenih 116 mitvih Od teh je b'lo 60 mrtvh in 60 ranjenih med kaznjenci kaznilnice v Ploe-stiju, ko je goreče ameriško letalo oa l > na streho kaznilnice. Sestreljenih je bilo 36 letal, zajetih pa deslej 66 ameri5k'h letalcev.
Bukarešta. 3. avg. s. Kralj Mihael I., kraljica mati Helena, maršal Antonescu in ministrski predsednik Mihael Antonescu so včeraj obiskali kraj, ki je bil prizadet z napadom
ameriških letal, ter se zanimali za ranjence 'n nastalo škodo Prebivalstvo jih jc sprejelo z goreč:nv manifestacijami simpatije in patriotizma.
26 anreriških bo?i?bnikov sestreljenih nad Ploestijem
Bukarešta. 2 avg. s. Akcija ameriških bombnikov proti rumunskemu petrolej-skemu področju je naletela na močno reakcijo lovcev in protiletalskega topništva Rumunske in nemške obrambne sile so sestrelile 26 bombnikov. Sovražnik je izgubil nad 250 mož letalskega osebja. 60 ameriških letalcev, ki so se vrgli s padali iz svojih gorečih letal, je bilo ujetih.
slutimo in izkoristimo. S tem nočemo reči, da se nemško vrhovno poveljništvo zanaša prav na to, ker bi v tem primeru samo ponovilo napako bivšega cesarja, ki se je poleti 1918, po porazu v Franciji, zarašal še na bcgve kakšne zapletlja;'e. Nepredvidene stvari, na katere tu namigujejo, so to pot povsem drugačnega značaja. Zato zasluži pozornost uvodnik lista »Der An-griff«. ki je glasilo ministra dr. Leya in ki razlaga, zakaj so resni izgledi, da Nemci izidejo zmagoviti iz te borbe. Ako Nemcem uspe utruditi glavnega nasprotnika, sovjetski kolos, ki je nabolj nevaren, in sicer tako, da ne bo mogel več resno škoditi, se s tem zjamčijo pogoji za. obrambo vse ostale evropske celine. Uspešna obramba, ki bo Anglosr.som preprečila vdor v osrčje Evrope. bi lahko imela nepredvidene posledice kakor na primer radikalizacijo delavskih množic v Vel'ki Britaniji in Zedinjenili državah- kar bi lahko kompromitiralo vso vojno proizvodnjo in s tem tudi samo vodstvo vojne. Pri tem nam n'ti ni treba upoštevat; dejstva, da dozorevajo v vzhodni Az^ji pomembni dogodki: med drugim bo pekre t pod vodstvom Boseja pozitivno, namreč na vojaškem področju, podprl japonsko berbo proti Anglasasom. Vse pa oo po mnenju Leyovega glasila odvisno od izida fr tke na vzhiodu. če Anglosasi ne bodo v najkrajšem času uresničili svojih ciljev, bodo nastopili prav ti nepredvideni dogodki. o katerih piše list. (II Piccolo.)
Admiral Donitz
nemški mladjii
Berlin. 1. avg. s. Veliki admiral D»nitz in vodja hitlerjevske mladine sta govorila o priliki športnih vojaških tekem ob Baltiškem morju, ki so se jih udeležili specialni mornariški oddelki Hitlerjeve mladine. Vodja nemške mladine je opozoril na požrtvovalnost mladih nemških generacij, ki se je izkazala v vseh okoliščinah in pozval mladino k disciplini in vztrajnosti.
Za njim je veliki admiral Donitz poudarjal dolžnost slehernega mladega gojenca. ki se pripravlja za vstop v vrste nemške mornarice. Potrdil je neomajno vero v mladino in poveličeval sposobnosti, pripravljenost in čut dolžnosti mladih posadk nemškega podmorniškega orožja. Besede velikega admirala so mladi gojenci pozdravili z navdušenimi manifestacijami vere v Hitlerja in zmago.
Rsoseveltove priprave za predsedniške volitve
Buenos Aires, 1. avg. s. Predsednik narodnega republikanskega odbora Zedinjenih držav Harrison Spandler obtožuje v nekem svojem komentarju predsednika Roosevelta, da je začel, oziroma, da je v svojem zadnjem govoru pod krinko vojnega govora započel v resnici kampanjo za svojo kandidaturo. Kar je dejal Roosevelt. ni nič drugega nego politika in drzen poskus, da bi si pridobil glasove vojakov in mornarjev, ki izpostavljajo svoje življenje.
Sabotaža v Gibraltarju
Lizbona, 1. avg. s. Po vesteh iz Londona so aretirali nekega človeka, ki je zanetil požar v nekem odseku gibraltarske luke. kier so bila skladišča goriva.
Pojasnilo o političnih obsojencih
Pred dnevi smo objavili obvestilo poveljni-tiva XI. Armadnega zbora v Ljubljani, iz katere ga je jasno razvidno, da se izredni ukrepi za osvoboditev političnih obsojencev v ostali Kraljevini ne tičejo ozemlja Ljubljanske pokrajine. kjer ostanejo še nadalje v veljavi dosedanji predpisi.
Ker si naši ljudje v tem pogledu še vedno niso povsem na jasnem in bi se zaradi te ne-jasnosti utegnili pojaviti povsem napačni zar ključki glede položaja političnih internirancev in drugih kaznjencev s področja Ljubljanske pokrajine, smo se obrnili na pristojno oblast za pojasnila, da bi ne bilo v te j zadevi nobenih dvomov več. Svojim čitateljem lahko sporočimo tole:
Ukrepi, ki so bili izdani v Kraljevini glede izpuščanja političnih obsojencev, so povsem jasni: nanašajo se na italijanske politične obsojence, zaprte iz režimskih' razlogov. Zato je povsem naravno, da se je ob spremembi notranjega režima takoj postavila v Italija zahteva po osvoboditvi vseh tistih političnih obsojencev, ki so bili obsojeni zaradi svojega političnega zadržanja pod prejšnjim režimom. V tem pogledu se sedaj naglo proučujejo v Kraljevini spisi o posameznih kaznjencih, da se ugotovi izvor njihove ob-sodbe in po tej proučitvi odredi njihova izr pustitev iz zaporov ali drugih krajev kazni.
Drugačen — in lahko rečemo: izjemen — pa je položaj v naši pokrajini, kjer se vprašanje osvoboditve političnih obsojencev, v prn vrsti internirancev. že dolgo sproti rešuje po pristojni vojaški oblasti, torej ne glede na spremembo režima, ki je medtem nastopila. V tem smislu se bo to reševanje nadaljevalo tudi v bodoče, vendar brez zveze z navedenimi izrednimi ukrepi o osvoboditvi političnih obsojencev, ki veljajo za ostalo ozemlje Italije. Upamo, da bo naša javnost to pojasnilo razumela in se zato v bodoče izogibala kakršnih koli skupnih manifestacij, prirejenih z namenom. da bi se od oblasti zahtevala osvoboditev političnih internirancev manifestacij, ki jih oblast absolutno ne more trpeti, kakor je to povedalo poveljništvo XI. Armadnega zbora »v izogib mučnih posledici:.
Izmena predsednika in člana Posvetovalne komisije za valutne prekrške
Visoki komisar za Ljubljan&ko pokrajino je glede na naredbo z dne 18. avgusta 1942, štev. 164. in na odločbo z dnt 15. septembra 1942-št. 96, odločil:
Namesto dr. Arnalda Pizzija se imenuje za predsednika Posvetovalne komisije za dokončno odločitev glede valutnih prekrškov po čl. 1 laredbe z dne 18. avgusta 1942. št. 164, cav. Angelo Manfredmi.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je giede na naredbo z dne 18. avgusta 1942, štev. 164. in glede na odločbi z dne 15. septembra 1942. it. 96. >n z dne 17. novembra 1942, Štev. 108, odločil:
Namesto rag. Marija Menegattija se imenuje za člana Posvetovalne komisije za dokončno odločitev glede valutnih prekrškov po členu 1 naredbe z dne 18. avgusta 1942. št. 164. dr. Me-dero Feroreili.
Isnen&vanjje kssssisarja za shranitev g©§fs3$arstva Zveze bsjevmh Sašlfev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podstavi člena 3. k? ukaza z dne 3 maja 1941, št. 291. pretvorjenega v zakon z dne 27. aprila 1943 št. 385. upoštevajoč potrebo, da se odredi primerno za ohranitev gospodarskih poslov bivših Bojevniški fašijev Ljubljanske pokrajine, odločil:
Cav. Franc La Graksa. pokrajinski finančni ravnatelj, se imenuje za komisarja za ohranitev in upravo gospodarskega in upravnega poslovanja glede imovine tukajšnje Zveze bojevniških fašijev in njenih Fašijev in Središč. Ko-misarju jc na razpolago za izvrševanje njegovih nalog tehnično in upravno osebje, usiuž-beno pri tej Zvezi in njenih ustanovah.
Popravek
V včerajšnji objavi obsodb pred vojaškim sodiščem ie bilo pri obsojenki Blagajni Nadi. očeta Ivana in matere Matilde Košiček, bivajoči v Celjski ulici št. 13. po pomoti navedeno, da je bila rojena 31. X. 1931. V resnici je bila rojena 31. X. 1. 1921.
Gospodarstvo
Evropska letina
Nemški gospodarski tednik »Die deut-uche Volksvvirtschaft« objavlja nekaj novih zanimivih podatkov o letošnji letini v Evropi, ki kažejo, da je Evropa v tem letu Izkoristila prav vse možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje, in da bo zaradi tega letošnja letina omogočila popolno oskrbo vseh evropskih držav z najpotrebnejšimi živili, pri čemer je še upoštevati ugodne vremenske razmere za razvoj posevkov.
List med drugim navaja, da se je s pšenico posejana površina v Italiji povečala za nadaljnjih 400.000 ha, pri čemer je upoštevati, da je Italija že pred vojno in tudi v vojnih letih dosegla znatno razširjenje žitne proizvodnje. Tudi s koruzo posejana površina je skoro za 10% večja kakor lani. V ostalem so bile vremenske razmere zelo ugodne, tako da je letos tudi hektarski donos bistveno boljši kakor je bil lani. V Franciji se je s pšenico posejana površina povečala za 300.000 ha in je doseže i tudi boljši hektarski donos. Vrhu tega je Francija, znatno razširila pridelovanje sladkorne pese, oljaric, krompirja in sočivja. Razširjenje kmetijske proizvodnje v Belgiji je dovedlo do tega, da bo Belgija že prihodnje leto z lastno proizvodnjo lahko krila vso potrebo s krušnim žitom čeprav je to najbolj gosto naseljena država v Evropi. Vrhu tega se je izredno povečalo pridelovanje oljne repice in je bila letos z oljno re.pico posejana površina 6 krat večja kakor lani. Na Nizozemskem se je s krušnim ž:tom poseiana površina od leta 1940 povečala za 25<%, površina za pridelovanje sočivja za 38%, ptm-Slna za pridelovanje krompirja pa celo za 70%.
Ugodna poročila prihajajo tudi z vzhodne Evrope, kjer se je povsod površina posevkov bistveno povečala, kar velja zlasti za Rumunijo, kjer so letos obdelali 8 milijonov ha. Na Hrvatskem so se v nekaterih področjih ozimni posevki povečali v primeri s prejšnjim letom za 20 do 30%. Končno je še omeniti prizadevanje za povečanje kmetijske proizvodnje v nordijskih državah, kjer pričakujejo letos tudi znatno pevečan hektarski donos, ki se bo gibal pri pšenici med 17 do 23 metrskih stotov, nasproti 10 do 14 v preteklem letu
Gospodarske vesti
= Povečana italijanska proizvodnja tobaka. Navzlic vojni je italijanskemu tobačnemu monopolu uspelo dvigniti proizvodnjo tobaka na 43.5 milijona kilogramov nasproti 37.6 milijona kilogramov v povprečju leta 1939-40. Na ta način je mogoče kriti povečano potrošnjo vojske in civilnega prebivalstva, ne da bi bilo treba uvesti kakršno koli racioniranje.
= Iz trgovinskega registra. Pri Narodni tiskarni d. d. sta bila vpisana člana upravnega sveta dr. Marjan Zajec in dr. Ernest Kalan. oba advokata v Ljubljani. — Pri Jugoslovansko nemški importni in eks-portni družbi z o. z. v Ljubljani je bi:a vpisana sprememba besedila firme v Trgovska družba za blagovni promet, družba z o. z. v Ljubljani.
Iz Hrvatske
Poglavnik med častniki. Preteklo sredo Je Poglavnik obiskal oddelke svoje garde v Maksimiru. Zbranim častnikom je obrazložil sedanje politično stanje v svetu v zvezi z nadaljnjim vodstvom vojne. Nato je Poglavnik odšel še med moštvo, obiskal pa je tudi ranjene borce.
Odlikovani italijanski častniki. Pred dnevi je sprejel Poglavnik predstavnike II. italijanske armade, ki je sodelovala v borbah za Gospič. V znak priznanja jim je podelil vojaška odlikovanja za hrabrost. Navzočni so bili tudi poslanik Luigi Pe-trueci in načelnik vojaške misije general Re z drugimi častniki.
551etnica mature. Pred dnevi je baila v Zagrebu maša ob priliki 551etnice mature. Udeležila sta se je dr. Mirko Košutič in dr. Ivan Jagič. Od tovarišev, ki so teda«i skupaj maturirali. žive še generalni vikar v Križevcih dr. Dane šajatovič, župnik Ivan Koprivnjak, upokojeni ravnatelj gimnazije Mijo Poljak.
Vroča poletja
V	zgodovini. je leto 722 prvo zapisano zaradi izredne vročine, cb kateri so v nsših krajih usahnili vsi vrelci. Leta 870 so kosci cepali r-aradi vročine kakor muhe, zemlja je bila razpokana, struge brez vode. Leto 1000 je po strahoviti zimi prineslo takšno poletje, da so se osuši.'a jezera, reke in potoki in je zrak smrdel zaradi gnijočih rib. Leta 1014 od aprila do začetka avgusta ni podla kaplja dežja.
Tudi v 12. stoletju je bilo mnogo vročih poletij. Leta 1135 je bilo tako vroče, da so nastali mnogi gozdni požari in so bili travniki črni kakor pogoreli. Leta 1159 ni deževalo od maja do oktobra, nobenega oblaka ni bilo na obzorju. Eno izmed najbolj vročih poletij jc bilo leta 1232, ko so lahko jajca, kuhali v pesku. Leta 1420 je tako rekoč zgorela vsa žetev na polju. V mnogih krajih so zgorela stara ostrešja s slamo ali skodlami. Leta 1578 je trajala vročina od marca skoraj tja do božiča. Leta 1540 je bilo grozdje že julija zrelo. Leta 1782 je zaradi vročine pogorelo mnogo gozdov.
Toča na Dolenjskem
V	petek, ko sc je tudi nad Ljubljano sprostila majhna nevihta, jc neurje vse bolj divjalo na Dolenjskem. Iz Št. Lovrenca poročajo, da je po soparnem dnevu okoli 6. popoldne začelo grmeti in treskati, kmalu nato pa se je vsula "gosta toča, ki je padala med hudim nalivom skoraj pol ure. Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo tako hudega neurja, kakor je bilo zadnje. Toča je bila debela kakor oreh in je pokrila tia. da so bila vsa bela. Posebno hudo so prizadete va&i: Žubno. Gornje Praprcča. Mekcta. Medvedjck, Martin ja vas, Vrhovo, Marčji doi, Dolga njiva, Prapreče, Št. Lovrenc in Kukenberk. Manjšo škodo pa je neurje por vzročilo šc celi vrsti drugih vasi.
*	Smrt odličnega vzgojitelja. V Bergamu
je po dališi bolezni umrl prof. Giovanm Zibcrdi. Napisal je več knjig literarno.zgo-dovinske vsebine, med drugim razpravo o Manzoniju. Pozneje se je bavil mnogo s publicistiko, usto.novil je list »Giustizia/. v zadnjih letih pa je urejeval mladinski mesečn'k »Cuore«. Po političnem prepričanju je bil socialističen reformist.
*	Arturo Veila je umri V Rimu je umri p o daljši bolezni Arturo Vella, bivši socialistični poslanec v italijanskem parlamentu. Eil je član zbornice od 1. 1919 do 1925 in je ostal vse življenje mož čistih rok in neomadeževarega značaja.
*	84 obsodb zaradi noupoštevanja predpisov vojaških oblasti. Turinska >/Stampa« poroča, da je bilo te dni pred voj škim sodiščem v Turinu obsojenih 84 oseb po naglem postopku.
*	Zakladi na dnu morja, v pristani5ču Trieste so začeli dvigati z morskega dna premcg- ki se je v teku 40 let rakopiči! pri razkladanju ladij. Strokovnjaki sodijo, da bo mogoče v šestih mesecih dvigniti iz morja najmanj 40.000 ton premoga najboljše kakovosti.
IZ LJUBLJANE
Dodatne živilske nakaznice
za delavce
Za mesec avgust bo mestni preskrbovalni urad začel deliti doda.tne živilske nakaznice za težake po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v petek 6. avgusta številke 1 do 100, v soboto 7. avgusta številke 101 do 200 v ponedeljek 9. avgusta 201 do 300, v torek 10. avgusta 301 do 400, v sredo 11. avgusta 401 do 500, v četrtek 12. avgusta 501 do 600, v petek 13. avgusta 601 do 700, v soboto 14. avgusta 701 ao 800. v ponedeljek 16. avgusta 801 do 9C0, v torek 17. avgusta številke 901 do 1000. v sredo 18. avgusta 1001 do 1100 ter v četrtek 19. avgusta številke 1101 do 1200. Urad posluje v ta namen vsak dan od 9. do 13. in IS. do 19. ure v palači Bata, I. nacisti op j'e, soba štev. 3.
Kako sušimo čebulo
Da se čebula dobro drži, mora biti v času, ko jo izpulimo iz zemlje, popolnoma suha. Pri izpuljenju moramo posebno paziti na to, da je ne ranimo. Čebula mora biti do konca julija zrela. Ko jo populimo iz zemlje, jo dobro presušimo, najprej na soncu, nato pa še na podstrešju. Dva do tri mesece naj leži tam, potem jo preberemo za zimo. Paziti moramo posebno na to, da nima ssdež nobene rane, ker takšna čebula se ne diži, marveč gnije. Dobro presušena čebula prenese
pozimi 25 in celo 20 stopinj mraza. »
u— V spomin Srečku Magoliču smo prejeli še naslednje vrstice: Pokojni Srečko je dolga leta slovel kot tiskarniški ravnatelj in kot najmarljivejši slikar samouk. Manj znano pa je sedanji javnosti, da je bil pokojnik v mlajših letih izvrsten telovedec, eden najboljših med Slovenci. Ko sem kot deček zahajal v realno telovadnico, je bil Magolič učitelj telovadbe. Spominjam se g3 z rožnih nastopov v starem deželnem g'edal:šou Na Kcslerjevem vrtu, kjer so danes teniščo.
Naročite se na romane DK!
je Srečko Magolič 1. 1888 vodil javno telovadbo. Izredno prožen in čil je bil vedno zdrav in je učakal visoko starost. Tudi kot odličnemu telovadcu mu ohranimo č£s_en spomin.
u— Najbolj vroč dan v dosedanjem p°-
letju smo imeli v ponedeljek. Po jutranji temperaturi 16.2 stop. C je nastal krojen, vendar zelo vreč sončni dan. Na nebu ni b'lo oblačka in sonca je do zatona pripekalo. Kopališča so bila seveda polna, živo srebro se je dvignilo na 31.2 stop. C. Ozračje se tudi ponoči ni moglo dovolj ohladiti in davi smo zabeležili spet vsoko jutranjo temperaturo 15.4 stop. C. Dan jo bil spet jasen in sončen.
u— Razpisan je natečaj za sprejem gojenk v I. letnik šole za zaščitne sestre v Ljubljani. Pogoji so razvidni iz objave v »Službenem listu« Ljubljanske pokrajine. Rok za vlaganje prošenj poteče 25. avgusta.
u— Zaradi nameravane regulacije potoka Mo-
steca od mostu na Koseški cesti do izliva v Pr-žanec bo krajevni ogled in razprava v soboto 7. avgusta ter se sestane komisija in udeleženci ob 9. uri pri mostu čez Mostec na Koseški cesti. Načrti so do tega dneva razgrnjeni v pravnem odseku mestnega tehničnega oddelka, soba št. 32., v Kresiji na Nabrežju 20. septembra med dopoldanskimi uradnimi urami. Interesente ln mejaše vabimo, naj svoje ugovore in ponvsleke prijavijo pravnemu odseku mestnega tehničnega oddelka ali pa najkasneje pri razpravi vodji komisije, ker poznejših ugovorov ne bo mogoče upoštevati.
u— Bolniško-podporna zadruga nameščencev Mestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske, z. z o. j. opozarja svoje člane, da posluje od danes naprej v novi poslovalnici v Kresiii. Nabrežje 20. septembra v pritličju, vhod skozi trgovino Mestne plinarne.
u— Za onemogle in stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je tvrdka »Daj-dam« podarila 200 Lir v počastitev spomina pok. g. Janeza Skubica.
u— Stenografski in Jezikovni tečaji — novi — prično dne 9. t. m. Interesente vabimo k vpisu.
—	Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2.
u— Vsi učenri(-nke) klasične gimnazije, ki imajo popravni izpit iz italijanščine, naj si še ta teden (od 9.—12.) prečitajo ravnateijevo naznanilo v šolski veži. — Ravnatelj.
u— Popravni izpit opravite najbolje, če poe-čate učne tečaje v Lichtenturnu. Vpis takoj. Učnina nizka. Vodstvo tečajev Lichtenturnov zaVod.
u— Stenografski tečaji v počitnicah se pripnejo dne 9. avgusta. Korespondenčno in deba-tno pismo, parlamentarna stenografija! Oddelki za začetnike ln naprednejše. Posebni tečaji tudi za strojepisje. Počitniški tečaji so posebej priporočljivi tudi za dijake-inje. Učnina je zmerna. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— L'čite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji (dnevni jn večerni) se prično dne 7. ln 9. avgusta. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specijalna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni pisalni stroji. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Učnina je zmerna. — Posebni tečaj tudi za stenografijo.
—	Počitniški tečali so posebej priporočljivi za diiake-inje. — Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— Pogrešana listnica. Ko ie g. Rudolf P u c , sreski tajnik v pokoju iz Prekmurske ulice 2. včeraj dopoldne ob 11. stopil iz tramvaja pred glavno pošto, je pogrešil listnico iz rdečega usnja. v kateri je imel okrog 400 lir gotovine, dodatno krušno karto za avgust in uradniško legitimacijo. Človek, v čigar lasti je zdaj listnica, je naprošen, da jo vrne imenovanemu, ki je tembolj prizadet, ker der.ar ni bil njegova last, dodatna karta pa mu je v pomoč kot bolehnemu človeku.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so prišli na zdravljenje naslednji ponesrečenci: Z drevesa ie padla in si zlonvla desnico 15-letna po-sestnikova hčerka Herma Jnkičeva iz Velikih Lašč. Pod voz je padel in dobil notranje poškodbe 74-letni posestnik Anton Leskovec z Vrhnike. 11-letni zidarjev sin Jane Svetek iz Slivnice .ie padel s kozolca in si zloma desnico. S kolesa ie padla in se potolkla po no^ah 12-letna hč-rka posestnika Valentina Orrinova z Vrhnike Levico si je zlomila pri nadcu po stopnicah S0-l?tna zasebnlca Marija Permetova iz Liubliane. Z lestve je padel in si poškodoval desnico 40-lctr.i delavec Jakob Andrejka iz Ljubljane.
S SpMn^a štajsfskega
Policijski ravnatelj v Mariboru dr. Wa!i-ner je objavil razglas- da se bodo vsi prekrški zoper zatemnitev odslej nastrožje kaznovali. Službujočim crganom -'e naročeno, da prijavijo sleherni prekršek.
Kočevski preseljencj. ki še nimajo listin o naselitvi, se morajo pisme-o ali ustme-no zglasiti pri uradu dižavnega komisarja za učvrščevanje nemštva v Mariboru.
V vjsoki starosti 86 let je umrl v Šoštanju hišni posestnik, bivši sedlarski mojster in častni meščan Ivan Ritošek. Pokopali so ga v ponedeljek popoidne. V Mariboru je umrl izdelovalec paiketov Ivan Purgaj.
GLEDALIŠČE
OPERA
Sreda, 4. avgusta ob 17.30: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Izven. Cene od 30 Lir navzdol.
Četrtek, 5. avgusta ob 17.30: Mrtve oči. Izven. Cene od 23 Lir navzdol. — Zaključna predstava letošnje sezone.
Zadnje gostovanje Zlate Gjungjenčeve v tekoči sezoni. Drevi bo pela Vioieto v vTraviau«, vlogo, s K.a .jio se ie vti.-ni.a posebno m.ijno v spomin gledaliških obiskovalcev. Ostala zasedba: Flora — Poličcva, Anina — Ramšakova, Alfred — Čuden. Germont — Janko. Gaston — B. San-cin, Douphol — Anžiovar, Obigny — Dolničar. dr. Grenvil — Lupša.
Opozarjamo na zaključno predstavo letošnje operne sezone, ki bo v četrtek. Peli bodo DA1-bertovo opero ;Mrtve oči« s Primožičem in Hcy-balovo ter Polajnarjevo in Anžlovarjem v glavnih partijah. Ostala zasedba bo običajna.
NAU 0SLASI
Kdor 166« službo plača za vsako besedo L _jo, za drfc. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova aU šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L Ir-. — Za ftenltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L i.—. a vse druge oglase L —.60 aa besedo za drfc. ln prov. takso —.60. za dajanje 'naslova ali šifro L 3.—. NaJmanJšJ Iznos ca te oglase Je L 10.—.
MLADO DEKLE,
pridno, vajeno dela. išče službo za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Cela oskrba«.	13005-1
MLADA POSTREZNICA čista in poštena, želi 1-krat tedensko za prati pri boljši družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12740-1
POŠTENO DEKLE vajeno prodaje in gospodinjskih del, išče službe v slaščičarni, bifeju ali ka| siičnega. Prosim čimpreje, ker nujno rabim. Naslov pustiti v ogl. odd. -I^*-
DEKLE IZ KOČEVJA
išče primerno zaposlitev — val ena vsega gospodinjskega dela, pridna poštena, varčna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro dekle«.	15041-1
SIROTA z 4 meščanskimi in enoletnim trgovskim tečajem, z znanicm italijanščine in r.errščine, bi sprejela kršnokoli zaposlitev. Ponudbe n.. gl. odd. Jutra pod »Storiš dobro del.-«'. K	130-10-1 a
Olj
... a
POSTPFŽNICO
z znanjem kuhe. spreimem takoj Menard. Komenske-ga ulica 20.	13027-1 a
FRIZERSKO
sprejme takoi
VAJENKO
salon Uder-man. Rožna dolina. Cesta II št. 3.	13046-44
DIJAKI!
Za popravne in privatne izpite dobite temeiiite in
poceni instrukcije na Turjaškem (Novem) trgu 5. Priiavite se lahko dnevno od 9 do 12 dop. 12984-3
ZASTOPNIKE (-CE) v vseh krajih pokrajine za prodajo koristnega predmeta iščem. D:ievn: zaslužek 100 lir. Pošliite točen naslov in 12 Hr za vzorec in navodila. Vidmar Josip, Ljubljana. Rimska 10. 13015-5
GRAFOLOG
z akademsko izobrazbo izdela sliko značaja ro rokopisu. Informacije: Servis biro, Šelenburgova 4.
15032-3
mn*
MRČES
(uši, stcnice. bolhe itd.) zanesljivo uničite s Toxin praškom. Drogerija Kane. Židovska ulica 1. 12999-6
PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Diogerija Kane, Židovska 1.
13000-6 PRVOVRSTNI KRONA
kolomaz v škafih po 15 in 25 kg ter v pločevinastih dozah, netto 85 dkg. Ad-heziiska mast za iermene znamke »Lanolin<-. čevljar, ska smola, švedska, črna in rumena. Bencin nafta, vse vrste strojnega in ci-lindrskega olia. Lekarniška drogeriiska vazelina, parafinska in vazelinska olja, glicerin, p?rfumske esence. — Kaolin. slikarske krede in teški špat. Prvovrstni karbolinej. Solidna postrežba. nizke cene, st.ilna zalogi. Petronafta A. Hmelak, Ljubljana, Ciril-Metodova ulica 35a.	12937-6
PRODAM moški trenčkot, zimsko suJc-njo, staro blaco. Poizve se v mlekarni »Drama«, Erjavčeva 2.	13024-6 MOŠKE ČEVLJE ŠT. 44, riavc. nizke, nove. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13022-6
PRODA SE
vse skoraj novo proti takojšnjemu plačilu: moderna kuhinia, posebna sobna omara, usnjen fotelj, šivalni stroi, gramofon, otroška postelja. 2 postelji, mizica, 4 fotelički, moderni obešal-nik, 8 svetilk, druge priti-kline. skupno znaša 16.500 lir. Prodajo se tudi posamezni kosi. Obrnite sc na naslov: Puharjeva ul. 5-V, na levo.	13007-6
CONTAX II, Sonnar 1 :2 s torbico, Iko-fot in Filmosto projektor prodam. Ogledati v drogc-riji Hermes.	13025-6
ELEKTRIČNI RESO
rablien. prodam. Jjmnik — Malgajeva 12. 13008-6
RADIO LJUBLJANA
SREDA, 4. AVGUSTA 1943:
7.30: Lahka glasba. — 8.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Italijanska glasba v narečju. — 13.00: Napoved časa: poročila v Italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega po-veljnistva Oboroženih sil v slovenščini. — 13.12: Orkestralna glasba, vodi dirigent Petralia. — 14.CO: Poročila v italijanščini. — 14.10: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. — 14.40: Simfonična glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.15: Operetna glasba. — 17.40: Komorna glasba. izvajata pianist Agostino Narduzzi in sopra-nistka Ester Orrel Trojani. — 19.30: Poročila v slovenščini.4 — 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.10: Izbor italijanskih narodnih pesmi. — 20.35: Glasba 18. stoletja. — 20.55: Romantični Dunaj, fantazija. Orkester vodi dirigent Petralia. — 21.25: Predavanje v slovenščini. — 21.35: Klasični orkester. vodi dirigent Manno. — 22.10. Orkester, vedi dirigent Angelini. — 22.45: Poročila v italijanščini.
BRISAČE,
rjave moške čevlje ?t. 42, deka za posteljo, blago za moške srajce prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
13048-6
POSTELJO nočno omarico, prešito odejo, servis za črno kavo, blago za kostum, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
13051-6
MIKROSKOP
popolnoma nov. se ugodno proda. Cegnarieva 2, pri
hišniku.	13043-6
PRODAM
kompletno, dobro ohranjeno jedilnico in sicer 2 kredenci, mizo. 6 stolov_ in stojalo za cvctlice, črno pleskano Naslov v vseh posl. Jutra.	13009-6
JEDILNICO, SPALNICO,
m kuhinio, kompletno — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13004-12
MOŠKO LETNO OBLEKO
novo, za srednjo postavo in moške čevlje Ihafrle) št. 42 Naslov v vseh posl. lutra.
13002-6
PRODAM:
2 postelji, češnia, furnirano S kanadsko brezo. 2 nočni omarici, 2 modroca a vzmetmi (fedri), 10 m blaga za žimnice, vse za 6000 lir. Marijin trg 3 — Ma-nufaktura.	12998-6
ŽENSKO MALO KOLO
in moško torpedo, malo rabljeno, zelo ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	13029-U
PAR NOVIH RJUH sc proda. Ogled od 8. do 11. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13036-6
VEČ ZABOJEV (lesenih), prodamo. Domača lan. industrija »Platno« • Siepel & drug). Celovita c. 135.	13034-6
2 SREBRNI LISICI
novi, krasni eksemplari po zmerni ceni naprodaj. Pogledati v trgovini Sv. Petra c. 95.	13031-6
SPALNICO iz trdega lesa, kompletno, prodam za 5500 lir. Naslov v vseh posl. Tutra.
13030-6 VF.Č VOZ OBLANJA se proda. Tovarna Rojina, Slomškova 16. 13042-6
ŠIVALNI STROJ »Singe-r«, nov, stara glava, ugodno naprodaj. Gosposka 5 (trgovina). 13059-29
.juDijana
staino kupuje po najvišjih dnevnih cenah
SUHE GOBE
TEHTNICO
za dojenčke, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobrem stanju«.
15050-7 SREBRNE KOVANCE namizno orodje, različne dragocenosti, umetnine starinske vrednosti, kupimo. Rudolf Zore. Ljubljana — Gledališka ulica 12
13037-7
ŠTEDILNIK
(Tischherd) v dobrem stanju kupim. Zalar, Kolodvorska 29.	13012-7
KUPIM
damski česalni salon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredi Ljubljane«.
13011-7
Posest
NAPRODAJ:
Parale j-j i.">. 70. SO, 500 do i)0u lir n kv. m. — Z*m-iče zu itkia- rijO ^gramoza'
•tod).	:< .' •< '■-> 13JU00
kv. m, znotraj bloka. — Zeinl.išie » bližini glavne čari nuni ce v izmeri £9.000 kv. m. — H še: novo dvonadstropno, enonads:ropne in vi-,-ok o pritlično. Reaiitetiia ai-»r.ia Zaje? Aniroj, Tavčarjeva uliea 10. Tel. 34-«fi.
1292«-«
VILO KUPIM
1—2 stanovanjsko do lir 300.000. Ponudbe na oglas, odd. Jutra.	13016-20
STAVBNO PARCELO, lepo, v Koleziji prods Rea-litctna pisarna Habijan Miro, Cigaletova I, pritličje.
13010-20
STAVBNA PARCELA
se proda v sredini mesta. Posredovalci izključeni. Po. izve se pri upravi »Kmetovalca«, Novi trg 3.
15058-20
Stanovanja
ZA TAKOJ
ali s 15. avgustom iščem prazno sobo ali 1 sobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prinašam lahko živež«.	129-8-21 a
mm
Tnnrz
ELEGANTNO SOBO
v bližini »Ilirije«, oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13006-2$
OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Malgajeva ul. g. _ Košnik. 13003-23
Razno
IGRAMO NA »EVERESTc
harmoniko. Orkester Lesjak Radio L ubljana. 13020-3-UHAN Z BRILJANTOM sem izgubila. Ker mi je dragocen spomin, prosim naj_-ditelja. da mi ga proti .epi nagradi vrne na naslov: Mi-ra Krek, Groharjev, ce«ti št. 21.	1301R-37
REVEN DELAVEC je izgubil 600 lir, ce.otna mesečna plača. Najdite!; se lepo prosi, naj odda denar v ogl. odd. Jutra. 13017-28
JENČIČ MARICA naj se zgla«i zaradi siužbe. Dr. Soss, Vegova 2-U. desno	1304~-37 ZLATA SVETINJ 1CA
(obesek) z napisom sc -e našla na pmmen; J:. Naslov v vseh posl. Jutra.
150»9-?7 DIJAKINJA je izgubila v nedeljo v Zvezdi temno moder čevelj. Pošten najditelj naj g?, odda v upravi Jutra. 13048-37
SVOJO TORBICO z vsemi osebnimi dokumenti in denariem sem izgubila pred glavnim kolodvorom v tramvajskem vozu št. 2, v soboto 31. julija okoli 21. ure zvečer. Poltenega naiditelia prosim, ker sem revna, da mi vrar vsaj dokumente na naslov, ki je v torbici. 13C26-37
PES FOXTERIER se je izgubil. Oddati _ga Leskovic Ivanka, Jurčičev trg 1-1. nadstr. 13035-27
REVNA DIJAKINJA jc 2. VIII. ob pol 9- uri zvečer pozabila v Tivoli na klopi ob stranski poti kopalno obleko (modro z rdečimi rožami) spravljeno v mrežo. Prosi poštenega nai-ditelja. da jo proti nagradi vrne v upravi »Jutra«.
13035-28
	LrK.9K-7.Z-'L'a •- •	
■V "6 >•.?-. -t J**		
Gospod življenja in smrti je poklical k Sebi danes zjutraj ob 2. uri Svojega zvestega služabnika, našega preljubega in predobrega moža, očeta, brata, strica in zeta, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče
ZDENKA ALJANČIČA
DIPL. FILOZOFA IX REZ. POROČNIKA
Na Žalah počiva dragi pokojni v kapeli sv. Jožefa, od koder bo pogreb v četrtek, dne 5. avgusta 1943, ob 5. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v družinski grob k našima očku in mamici, ki ju je tako ljubil.
Zgodaj je končal, pa je izpolnil veliko let, zakaj njegova duša je Bogu dopadla, zato je hitel vzeti ga izmed hudobij. — (Modr. 4, 13-14.)
Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 5. avgusta 1943, ob 8. uri v frančiškanski cerkvi Mar. Ozn. v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1943.
Majda, žena; Ruška, Igor, otroka: dr. O. Stanko Marija, o. Jožef, Erna poroč. IVailncr, Emil, Lambert, s. Hilarina, Marica poroč. Koprivnikar, bratje in sestre; Hedi In Silva, svakinji; Franc \Vallner in Albin Koprivnikar, svaka; nečaki in nečakinje, Štefka Poljšak, tašča in ostalo sorodstvo.
•j&pcrz:	■■ »t.* ■».r - ■ - - r -i
Ferenc Kormendi:
28 I
»Saj veš, mama, da govori Agica včasi neumnosti!«
»Draga moja! To pač ni neumnost! Tole... je nekaj povsem drugega!«
To je tudi Ana dobro vedela. Naenkrat je izpremenila glas.
»Da, to je nekaj drugega, in kaj potem?«
»Ne vem,« je iskreno priznala gospa Waltrova in bolestno zavzdihnila. »Ne vem. Po tridesetih letih moram priti do spoznanja, da ne poznam svoje hčere! Po tridesetih letih se moram vprašati, kdo neki je ta tuj človek? Ali ni to strašno?!«
»Mislim, da pretiravaš, mati,« je obzirno dejala Ana. »Mislim, da —«
Gospa Waltrova ji ni dala dogovoriti.
»Ti ničesar ne veš, Anica, ničesar si ne moreš misliti. Pa zdaj tudi ne gre za to, kaj naj se zgodi. Veselilo bi me, ako bi mi hotela pomoči, odnosno... ako bi pomagala Agici. Nočem si izsiliti njene poroke, nikogar ji ne maram vsiliti, to vendar dobro veš, pa tudi ona bi morala to vedeti. Toda nekaj se mora zgoditi z njo in to mi daje strašno skrb, tako skrb, da niti spati nisem mogla, zlasti ker nisem marala povedati tega očetu. In midva se vendar o vsem pogovoriva. Jaz pa sem mu zamolčala vso to stvar z Agico. Z nekom pa se vendar moram porazgovoriti o njej, torej bom govorila s teboj.
Naglo se je sklonila naprej, glas se ji ' je čudno izpremenil: »Včasi sestra sestri bolj zaupa kakor otrok staršem. Povej mi, deklica, ali veš ti, zakaj se Agica noče poročiti ?«
Ana se je iskreno začudila.
»Jaz, mama?«
»Da, ti. Vedno sta si bili dobri, vedno sta se razumeli. Vse sta si povedali. Ti moraš vse vedeti o njej!«
Za trenutek je nastala tišina, potem je Ana dejala:
»Toda, ljuba mama, zakaj praviš, da se Agica ne mara poročiti? Dala je košarico Pavlu Gabrijelu kakor mnogim drugim, ko pa ji bo nekega dne nekdo ugajal, mu gotovo ne bo dala košare!«
*Ne, ni tako!« Gospa Waltrova je razburjena dvignila roko. »Ne, deklica motiš se, ne maram, da bi me tolažila. Hotela bi slišati od tebe, ali veš, zakaj se Agica noče poročiti. Zakaj se noče poročiti? Ako doslej tega nisem vedela, včeraj mi je to povedala. Da se bomo morali tudi s tem pomiriti.«
Pogledala je k tlom, potem je naglo dvignila glavo in se ozrla na Ano: »Povej mi, deklica, ali na koga čaka?«
»Ne,« je v zadregi odvrnila Ana. »O tem rea ničesar ne vem.«
čutila je, da razume materino vprašanje, da ga bolje razume, kakor morebiti mati sluti. Ti si tudi nekoga čakala, morda tudi ona nekoga čaka — to pomeni v resnici njeno vprašanje. Morda je res tako. Morda
tudi Agica nekoga čaka, da bi našla samo sebe.
»Torej ne veš ničesar o tem? In tudi ničesar ne sumiš?«	.
»Ničesar ne vem in ne sumim in mislim, da na nikogar ne čaka, ker ni v njenem značaju, da bi na karkoli čakala!«
»V njenem značaju! Kaj pa mi vemo o njenem značaju?!«
;-Toliko lahko z gotovostjo vemo, da je ne smemo siiiti!«
>Siliti?! Anica, srčece, kdo pa jo sili? Od koj*a in kdaj je slišala eno samo besedo pritožbe, da je stara ena in trideset let in da se noče poročiti?! S čim sem si zaslužila tako grožnjo, da se bomo morali pomiriti cc-lo s tem, oe. se sploh ne bo poročila? Kaj naj to pomeni? Agica bi že lahko vedela. da ji nočemo prav nič prigovarjati... dokler ni potreba, pa tudi to bi lahko vedela, da ime VValter pomeni tudi odgovornost in obveznosti. Pomiriti se s tem, da se ne bo poročila! Ali ti ne razumeš te grožnje?!«
»To ni grožnja, mati. To se ti le zdi, ker si nervozna, ako pa bi mirno razmišljala o tem. bi morala spoznati, da... zares pretiravaš.«
Ne pretiravam in nisem nervozna, deklica! Le strašno me slabi. Ne morem ti povedati, čemu in kako. Vem le toliko, da je ta negotovost neznosna. Moram ti reči, ko hi govorili o njej, da čaka kakega takega moškega, ali.... da ima ljubčka, ali..., ko bi karkoli čenčali o njej, Bog pomagaj, bogata in neodvisna je in ..., saj niti ne vem več, kaj govorim, tako strašno je to! Živi kraj mene, moja hči. moj dragi otrok, jaz pa he vem. kaj se godi z njo in... Tega ni mogoče prenesti!«
Mrtvo je strmela predse. Naenkrat so se ji poteze obraza skrčile, v očeh so se je prikazale solze. Nekaj ttenutkov je prenašala ostio bolečino, preden se je obviadala.
Prav imaš, Anica. Nervozna sem. človek ima včasi slabo uro. Ni treba takoj misliti na najhujše. Tudi Agica je imela včeraj svojo slabo uro, pa to sem že pretrpela. Priznati moram, da bi bila vesela, ako bi se hotela o priliki porazgovoriti z njo. In da ne izve niti besedice o tem, o čemer sva se danes midve pogovarjali. Prosim te, obljubi mi. ..«
Anica je obljubila materi, da z Agico ne bo govorila »o teh stvareh« in da niti mislila ne bo nanje. Ko pa je gospa Waltrova odšla in je ostala Ana sama. ji ni šel iz misli čudni materin obisk, njun j«;govor, vsa ta zadeva z Agico. Kakšne strašne predstave vznemirjajo mater. Taka negotovost. Ena sama beseda bi jo lahko pomirila. Toda katera beseda? In ali ni morda tako. da bi človek nagnal tisto besedo, tudi če bi jo vedel.... ker noče — miru ? Ani pa noče spoznati resnice?
Na primer ona sama... ako bi nekega dne vprašala Janka, ali se spominja tistega vzdiha.
Ne, ne sme več misliti na to. Laž, neumnost, Janko je vzdihnil, to ne pomeni nič. Slaba domišljija. Resničnost je drugačna: ljubita se. A ljudje, ki se ljubijo, se ljubijo... tudi v ječi. V ječi: zakon v ječi. Nenadoma se je domislila dveh besed: »sladka sužnost«, brala jih je v neki pesmi. Zakon: sladka sužnost. A kaj, ako nekega dne izgine sladkost? Kaj bo ostalo? Kaj bo sledilo ? Grenka sužnost ? Za božjo voljo, ne sme misliti na take rečil Ako je Janko ne bi ljubil, se ne bi oženil z njo. Ako je ne bi ljubil, bi si vzel drugo. Nemara Agico.