vmmm ifl üpFuBfilSTlJO. Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
«dutja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z aredruštvom se more govoriti redi dan od 11.—12. ure đopoiđ.
Telefon št. 113.
Št. 20.
naročnina listu:		
Celo leto		f 2	h
Pol leta ......	6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10	V.	
Zunaj Avstrije celo leto	17 K.	
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 18. februarja 1910.
Letnik II.
Nejasna situacija.
Zopet se bliža zasedanje državnega zbora, ki bo imel, kakor smo že poročali, prihodnji četrtek dne 24. t. m. svojo plenarno sejo, in že je silno živahno v dunajski zbornici. (V kuloarjih neobvezni privatni razgovori vodilnih parlamentarcev, ki zamišljeno in važno izrekajo svojo pesimistična in optimistična mnenja. Med njimi švigajo semintja razni časnikarji, ki se jim že na njihovi vsiljivosti pozna, kakega pokoljenja so, in skušajo na vse mogoče načine vjeti kako zanesljivo vest. V klubih pa živahne in dolgotrajne konference raznih parlamentarnih skupin. Vedno in vedno pa hite v svet razni večinoma nejasni komunikeji. Sledijo jim navadno še nejasnejša in mnogokrat nasprotujoča si poročila in pojasnila, ki navadno izražajo le želje in ugibanja posameznikov, ali pa so taktični manevri, ki jih lansira kak parlamentarec, da bi si ugladil pot za svoje načrte. Na koše vesti in izjav, a vendar si človek ne more vstvariti jasne slike in postaviti kakšno gotovo prognozo za bližnje dni; vsepovsod zmede in kaos.
Slovanska Unija stoji v tem razburkanem morju trdno in neomajno kakor skala. Pri vseh drugih skupinah vlada razdrapanost in negotovost, pri Slov. Uniji je pa pot že začrtana. Trdna in solidarna ima samo en cilj: Odstraniti krivičen nemški sistemi Samo ako se vlada otrese Schreiner-Hochenburgerjeve-ga objema, je mogoče misliti, da bi vstopila Slovanska Unija v vladno večino. To se pa mora prej ali slej zgoditi, ker brez Slovanske Unije ne moremo misliti na parlamentarno večino, ki bi lahko delala. Brez Jednote ne gre, brez zagrizenih nemških nacio-nalcev pa, zato je gotovo, da bo pri tej alternativi vlada gotovo enkrat krenila na pravo, edino iz sedanjega kaosa vodečo pot.
Ako se bodo dali odločilni krogi voditi od zdravega razuma, ne pa od narodne zaslepljenosti, potem se mora v kratkem uveljaviti dalekopotezna politika Slovanske Jednote.
Ravno ta smotrnost in načelnost politike Slov. Jednote je ne malo povrzočila desolatne razmere v drugih parlamentarnih skupinah, posebno pri nemških nacionalcih. Te ne druži drugega, kakor neka naduta zagrizenost proti vsemu, kar ni nemškega, in pa brezprimerna vladehlepnost. Njihova politika je dolga nit krivic, ki so jih zagrešili nad Slovani in se je vdejstvovala v zahrbtnem intrigiranju in demoraliziranju vse politične javnosti. Nemški svobodomiselci so postavili Inenravno načelo o nadvladi nemštva v Avstriji. Oni so tudi šli z dobrim vzgledom naprej, da
sedaj vse kar liberalnega leze in grede, jemlje narodnost popolnoma v zakup. In tem preobjestnim in oholim gospodom hoče sedaj Slovanska Unija s svojo izvenredno dosledno taktiko odkazati ono mesto, ki jim gre v primeri z njihovo močjo v državi. Da sili taka politika k odporu, se nam pač ni treba čuditi. A ker so vezi, ki drže skupaj nemške nacionalce, tako protinaravne in trhle, ker so načela, ki so jim skupna, nemoralna in brez pravih vrednost, ker je stvar sama krivična, je branitba njihovega stališča otežko-čena in ne vedo kaj bi pričeli. Dosledno radi tega ne moremo nič drugega pričakovati, kakor da poskuša vsak ugotoviti svoje egoistične težnje in vleče zato vsak na svojo stran. Edini so samo v tem, da se jezijo nad vsem svetom in v svojem onemoglem srdu očitajo vse mogoče stvari in sumničijo kar vse prek.
Največ jih morajo pri tem slišati umevno Slovani. „Tagespost“ od 18. t. m. celo smatra našo zahtevo po spremembi sistema za prekucijsko, revolucionarno težnjo, da ne navajamo drugih ljubeznjivosti.
A tudi nemški krščanski socialci morajo slišati mnogo silnih očitanj, ker so le nekoliko zrahljali slavno znano nemško „Gemeinbürgschaft“ in nočejo brezpogojno pomagati oholemu nemškemu svobodomiselstvu, ki jih smatra za Nemce druge vrste, na konja.
Dr. Gessmann izvaja v „Reichsposti“ od 17. t. m., da hočejo biti krščanski socialci enakovredni in nočejo biti več zapostavljeni za nemškimi liberalci, ki jih merodajni faktorji vedno bolj protežirajo, kakor jim gre po njihovem številu in moči. Tudi nočejo žrtvovati svoje strankarske neodvisnosti na ljubo krogov, ki nočejo delavnega parlamenta, ker se boje, da bi se v njem preveč odločno delalo za gospodarsko blagostanje ljudstva, in bi se na ta način oškodoval veliki kapital, ki bi ne mogel več ribariti v kalnem, kakor sedaj, tako zavrača graški „Volksblatt“ svobodomiselne napade.
Kako se bo to razmerje med nemškima taboroma nadalje razvilo, ni mogoče z gotovostjo trditi, ker pridejo v krščansko socialni skupini večkrat do glavne besede ljudje, ki jim je nemštvo, kakor ga kapira frajsin, vse, drugo pa nič. (Sedaj se potegujejo za delavno parlamentarno večino in v nekem svojem komunikeju celo pozvali Bienertha, naj stopi iz svoje reserve in naj se nekoliko bolj potrudi, da spravi vkup večino.
V enakem smislu, samo bolj energično, delajo Poljaki, ki so se za preosnovo kabineta angažirali že v jesenskem zasedanju. Ako je pa resnično — in nimamo nobenega posebnega povoda dvomiti, — da se je Glambinski izjavil, da je Slovanska Jednota že
storila svojo dolžnost, ker je s Krek-Kramaržovim predlogom napravila državni zbor delamožen in da sedaj ne preostaja drugega, kakor da store še Nemci svojo dolžnost, je to brezdvomno velik vspeh Slovanske Jednote, ker je v omenjenih besedah približanje Poljskega kluba do ostalih Slovanov precej neprikrito izraženo. Pakt je, da se smisel za slovansko vzajemnost med Poljaki, največ po zaslugi vrlega Jana Sta-pinskega, od dne do dne bolj širi. Fakt je tudi, da zveni iz nemških svobodomiselnih listov poleg onemogle jeze neka malodušnost in nesigurnost, ki si ne ve kako pomagati, in tava od ene misli — ali bolje nezmiselnosti — do druge, ter trepeče pred konečnim zapletljajem.
Logično sledi iz vsega tega, da se mora z oblaki zastrto politično obnebje v kratkem času razjasniti. Slovanska Unija je z ozirom na sklep, ki ga je storila v seji dne 16. t. m., in ki ga prinašamo na drugem mestu, že stopila v stik z baronom Biener-thom. Pričalo bi o silni politični kratkovidnosti goto vih krogov, ako bi se ne vdali dosledni in energični politiki Slovanske Unije, ki ni politika nasilja in nadvlade, ampak hoče samo enakopravnost narodov, ter dobrobit ljudstva in države, in bi se baron Bienerth ne iztrgal iz krčevitih oklepov nemških nacionalcev.
Poraz protikatolicanov v Italiji.
Kdor je mnenja, da bo tudi v Italiji vzplamtel kmalu tak kulturni boj, kakor na Francoskem, ta se bridko moti. Francija, in Španija postajata res dan za dnevom vedno bolj prostozidarski državi in posebno brezverski radikalni elementi prihajajo v teh dveh državah vedno bolj na površje. V Italiji pa ni tako. Pri zadnjem programnem govoru ministrskega predsednika ]Sonnina, ko se je glasovalo o zaupnici novi vladi, se je pokazalo, da še dolgo časa italijanskim svobodomislecem ne bo šla pšenica v klasje. Poslanska, zbornica je zelo hladno sprejela program ministrskega predsednika, ki obsega večinoma gospodarske in finančne načrte. Sonnino nima namreč za seboj resne in trdne večine m 'e bila nevarnost, da ne dobi zaupnice. A v splošno presenečenje je zbornica z ogromno večino sprejela, program ministfštva na znanje.
Zgodilo se je pa to radi tega, ker so zmerne in konservativne stranke v zbornici prišle do prepričanja, da bo ministrstvo, če se izreče nezaupnica, s tem, da se ne sprejme njegovih načrtov, prisiljeno de-misijonirati, na njegovo mesto bi stopilo pa ministr-
PODLISTEK.
Dve sestri.
(Dalje.)
— Mi dva naj bi se kosala?, nadaljuje Važecki, in s tem potrdila domnevanja, da se je dogodilo nekaj skrivnostnega, neobičajnega? Ne, Ana Varinska je čista, vzvišena ženska, čemu nje ime skruniti s prelivanjem krvi? Možno, dä vas je omamil čut — baje isti, ki je mene odvrnil z dosedanje poti življenja. Eh bien! Poznam zatajevanja in potrpežljivost, kjer to biti mora. Tudi trpeti se jaz ne branim. ,Samotrpin nisem! Še manj pa bi me veselilo, igrati dramo v veliko zabavo te malomestne svojati. — Še enkrat, — sem z roko!
St’astny mu seže v desnico. —• Bil je razorožen. Čutil je težo svoje krivde. Saj je bil on slabotnež pred mladostno devojko, omamile so ga strasti — zlorabil je zaupanje in strastno srce. Kako nedolžen bil je proti njemu Važecki!
Strmenje prešine Anino dušo, videčo, da se je baronova kočija pripeljala na dvor; z nje pa stopi on in St’astny.
Ana beži brez sape v svojo sobo. A tudi ondi čuti nemir; ogrne mantiljko in odide skozi zadnje duri. Kakor nevedoma hiti po kolovoznici proti reki. Utrujena zdrkne na porušeno klopico. Jasno jesensko solnoe pokukava izza osmukanih bukev. Vrbove sence padale so na nje duhovito obličje.
Važecki je imel z Varinskymi resen pogovor.
Pokliče mater. Jasnega, zadovoljnega lica ostavi Va-žecky sobo.
Zunaj se sreča Elena s St’astnyjem. Oba sta molče pogledovala jeden drugega.
Ko ostavi baron oba .stara, objame Karol Va-rinsky svojo ženo, dvigne jo kot dete in skrbno položi na divan.
—	Odpusti mi, odpusti, Ana!, reče globoko čuteče ter poklekne tik njene glave — vzgojila si mi plemenito in krasno hčer, vzvišenih čutov, neobičajnih nravij!
—	Odpusti ji!, šepeče Varinska in položi roko
na njega sivo glavo.
—	Mlad ogenj razgreva mi srce, Ana; čutim odsev onih čutov, ki so me prešinjali ondi pod jablano, ko sem te prvikrat videl! Stran težke sanje! To je bil samo san. Da, pozabiva vse! Oživi se, naj nama zablesti njega poslednje dejanje, kakor današnje jasno jesensko solnčice!
V starčevem srcu zginile so vse sence. Poskakoval je kot dete, smejal in šalil se. Tihi mesečni svit iz očij njega soproge svedočil je, da se čuti kra-sna nje duša srečno.
Milka prisopiha v sobo. (Presenečena obstoji med durimi in položi prstek na ustni.
—	Pojdi sem, Milka!, pokliče oče. Roditelja po-ljubujeta mlado dete.
Otroku se posujejo solze iz oči.
Važecky pozove Šfastnega pred Anino razhodi šče.
—	Elena je odločila, de St’astny sreenbn usmenom.
Rudečica šine devi v lice.
Važecki se hoče posloviti. Reko mu, da je gospodična šla v gozd. Skoro kot ptič leti naravnost za njo skozi temno smerečje, ne zmeneč se za stezo in krene naravnost proti strugi. Mokre veje mu švigajo krog glave.
Ana vikne presunljivim, silnim glasom, — ko ugleda Važeckega.
Oči mu žare, korak njegov bil je prožen, moška sila se je javljala v njegovem kretanju.
—	Zdaj pa naravnost do cilja, Ana — gozdna vila!, spregovori tresočim glasom.
Kakih šest korakov pred devo obstoji.
Ana zajoče glasno.
—	Poskakuj, nadaljuje Vaöecky, raduj se, Ana! Nihče te ne ugrabi več iz teh rok. Z menoj boš šla v skalnato, orlovo gnezdo, tam si bova zgradila nov in lep dom.
Jelše in vrbe zašume nad obema ljubečima. Tiho, roka v roki, sta šla domov.
Med vratima ju pozdravi Elena. Ona skrije obličje na sestrinih prsih.
Spokorjeni in na pravo pot uvedeni idejalist je stal na verandi. — Na hišnem pragu se pojavita oče in mati.
Blaženi usmev poigral je na ustnah Varinska.
—	Oče!, zakliče Elena, spisanih romanov nisi hotel, tu imaš nepisani istiniti roman!
—	Cela komedija, Elena!, odgovori starček ter prosi blagoslova zaročencem.
—	Zaprašene steklenice iz kleti!, de veselo Va-rinski, — obnovil in okrepil se je dom moj! Hvala tebi, o Gospod!
(Konec.)
stvo, v katerem bi sedeli sami radikalci, prostozidarji in socialisti. Posledica pa bi bila, da bi se vnel kulturni boj tudi v Italiji. Temu boju pa se sedanje zmerne stranke, ki razpolagajo z ogromno večino, odločno protivijo, ker vidijo v kulturnem boju tudi popolen gospodarski propad države. Zato so glasovali vsi zmerni elementi za socialen program ministrstva Sonnino.
Italijanski katoliki se vesele tega pojava in bodo odslej glasovali za večino vladnih, predlogov. Prostozidarji pa bi ta udarec, ki so ga nesli iz zbornice, radi prekrili s tem, da izdajajo sedaj razne „protiklerikalne oklice na čast svojemu , svetniku Giordanu Brumo. — Pobožna želja italijanskih svobodomiselcev, da bi si zamogli tudi po Italiji osvajati svetišča katoličanov, ropati cerkveno premoženje, in pregnati papeža iz Vatikana, je za zdaj splavala po vodi: ostali so na dilci.
V živo smo zadeli.
Najprvo možati nastop poslancev S. K. Z. v deželni hiši, kjer je naša, ne ravno številna delegacija dokazala, da je njena odporna sila nezlomljiva, potem pa ta naša nedeljska manilestacija, ko je stopilo vse naše zavedno ljudstvo na plan in povedalo brez ovinkov, da mu je nemških nasilstev dovolj, in da naduta gospodujoča klika ne bo šla več preko njega na dnevni red, vse to je naše spodnještajersko nemštvo in po-silinemštvo konsterniralo.
Od osupnjenosti naši zagrizeni nasprotniki niso v prvem hipu vedeli, pri čem da so. Zazibalo se jim je pred očmi, in v svoji znani pravicoljubnosti so bili gotovo prepričani, da začnejo zaradi nečuvene drznosti slovenskih spodnještajerskih sužnjev padati zvezde, da bo na ta način ves kulturni svet spoznal, kako občuduje njihovo vzorno deželno gospodovanje v gospodarskem in narodnem oziru celo svetovje.
Ko so se nekoliko oddahnili in pričeli vso zadevo nekoliko trezneje presojati, jim je začela vstajati neka slutnja, da je med spodnještajerskimi Nemci vendar še nekaj strpnomislečih, ki ne odobrujejo taktike svojih voditeljev. Zato je bilo potrebno, rohneti v vse-nemških in posilinemških listih proti slovenskim poslancem in slovenskemu ljudstvu, ki hoče po vsej sili, akoravno se mu godi, kakor Izraelcem v deželi, kjer se pretaka mleko in med, še nadvlado nad zapuščenim, v kulturnem oziru pa na višku stoječim nemškim narodom. Prosimo vse čitatelje, naj premislijo, ali je mogoče, da bi so zdržalo pošteno nemškutarsko srce solz, ako sliši tako pesem. Nam se zdi neverjetno.
Pa vsega tega še ni bilo dovolj.i 15. t. m. sta priredila poslanca Wastian in Neger shod tukaj v Mariboru, da poročata o svojem „delovanju“ v deželnem zboru. Kako je bilo to poročilo, si lahko mislimo. Posebno Wastian se je trudil, da bi dokazal, kako očetovsko skrbi nemška večina za slovenski Štajer, in ovrgel kričeča dejstva, ki jih je navedel „Slovenski klub“ v svojem manifestu na ljudstvo., Z ozirom na odklonitev dr. Benkovičevega predloga glede podpore za po toči oškodovane, pravi g. Wastian, da so ga zato odklonih, ker ga je dr. Benkovič slovenski utemeljeval, in oni niso razumeli, kaj hoče. Le počasi, gospoda! V zadnjem zasedanju je mnogo nemških poslancev delalo pri slovenskih govorih naših zastopnikov medklice. To je pač dovolj jasno znamenje, da tisti gospodje razumejo slovenski, in vsakdo uvidi, da bi pri resnični, ne pa samo zatrjevani nepristranosti nemške večine, bit moral biti slovenski predlog sprejet, ker razlog, da ga večina ni razumela, ne drži. Ne verjamemo namreč, da bi bila raba slovenščine v prvem zasedanju tako uplivala, da bi se bili oni poslanci, ki jo sedaj razumejo, radi tega poprijeli učenja našega jezika.
Katoliška cerkev v Bosni.
Predno izpregovorimo nekoliko o katoliški cerkvi v Bosni, ne bo odveč, ako podamo zaradi pregleda nekaj podatkov o bosenskih strankah.
Moslemini v Bosni so se delili do sedaj v tri stranke. Napredna stranka si je prizadevala povzdigniti mosleminsko ljudstvo v gospodarskem in verskem oziru, v narodnem vprašanju pa je simpatizirala s Hrvati, h katerim zgodovinsko pripadajo.
Druga stranka se ni dosti razločevala od prve, samo da je izločila iz svojega programa narodnostno vprašanje.
Tretja stranka tvori združena s srbsko opozicijo. \Med tem, ko si prizadevajo nekateri mohame-danci mirnim potom priboriti od vlade samostojno bogoslužje, 'nastopila je imenovana stranka pot opozicije. Toda to nasprotstvo je bilo bolj navidezno, bolj zaradi tega, da bi si pridobila ljudstvo.
Pred kratkim pa sta se prva in druga stranka združili, in sicer pod tem pogojem, da napredna stranka izpusti iz svojega programa narodnostno točko. 'In tako bodemo imeli v prihodnjih deželnozbor-skih volitvah in v saboru samem v Bosni sledeče stranke:	med mohamedanci dve:	nova združena
stranka, katere glasilo se imenuje „Muslimanska Sloga?, in srbsko-mosleminska stranka s svojim glasilom „Musavat.“ Tudi Srbi tvorijo svojo narodno stranke, katere glasilo se zove „Srpska riječ.“
Slednjič, celo peščica katoličanov je razcepljena v dva tabora. Prva je Hrvatska Katolička Udruga, kateri pripadajo vsi svetni duhovniki z nadškofom
Kar se tiče njegovega predloga o spremembi deželnega in okrajnih šolskih svetov, sveto zatrjuje vsenemški g. poslanec, da ga ni stavil iz narodnih motivov, ampak samo zato, da bi imeli davkoplačevalci (seveda nemško-nacionalni, op. ured.) tam, kjer plačujejo, odločilno besedo. To se silno lepo sliši, a nas popolnoma nič ne prepriča. Nam se ne gre za motive in nagibe, ki vodijo g. Wastiana, nam se gre za efekt, in ta bi bil, da bi bili mi na milost in nemilost izročeni nemški večini, katere nasilno gospodovanje žalibog le predobro poznamo, in bi se uresničila teza, ki je že v našem manifestu: Slovensko ljudstvo bi moralo plačevat), ukazovali bi mu pa tujci. Tako je in nič drugače! Tega tudi nič ne spremeni trditev, da bi slovensko ljudstvo kamenjalo svoje voditelje, ako bi se uresničilo geslo:, Proč od Gradca, ker bi bilo pahnjeno v uboštvo. Res! Človeku se mora milo storiti, ako vidi to izvanredno skrb naših Nemcev za dobrobit slovenskega spodnještajerskega! ljudstva. A nam zakrknjenim grešnikom vsa ta ganljiva blagohotnost nič ne pomaga. Dajte nam samoupravo, in mi bomo vam hvaležni!
Na ta način zavrača poslanec Wastian še nekatere trditve slovenskega oklica, a večine njih se ne dotakne. Pač na zajaha slovitega konja o „slovanski nevarnost’“ in naslika svojim vernim poslušalcem žalosten konec nemštva, ako bi prišlo do tria-lizma. „Nova Ilirija bi se raztezala od Skutarskega jezera do Drave, in vse nemštvo bi se potopilo v tem slovanskem morju.“ Grozno!
V resoluciji, ki se je končno sprejela, seveda ne primanjkuje drznih trditev, kakor „da se je želje slovenskih poslancev veliko preveč (!) upoštevalo“, ali „da se hoče z obstrukcijo doseči ločitev nedeljive (?!) Štajerske in na ta način pospeševati protidržav-no (!) vseslovansko (!) misel.“
Tako, zdaj vemo, pri čem da smo. Ker se nam je predobro godile, smo postali preobjestni, in v nas so se porodile veleizdajalske težnje.
Podobno, kakor na shodu v Mariboru, se je vršilo tudi na shodu v Šoštanju, kjer je tudi 15. t. m. poročal dr. Negri. Tudi tukaj se je sprejela ogorčena resolucija radi nenasitljivosti (!) Slovencev, ki hočejo izsiliti svoje krivične zahteve (!). „Rajši brez deželnega zbora, kakor pa Slovencem kaj dovoliti,“ s tem akordom konča nepristranost dihajoča resolucija. Ako se nemški krogi ne spametujejo, potem ni pričakovati, da bi se razmere v deželnem zboru zboljšale. Takemu terorizmu se mi gotovo ne moremo vdati.
Čudno pa bi bilo, ako bi v takih slučajih, kakor je sedanji, ne prikukali tudi ljubeznjivi „Stajercijan-ci“ na dan, in s svojim robatim psovanjem pokazali ljubezen do slovenskega ljudstva. Kaj vse napišejo ti krogi v svojem „Štajercu“, je tako brezumno in ne-zmiselno, da sploh ni vredno, izgubljati veliko besed. Konstatirati se pa nam zdi vredno eno. „Stajerc“ poroča, da bo imela njegova stranka dva shoda, in sicer v Ptuju in Ormožu, na katerih bo protestirala proti obstrukciji. Pa glejte šmentano stvar! „Stajerc“ zatrjuje, da sta se sklicala ta dva shoda, ker so dobili mnogo ogorčenih pisem iz kmečkih krogov, ki obsojajo obstrukcijo, a gospodje vendar ne gredo ven na deželo, da bi tam med kmečkim ljudstvom povzdigovali svoje protestne glasove, in opravijo to rajši doma pri svojih zavednih „purgarjih“. Ti gospodje pač že vedo, zakaj ...
Somišljeniki, agitirajte za „Stražo“. Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“.Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike.
Politični pregled.
Slovanska Jednota.
Kakor naznanjeno, je imela Slovanska Unija v sredo dne 16. t. m. svojo sejo. Razprava je trajala 3 ure in so prišle na vrsto vse tekoče politične zadeve. O seji se je izdal sledeči komunike:
Slovanska Jednota je imela danes prvo sejo po parlamentarnih počitnicah. Predsedoval je dr. Šušteršič. Živahne debate so še vdeležili skoro vsi prisotni in konečno se je sklenilo, da se poslanci dr. Šušteršič, Udržal, dr. Pacak, dr. Hruban in dr. Ploj, ki so dobili od ministrskega predsednika vabilo h konferen-. ci, temu vabilu odzovejo.
Poživljenje Narodne stranke na Hrvaškem.
V	posvetovalnici zagrebškega mestnega sveta je imela včeraj dne 17. t. m. Narodna stranka konferenco, v kateri je bil na predlog bana Tomašiča per acclamationem izvoljen za strankinega predsednika bivši minister tajni svetnik dr. Kovačevič. S tem je stopila nekdanja mažaronska stranka, ki je povzročila tolika gorja na Hrvaškem, zopet na pian. Razmere na Hrvaškem postajajo vedno bolj žalostne. G. Khuen, ki se ga je oklenila koalicija, je to že prevari! s tem, da je zopet oživel svojo staro stranko, šupilo v svojem listu ostro prijema koalicijo, ki se je vdala Khuenu, in imenuje tako politiko — politiko korupcije in nemorale. Hrvaško čakajo hudi boji.
Danajski župan dr. Lueger
je zopet hudo obolel. Zapustiti ne more več svoje sobe. Zdravijo ga najimenitnejši dunajski zdravniki, ki so že tudi izvršili neko operacijo, ker pa to ni zadostovalo, ga nameravajo še enkrat operirati, bojijo se samot da ga bo napadla pljučnica. Ge bo dr. Lueger resno zbolel ali celo umrl, bi bil/ to za nemške krščanske sootalce hud udarec. Kajti dr. Lueger je kot strankin vodja znal s svojo spretnostjo dvigniti stranko na to višino, na kateri se sedaj nahaja. Udareo bi bil tem hujši, ker se opaža, da nobeden drugi daleko nima takega ugleda in zaupanja v stranki,, kot Lueger.
Goriški deželni zbor.
V	seji dne 14. februarfa je laški liberalec Pi-navčič utemeljeval svoj predlog glede novega stavbenega reda.
Poslanec Bugatto je ob tej priliki povdarjal, da Goriško-Gradiščanska nima glavnega mesta, ampak je v deželi takorekoč dvoje glavnih mest, Gradiška za italijanski del dežele, Gorica pa za slovenski.
Laški liberalec Venier se je hudo jezil nad tena. da bi veljala Gorica za glavno mesto slovenskega dela dežele.
Dr. Gregorčič pa pravi:	Goriška res (nima
enotnega glavnega mesta; naravno pa je, da rade-volje pripustimo, če bi ne bilo mogoče skupno delo v deželi, da bi bila Gradiška glavno mesto Furlanije, Gorica pa slovenskega dela dežele. Dokler smo pa skupaj, je pa Gorica skupno glavno mesto.
Nov stavbeni red je bil na to sprejet.
Sprememba deželhega volilnega reda in finančna kontrola nad deželnim odborom je bila odklonjena. Sprejel se je pa zakon za povzdigo živinoreje.
Poslanec S. L. S. Stepančič je utemeljeval svoj predlog za izboljšanje pašnikov na Krasu, ki je bil sprejet.
V	seji dne 16. februarja se je sprejel predlog poslanca Bugatto za ustanovitev italijanske pravne fakultete in poslanca Berbuča za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
Stadlerjem na čelu. Njen organ je „Hrvatski Dnevnik.“
Druga stranka je Hrvatska Narodna Zajednica z ednako glasečim se organom. Tej stranki pripadata škofa mostarski in banjaluški in vsi frančiškani. Vodja stranke je sarajevski odvetnik dr. Mandič.
Stranka nadškofova pripoznava politično Star-čevičev program in v narodnem oziru zastopa hrvaško stališče, poteguje se pa poleg tega v javnem življenju z vso odločnostjo za katoliško stvar.
Nasprotna stranka pa hoče povdarjanje katoličanstva popolno izločiti iz svojega programa, sicer za to, da bi si ne odtujili Turkov in Srbov, temveč jih pridobili za skupno delo.
Umljivo, da se stranki hudo napadata. Kake vspehe bodo imeli katoličani radi tega v prihodnjem saboru, ni težko odgovoriti.
Kako je torej s katoliško cerkvijo v Bosni? — „Že tisoč let hodi katoliška cerkev v Bosni in Hercegovini po križevem potu“, tako piše P. Puntigam S.
J.	(„Naša bodočnost v Bosni.“) Prvo rano ji je zadal grški razkol, ki je ločil brate iste krvi v dva sovražna tabora. Leta 1463 je prihrul Islam v deželo in ji prizadel do dandanes neizrečeno gorja. Oni bogati plemenitaši, ki so hoteli obdržati svoje imetje, so zatajili katoliško vero. Velika večina dobrega ljudstva pa, takozvani kmetje, niso marali izdati švoje najdražje svetinje.
Ohranili so sveto vero, izgubili pa vse posvetno. Morali so in še dandanes morajo služiti in trdo delati svojim gospodarjem — izdajalcem, takoimeno-vanim agom in begom. Edini zaklad tega dobrega, priprostoga ljudstva je sveti križ; zato nosijo skoro
vsi bosenski katoličani na prsih ali roki tetoviran (utisnjen) križ.
Po osvojitvi Bosne 1879 se je obrnilo na bolje: katoličani so dobili versko prostost. Dočim so od 13. stoletja sem in potem ves čas turške nadvlade oskrbovali dušeskrbstvo v Bosni frančiškani, ki so morali seveda neznosno trpeti od mohamedancev in pravoslavnih, dobili so katoličani že 1881 urejeno cerkveno življenje: nadškofa v Sarajevu, in škofe v Mostaru, Banjaluki in Trebinju. Ustanovilo se je deško semenišče v Travniku in bogoslovno v Sarajevu; vodstvo obeh so prevzeli jezuiti. Število katoličanov Je jako narastlo, med 1,802.886 prebivalcev je dandanes že 400.081 katolikov. Z nepopisnim navdušenjem so sprejeli lansko leto vest o priklopitvi Bosne k Avstriji, ker si obetajo iz tega mnogo vspehov. Vendar nebo nad bosenskimi katoličani ni popolnoma jasno, temveč prevlečeno s precej gostimi oblaki.
S priklopitvijo bo dobila Bosna v kratkem politično samostojnost, lastni deželni zbor (sabor), v katerega pridejo zastopniki, izvoljeni na podlagi občne volilne pravice. Tukaj pa čaka katoličane hud boj: ne glede na to, da so razdeljeni v dva nasprotna tabora, tvorijo veliko manjšino prebivalstva: §12% (400.081) proti 88% Turkov (602.200) (in 43% pravoslavnih (782.851).
Mnogo bolje stojijo Turki in Srbi. Za nje je bila osvoboditev Bosne hud udarec. Veliko hrupa je povzročila lansko pomlad nameravana vojna * Avstrijo, in upanje, da se bo kedaj raztezalo veliko srbsko kraljestvo do Adrije, še ni splavalo po vodi.	i
füadje prihodnji««!
Bosanska ustava.
Cesar je včeraj, dne 17. februarja potrdil u-istavni načrt za Bosno in Hercegovino. V tem načrtu se nahajajo: Deželni Statut za Bosno in Hercegovino, volilni red za obe deželi, opravilni red za, bosansko-hercegovski sabor, društveni in zborovalni zakon ter zakon o okrajnih svetih in zastopih. K stvari se še povrnemo.
Bo| za splošno volilno pravico v Prusiji.
Ka!kor> smo že poročali, se namerava v pružena deželnem zboru uvesti volilno postavo, po kateri bi široke ljudske mase ne dobile volilne pravice. Zategadelj so nastali po celi Prusiji, posebno v Berlinu, hudi nemiri, ter je prišlo posebno zadnjo nedeljo na mnogih krajih do krvavih spopadov. Sedaj se je vendar odsek za volilno preosnovo, v pruski zbornici, gotovo pod vplivom silnih nedeljskih demonstracij, v toliko spametoval, da je sklenil priporočati, naj se uvede tajna volilna pravica, odklonil pa je še vedno enako volilno pravico. Tu se sedaj najbolj spozna, da so veliki prijatelji naših avstrijskih neod-rešencev, Prusi, ravno taki prijatelji enakopravnosti, kakor naši sosedje. Ves svet.ima že sedaj demokratične volilne rede, le „napredna“ Nemčija jadra zopet v — pradobo nazaj.
M ek o it s trn cij a.
Dunaj, 17. tebr.
Baron Bienerth se upira vsaki rekonstrukciji in hoče vladati s sedanjo večino naprej, dokler bo šlo. Da bi privezal Poljake na se, kateri vsled svoje tra-dicionelne politike, da nočejo podpirati ne odločno nemškega ne odločno slovanskega sistema, ne morejo sedanji vladi dalje služiti, dokler niso tudi drugi Slovani zastopani v kabinetu, je hotel Bienerth zadnje dni postaviti dva Ceha na ministrske stole, dr. Paca-ka za ministra krajana, Popa za poljedelskega ministra. S tem je hotel potolažiti Poljake, češ, moja vlada se vendar ne more imenovati ekskluzivno nemška, ko imam dva zastopnika češkega naroda v njej. Toda nakana je spodletela. Dr. Pacak je ponudbo odklonil in Slovanska Jed nota je dala vedeti vladi in Poljakom, da bi tako kompletiranje vlade bila provokacija Slovanske Jednote. Bienerth je namreč izrecno po-vdarjal, da naj vstopita Pacak in Pop v kabinet tudi proti volji Slovanske Jednote, ki pa kakor znano zahteva pariteto na ministrskih klopeh, ne pa tako kompletiranje, ki je še manj kot polovičarsko. Tudi poljski voditelji so se izrazili, da bi ne mogli smatrati takih ministrov za zaupnike Slovanske Jednote, ki lit proti njeni izrecni volji sprejeli ponujene portfelje.
Ker je Slovanska Jednota v seji dne 16. febr, tudi oficielno precizirala to svoje stališče in odobrila odklonilno postopanje Paeakovo, se je situacija v parlamentu poostrila.
Baron Bienerth je vsled tega danes šel k cesarju v avdijenco, da mu poroča o nastali situaciji in da mu predloži program za razvoj nanovo zamotanih razmer. Radi tega gredo zastopniki Slovanske Unije še-le ob 4 popoldne k Bienerthu. Ko to pišemo, se mudijo zastopniki še pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu.
Slovanska Jednota je naročila svojim zastopnikom, da vstrajajo na starem stališču, ki ga je zavzemala Slovanska Jednota od začetka svoje opozicije proti sedanji vladi. Zahtevati je treba spremembo sistema. Da taka sprememba res nastopi, v dokaz za to bo Slovanski Jednoti veljala le okolnost, ako bo vladala na ministrskih stolih med Nemci in Slovani pariteta.
Trojno je mogoče:
1.	Da baron Bienerth odkloni vsako rekonstrukcijo kabineta, ampak se izreče samo voljnega za kompletiranje, kakoršno je hotel 'že zadnje udejstviti. .V tem slučaju bi Slovanska Jednota ostala v opoziciji, in prej ali slej bi se ji pridružili Poljaki, in če prav razumemo nekatera znamenja poslednjega časa, tudi krščanski socialci. Ti so namreč nezadovoljni, da imajo samo enega zastopnika v kabinetu. Pri vsaki rekonstrukciji bi zahtevali vsaj dva.
2.	Mogoče je, da se Bienerth izjavi, pripravnim, polovičarsko izvesti takozvano majhno pariteto, namreč da sedanjim ministrom še doda dva češka in enega jugoslovanskega. V tem slučaju bi mu ne trebalo odstranili ne Schreinerja, ne Hohenburgerja, ne Wrbe, a zraven bi dal vendar Slovanom nekoliko več moči v kabineta. Po našem mnenju bi bila taka rekonstrukcija za Slovansko Jednoto nesprejemljiva, ker bi ostal sistem v glavnem vendar-le dosedanji.
3.	Tretja možnost je, da Bienerth prej ali slej poda demisijo, izmeni vsaj nekatere nemške ministre, ter izvede ati nasproti Slovanom majhno (2 Ceha, 1 Jugoslovan), ali popolno pariteto (3 Cehe, 1 Jugoslovan). Kaj bi storila v tem slučaju Slovanska Jednota, posebno ob oventualiteti, da se izvede samo majhna pariteta, o tem razpravljati že danes javno, bi bila taktična hiba.
V par urah, ko se vrnejo zastopniki Slovanske Jednote od ministrskega predsednika, se bo to, če ne vedelo, vsaj lahko z veliko gotovostjo slutilo. Provincialni časniki, ki vam pridejo že zjutraj v roke, bodo gotovo imeli tozadevna telefonična poročila.
Za Slovansko Jednoto pa nastanejo ravno sedaj najhujši časi. Skušalo se jo bo razbiti ter tako osla-
biti slovansko moč. Zato je sedaj bolj ko kedaj poprej potrebna solidarnost med vsemi, v njeni organizaciji zastopanimi strankami.
Dostavek uredništva: Naš dobro poučeni dopisnik je glede na razvozljanje situacije stavil tri možnosti. Kakor poročajo današnji listi, se je uresničila prva možnost: Baron Bienerth noče pred Veliko nočjo rekonstrukcije kabineta, ampak ga hoče samo kompletirati. Slovanski zastopniki so dobili pri konferenci z Bienerthom vtis, da je odločen nasprotnik Slovanov, ki se od situacije rešuje s praznimi obljubami, da lahko še dalje časa ostane v objemu nemških strank.
Smešno je, ako nemški časniki trdijo, da je na razvoj sedanje situacije silno neugodno uplivalo potovanje ene edine osebe, dr. Kramarža v Petrograd. To so izgovori, ki pričajo, da vlada ne more opravičeno zagovarjati svojega postopanja in se mora posluževati smešnosti.
Raznoterosti.
Slovenska obstrukcija. Iz Dunaja se nam poroča: Obstrukcija naše delegacije v Gradcu je naredila tudi v tukajšnjih vodilnih političnih krogih velik utis, seveda se ta utis po barvi dotičnih krogov javlja ali v zadovoljnost ali nezadovoljnosti. Slovanske stranke se vesele odločnega kroga, Cehi kakor Polja-
ki.	Rusinski časnikarji so se pri slovenskih poslancih, ki so se te dni mudili na Dunaju, natanko informirali o naših štajerskih narodnih razmerah ih o razlogih ter ciljih obstrukcije. (Alpski Nemci seveda izrabljajo obstrukcijo kot orožje proti jugoslovanskim aspiracijam po ministrstvu. Češki Nemci pa se nasprotno hudujejo, ker je slovenska obstrukcija v Qradcu oslabila njihovo stališče. Na Češkem obštru-irajo Nemci zaradi enega aktuarja, štajerski Slovenci pa zaradi stvari, ki so življenski pogoji za njihov nada ljni obstoj.
Opozarjamo na današnji naš članek „Rekonstrukcija“, ki smo ga dobili od dobro informirane strani.
Poslanci S. L. S. v vseh slovenskih pokrajinah pridobivajo dan za dnevom vedno več zaupanja pri ljudstvu. Dne 13. februarja se je vršil v Polhovem Gradcu dobro obiskan shod volilcev, ki so odobravali v polni meri nastopanje poslancev v deželnem kakor državnem zboru, ter jim izrekli neomajano zaupanje. — Tudi Goriška je sedaj z malimi izjemami v taboru S. L. S., ter pridobivajo njeni poslanci vsled svojega vstrajnega dela vedno več zaupanja med ljudstvom. — Slovenski Korošci pa itak o puhlem liberalizmu že od nekdaj nočejo nič vedeti. — Na slovenskem Štajerskem je že sleherna vas v našem ta-boru. —■ Slovenija je naša!
Andrej Holer. Dne 20. februarja bo minilo 100 let, kar je bil iv Mantovi ustreljen, kot žrtev prave domovinske ljubezni, znani tirolski junak And. Hofer. Vsa dežela se brez izjeme z bridkostjo spominja tega zgodovinskega, za Tirolce tako žalostnega dneva. Po vsej deželi se pripravljajo, da vredno počaste spomin tega vzornega in hrabrega branitelja vere in domovine.	j
IDr. Nagi, bivši škof tržaški, se je v četrtek, dne 17. februarja odpeljal na Dunaj, da nastopi svoje novo mesto kot pomožni škof dunajski.
Vojaške vesti. Čeravno se je pred nekaj dnevi dementirala vest o ustanovitvi 17. vojnega kornega poveljstva, se vendar z vso gotovostjo zatrjuje, da se bo ta vojni kor res nastanil v Celovcu. Istotako se bodo tudi v najbližnjem času premestili iz sedanjih mest naši domači pešpolki štev. 47 in 87. Te naredbe bo baje cesar v kratkem potrdil.
Roseggerjcv sklad in Kočevci. Vse občine na Kočevskem so sklenile, dasiravno uboge, in se morajo boriti z velikimi denarnimi težavami, in akoravno si morajo iskati Kočevci kruha in zaslužka izven svoje domovine, darovati večje svote zal Roseggerjevo 2milijonsko ustanovo. Kaj pa naše slovenske občine? Malo številce jih je zabeleženih v knjigi darov za našo narodno obrambo. Dandanes, ko siloviti in drzni sovrag napenja vse sile, da bi ugonobil slovenski živelj ob jezikovnih mejah, je vendar častna dolžnost vsake slovenske občine, da daruje znatno svoto za obmejne Slovence. Posnemajmo Nemce!
Slovenci na Dunaju. Na zadnjem občnem zboru Straže dne 9. januarja si je izvolila Straža odbor za leto 1910. Dosedanji mnogoletni predsednik ni žalibog mogel vsled žalostnih družinskih dogodkov (umrla mu je v cvetu let hčerka Mici) in še vsled drugih ovir še nadalje prevzeti predsedstva, Člani so mu priredili prisrčne ovacije. Naša dolžnost je, da tudi tukaj na javnem mestu povdarimo tiho delo in zasluge tega skromnega in neumorno delujočega predsednika Straže. Naj bo prepričan, da člani Straže pri njegovi družinski zgubi globoko z njim sočustvujejo in da ne bodo zaslug, M si jih je pridobil v Straži, nikdar pozabili. Nato si je občni zbor izvolil sledeči nov odbor: predsednik Anton Raspergar, podpredsednik I. Kvas, blagajnik -Josip Kralj, in nadalje še sledeče odbornike: Franc Bukšek, Anton Fabijan, Stanko Masič in Ivan Mazovec.
Trgovinski minister je izdelal postavni načrt, potom katerega se bo popolnoma prepovedalo nočno žensko delo v raznih tovarnah in drugih industrijskih podjetjih. Ta zakonski načrt je trgovinsko ministrstvo že izročilo predsedniku poslanske zbornice.
Našim somišljenikom in prijateljem! Naš list je tekom svojega obstanka vedno odločno zastopal krščanska načela in narodno prepričanje našega ljudstva. „Straža“ je postala odličen zagovornik najvitalnejših pravic slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem. Pridobila si je ugled in mnogo odličnih prijateljev in sotrudnikov. V vsaki župniji, v sleherni vasici je naš list popolnoma udomačen. Uredništvo „Straže“ se bo tudi v bodoče potrudilo, da bode list vestno urejevan, ter bo prinašal zanimiva poročila iz vseh krajev naše domovine. Zatorej vabimo zopet vse naše somišljenike, da se naročijo na „Stražo“ ter da jo širijo med naše ljudstvo. Koliko store naši nasprotniki za razširjenje svojega umazanega časopisja! Tisoče in tisoče žrtvujejo leto za leto samo z namenom, da bi zastrupili naš narod. Posnemajmo jih! Mnogo je še naših somišljenikov, ki bi se ,lahko naročili na naš list, samo opozoriti jih je treba, Sirimo „Stražo“! Na delo! „Straža“ stane do konca leta samo 10 K.
Romanje v Lurd. Na Dunaju se je sestavil poseben odbor, ki bo letos priredil romarski vlak v Lurd. Vlak bo vozil z Dunaja, preko Linca-Soinogra-da v Monakovo. Od tam se bodo romarji skupno udeležili pasijonske igre v Obera,mmergau-u. Potem bo vlak vozil preko Lindau-Zürich-Lyona v Lurd. Nazaj se bo vozilo črez Riviero (Marseille-Genua-Milan-Pontebba). Romanja se bo udeležilo veliko število cerkvenih in posvetnih odličnjakov. Pojasnila daje gospod župnik Mechtler, Dunaj, V., Wiedener Hauptstrasse, ali pa uredništvo lista „Illustrierte Lourdes-Chronik“, Line, Humboldtstrasse 15.
Zveza Orlov bo priredila v času od 27. februarja do 8. maja t. 1. 19 podučnih tečajev za Člane naše telovadne organizacije. Tečaji se bodo priredili na najprikladnejših krajih in po okrožjih zveze. Tudi za Štajersko bosta dva taka tečaja in sicer za Mariboa in okolico dne 10. aprila, in za Celje, Gomilsko, St. Jurij ob Taboru, St. Jurij ob juž. žel., Dobrna, Petrovče, Skale, Braslovče, Žalec, Mozirje dne 8. maja. Trbovlje pa se pri tečaju priklopi okrožju v Radečah. Da se zanese še več duha za telovadno organizacijo na Slov. Stajer, je res želeti, da bi se naši fantje potom teli tečajev še bolj navdušili za Orle.
Zveza južnih železničarjev je zborovala v nedeljo v Ljubljani. Ta organizacija ima kršcansko-so-elalni značaj. — Ta dan je bil tudi ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice društva jugoslovanskih železniških uradnikov.
Žrelsearna v Račjem. Kakor izvemo iz najzanesljivejšega vira, žrebčarne v Mariboru ne bo, ampak bo ista v Račjem pri Mariboru. Erar je v ta namen vzel v najem od gospoda grajščaka Pahlerja v Račjem pristavi Wartenheim in Drauhof. V tej žreb-čarni se bo redilo 400 mladih konj. Žrebčarna bo pod vojaškim nadzorstvom. V toliko popravljamo mi našo notico v zadnji „Straži.“
Pojasnilo. V štev. 18 je „Straža“ naznanila novico, da je vlč. gospod dekan in č. kanonik Anton Slander se podal na jug v utrditev zdravja, in da bo vodil med tem časom dekanijske posle v Starem trgu č. gospod župnik Jernej Pernat. Prvi del te novice je resničen, drugi pa je prišel radi neljube pomote v list.
„Nova“ doba na Hrvaškem. Nova hrvaška vlada je Stjepanu Radiču te dni prepovedala dva shoda. Res, svobodo prinaša „nova“ doba na Hrvaškem.
Poraz socialne demokracije. Pri volitvah v bolniški odbor ljubljanske tobačne tovarne je sijajno zmagalo slovensko krščansko-socialno delavstvo. Izvoljeni so bili vsi kandidatje in kandidatinje, našega delavstva, in sicer: Ivan Verbič z 1714 glasovi, Ivan Zajc 1714, Jožef Savenc 1712, Helena Koprivec 1711, Marija Rojc 1717 in Frančiška Juvan z 1712 glasovi. — Nasprotni sociaino-demokraški kandidatje so dobili :i Ivana Belič 414 glasov, Fani Medved 416, Margareta Pavle 410, Ivan Kerže 412, Josip Jankovič 413 in Josip Zupan 414 glasov. — Tako je prav! Naj se rdeč-karji širokoustijo, naše delavstvo ve, kaj je prav.
Žalostno. V Gradcu je bil 221etni tehnik A. L. iz Ljubljane obsojen v dva meseca težke ječe, ker je prejšnji mesec v tehnični visoki šoli ukradel več dijakom risalne priprave in potrebščine, kakor tudi barve, knjige itd. v vrednosti 200 kron. Pri obravnavi se je zagovarjal, da ga je k temu prisilila lakota, da si preskrbi gorko jed, ker že več mesecev ni niče* sar gorkega jedel.
V Narodnem svetu za Spodnje Štajersko so še vedno sami liberalci, odkar sta bila naša zastopnika prisiljena, izstopiti iz njega. Pretekli teden je vodstvo Narodnega sveta pobiralo doneske. Tudi nekateri naši somišljeniki so darovali. Mi smo pa mnenja, da bi storili boljše, ako bi dotične zneske naklonili obmejnim Slovencem.
¥ Zagrebu se bodo vršile, ta mesec občinske volitve. I. volilni razred voli v četrtek, dne 24. februarja. II. razred v potek 25., in III. razred v soboto, dne 26. februarja. Združena koalicija bo v prvih dveh’ razredih nastopila samostojno, v tretjem pa je sklenila kompromis s Starčevičevo stranko, ter se bosta o-be skupno postavili proti Frankovi stranki. Volilni boj bo zanimiv, ker se vse stranke pridno pripravljajo na volilno borbo.
Sirite „Stražo»
Duhovniško spremembe. Župnijo Buče je dobil g. Jakob Kranjc, kaplan pri Sv. Križu tik Slatine; župnijo St. Janž na Peči pa g. Franc Gosak,: kaplan v Žalcu; g. Jakob Gašparič, kaplan na Dolu, je dobil župnijo St. Rupert nad Laškim.
Finančnim tajnikom so v področju graškega finančnega ravnateljstva imenovani finančni komisa' rji: dr. Strobl, dr. Hočevar in dr. F. Oplustil.
. v
Štajersko.
Mariborske novice.
izžrebani porotniki za prvo porotno zasedanje v Mariboru. Za mesto Maribor: Janez Nendl, mesar: Franc Pirchan, trgovec: Jos. Pugel, vinotržec in A. Zwirn, mlinar. Za mariborsko okrajno glavarstvo: Franc Lorber, veleposestnik, Spodnji Porčič; Matija Sekol, hišni posestnik in gostilničar pri Sv. Lenartu v Slov. gor.: Janez Majhen, posestnik in gostilničar, Žikarce; Jurij Gaube, trgovec, Jurjevskivrh; Karl Ferk, posestnik, Spodnje Hlapje; Josip Sernec, posestnik, Gornja Selnica ; Franc Girstmayr, posestnik, Počehova; Janez Drozg, posestnik, Ranca; Jan. Jager, posestnik, Ranca; Jos. Weingerl, posestnik, Slemen: Janez Stiendl, posestnik, Špičnik; J. Ferk, posestnik, Svičina; Alfonz Högenwarth, trg., Fram; Josip Oswald, posestnik, Lehen pri Ribnici; Alojz Glaser, hišni posestnik, Ruše; Josip Mule, hišni posestnik, Ruše; Mihael Grašič, posestnik, Pivola; Fr. Wicman, veleposestnik, Činžat; Franc Guncer, posestnik, Gornja Bistrica; Ludvik Kresnik, posestnik Črešnjevec; Matej Jerič, gostilničar, Spodnja Ložnica; Simon Prešern, veleposestnik in gostilničar, Poljčane; Matija Javernik, posestnik, Kovačeva vas. Za mesto Ptuj:	Josip Fürst, posestnik; Janez Kasper,
ravnatelj mestne hranilnice. Iz ptujskega okrajnega glavarstva: Vincenc Fras, posestnik, Rošnja; Jurij Kreps, kolarski mojster, Ormož; Adolf ’Stammen, knjigovodja, Ormož. Iz ljutomerskega okrajnega glavarstva: Anton Bračko, zidarski mojster, Police; ,1. Zemljič, posestnik, Radenci; Franc Žitek, župan, Bu-öeöqvci. Iz slovenjgraškega okrajnega glavarstva: Janez Uran, župan. Janžev Vrh. — Za nadomestne porotnike: Wiljem Abt, hišni posestnik; Herrn. Brun-dula, vinotržec; Moric Dadieu,. mehanik; M. Fuchs, krčmar; Janez Flecker, Iesotržec; Peter Hocheneg-ger, mizar; Avgust Jeres, krčmar; Alojz Käfer, kan-tiner in Aleksander Ledineg, krojač, vsi iz Maribora.
Maribor. Naša občinska blagajna ja v zelo slabem finančnem položaju. Leto za letom rasejo dolgovi; mestni očetje pa tako pridno gospodarijo, da izkazuje rnestni proračun tudi letos več tisoč primanjkljaja. Nemško napredno gospodarstvo se pa tudi lepo vidi po naših mestnih ulicah in cestah, katere ponekod slabše izgleda jo kot v kaki zakotni vasi. Po. cestah okrog Narodnega doma bi se te dni lahko v čolnu vozil po tekočem blatu.
Leitersberg. V nedeljo, dne 13. februarja se je v hotelu „Stadt Wien“ vršil ustanovni shod podružnice nemškega „Sehulvereina“ za občino Leitersberg in Krčovino. Na ustanovni shod sta prišla tudi vse-nemška poslanca Wastian in Malik, ki sta oba v hujskajočih govorih in visoko letečih frazah želela ugonobiti slovensko šolo v Leitersbergu. Mi pa mislimo, da Če nemška nestrpnost ustanovi tudi deset takih podružnic, slovenska šola ne bo ugonobljena, če se bo naše ljudstvo zavedalo svoje narodne dolžnosti.
Celjske novice.
Gospodinjska šola na Teharjili je od višje šolske oblasti dovoljena in odobrena. Pomagala sta pri tem šolska referenta Slovenskega kluba v Gradcu: prof. Robič in prof. dr. Verstovšek.
Krajni šolski svet celjske okolice, v katerem imajo naši možje večino, je dovolil telovadnemu odseku socialdemokratov prostore v šolskem poslopju. Čudimo se, da je bil krajni šolski svet v tem oziru nasproti socialdemokratom tako postrežljiv, (ko gredo socialdemokrati vendar vedno in povsod proti katoli-ško-mislečim Slovencem.
Slovenske gospodinje in obstrukcija. Kri mora zavreti tudi vsaki slovenski gospodinji, če čuje, kako dela nemška večina proti Slovencem. Tudi podpora za teharsko gospodinjsko šolo je bila v finančnem odseku odbita, dočim dobiva nemška gospodinjska šola v Celju (in druge nemške) že nekaj let sem mastne podpore, dočim dobi nemški dijaški dom v Celju 4000 kron, dočim se daje Schulvereinu tisoče in tisoče. Za slovenske gospodinje pa, ki s krvavimi žulji morajo delati, da pridelajo za deželne davke, pa nemška večina nima niti vinarja.
Trafikant Terstenjak, rodom iz Salinec pri Ljutomeru, je dne 15. t. m. umrl.
Samoumora. Neki tuj rokodelčič je prosil pri mestnem uradu podpore. Ker je ni dobil, je izpil v-pričo policije strup, ki je kmalu povzročil njegovo smrt. — Drug trgovski pomočnik se je vrgel pod vlak, ki mu je odrezal glavo.
Gostilničar v Nemški hiši misli oditi. Zato menda napada „Deutsche Waoht“ hotel „Pri belem .volu“ in Ljudsko posojilnico. Njegove neresnične podatke bo lističu prebirala še sodnija.
' Prof. dr. Eisner poučuje na višji gimnaziji nemščino. Pri njem je dobilo v prvem tečaju dvojko 50 učencev, seveda večinoma Slovencev. Ali je mor-
da ta g. profesor nasproti našim dijakom zaradi tega tako strog, ker ga. je tožil nek okoliški Slovenec, ko mu je ostal na dolgu zn mleko, katero je pri rijem jemal?	'v ■■ ■ Tlill
Trgovec Kostlč bo koncem junija zaradi bolezni opustil svojo trgovino. Skoda, da bo v Celju potem en slovenski trgovec manj.
Trgovcem s papirjem, in z razglednicami bi svetovali, da bi se nekoliko bolj ozirali na javno nravnost. Nekateri izmed njih imajo včasih v izložbenih oknih razstavljene razglednice, ki so naravnost po-hujšljive za mimogredoče šolske otroke.*
Gabrje pri Celju. Tukajšnji narodnjaki svarimo še enkrat liberalnega gospoda N. naj miruje. V ponedeljek je zopet v neki gostilni močno udrihal po naši stranki. Liberalni škrici nas ne bodo strahovali.
Gabrčan.
Celje. Umrl je dne 14. februarja v Celju peto-Šolec Jožef Korbun. Bil je rodom iz Zgornje Ponikve. Fant je leta 1904 z odliko dovršil orgljarsko šolo v Celju. Bil je zelo talentiran, samo žal, da, ga je jetika spravila y prerani grob. N. v m. p.!
Ptujske novice.
Iz Ptuja. Stajercijanci so sklicali na nedeljo dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne kmetski shod v nemški društveni dom v Ptuju: 'Na tem shodu bi se naj obsodila slovenska obstrukcija v deželnem zboru. Z ozirom na ta štajereijanski shod priredi politično društvo Pozor v Ptuju istega dne, to je v nedeljo dne 20. svečana 1910, ob 11. uri dopoldne v ptujskem Narodnem domu javni shod s sledečim dnevnim redom: Zadnji dogodki v deželnem zboru. Proč od Gradca! Slučajnosti. K prav obilni udeležbi vabi društveni odbor.
Ptuj. V Šoli pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se je dne 11. februarja neki šolski deklici užgala obleka, ko se je naslonila pred poukom na žarko peč.Deklica je v goreči obleki bežala na prosto, kjer so ji drugi otroci trgali obleko raz truplo. Vendar je bila deklica silno ožgana ter prepeljana v ptujsko bolnišnico. Tam je 15. februarja umrla.
Drugi kraji.
Laško. Na shodu dne 13. februarja 1910 so se sklenile sledeče resolucije: zborovalci
1.	popolnoma odobravajo pogumni nastop poslancev S. K. Z. v štajerskem deželnem zboru, jim izrekajo popolno zaupanje in zahtevajo, da tudi zana-prej vstrajno branijo pravice in koristi slovenskega ljudstva;
2.	zahtevajo spremembo lovske postave v tem smislu, da se zajca proglasi za škodljivca;
3.	zahtevajo, naj se drevesa iz deželnih drevesnic oddajajo posestnikom po znižanih cenah, bolj revnim posestnikom pa zastonj;
4.	zahtevajo, da se pouk v ljudski šoli uredi v prid kmečkemu ljudstvu ter se zniža obveznost obiskovanja od 6. do 12. leta, prostovoljni obisk pa naj ostane do 14. leta.
Loka. Na shodu dne 13. februarja 1910, na katerem je poročal poslanec Pišek, so st sprejele na-. slednje resolucije:	Zborovalci na shodu v Loki prt
Zidanem mostu dne 13. februarja 1910 zbrani:
1.	zahtevamo premembo lovske postave v tem smislu, da še zajca proglasi za škodljivca;
2.	ugovarjamo, da bi se pri nameravani postavi o vodnem pravu nastavili novi uradniki, ker je uradnikov že tako zadosti;
3.	ugovarjamo proti zvišanju deželnih doklad. Ako že morajo priti nove doklade, naj se to zvrši pri pivu;
4.	odobravamo pogumni nastop slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru in zahtevamo, da tudi za naprej vstrajno branijo pravice in koristi slovenskega ljudstva;
5.	zahtevamo poldnevni poduk v šoli;
6.	zahtevamo zavarovanje za starost in onemoglost, pa tako, da bo vsak za sebe plačeval, ne pa za druge; tudi naj bi se začelo zavarovanje z 20 leti in naj se dobiva zavarovalno podporo že s 60 leti.
Slivnica pri Celju. Dne 13. svečana smo imeli občni zbor bralnega društva; udeležencev je bilo prav obilo. Društvo lepo vrši svojo nalogo. Udov je imelo 62, knjig se je prebralo 505. Priredilo je dve veselici in mesečne podučne sestanke v mladinskih zvezah. Občni zbor pa je bil priča vrlega tekmovanja med priprostimi mladeniči ter dekleti in dijaki govorniki. Lepe, uvaževanja vredne misli, oblečene v lepe besede, so se venomer izmenjavale. Bil je govor o praktičnem krščanstvu, o dobrem in slabem tisku (Mat. Vrečko). Glavni govornik, Ljudevit Poljanec iz Slov. gor., pa je z obžalovanjem grajal resnično dejstvo, da se Slovenec rad potujči, kot največji narodni greh. Bili sta še dve deklamaciji, ena posvečena mladeničem (J. Lipovšek), ena dekletom (M. Vodob). A. Cmok je označil naše društvo kot skupno ognjišče vseh uka-željnih. Učiti se ni sramotno, kaj znati je zelo čast-nd. Priglasilo še je takoj nad 40 udov. Odbor je bil voljen stari, z gospodom J. Jagodičem kot predsednikom na čelu.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Socialni tečaj dne
14.	in 15. t. m. Ob tem slabem vremenu je bila udeležba tečaja uprav velikanska. Vsak dan približno do 120 udeležencev. V pondeljek je predaval gospod dr. Hohnjec dve uri o krščanskem socializmu in nasprotnikih našega programa, zlasti o liberalizmu in soci-
alni demokraciji; gospod Pušenjak dve uri o kiaefc-kem vprašanju in o zadružništvu: gospod dr. Lesko-' ■ var o avstrijski ustavi in o političnih pravicah držav-Ijanov dve uri. V torek je predaval gospod dr. Korošec tri ure o raznih Strankah v Avstriji in na Slovenskem, o politični in nepolitični organizaciji, o dav-kih, o društvenem in zborovalcem zakonu; dr. Tipiifc o higijeni z ozirom na ogledovanje mrličev in navidezni smrti; gospod Krämbergar o zemljiški knjigi, o katastru, o odpisu zemljiškega davka, o uhnah; gospod Bosina o agitaciji. Hvala krščansko-sooialid zvezi! Vedno krepko naprej po pravi poti poštene in prave izobrazbe dobrega našega slovenskega kmečkega. ljudstva!
Vitanje. V ponedeljek, dne 21. februarja se
pri nas začenja ob 9. uri predpoldne poučni tečaj, ki ga priredi Slov. kršč. soc. zveza. Trajal bo v ponedeljek in torek. Predavalo se bo o predmetih, kateri so zanimivi in potrebni, da jih današnji zna vsak kmet in kmečki mladenič. Možje in mladeniči iz celega o-kraja, pridite v najobilnejšem številu!
Mozirje. Kot pravičen in umesten se je izkazal stari pregovor: Kdor drugim jamo koplje — sam v njo pade. Tako je pisala „Domovina“ dne 8. januarja 1908. Mi pa pravimo —- čez sedem let vse prav pride. Dne 12. svečana 1910 se je vršila pri okrajni sodniji Gornjigrad obtožba proti Apoloniji in Ivanu. Lipold zaradi razžaljenja časti. Pri zaslišanju prič pa se je dokazalo, kako nekorektno sta, postopala omenjena proti Zdravku Vasle in Ivanu Cesar na določeni dražbeni dan. Obsojena sta bila Apolonija na 20 kron, oziroma 2 dni zapora, Ivan Lipold pa ua 7 dni zapora in poravnanje vseh narastiih stroškov.
S tem se je pravici ugodilo.
Sv. Ožbaid. Dne 15. t. m. je padel 131etni Anton Kositer, kočarski sin pri Sv. Ožbaldu, s polno . vrečo žagovme na žagi pri Sv. Ožbaldu; pri tej priložnosti mu je odtrgala cirkularna žaga. desno roko. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico.
Pilštanj. Na shodu v Lesični se je obenem s „Štajercem“ imenoval čre vij ar Miha Kandorfer, kakor da bi on „Štajerčeve“ laži razširjal in hvalil. A drugi dan je sam izjavil, da to ni res. Da se ga pa več ne bo moglo tako sumničiti, je Miha Kandorfer dal častno besedo, da „Štajerca“ pošlje nazaj.
Gomilsko. Šolski jubilej. Gomilška šola praznuje letos lOOletnico svojega obstanka. Tukajšnji krajni šolski svet je v svoji zadnji seji soglasno sklenil, naj se ta pomenljivi jubilej proslavi kolikor mogoče slovesno. V to svrho se bode vršila dne 22. majnika t-: ' 1. predpoldne slovesna zahvalna svečanost v župnijski cerkvi gomilski popoldne tega dne pa obsežna šo**.k . in ob enem ljudska veselica na prostem. V trajen spomin na ta jubilej snuje se tudi jubilejski šolski sklad ' * za revno mladino gomilske šole. Obračamo se torej s prošnjo v prvi vrsti do vseh bivših učencev gomilske šole, v drugi pa do prijateljev revne šolske mladine gomilske sploh, naj blagovolijo v ta blagi namen poslati kak prispevek. Darovi v to svrho dohajajo do-sihmal v dokaj obilni meri. ,Ako se naši prošnji odzovejo še ostali bivši učenci gomilske šole, oziroma naši mladinoljubi, v toliki meri, kakor došedaj, potem je temu blagemu početju sijajen vspeh popolnoma zagotovljen. V to pomozi Bog in milosrčnost šolskih dobrotnikov !
Podsreda. Kakor že večkrat, tako tudi v zadnji Številki „Narodnega Lista“ nesramno napada nam znani dopisun našo duhovščino, posebno mu je trn v peti naše Katoliško izobraževalno društvo. Kaj vse ta list natvezi, se mora vsakemu, še količkaj pametnemu človeku gabiti. Dokazati nam moraš tudi, kaj veš slabega od dotičnih oseb (novih igralk v Kat. izobraževalnem društvu) o katerih pišeš, da jih ni, kaj prida. Mi zahtevamo, da nam na to vprašanje odgovoriš, dokler ne, osianeš grd obrekovalec in lažnji-vec. Mi dobro vemo, kako bode v oči te naše liberalč-ke, ker naše društvo tako vrlo napreduje. A našemu vrlemu g. kaplanu iskrena hvala za ves trud, ker se toliko prizadeva, da se naša mladina; vsaj nekoliko izobražuje. Veseli nas. da se naš g. kaplan ne zmeni za te nesramne napade v „Narodnem Listu“. Gospod kaplan, bodite potolaženi! Bolj ko Vas bodo obrekovali po „Narodnem Listu“, bolj Vas bomo mi spoštovali in ljubili. B'ej, trikrat fej pa tistim osebam, ki 'dajejo v „Narodni List“ take lažnjive dopise, in trikrat fej tistim, ki jih sprejemajo.
Podsreda. Tukajšnje prebivalstvo želi, da bi bila naša pošta vsaj ob uradnih urah vedno odprta, in zahteva, da se tam prijazno obnaša proti strankam.
Podsreda. Naša dekleta v Katoliškem izobraževalnem društvu so uprizorila krasno igro „Dve Materi“ dne 2. svečana t l. Igra se je prav dobro obnesla in kljub slabemu vremenu je bila udeležba številna. Želimo, da nas še večkrat povabite na tako prijetno zabavo.
Žiče. Redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Žičah, registrirane zadruge z neomejeno zavezo, se vrši v nedeljo dne 6. marca 1910 po popoldanski službi božji v pošojilniški uradni sobi. (Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 19Qj9. 3. Slučajnosti.
Žiče. V nedeljo dne 20. t. m. ima politični shod. pri nas po rani sv. maši deželni poslanec Novak, —v Pridite v obilnem številu! , , '
Podsreda. V nedeljo dno'20. t. m. je tukaj pd rani sv. maši shod S, K, Z. Vrši se v stari šoli..
Sv> Barbara v Halozah. Liberalni shod Narod ae stranke pri nas ni bogvekaj naredil. Predsedoval je :;goyoril je; nervozni doktor iz Celja. Tudi ptujski „Pozor“ se mu je po enem odposlancu pridružil. Nekaj so govorili o obstrukciji in o klerikalni žu-pi, Haložani pa so rekli, da vse vkup ni veljalo nič. Čudimo se, da staročastitljiva krščanska hiša sprejema take čudne goste in pa da Haložani poslušajo take puhlosti. Tipamo, ,ja pride kmalu k nam deželni poslaneo..Meško, ki kot kmet ve veliko poljudneje govoriti:. ..
Polje. Po večernicah priredijo naši poslanci pri gostilničarju Dobravcu političen shod. Na svidenje!
Braslovče. V nedeljo, dne 20. februarja ob 8. uri popoldne priredi Slov. kmečka zveza političen shod
ru.
u“. Poroča g. dr. Benkovič o deželnem zbo-
Savinjska dolina. Neki pustni zgodovinar baje popisuje, kako sta začela pred 50 leti politizirati Pust in Pustelai. Prvo vprašanje. Pustela: „Ali že veš, zakaj so cigani tako pogosto v Mozirje zahajali?“ Pust: „No, da so si kaj zaslužili.“ Pustela: „Ali že veš, zakaj se je nastavil revolver na prsi nekega učitelja?“ Pust: „No, zato, da bi ga poknil.“ Pustela: „Ali že veš, zakaj še neki doktor in hauptman dvobojujeta?“’ Pust: „No, zato, da se bo videlo, kateri bo zmagal.“ Pustela: „Ali že veš, zakaj morajo nekateri ljudje toliko let študirati ?“ Pust: „Ej, zato, da so potem vse-gavedrii in napredni.“ Pustela: „Ali že-veš, zakaj neki gospod tako pogosto maršira na Rečico?“ Pust: ;„No, da si tam gori zavžije in —- odpočije.“ Pustela: „Ali že veš, zakaj je neki gospod moral tako hitro iz Mozirja sfrčati?“ Pust: „No, da se sedaj po železnici vozi sem in tja.“ Pustela: „Ali že veš,/žakaj se v Mozirju liberalci in klerikalci tako bojujejo?“ Pust: „.Seveda, vem; zato, ker bi neki visoko študirani gospodje vadi imeli vse pod svojo komando, pa ne gre.“ Pustela: „Pa kedaj bode tega prepira konec?“ Pust: („Ej, tedaj, kadar si tisti visoko študirani gospod potolažijo svojo napredno misel, in kadar bodo nehali v liberalne časnike pisati.“ Pustela: „Uh, tisti visoko 'študirani gospod pa po svoji učenosti ne bodo nehali, in nas , čaka še ogromno dela, in pustna zgodovina bo imela Še veliko za pisati.“
St. Janž na Drav. polju. Nedavno je omenil lieft! dopisnik iz Ptujskega polja, da bi bilo potrebno, prirediti par shodov v našem kraju in ustanoviti izobraževalno društvo. Tudi jaz se pridružim dotičnomu dopisniku in prosim, naj bi naši rodoljubi napravili kak shod pri nas. Nek učitelj močno agitira za štajercijanstvo. Ljudstvo mu verjame, ker ni samo dosti podkovano in se ne razume o politiki. Prvo prosim naše rodoljube, naj bi napravili v našem kraju par predavanj. Pozivam pa naše somišljenike, da agitirajo za -naše dobre katoliško-slovenske časnike. Katoli-ško-slovenski kmetje, bi li ne bilo dobro, če bi si mi ustanovili svoje društvo?! Ce bi imeli v naši vasi društvo, bi skoro gotovo iz vsake hiše kdo pristopil, in gospod učitelj bi moral iti s svojim „Štajercem“ rakom žvižgat.	Slovenski kmet.
Sv. Lovrene nad Mariborom. Prošnja, katera se je pred tedni po nekem učencu g. načelniku tukajšnjega krajnega šolskega sveta v, podpis poslala, in katera naj bi se izročila g. deželnemu poslancu Langerju, želi, da bi se tukajšnja slovensko-nemška. Šola pomaknila v višji plačilni razred, in sicer med drugimi iz teh-le vzrokov: ker se tukajšnje učiteljstvo bojuje „für die hehre deutsche Sache , ker je močno „ausgeselzt den nationalen Hetzern“, „ker bi inače moralo proč kompetirati,“ in je, nevarnost, da pridejo potem slovenski učitelji. Sedaj je pač vsakemu jasno, zakaj so na tukajšnjo šolo nastavljajo sami südmarkovei in zakaj so morali proč Slovenci g. Sohel in gdč. Fernat, in zakaj bo moral v kratkem iti tudi g. Lešnik. Gospodje poslanci, pokažite, da z go-: raj navedeni vzroki nikakor ne opravičuje^ povišanje, plače iz deželnih denarjev, katere plačujejo tudi Slovenci. Südmarkovei dobivajo itak že lepo nagrado od Südmarke, zato bi bilo najbolj umestno, da se takim ki na slovensko-nemških šolah delajo le „fur die hehre deutsche Sache“, plačo pošteno zniža, ker svojih stanovskih dolžnosti ne izpolnjujejo pravično, ampak Slovencem v škodo, Nemcem v korist. ________
Katolicizem in nevednost.
Vseučiliščni profesor v Halle ob S. dr. Alb. pl, Ruville, ki je lani postal katoličan, pravi v znameniti knjigi „Zurück zur heiligen Kirche“^ („Nazaj v svöto Cerkev) med drugim tudi, da je bil zmladega popolnoma napačno poučen o katoliški Cerkvi. ^ g „Spoznal sem“, pravi, „da niso učitelji, pastorji in bogoslovni učenjaki, katerim se imam zahvaliti za svoje znanje, ničesar razumeli o katolicizmu in se vendar niso sramovali, najneuljudnejše o njem soditi m oeto mnogokrat o njem izražati svoje ogorčenje.“
Letošnja „Kathol. Kirchenzeitung“, stran 54, pa
zahtev, ker ni potreba; postati hočem katoličan, če mislite, da zamore katoliška Cerkev kaj početi s tolikim nevednežem, kakoršen sem bil jaz.“ 1 , :	Župnika Dunne je lo napotilo, da ni hotel mč-
šanih zakonov prej sklepati, dokler ni vedel nekatoliki del katoliških resnic. To je oznanil š prižnice in dal v časnike. Ni storil seveda tega z namenom, da bi nekatoličane spreobračal, ampak zato, da dobi nekatoliški zakonec pravi pojm o katoliških resnicah, ker ravno nevednost v verskih Stvareh povzroča v mešanih zakonih mnogo razprtij.
Župnikova namera je imela najboljše posledice, v treh letih bi bilo 80 mešanih zakonov, a se je izmed teh 25 nekatoličanov spreobrnilo. In še pri ostalih se je doseglo toliko, da niso imeli o katolicizmu napačnih nazorov. Župnik je določil, da sta h katoliškemu verouku morala hoditi oba, ki sta hotela stopiti v zakon, nekatoliški in katoliški poročenec. Zadnji je bil ha ta način v veri nanovo utrjen in pozabljeno mu je oživelo.
Ker je pa spreobrnjeni navadno potegnil tudi mnogo drugih za seboj, posebno sorodnikov in prijateljev, je štel župnik Dunne med 41 prestopi, ki jih je imel od 1. januarja do 1. avgusta največ takih, ki so jih pridobili novoporočeni spreobrnjenci.
Po dveh letih je poročal župnik Dunne svoje uspehe škofu v Labrosse, James Schwebachu. Ta, je izdal kmalu na to ukaz, da se mora v mešanih zakonih nekatoliški del učiti šest tednov dvakrat na teden pri katoliškemu župniku verouka. Ta ukaz je raztegnil nadškof kmalu na vse škofije cerkvene provincije Milwaukee. — — —
Kako je pa pri nas na Slovenskem? Ali ni povzročilo in še povzroča največ razprtij dejstvo, da se začnejo nekateri vmešavati v stvari, ki jih niso nikoli poznali ali o njih nič več ne vedo? Zakaj ima toliko naših nasprotnikov o veri napačne pojme ? Ker se tako boje apologetičnih knjig in se navadno sramujejo iti h kaki pridigi. Kdor hoče vero razumeti, jo mora proučavati in udejstvovati. Kdor vere ne prakticira, ne ve, kaj je vera. Zmot je mnogo, a resnica pa le ena, našel jo bo pa le, kdor se da podučiti!

Koroško.
Železniška nesbečaj dz, Sinčevasi poročajo: Včeraj popoldne ob 3. uri je povozil vlak, ki vozi iz Sinčevasi v Železno kapljo Küglerjevega hlapca Janeza Petrič. Hlapec je vozil gnoj črez progo, ki na tej poti ni zavarovana. Sani so stale sredi proge, ko je privozil vlak. Preplašeni hlapec si ni vedel pomagati; stroj je prijel sani in človeka in tiščal oboje daleč naprej po tiru. Hlapec je hudo ranjen; spravili so ga takoj v celovško bolnišnico, kjer bode bržkone umrl. Sani so raztrgane, konjem se ni nič zgodilo. Vse se čudi, kako je mogel strojevodja tako voziti, da sredi poldneva ni videl človeka, ki vozi iz vasi na polje. Sploh je čudno, da se ob ozkotirnih progah ne napravi nobenih zatvornie, niti pri najbolj obljudenih občinskih cestah
Celovee. Na zborovanju slovenskih županov In odposlancev slovenskih koroških kmetijskih društev, ki je bilo mnogoštevilno obiskano, se je odločno protestiralo proti temu, da se v novoustanovljenem deželnem kulturnem svetu ni ustanovila tudi slovenska sekoija. Sprojela se je resolucija, v kateri se zahteva, razdelitev kulturnega sveta v slovenski in nemški oddelek.
Kranjsko.
Pred leti pride neki odvetnik (protestant) župniku Dunne v Eau Claire (Wisconsin) in mu na-aani, da se hoče oženiti z mlado katoliško gospioo iz avedene župnije. Ko mu duhovnik razloži, cerkvene redpise o mešanih zakonih, se odvetnik odločno provi. Vendar obljubi mladi gospod župniku, da hoče ■i tedne' vsak dan po eno uro poslušati pri njem k a* iški verouk. To obljubo odvetnik tudi izpolni. Ko
Smrtna kosa. V St. Vidu pri Vipavi je dne 17. februarja umri tamošnji župnik č. gospod Iv. Demšar. Pogreb bo v soboto dne 19. t. m.
Zopet slovensko podjetje v nemških rokah. Z Vrhnike se nam piše: Tukajšnjo pivovarno, katera je last ljubljanske kreditne banke, namerava kupiti znano nemško društvo Union. Pogajjanja se že vrše, kajti dne 15. t. m. so si že ogledali štirje gospodje te družbe pivovarno. Gospodje pri kreditni banki se pač ravnajo po dr. Oražnu. Predsednik kreditne banke Vseslovan Hribar — ali bodeš res pustil, da pride to slovensko podjetje v nemške roke ?
Ljubljana. Kreditna banka v Ljubljani bo povodom svojega letošnjega občnega zbora povišala svoj akcijski kapital od 8 na 5 milijonov kron.
Narodna delavska organizacija v Ljubljani je dobila od ljubljanskega magistrata brezplačno prostore v starem vojaškem preskrbovališču in to na stroške davkoplačevalcev. Taka organizacija, ki nima zmožnosti, da bi samostojno živela in vzdrževala svoje lastne prostore, ni niti vredna, da obstoji. Sploh pa je to stanovanje narodne delavske organizacije bolj podobno poderišču, kakor pa spodobnim društvenim prostorom. Narodni delavski organizatorji so napovedali, da bodo v teh svojih novih prostorih teater igrali. Ko so pa hoteli na svečnico vprizoriti igro „Divji lovec“, jim je oblast to prepovedala, ker se je bilo bati, da se staro stanovanje poruši. iTako bodo morali narodni delavski organizatorji ali v druge prostore, ali pa — kar bo še najbolj pametno — popolnoma iz Ljubljane.
j pfide zadnjo uro'k župniku, mu reče:	„Gospod
lpnik, odločil sem se ’ trdno, da ne'podpišem vaših
Slovenci, darujte za obrambni 1	S. K. S. Z. •,
Novo izobr. društvo. V Prvačini se je osnovalo kat. slov. izobr. društvo.’ Prvačina velja za liberalno,,,, trdnjavo. Značilno!
Liberalne trdnjave padajo. Občina Anhovo je bila dolga leta pravcata liberalna trdnjava. A lansko leto meseca aprila je H. L. S. pri občinskih volivah si priborila krasno Zmago. Liberalci so se pritožili, a zastonj. Te dni je bil županom v Anhovem izvoljen vrli našinec gospod Kristijan Velišček, kateremu na čast so občani priredili nepričakovano lep sprejem.
— Liberalne trdnjave padajo — a moč naše stranke raste dan za dnevom!
Gorica. Dopolnilne deželnozborske volitve iz veleposestva na Goriškem. C. kr. namestništvo je razglasom od 8. t. m. razpisalo dopolnilne volitve treh deželnih poslancev poknežene grofije Goriške in Gradiščanske iz volilnega razreda veleposestva za volilni okraj I. Volilni okraj I. obstoji iz mesta Gorice, iz političnih okrajev Gorica-okoliea, Tolmin in Sežana, nadalje iz krajevnih občin Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kožbana, ležečih v političnem okraju Gradiščanskem. Volišče je Gorica. Volitev in morebitna ožja volitev se bo vršila dne 28. t. m.
V Gorici se bo vršil od 21. do 26. februarja za člane naše mladeniške telovadne in izobraževalne organizacije celtedenski socialni tečaj. Med drugimi bo predaval tudi Fr. Terseglav iz Ljubljane.
Električne naprave na Tolminskem Dne 14. in 16. t. m. se je vršil pri sv. Luciji in v Tolminu obhod za električno napravo. Banka Union je namreč prosila za dotično koncesijo. —• Prva naprava se u-stanovi v Tolminu na reki Tolminki, druga pa pri sv. Luoiji na Soči. — Električne naprave bodo dajale e-lektrično moč raznim obrtnim podjetjem v teh krajih.
Kolonsko vprašanje. /Na Goriškem je mnogo takih kmetov, ki nimajo nič svojega lastnega premoženja, pač pa obdelujejo polje kakega bogatega gospoda in si tako služijo svoj kruh. Ti reveži delajo in delajo vse svoje žive dni, pa vendar ne morejo ko-nečno nič svojega pokazati. Take kmete imenujejo na Goriškem kolone. S čisto drugačnim veseljem dela pa oni kmet, ki ima če tudi ne veliko, pa vsaj nekaj res svojega premoženja, da lahko reče: to je moje, to je sad mojega truda, to lahko zapustim svojim otrokom. Kolon je revež, ki vedno dela, pa nima nikoli nič svojega. Da se takim revežem na kak način odpomore, zato se je začela brigati goriška Kmečka zveza. In ustanovilo se je celo posebno kolonsko društvo, ki naj bi pospeševalo rešitev tega vprašanja. Po posredovanju poslanca Fona in dr. Faiduttija se je tudi vlada začela brigati za te uboge kolone. Dne 5. februarja se je vršilo tozadevno posvetovanje v Gorici, kamor je cesarski namestnik princ Hohenlohe sklical prizadete može. Bog daj, da bi se tudi ta stvar rešila ua korist kmeta-trpina. Poseben odsek bo rešil zadevo do konca marca.
Mestno gospodarstvo v Gorici. tV: zadnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno, najeti posojilo 410 tisoč kron pri goriškem „Montu“ za pokritje stroškov nakupa palače ex-Ritter. — Bodi povedano, da je šel magistrat pri nakupu te palače na limanice špekulantom, ki so bili raztrosili vest, da menijo Slovenci kupiti to palačo. Seveda je bila dotična vest izmišljena. Ker se je zbal magistrat Slovencev, je kupil s posredovanjem laške ,.Cooperative“to poslopje silno drago.
—: Istotako se je godilo pri nakupu zemljišča ex-Ma-ras v Verdijevi ulici. — Tudi takrat so vrgli mešetar-ji v svet novico, da meni dotični svet kupiti Trgovska zadruga, in res je magistrat takoj nato kupil i-menovano žemijišče, in lastnik je napravil izborno kupčijo. — V Gorici je splošno znano, da kedar hoče kak Lah dobro prodati kako poslopje, mu zadošča, da gre na magistrat in da ustraši mestne očete: ali kupite vi, ali prodam Slovencem! Magistrat pa je še danes tako naiven, in v sovraštvu do Slovencev tako oslepljen, da kupuje kar vse vprek. Zato se mestni dolgovi tako kopičijo, da ne more občina niti obresti plačevati. To je pristno laško gospodarstvo. — Povsem podobno nemško-nacionalnemu.
Ponesrečena avstrijska torpedovka.
iTorpedovka II. je vsled velikega viharja v mn či od sobote na nedeljo zavozila pri otoku Crez na morsko plitvino. Iz vojne luke so odplule ponesrečeni torpedovki na pomoč vojne ladje: „Zenta“, „Pluto“ in >,Dromedar“. Kakor se čuje, je torpedovka najbrže izgubljena, ker jo navzlic vsem mogočim poizkusom ne bo mogoče dvigniti. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je na teh modernih torpedovkah samo po en častnik, kateri mora biti mnogokrat po 24 do 30 ur neprenehoma v službi. To je vendar od osebe, od katere se zahteva toliko odgovornosti, preveč.zahtevanega. Morda bo sedaj bolje,:
Narodno gospodarstvo.
Davek na luksus. Kadar so državne blagajne prazne in se pojavlja največja potreba, tedaj se pojavi na površju vprašanje o davku na luksus. Davek-na luksus ima namen naložiti večje davčne obveznosti premožnejšim slojem. Ugovarja so pač, da v Avstriji nimamo pravega lüksusa in da bi vsled tega davka trpela samo ,pbrt, Jier bi. se tistihpar avstrijs-
kih milijonarjev izselilo na Ogrsko. Mogoče Je kaj na lem, toda povdarjati moramo, da je ta davek po nekaterih državah že vpeljan in prinaša velike dohodke. V Avstriji se je davno nameravalo vpeljati davek na avtomobile in kolesa, toda naletelo se je pri tem na največje zapreke. Samo na Solnograškem imajo v Avstriji davek na avtomobile, a nobeni drugi krono-vini se ni dovolilo tega davka, da bi ne delal napotja mogočemu državnemu davku. Od drugih držav imajo Francoska, Italija in nekatere nemške zvezne države davek na kolesa; vendar so kolesa delavcev in ona, ki se rabijo v trgovskem svetu, davka prosta. Na Francoskem znaša ta davek 3—4 milijone frankov in približno toliko tudi v Italiji. Davek na avtomobile imajo na Nemškem in Francoskem. V Angliji, Italiji, Holandski, Francoski imajo tudi davek na luksusne konje. Francoska ima celo davek na luksusne vozove, kar ji donaša 12,000.000 frankov; istotako mora vsakdo plačati davek, kdor ima posle. V Avstriji se je predlagal že davek na mineralno vodo, kopališča, okna, glasovirje itd. Pravičen se nam zdi davek na avtomobile že zaradi tega, ker je treba pač ravno za avtomobiliste, ki so iz premožnih slojev, držati ceste v dobrem stanju. Tudi na šampanjec in splošno na inozemska vina bi bilo treba večjega davka. Kdor hoče piti šampanjec, fina renska in španska vina, naj tudi pošteno plača. Danes pa se plača za hektoliter kake kislice ravno toliko davka, kakor za isto količino najfinejšega vina.
Elektrika in naše kmetijstvo. Naši poljedelci se morajo dandanes boriti z raznimi neprilikami, ki jim znatno otežkočujejo delo. Omenimo le pomanjkanje delavcev, ki postaja vsled naraščajočega izseljevanja v Ameriko, v mesta in druge tuje in industrijske kraje leto za letom občutnejše. To vedno bolj pereče vprašanje bi se dalo, čeravno ne popolnoma, pa vsaj deloma na ta način rešiti, da se poveča uporaba strojev v našem kmetijstvu. Že davno deluje umno kmetijstvo v vseh deželah, kjer se je kmečko prebivalstvo začelo resno brigati za svoj gospodarski napredek, s stroji.
V naših krajih pa žal mnogokrat opazimo, da vlada še preveč starokopitnost. Dasiravno tiči marsikateri kmet do glave v delu, se vendar pomoči s stroji brani z obema rokama. Ce malo pogledamo, kako uporabljajo na primer kmetje v Švici, Nemčiji, Belgiji, na Danskem in drugih deželah stroje pri vseh strokah kmetijstva, vidimo koliko vspeha so pridobili ravno potom strojev in vporabe naravnih sil,, potem se moramo zato navdušiti. Električna gonilna sila goni v teh deželah na kmetih vse domače stroje: žage, mlatilnice, slamoreznice, domače mline itd. Električno razsvetljavo imajo tam kmetje napeljano ne samo v hiše, ampak tudi v hleve in druga gospodarska poslopja, ker je pri tej razsvetljavi manjša nevarnost za požar.
Tudi v naših krajih bi se dalo na ta način pridobiti na leto na tisoče in tisoče kron našemu kmetu v prid. Koliko in koliko mrtvega kapitala spi v naš ■ naravnih zakladih, ki se ne porabijo, ali pa jih dobi preširni tujec v roke. 'Dajmo napredovati tudi v tej stroki!
Čuvajmo naše gozdove! Vedno bolj občutimo dandanes pomanjkanje gozdov. Kako drag je že postal les, bodisi drva za kurjavo, ali pa za stavbo. In če pogledamo v prihodnjost, moramo pripoznati, da bo v teku nekaj desetletij še hujše v tem oziru. Drva niti za doplačati ne bodo, istotako stavbeni les, ker v resnici primanjkuje gozdov v mnogih naših krafih. Pa temu zlu bi se dalo opomoči, ko bi naši ljudje vsaj malo bolj previdno ravnali z gozdnimi zakladi. Premalo se pa tudi skrbi za gozdne nasade in njih oskrbovanje. Les se poseka in potem se navadno tisti kos zemlje prepusti lastni usodi, ne da bi se takoj po po-sekanju nasadilo mlado gozdno drevje. Res je, da s-časoma sklije iz zemlje nekakšna šuma in grmičevje, pomešano semtertje z lepimi drevesci, ali kaj pomaga, ko pa srebotje in različno plazeče trnje večino mladega drevja uniči, če se z vso skrbjo začasno ne zatira. Poleg tega pa naletimo dostikrat na kraje, ki so edino za gozdove primerni, in je treba le drevesca nasaditi, pa raje se pusti, da zemeljski zakladi ležijo nedvignjeni v naši zemlji. Mislimo torej resno na to, kako povzdigniti naše gozde!
Da se pokonča podgane* priporočajo nekateri, naj se razseka prav na drobno surovo meso in navadna čebula, ter oboje skupaj dobro premeša. Nato naj se ta zmes nekoliko pocvre na masti ali maslu, in razpostavi tam, kamor zahajajo podgane. Za nekaj dni, ko so se podgane privadile mesu in hrani, dene naj se med meso mesto navadne čebule na drobno razsekana morska čebula (Scilla maritima), ki se je dobi v mirodilnicah. Ta čebula je za podgane strup. Ker so se podgane priučile na prejšnjo hrano, žro tudi to, ker ne začutijo morske čebule — in nato poginejo.
S kakšno vodo naj se napaja živino po zimi? Ce popije živina premrzlo vodo, se njen život preveč shladi, posebno pa želodec, in posledica tega je neredno prebavljanje. Konj, ki pijejo premrzlo vodo, poloti se navadno kolika, goveđe pa griža, in če so živali breje, lahko tudi zvržejo. Napajanje živine s premrzlo vodo vpliva slabo tudi na mleko. Kakor škoduje živini premrzla voda, tako ji škoduje tudi pretopla voda. Gorke vode spije živina namreč precej veliko, s tem se želodčni sok preveč stanjša, živina se pomehkuži in kaj rada zboli. Za napajanje najbolj sposobna je voda, ki ima kakih 10-15 stop. C. To top-
lino pa dobi mrzla voda, ako se jo dene v gorak in suh hlev in pusti, da stoji v njem nekoliko časa. Po stavi naj se torej v hlev kak čeber ali kad in napolni z mrzlo vodo. Po vsakem napajanju naj se ndpolni vnovič. Ker pa pade v kad tudi prah in tupatatn tudi kaj krmil, vsled česar se potem voda spridi, zato na) se kad od časa do časa izprazni in jo odrgne od znotraj s kako čisto metlo ali ščetjo, in na to do čistega oplakne.
Književnost in umetnost.
Vzhodno cerkveno vprašanje. Spisal dr. Fran Grivec. (Ponatisnjeno iz „Voditelja.“ Maribor 1909. Leks. oktav (IV, 40). Cena 1 K.
Mala po obsegu, pa bogata po vsebini je navedena knjižica, v kateri nam naš najboljši poznavalec yzhodne cerkve, prof. dr. Grivec, razlaga vzhodno* cerkveno vprašanje, za katero se zanima sedaj vsa Evropa, in ki je posebno med katoliškimi Slovani povzročilo živahno gibanje, osredotočeno v velehrad-skih shodih. V prvem delu podaja pisatelj pregled vzrokov in dejstev, ki so vplivali na razvoj cerkvenega razkola. Kakor se verski odpad na zahodu v začetku XVI. stoletja ne da razložiti z Luthrovim nastopom, ampak je treba poseči daleč nazaj in poiskati različne faktorje, ki so omogočili nastop in vspehe svittenberškega profesorja, ravnotako, in še bolj, se je pripravljal vzhodni cerkveni razkol že stoletja, odkar so v IV. stoletju prenehala silovita preganjanja kristjanov. Že tedaj se je vzhod začel odtujevati zapadu. V drugem delu pripoveduje pisatelj o poizkusih zedinjenja in pokaže hkrati, zakaj so bili, da, morali biti brez vspeha. Tretji del nam slika sedanje stanje vzhodnega cerkvenega vprašanja in kaže, kako se naj danes vspešno dela za zedinjenje.
Opuščamo za danes načrte in nasvete, ki jih daje dr. Grivec na podlagi svojega temeljitega znanja in večletne skušnje; govorili bodemo o njih v posebnem članku. Vprašanje o zedinjenju vzhodne cerkve je postalo aktualno, in treba je zbuditi v javnosti zanimanje zanj. „Razmere so sedaj za to delo ugodnejše, kakor so bile nekdaj. (Vzhod se kulturno vedno bolj bliža in asimilira zapadu. Naša dolžnost je, da ta razvoj v krščanskem duhu pospešujemo. Od nas je odvisno, ali se bode asimilacija med vzhodom in zapadom vršila na podlagi verskega indiferentizma, ali pa na krščanski podlagi; od nas je odvisna zmaga prave krščanske kulture in krščanskih idej 'na vzhodu!“
Dr. Grivčevo knjigo naši inteligenci najtopljeje priporočamo. Naroča se pri pisatelju v Ljubljani (Semenišče). Ves donesek je pisatelj namenil za misijone na Balkanu.	Dr. Lukman.
Apostolat sv. Cyrilla a Methoda pod ohranou bl. Panny Marie. Pod tem naslovom je začel izhajati v Kromerižu (Kremsier) mesečnik, ki si bode prizadeval, popularizirati in zbujati zanimanje za delo za zedinjenje. Izdajata ga drž. posl. msgr. dr. Stojan in katehet Jašek. V prvem zvezku se nahaja med drugim prevod nemške brošurice, ki jo je izdal lansko jesen p. Puntigam o naši bodočnosti vj Bosni, kjer pretresljivo slika žalostno stanje bosanskih katoličanov. Med poročili je tudi eno iz Ljubljane o „A-postolstvu sv. Cirila in Metoda“. Cena listu je 1 K 50 vin.
Slov. šolska Matica v Ljubljani je izdala naslednje knjige: Nazorni nauk. Drugi del. III. snopič. Nazorni nauk za drugo in tretje šolsko leto. Uredila H. Schreiner in dr. Fr. Ilešič. — Pedago-š k i 1 e t o p i s. IX. zvezek. Uredila H. Schreiner in idr. Josip, Tominšek. Vsebina: Pedagoško: slovstvo. (Fr. Juvančič.) Razprave. (H. Druzovič in dr. Ilešič.) Teme in steze. (J. Dimnik.) Poročilo o delovanju S.
S.	M. leta 1008. (Fr. Gabršček.) „Slovenske šolske Matice“ upr. odbor in imenik. (Fr. Gaberšček.) Zaznamek dozdaj izdanih in založenih knjig „S. S. M.“ Naznanilo. — P r o s t o s p i s je vf 1 j u d s k i šoli. Piše M. Lichtenwaüner. Uredil dr. I. Bezjak. — Didaktika. III. del, 1. snopič. Posebno ukoslovje računanje v ljudski šoli. Spisal prof. Luka Lavtar. U-redila dr. F. Ilešič in H. Schreiner. — Poljudna znanstvena knjižnica. 2. zvezek. 1. snopič. Zgodovina Slovencev. Spisal dr. Ljudevit Pivko. Uredil H. Schreiner.
„Naš Dom“, glasilo slovenske mladine, zvezek 4 ,leto X. Vsebina: Glasovi iz tujine. Prava sreča. Bratom Orlom. Služit grem! Društveni glasnik. Poročila o mladinskem gibanju. Slovstvo. — List „Naš Dom“ ponovno priporočamo. Uredništvo je v, vrlo dobrih rokah.
Razgled po svetu.
Avstrija in vojne mornarice drugih držav. Med vsemi državami ima Avstro-Ogrska najslabšo vojno mornarico. Angleška ima 59 bojnih ladij nad 11.000 ton, oklopnih križaric 38, navadnih križaric 72; ameriške Združene države 28 bojnih ladij nad 11.000 ton, 1 pod 11.000 ton, 12 oklopnio, 28 križaric; Nemčija 24 bojnih ladij nad 11.000 ton, 13 pod 11.000 ton, 13 oklopnic, 41 križaric; Francoska 21 bojnih ladij nad
11.000	ton, 11 pod tem številom, 23 oklopnic, 26 križaric; Italija 14 bojnih ladij nad 11.000 ton, 2 pod
11.000	ton, 10 oklopnic, 12 križaric; Japonska 13 bojnih ladij nad 11.000 ton, 4 pod 11.000 ton, 12 oklopnic, 22 križaric; RusijaimalO bojnih ladij nad 11.000
ton, 3 pod 11.000 ton, 8 oklopnic, 6 križaric; Avstro-Ogrska nima nobene bojne ladije nad 11.000 ton, 9 pod 11.000 ton, 3 oklopnice-križarice, 7 navadnih križaric. Tudi trgovske mornarice ima Avstro-Ogrska najmanj.
Visoka starost. V Moskvi je prišel pred kratkim na magistrat neki mož prosit denarne podpore, da bi se zamogel peljati v svoj rojstni kraj. Pri tem se je izkazalo, da je mož že 118 let star. jOn se še dobro spominja časa, ko je Napoleon I. prilomastil v Moskvo. (Potoval je tudi v Jeruzalem, Betlehem in druge svete kraje. Da je dosegel mož tako visoko starost, pripisuje temu, ker ni nikdar poskusil alkoholnih pijač in tudi tobaka ni kadil. Kljub temu, da ni nikoli mesa užival, je še starec čvrst in močan.
Zadnji janičarji. Svoj čas, v dobi turških vojen, so bili janičarji, poturčeni Slovani, strah in trepet vseh sovražnikov. Leta 1826 je dal Sultan II. pomoriti vse janičarje, ker so se bili uprli. Bilo jih je
50.000.	Dvajset janičarjev, ki so imeli službo v Saj Odžaku, je bilo prezrtih v v tem mesarskem klanju, in ko je Mohamed zanje izvedel, jih je pomilostil, daroval jim celo okolico njihove vojašnice, določil jih za redarje v Eyubu in ukrenil, da se število janičarjev ne sme nikdar zvišati nad 20. Ti janičarji si izvolijo svojega poveljnika iz svoje srede za eno leto, v katerem dobiva 20.000 mark. Potem gre s polno plačo v pokoj. Ker postane vsak janičar enkrat poveljnik, je janičarska služba zelo priljubljena, dasi vlada v njih vrstah najstrožja disciplina, dasi je s to službo združeno vsakovrstno pomanjkanje. Janičarji žive. kakor vojaški menihi, toda kot poveljniki v pokoju si privoščijo udobno življenje.
Bivši sultan Abdul Hamid. List „Turquie“ poroča iz Soluna, da se je bivši sultan Abdul Hamid zelo shujšal. Ne spi skoraj nič, razsaja, kolne in zove svoje bivše ljubljence. Žene njegove okolice ga niso v stanu utolažiti. Iz Soluna poročajo, da je bivšega sultana Abdul Hamida napadla ponoči besnost. Sultan se je z brisačo hotel obesiti, a služabniki so to zapazili in so ga visečega rešili ter izročili zdravnikom.
Narodno-obrambno delo.
Darovi za narodno obrambo.
Narodni obrambi so darovali po 20 kron: Mohor j ani ob Sevnici ob Savi. Mohorjani v Trbovljah’.* Duhovniki, zbrani na gostovanju č. g. Antona Kes-narja, kons. svetnika in župnika v Prevaljah, Koroško, 22 K. Krščanska ženska zveza v Ljubljani, 30
K.	Mohorjani v Sebreljah, Primorsko. Pisarna dr. Vladislava Pegana globo, katero je plačal knjigovez g. Breskvar, ker mu je g. K. Čeč odpustil žaljenje. Mohorjani Brežice 32 K 68 vin. Josip Milančič, kurat v Marijinem Celju, Goriško. Mohorjani v Besnici pri Kranju 20 K 80 vin. Josip Potovšek, župnik v Artičah. Mohorjani sv. Jakoba v Ljubljani.
Nadalje so darovali: Anton Kljuder, župnik, Barkovlje pri Irstu, in Mohorjani istotam, 16 K. — (Odvetniška pisarna dr. VI. Pegana povodom pravde, poslovodja v Trnovem 3 K. — Mohorjani Sv. Križ izročil g. Iv. Kijučevšek 15 K. — Gregor Adamič, nad Mariborom 5 K. — Mohorjani na Brdu 3 K. — Mohorjani v Ravnici 6 K. — Ravniške žene pri Solkanu 10 K. — Marija Čile, Ljubljana, 5 K. — Franc Sadar Kisove 2 K. — N. Tenente, Ljubljana, 3 K. — Mohorjani Sv. Martina v Rožni dolini pri Celju 2 K. — Franc Prek, Ljubljana, 48 vin. — Mohorjani Zagradec 5 K. — Mohorjani v Ptuju 5\ K. — Tarok v .Trnovem 6 K. — Nabrano ob priliki pogreba g. Fr, Novaka v krškem župnišču 10 K. — Nabrano ob priliki poroke Jožefa Pajtler in Helene, rojene Elznik, pri Sv. Križu nad Mariborom, 13 K. — Ivan Majhen, poštni oficijant, Ljubljana, 1 K. — Valentin Kragelj, župnik, Gorica, 10 K. — Bern. Šalamun, kaplan, Sv. Trojica v Halozah, 1 K 60 vin. — Mohorjani na Hajdinu, pošta Ptuj, 10 K. — J. Kunce, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici, nabral na gostiji Ankovič-Slana 4 K 30 vin. — Valentin Veber v Frankolovem nabral na gostiji 5 K 30 vin. - Ljudeviki Schifrer, župnik v Žalini, pošta Višnja gora, 9 K. — Gospa M. Manfredo, nabrala, v veseli družbi 2 K. — Fr. Beričič, Rakek, 1 K 10 vin. — Na gostiji J. Matjašič in L. Šegula v Sinčaku nabral M. Tikvič 3 K 20 vin. — Na gostiji Fr. Rakuša in M. Kosec v Hlaponcih nabral
J.	Čuš 11 K 10 vin. — Na gostiji Jak, Horjaka in Nežke Bršnak v Jurkloštru nabral Ant. Zupanc 3 K 20 vin.
Za božičnico slovenskim otrokom na Koroškem so še darovali: Fr. Cerar, tov. slamnikov, Stob, p. Domžale, 2 K. — Pisarna dr. Pegan v neki'kazenski zadevi 2 K. — Marija Rojc, zbirka v tobačni tovarni, 32 K 16 vin. — Frančiška Kremžar, St. Vid nad Ljubljano, nabrala 3 K 4 vin.
Za obmejne Slovence: Frane Irgl, župnik na Vranskem, 25 K, dar vranskih Mohorjanov; na gostiji Cetl-Kozar v Radencih nabral pri licitaciji klobase gosnod Franc Kaučič 4.14 K.
Sedanji čas kliče vse naše somišljenike na delo za narodno obrambo! Nabirajte povsod, darujfo vsi! Prosimo pa, da se pošiljajo vsi darovi le na naslov: Slov. kršč.-socialne zveze (oddelek za narodno obrambo), Ljubljana.
_________»
Ne pozabite na Št. Ilj!
registrovana zadruga z neomejeno zarezo,
-iotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/s % brez Posojila na zemljišča po 5% do 51/*
odbitka rentnega davka.	in \ amortizacijo.
_	.	° .. . j . .	, ■	,	Posojila na zastavo vrednostma listin.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- ^	. *	" "	.	. A , x
, v	Osebni kredit na memoe m v tekočem
P 86110'	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vknjiienih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
CD
»H
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi ua obroke! Ittustr. cenik zastonj!
Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura „	7’—
Original omega ura „ 18 — Kuhinjska ura	„	4-—
Budiljka, niklasta „ S — Poročni prstani	„	2,—
Srebrne verižice	„	2'—
— Večletna jamstva. —
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, fr»8»™** ulte*
26.
Kupujem zlatnino in srebro.
mr 500 M najboljšega haloškega vina iz 1. 1909, ze dvakrat pretočenega, proda po K 80 — do 40'— loko žel. postaja „Posojilnica Sv. Barbara v Hal,“ “VB 17
Služba organista in cerkovnika je v Timenici, p: Škofjidvor blizu Celovca izpraznjena in se lahko hitro nastopi. Pogoji ugodni. Prosile^ Vešči kakega rokodelstva, imajo prednost. — Župnijski urad Sv. Jurja v Timenici.
Edina narodna trgovina čevljev
Štefan Strašek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za jospode, dame in otroke; posebne čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni!	i
— ........ ■
MALA NAZNANILA
ki se prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši : j ; t znesek je 50 vinarjev.
KdÖr želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
^ CeHkveni slikar
Peter1 Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in banderaih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkva (v tam slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po
dogovoru in brez vse konkurence.	^31
■ m .as. ■ ijsis.
ne bodem menjal mila, odkar rabim Bergmann-ovo St eckenpferd-lilljlno
Sililo (znamka Steckenpferd) od Bergmanns & Co., Tešin
na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh dragih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijahitd.
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obisk, s
Tegethofova ulica 16, r hiši dr. Rom
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po naj nižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi.
poceni
zdrava
mora biti resnična kava za družino. ‘Go je pa [Kathreiner žKneippova sladna kava. toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrečno povdarja ime [Kathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika [Kneippa kot varstveno znamko.
Izvrstni molitveniki
so:
flerg, Venec pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 350 Rozman, Befclišhebnkvice,, 3— Venec snetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroški . . „ - 40 Sv. Opravilo .	•„ 135
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina Marne sa. Cirila = a Maribora. =
Pri Franc Karfin-a nasledniku
Janko- priman
v Šenf Jurju ob juf. tel.
dobite za
poročne slavnosti
najlepše, novodošlo močno in stanovitno blago sa možke in ženske obleke, kakor tudi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drugo priznano dobro blago po zelo nizki ceni.
Franc Kartin-a naslednik
Janko Arfman
Sent Jur ob juf. fel.
Velikanska zaloga s
manufakturnoga, volnenega, snknenega in platnenega blaga. — Bogata zaloga najboljše špecerije in železnine.
Leitersberger Weinstube
(Hotel „ALWIES“)
priporoča izvrstna pristna vina, zmi-raj sveže marčno pivo in dobro ku»
hinjo.
Za društva posebna soba.
Splošno priznana
najboljša postrežba po zmernih cenah ::	:: edino le pri domačem brivcu ::	::
S. Ulčar-ju
Koroška cesta 7 pileg Cirilove tiskarne. Za dijake najugodnejše cene. 23s
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Slovenec Konrad Skaza.
St. Ulrich, Gr5d«&„
delavnic» s» vsa cerkvena dela v
Tirol ;_______________________
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.	@81
ROBERT
,	ni' priporoča svojo doma ^|t	i
[J3jFQ3; jfi fi žeano slivovko, trnni.	I
žgano slivovko, tropi-
■ tJCLUUJifUU ilUli UU1 Ul novec, vinsko žganje, 1*	„ S „ r
OJ	7	J brinjevec kakor tndi w
>S»KXti»«XXX«XK%«:j»m»ŽŠ3mXXKti»XXM»KX«»XXSMXXXXXXXtiXXXX«lSXxg)frynwj^ifrm

Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kcncesionirani vodovodni instalater
Evan Hebele, C?U®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s liidraličnimi vidri. Izde
lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briicken-vvagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno __________in solidno, vse po zmernih cenah.
Peril®
žensko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pase, rokavice, dežnike, soinčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se kopi v veletrgovski hiši 64
R. StermeckJ, Celje.
Velikanska zaloga garnitur, zastorov in preprog 1 garnitura iz 1 prtiči za mizo in 2 za posteljo skopaj K 9 —, fina K 10—. Kam-bnkast h ostankov po 2o mt., trpežni, K 8 —, fini K |10*—, zelo fini K 12 —.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Itrnpi, Celfe
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in pri vatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsoiidn^jša in točna postrežba!
$a debelo.	Ma
mmiMMMiMzm
Še nikdar v Slo venjgradcu!
\ elikanska zaloga volnenega blaga najnovejše vrste. Za moške kamgarn, loden, ševijot, lepi klobuki, srajce, močno platno za prtiče; vse po naj-nižji ceni pri	21
Druškovič-u
v Si&irenjgradhu.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SfBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo * zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
(rramofnnp 8 s^0ven8^m^ ploščami, čistim in ^ A rtlllUlUilC jagujm glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
r
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Mama sv. Cirila v Maribora.
Cerkveni in sobni slikar in pleskar V
Franjo Horvat
(H ARI BOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
IpCXXX Hestavracija
TS Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon»
i
s s
ute Monica v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo «
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestnjejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, co da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 87 078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 474%, na vknjižbo sploh po 5°/*, na vknjižbo in poroštvo po 5'/»*/« *n na osebni kredit po 6*/«. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemS praznike. — V uradnih urah se sprejema ia isplaćuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemsjo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. dopoldne.	ti
P«».JIlMlra Imo tw«ll ua rBE(,«lnx« ilom»<r htanlln« D«blralnih«.
Založnikom izdajatelj: Konzoreij „Straža*.*
Odgovorni urednik: Fran Bakovič.
Tisk tiskarne sv. Cirils v Maribora.