Leto XXI., št. 143
UpnumiAtvo: Ljubljana, tinafljeva 5 — Telefon ftter. 3122, 3123, 3124, »36, 8126.
Ifnserauu oddelek: LJubljana, Selen-Ourgova oL — TeL 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg •t 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. rele! on 4t 190.
Računi pri post. ček. »avodih: Ljubljana 9t 1T.749.
Ljubljana, petek 21. junija I940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 96 din. Za inozemstvo 40 din.
Urednlfltvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon «. 2456; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon Stev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Položaj
Medtem ko odločitev Francije glede nemško-italijanskih mirovnih pogojev ni še znana, se operacije nemške vojske v Franciji nadaljujejo, začenjajo pa se obenem večji letalski napadi Nemčije na Anglijo. Prav tako se nadaljujejo vojne operacije na sredozemskem področju in v severnih predelih Afrike, kakor jih je bilo pričakovati po vstopu Italije v vojno.
Do trenutka, ko gredo te vrste v tisk, nemško-italijanski pogoji ločenega miru s Francijo niso še znani. Pač pa so nekatera poročila že javila odhod francoskih opolnomočencev, da se na določenem mestu — verjetno v pariškem predmestju Versaillesu — sesta-neio z nemško delegacijo. Po nekaterih vesteh so se pariški delegati, ki so po" tovali z letalom, celo že vrnili v Bor-deaux. Zaenkrat si poročila še tako nasprotujejo, da si do tega hipa še ni mogoče ustvariti jasne slike. Zdi pa se, da so pogajanja trajala ves včerajšni dan, pri čemer pa ni šlo toliko za razgovore med nemškimi in francoskimi pooblaščenci kakor za posvetovanja med francoskimi pooblaščenci in francosko vlado.
Dokler ne bodo o teh pogajanjih in o njih rezultatu znane zanesljive podrobnosti, si bo seveda zelo težko ustvariti povsem jasno sliko o mednarodnem položaju, ki bi ga po trenutnem razpoloženju interesiranih lahko označili za položaj pričakovanja. S tem seveda ne mislimo reči, da je nastal v mednarodnem razvoju zastoj. Nasprotno. mnogo činiteljev govori za to, da so že v zraku še razne druge spremembe, ki bodo sledile po končanih pogajanjih med Francijo in Nemčijo, in sicer ne glede na to, kakšen bo njih zaključek. Izven dvoma je namreč že sedaj. da je Francija kot vojaška sila na kopnem v svoji matični zemlji likvidirana. Tega dejstva ni mogel v svojem včerajšnjem govoru prikriti niti predsednik francos>ke vlade maršal Petain, ki se je omejil samo še na to, da je povsem odkrito in junaško priznal razloge, zaradi katerih je bila Francija pri-, sil jena. da zaprosi za premirje. Maršal Petain je dejal med drugim: »Nismo več tako močni kakor pred 22 leti in imeli smo premalo prijateljev. Premalo vojakov, premalo orožja, premalo zaveznikov — to so vzroki našega pora" za. Ko smo zmagali v zadnji vojni, je zmagal med Francozi duh veselja nad duhom žrtev. Ljudje so zahtevali več kakor so dali. Danes je nesreča tu.« Tako odkrito more govoriti samo vojak, ki je do vseh podrobnosti premeril francoske sile in se šele potem odločil za poslednji, četudi še tako boleči korak.
Ako torej ne glede na končni zaključek pogajanj predpostavljamo dejstvo, da matična francoska zemlja ni več samo negativna postavka v nemških in italijanskih strateških računih, se bo ta strateška sprememba v kratkem čutila ne le nasproti Angliji, ki se odslej na francoskih tleh in s tem na evropski celini ne bo več mogla opirati na svojega najmočnejšega zaveznika, temveč tudi v sredozemskem bazenu, zlasti v njegovem zapadnem delu, kjer bo Hali j a v kratkem popolnoma zavarovana s severa in kjer se ji po tem zavarovanju utegne pridružiti v njeni sredozemski borbi tudi Španija. Ta je, kakor mano, že pred tedni prešla iz svoje dotedanje nevtralnosti v položaj tako zvane »nevojskujoče se sile«, kakršnega je Italija zavzemala do svojega vstopa v vojno. Očividno čaka sedaj le še na najugodnejši trenutek, da tudi ona aktivno poseže v vojno. Ta trenutek utegne nastopiti, ko bodo nemške čete prodrle še globlje v Francijo in dosegle ne le Sredozemlje, temveč tudi Pireneje. To bo trenutek za generala Franca, da vstopi v vojno na strani Nemčije in Italije, od katerih lahko pričakuje vso potrebno pomoč za operacije, ki bi jih Španija vodila na svoj račun, predvsem v severni Afriki in proti Gibraltarju. Zasedba Tangerja, ki je formalno sicer izvršena v skladu s samim tangerskim statutom, nedvomno že nakazuje tak razvoj španske politike.
Ako upoštevamo te možnosti bližnjega razvoja v zapadnem Sredozemlju, lahko razumemo, zakaj je vsa pozornost mednarodne javnosti, predvsem pa neposredno zainteresiranih Angležev, osredotočena trenutno samo na vprašanja, ali pripravlja francoska vlada samo kapitulacijo svoje vojske ali tudi popolno politično kapitulacijo; konkretno pa še posebej na vprašanje, ali bo skušala rešiti francosko vojno brodovje in francoske letalske sile. Odgovor na to vprašanje bo gotovo kmalu znan, nakar si bo o novem položaju Anglije kot edine nasprotnice Nemčije in Italije mogoče napraviti jasnejšo sliko.
V kolikor pa je v tem pogledu še negotovosti, je razumljivo, ako ima svoj neposreden odmev tudi v zadržanju nekaterih držav v vzhodnem Sredo-
Pogaiania za premine
Nasprotujoče $i vesti o njihovem poteku in trenutnem staniu — Ni se znano, ali ie francoska vlada o nemško-italijanskih pogoiih že obveščena ali ne
Bordeaux, 20. junija. AA (Havas) Opolnomočenci, ki jih je določila francoska vlada, so odpotovali, da bi prišli v stik z nemškimi opolnomočenci.
Člani vlade so se setali na sejo ob 11.30 pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Poleg predsednika vL i Petaina in generala Weyganda sta bila na seji navzočna tudi poveljnik mornarice admiral Darlan in poveljnik letalstva general Vuillemin.
Berlin, 20. junija. AA. (DNB) Francoski radio sporoča, da so pooblaščenci francoske vlade, ki bodo vodili pogajanja za sklenitev premirja, odpotovali z letalom. Krila letala so belo pobarvana. Francoski radio dodaja, da se ne bodo sporočila niti imena delegatov niti čas in kraj sestanka.
San Sebastian, 20. junija. AA. (Štefani) Po vesteh iz Bordeauxa je na čelu francoske delegacije, ki naj sprejme pogoje za premirje, francoski zunanji minister Baudoin
Izve se, da se bodo francoski in nemški delegati sestali v nekem francoskem mestu, ki je zdaj pod nemško zasedbo. Govori se, da bodo pogajanja v samem Parizu.
Delegati že nazaj ?
Madrid, 20. jun. br. (Havas) Francoska vlada je imela davi v Bordeauxu sejo, ki jo je vodil prezident Lebrun, in* ki je trajala od 9. do 10.30. Ob istem času so se francoski pooblaščenci sestali z Nemci, ki so jim tedaj predložili pogoje za premirje. Proti večeru so se jfrancoski pooblaščenci z letalom spet vrnili v Bordeaux. Letalo, ki so se ga poslužili za ta polet, je bilo označeno s široko belo liso.
Berlin, 20. junija. AA. (Štefani) Iz dobro obveščenega vira se izve, da v nasprotju z glasovi, ki so se razširili preko tujih agencij in po katerih so bili francoski pooblaščenci že sprejeti od nemškega poveljstva, ter da so odpotovali, ti pooblaščenci še niso prišli v stik z nemškim vrhovnim poveljstvom.
Nesoglasja v francoski vladi
Basel, 20. junija, z. »Basler National-Zeitung« piše, da se iz nasprotujočih si vesti, ki prihajajo iz Bordeauxa, vidi, da vladajo v francoski vladi velika nesoglasja. Ta nesoglasja se nanašajo predvsem na odpor; proti kapitulaciji na eni, ter na angleško ponudbo glede francosko-angleške unije na drug: strani. O vsem tem se še vedno vodijo pogajanja in posvetovanja. Vsekakor izgleda, da razčiščenje ni pričakovati prej, predno ne bodo znani nemški mirovni pogoji, ki bodo izsilili končno odločitev.
Dva glavna člana
francoske delegacije
ženeva, 20. junija. AA. (DNB) Veleposlanik Leon Noel, član francoske komisije za premirje, je star 53 let. On je pravnik in je bil za časa zasedbe porenjske oblasti generalni delegat pri vrhovnem komisarju renske oblasti. Nato je bil prefekt v Colmarju. 1933 je bil v vladi Lavala generalni tajnik v notranjem ministrstvu in policijski ravnatelj v Parizu, še isto leto je bil imenovan za poslanika. Leta 1935. pa ga je imenoval Flandin za ravnatelja pisarne v predsedstvu vlade Pozneje je bil Noel veleposlanik na Poljskem. General Hutzinger je 60 let star in je znan zlasti zaradi svoje delavnosti kot vrhovni poveljnik francoskih čet v Siriji, kakor tudi zaradi svoje vloge, ki jo je igral v pogajanjih za sklenitev vojaškega pakta med Veliko Britanijo, Francijo in Turčijo v Ankari. General Hutzinger je član vrhovnega vojnega sveta.
Sovražnosti bsdo že danes ustavil ene ?
Rim, 20. junija. AA. (Štefani) Francoski opolnomočenci so prispeli na določeno mesto in se sestali z nemškimi delegati. Po sestanku so se francoski opolnomočenci z letalom vrnili v Bor-deaux. Računajo, da bodo sovražnosti
ustavljene v petek, najkasneje pa v soboto.
Berlin, 20. junija. AA. (Štefani) Na merodajnem mestu izjavljajo, da bodo nemške armade nadaljevale z največjo energijo operacije v Franciji vse dotlej, dokler ne bo francoska vlada sprejela pogojev za premirje.
Nejasna slika
London, 20. jun. s. (Reuter). Nemško-francoska pogajanja za premirje so še vedno zavita v tajnost. Francoski radio in agencija Havas sta danes dopol" ne javila, da so francoski delegati že odšli. Popoldne pa so prišle vesti, da francoski delegati še niso zapustili Bor-deauxa.
Medtem javlja italijanska agencija Štefani, da so se francoski delegati celo že vrnili s sestanka z nemškimi delegati nazaj v Bordeaux. Prav tako javljajo italijanski viri, da je pričakovati že v petek ali soboto ustavitve sovražnosti.
V Berlinu je bilo danes popoldne sporočeno, da tvorijo francosko delegacijo štirje člani in sicer en diplomat in trije predstavniki vseh vrst orožja.
Diplomat v delegaciji je bivši francoski veleposlanik v Varšavi Noel. Vojsko zastopa general Huntzinger, mornarico admiral Lelouc, letalstvo pa letalski general Pergerer.
London, 20. jun. s. Reuter poroča iz Bor^eauxa: Uradno javljajo, da so se francoski opolnomočenci za pogajanja za premirje danes popoldne sestali z nemškimi delegati.
Po merodajnih informacijah francoski opolnomočenci za pogajanja za premirje ne bodo sami sprejeli ali odklonili pogojev, ki jim bodo sporočeni, temveč bo o tem sklepala francoska vlada.
Francija se je obrnila tudi na Italijo
Rim, 20. jun. br. (Štefani) Francoska vlada se je s posredovanjem španske vlade obrnila na italijansko vlado ter ji stavila ponudbo za premirje in obenem izrazila željo, naj ji italijanska vlada sporoči pogoje, nod katerimi bi na premirje pristala. Italijanska vlada ji je odgovorila enako kakor nemška vlada. S posredovanjem španske vlade ji je sporočila, da mora najprej imenovati svoje pooblaščence, nakar bo določen kraj in čas, kjer bodo francoski pooblaščenci sprejeti od zastopnikov italijanskega vrhovnega poveljstva, ki jim bodo sporočili pogoje za premirje.
Rim, 20. junija. AA. (DNB) Sv. oče Pij XII. je sprejel danes v avdienco francoskega veleposlanika pri Sv. sto-lici.
Maršal Petain o vzrokih francoskega poraza
Premalo vojakov, premalo orožja, premalo zaveznikov
London, 20. junija, s. (Reuter) Francoski ministrski predsednik maršal Petain je imel danes govor po radiu francoskemu prebivalstvu. Obrazložil je razloge, zakaj je bilo potrebno, da je francoska vlada prosila za premirje. Po izvlečku govora, ki je na razpolago, je dejal maršal Petain:
Odločil sem se, da prosim za premirje, ker je tako zahteval vojaški položaj. Upali smo. da se bo francoska armada lahko upirala ob Sommi in Aisni. General Wey-gand je izvedel novo razporeditev čet in n,jegovo ime samo je obljubljalo zmago. Toda ta obrambna črta je morala pod silnim sovražnim pritiskom popustiti. že od 13. junija dalje je bilo jasno, da bo prošnja za premirje neizogibna. Ta udarec je presenetil mnoge Francoze, ki se spominjajo slavnih uspehov prejšnje vojne. Vzroki našega poraza so naslednji:
V maju leta 1917 smo Imeli še tri in četrt milijone mož pod orožjem, kljub trem letom vojne. Na predvečer zadnje bitke v sedanji vojni smo imeli na razpolago pol milijona vojakov mani. Razen tega je bilo leta 1918 v Franciji mnogo več angleških čet, neglede na to, da so se na naši strani borili Italijani m Američani. Naša slabost, kar se tiče vojnega materiala, je bila sedaj napram sovražniku še večja nego pomanjkanje vojakov. Franco-
sko letalstvo se je moralo boriti proti šestkratni premoči. Nismo več tako močni kakor pred 22 leti, in imeli smo premalo prijateljev. Premalo vojakov, premalo orožja, premalo zaveznikov, to so vzroki našega poraza. Ko smo zmagali v zadnji vojni, je prevladal duh veselja nad duhom žrtev med Francozi. Ljudje so zahtevah več nego so dali. Danes pa je nesreča tu. Bil sem z vami v dneh slave in ostal bom z vami kot predsednik vlade tudi v sedanjih temnih dneh. Ostanite trdni! Borba se še nadaljuje, borba za Francijo ter za zemljo njenih sinov.
Večerno francosko
vojno poročilo
Bordeaux, 20. jun. s. (Havas) Večerno francosko vojno poročilo pravi:
Tekom dneva n; bilo nobene važrifejše spremembe v položaju na bojišču. Nemške izvidnice so dospele do položajev južno od Nantesa. Zavzet je bil Vichy in sovražnik je napredoval na jug Lyona.
Uridno pojssnilo h komunikeju pravi, da so Nemci danes južno od Loire le malo napredovali Dospeli so do točke 25 km južno o.i Nantesa. in sicer z mehaniziranimi cddeiki Od Lyona so nemške čete napredovale na jug za 15 km.

■M

f?
ii so }o iall Franciji
Velika Britanija je po angleških vesteh za pomoč Franciji storila več, kakor je bila dolžna
Beograd, 20. junija, p. (Britanova) Pooblaščeni krogi v Londonu so objavili danes naslednje podrobnosti o angleški pomoči Franciji:
1.	Obseg britanske pomoči zavezniški Franciji je bil določen s sporazumom med angleško in francosko vlado, sklenjenim še pred vojno.
2.	V Francijo je bilo poslanih 400.000 angleških vojakov.
3.	Ne glede na omenjeni sporazum s francosko vlado so bili veliki kontingenti angleških čet odposlani na Bližnji vzhod in v Sredozemlje.
zemlju, zlasti onih, ki so pogodbeno vezane z zavezniki, kakor na primer Egipt in Turčija. Niti glede prvega niti glede druge ni še nebene definitiv-ne odločitve. Značilno pa je, da se Egipt doslej ni še odločil za vstop v vojno in se je omejil samo na začetno prekinitev odnošajev z Rimom. Glede Turčije, o kateri so poslednja poročila vedela povedati, da bi izpolnila svoje obveznosti napram zaveznikom samo v primeru direktnega napada nase, pa se vedno bolj zdi, da je njena odločitev vezana bolj na Rusijo kot na zaveznike.
Ta izhod si je sicer Turčija zavarovala že v pogodbi z zavezniki, toda zdi se, da jo je razvoj dogodkov še bolj navezal na Rusijo. To pa pomeni, da se Turčija v svojih odločitvah ne čuti
več svobodne in da veže svoje zadržanje na zadržanje svoje ruske sosede, ki postaja prav v zadnjem času nekoliko bolj eksnanzivna in dinamična, seveda le na področju, o katerem ie bilo že doslej mogoče domnevati, da tvori njeno interesno sfero. Kakšen bo nadaljnji razvoj sovjetske politike, pa je za sedaj še težko predvidevati, ker so moskovske namere zavite v popoln molk.
Medtem prihaja iz Washingtona vest, ki zasluži pozornost glede na razvoj ameriške politike. Prezident Roosevelt je vključil v svojo vlado dva vodilna člana opozicijske republikanske stranke, Knoxa in Stimsona. To pomirjenje med demokrati in republikanci ojaču-je Rooseveltov položaj in napoveduje odločnejši poseg Zedinjenih držav v bodoči diplomatski razvoj.
4.	število britanskih bombnikov in lovskih letal, odnosno število njihovih eska-dril, ki so bile poslane v Francijo, je bilo določeno v sporazumu s francosko vlado.
5.	Ko so Nemci prebili francosko fronto pri Sedanu, je francoska vlada zahtevala takojšnje znatno ojačenje angleškega letalstva na francoskem bojišču. Na ta apel je britanska vlada takoj pristala in so bile nove formacije britanskih bombnikov in lovskih letal že 24 ur pozneje na bojišču.
7.	Poleg vsega tega so eskadrile iz sestave letalskih skupin v Veliki Britaniji stalno napadale nemške objekte, kakor je to odrejalo francosko vrhovno poveljstvo. Njihova izredno junaška Intervencija je žela toplo priznanje in zahvalo pri vseh Francozih.
8.	Ob pričetku bitke za Francijo, ki se je pričela 5. t. m., so bile v Veliki Britaniji takoj zbrane vse razpoložljive čete in poslane na bojišče. Angleški oddelki so se pošiljali v Francijo, dokler francoska vlada ni sklenila ponuditi Nemcem premirje. že 18. t. m. je Winston Churchill izjavil v spodn,ji zbornici, da je Anglija poslala v Francijo oddelke angleškega vojaštva, kolikor jih je le mogla, kolikor jih je bilo sploh mogoče primerno opremiti in z naglico, ki jo je bilo za transport vojaštva le mogoče doseči.
9.	Britanska vojna mornarica je ves čas operirala ob francoski obali in pomagala vojskama obeh zaveznikov. Da ni bilo te intervencije, ne bi bilo mogoče spraviti v Anglijo 335.000 britanskih in francoskih vojakov, ki jim je uspelo prebiti se do Dunkerquea.
Agencija pravi nato, da te ugotovitve dokazujejo, kako neutemeljene so vesti, ki so se razširile v zadnjem času po svetu z namenom, da bi se napravil vtis, kakor da Velika Britanija Francije ni hotela podpirati. O nasprotnem pričajo tudi izrazi zahval za angleško pomoč, ki so jih podala celo novi francoski zunanji minister Baudoin in novi predsednik francoske vlade maršal Petain. Velika Britanija je za pomoč Franciji storila več kakor je bila po vseh sporazumih z njo dolžna storiti.
Zopet Štirje letniki
vpoklicani
London. 20. junija, s. (Reuter). Uradno javljajo, da bodo prihodnji mesec zopet vpoklicani v Angliji rezervisti od 30 do 33 let starosti. S tem se bo število rezervistov. ki so bili doslej registrirani v Angliji. povišalo na 4 milijone. Število rezervistov novih štirih vpoklicanih letnikov bo nekoliko manjše, ker ie za rezerviste, stare nad 30 let. za večie število poklicev določena oprostitev od vojaške službe. _
9
Tajna seja angleške
spodnje zbornice
London, 20. jun. s. (Reuter). Danes popoldne se ie sestala spodnja zbornica k tajni seii. da razpravlia o vorašaniih narodne obrambe. Pred pričetkom tajne seje ie sporočil v imenu vlade minister Attlee, da vlada ne želi. da bi se tajna seja nadaljevala še jutri, pripravljena pa ie na želio parlamenta določiti drug dan prihodnjega tedna za nadaljevanje seje. Nadalje je dejal Attlee. da bo prihodnji teden parlament razpravljal tudi o vojnih dobavah ter da bo del te debate tajen, če bo parlament izrazil tako želio.
Nove čete iz Avstralije in Nove Zelandije
London, 20. junija, s. (Reuter) Danes je dospel v Anglijo na velikih prekomorni-kih večji transport avstralskega in novozelandskega vojaštva. V luki je vojake osebno pozdravil mornariški minister Ale-Kander.
»Sedaj smo vtrdn javi«
London, 20. junija e. Propagandni minister Duff Cooper je v svojem govoru po radiu izjavil med drugim:
Ne glede na to. kakšna bi mogla biti pogajanja sedanje francoske vlade z Nemčijo. moramo biti prepričani, da si francoski narod ne bo dovolil, da bi prišel v suženjstvo in da bo ohranil ljubezen do svoje domovine in svoje svobode. Neomajno je prepričanje francoskega naroda, da se mu bo vrnila njegova domovina v celoti in obenem z njo svoboda Težko je za Anglijo, ko je izgubila s francosko vojsko svojo najmočnejšo oporo, toda mi gojimo še vedno naklonjenost francoskemu narodu, kakor tudi vsem drugim, ki so bili in so še z nami v tem boju.
V bodoče je za nas vprašanje resno, a tudi enostavno. Fronta je znatno skrajšana. Gre samo še za obrambo angleške obale. Mi se bomo borili in imamo za seboj zelo močno obzidje, to je Atlantski ocean od Starega do Novega sveta.
Na drugi strani oceana je Kanada prevzela važne naloge, da proizvaja vojno opremo in nam nudi izvežbano moštvo, Amerika pa je največji vir za oskrbo na svetu. Ameriška vlada m ameriški narod sta naša prijatelja. Njih predstavniki nam pravijo, da nas be Amerika z vsemi napori oskrbovala z vsemi sredstvi ki jih potrebujemo za borbo. Južno od Amerike ležijo države ki so prijateljsko razpoložene do Anglije. To so produktivne in plodne države, ki zavzemajo veliko ozemlje. Zato imamo za seboj neizčrpen vir za oskrbovanje, ki nam je na razpolago.
Mi moramo samo odbijati "sovražnika vsaj mesec dni, medtem pa se bodo naše rezerve toliko povečale, kolikor se bodo sovražnikove zmanjšale. Vemo, da je sovražnik uporabil vse sile v svojem velikem naporu, da bi dosegel hitro zmago in ne more sprejeti druge vojne. Sedaj smo v trdnjavi, ki je dobro branjena m dobro oskrbljena ter bo vzdržala, dokler ne bodo sovražnikovi napori izčrpani.
Vojvoda Windsorsfcl
odpotoval iz Francije
Bordeaux, 20. jun. s. (Ass. Press.) Wind-sorski vojvoda je odpotoval danes iz Can-nesa v smeri španske meje. Vojvodinja Windsorska je že preje odpotovala iz Francije.
Berlin, 20. jun. br. (DNB). Po poročilih, ki prihajajo iz Londona preko Španije in Švice, je baje angleški ministrski predsednik Churchill odredil, naj vojvodo Wind-sorskega, ki se mudi nekje v Franciji, takoj aretirajo, čim bi stopil na angleška tla. Ta odlok je bil Izdan baje zaradi tega, ker je vojvoda Windsorski kritiziral postopanje angleškega kralja ln angleška vlade.
Vpoklic Nizozemcev v
London, 20. junija, s. (Ass. Press). Ho-landska vlada je narocilla vsem svojim konzulatom, da odrede mobilizacijo za vse holandske rezerviste od 20. do 26. leta starosti, ki se mude izven Nizozemska.
Italijansko vojno poročilo
Uspešno bombardiranje sovražnih baz v Afriki — Zopet en francoski rušilec potopljen
KONCENTRACIJSKA VLADA
V ZEDINJENIH DRŽAVAH
Ameriški senat je odobril imenovanje republikancev Stimsona za
vojnega in Knoxa za mornariškega ministra
Washington, 20. jun. s. (Reuter.) Predsednik Roosevelt je danes zvečer predložil senatu, da naj odobri Imenovanje dveh vodilnih članov republikanske stranke za člane vlade. Za vojnega ministra je predlagan Henry Stimson, za mornariškega ministra pa polkovnik Frank Knox. Predlog pomeni prvi korak k sestavi koncentracijske vlade v Zedinjenih državah.
Polkovnik Knox velja kot najresnejši republikanski kandidat za predsedniške volitve. Henry Stimson je bil zunanji minister pod predsednikom Hooverjem in se Je tedaj posebno zavzemal za udeležbo Zedinjenih držav v mednarodni politiki, še predslnočnjim je vzbudil Stimson pozornost z govorom, ki ga je imel v ameriškem radiu. V tem govoru je zahteval, da naj vlada Zedinjenih držav dovoli, da smejo angleške vojne ladje in letala pristajati v ameriških lukah oziroma na ameriških tleh, da sprejmejo gorivo. Stimson se je tudi zavzel za uvedbo obvezne vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah. Dalje je dejal, da zavisi obstoj Zedinjenih držav od sile angleške vojne mornarice.
Washingt©n, 20. jun. s. (Reuter) Ameriški senat je že odobril imenovanje novih ministrov Stimsona in Knoxa.
Mornariški minister
že odstopil
VVashington, 20. jun. s. (Ass. Press.) Dosedanji mornariški minister Edison je že podal ostavko, da napravi prostor za novega ministra Knoxa. Edison bo prevzel mesto guvernerja neke ameriške države.
Lontloii, 20. junija, s. (Reuter) Nemški letalski napadi na Anglijo v noči od srede na četrtek so imeli še znatno večji obseg nego oni v noči od torka na sredo. V njih je sodelovalo skupno nad 100 nemških bombnikov. Napadi so se pričeli nekaj pred polnočjo in so trajali letalski alarmi večinoma po 5. ur. V primeri z velikim obsegom napadov sta povzročena škoda in število žrtev majhna. Izgleda, da so napadi veljali predvsem industrijskim ozemljem. Zanetenih je bilo sicer nekaj požarov, ki pa so bili kmalu vsi lokalizirani. Skoro vse smrtne žrtve so se primerile pri napadih na severovzhodno Anglijo.
Skupno so bila sestreljena v teku napadov tri ali štiri nemška letala, in sicer vsa od eskadrilj lovskih letal tipa Spitfiere, ki imajo po 8 strojnic. Prvo nemško letalo je bilo sestreljeno nekaj pred polnočjo ob ustju reke Tees. drugo kmalu nato ob ustju reke Humber, tretje pa pri Grimsby-ju.
Resne besede zunanjega ministra
VVashington, 20. jun. s. (Ass. Press.) V nekem govoru je izjavil danes zunanji minister HulI, da ni nič bolj lahkomišljeno za Američane nego misliti, da ostane lahko Amerika izolirana od ostalega sveta. Ne da bi imenoval katerokoli državo, je omenil HulI, da so bile v Evropi ena država za drugo prisiljene h kapitulaciji. Vedno bolj grozeče sence se zbirajo nad Ameriko, čut samoohranitve veleva Američanom, da skrbe za svojo obrambo. Zedinjene države so dovolj močne, da parirajo vsako njo, morajo pa nastopiti proti sedanji grožnji z istim duhom, ki so ga pokazale prejšnje generacije v Ameriki napram vsaki vojni. Zaupam v polni meri, da se bodo Američani izkazali vredne te tradicije. Naša ameriška zgodovina nI nastala ločena od ostalega človeštva, temveč je del velikega pokreta tako v starem, kakor tudi v novem svetu. V znanosti in duševni svobodi smo tudi mi Američani pripomogli k temu pokretu, kakor smo se tudi sami od njega učili. Vsakdo v Ameriki naj se pripravi na krizo, ki je že nastopila. Vsakdo naj v svojem srcu ln v svoji duši odstrani vsako slabost. Okrepiti je treba duha in dušo za ono odločnost, ki bo potrebna. Na vsakomur od nas sloni odgovornost. Popolnoma svobodno mora vsakdo to odgovornost nase prevzeti, da očuvamo naša načela in svobodo sveta.
4
London, 20. junija, s. (Reuter) O včerajšnjih letalskih napadih angleških bombnikov na nemška letališča v Franciji, javljajo nocoj nadaljnje podrobnosti:
Pri Rouenu je bilo zažganih več sovražnih letal. Pri Amiensu so zanetila letala požar na enem izmed treh velikih hangarjev. Pri ponovnem napadu je bilo uničenih 12 nemških letal na letališču in poškodovanih mnogo drugih. Zadeta sta bila tudi oba ostala hangarja. Požar je izbruhnil tudi v bencinskem skladišču. Kljub ognju protiletalskih topov so se vrnila s teh poletov vsa angleška letala.
O letalskih napadih, ki so jih izvedli angleški bombniki na severozapadno Nemčijo v noči od torka na sredo, je objavilo letalsko ministrstvo snoči nekaj nadaljnjih podrobnosti. Tako je ugotovljeno, da je bilo samo v Diisseldorfu povzročenih 21 požarov. V Kolnu je bil pognan v zrak vlak z municijo. Pri Hamburgu Je bila zadeta elektrarna. Na bencinska skladišča pri
\merika bo kupila
evropske kolonije
Washington, 20. junija. AA. (Štefani) V pričakovanju sestanka vseameriške zveze v Havani, na katerem bodo razpravljali o usodi evropskih posesti na novem kontinentu, je zunanjepolitični odbor ameriškega parlamenta ugodno sprejel predlog, naj se da predsedniku Rooseveltu pooblastilo, Daj izposluje na miroljuben način nakup ali pa odstopltev evropskih kolonij.
Povišanje letal
za vojno mornarico
Washington, 20. junija, s (Ass. Press). Mornariški odbor reprezentančne zbornice je danes sprejel sklep, ki pravi, da določeno število 10.000 letal za vso ameriško vojno mornarico ne zadostuje za istočasno obrambo Atlantskega in Tihega oceana in da jc število zato treba povišati na 15.000.
Vprašanje francoskih
naročil v Ameriki
Washington, 20. junija s. (Reuter). Finančni minister Morgenthau je sporočil danes, da je Anglija že prevzela vsa francoska naročila vojnega materiala v Zedinjenih državah. Ne da bi čakala na nadaljnje sklepe francoske vlade, je angleška vlada preko svoje nakupovalne komisije obvestila vse ameriške tvornice letal in orožja, da prevzame vsa francoska naročila vojnega materiala.
Bremenu je bilo vrženih 250 bomb ter so bili povzročeni veliki požari.
Angleški bombniki so napadli nemške vojaške objekte tudi v Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji. Pri Cherbourgu so bile bombardirane nemške oklopne edinice ter jim je bila povzročena velika škoda. Mornariška letala so bombardirala nemško pomorsko oporišče Den Helder na Nizozemskem.
Z vseh teh poletov se niso vrnila tri angleška bombna in dve lovski letali.
Sto nemških bombnikov nad Bordeauxom
London, 20. jun. s. (Reuter) Ameriške agencije javljajo, da je velik nemški bombni napad na Bordeaux preteklo noč zahteval okoli 60 žrtev. Napad je izvedlo 100 nemških bombnikov, ki so vrgli mnogo vistko eksplozivnih in zažigalnih bomb. Bombardirano je bilo mesto samo kakor tuii letališče, pristanišče in ladje v luki.
Bordeaux, 20. jun. s. (Ass. Press.) Letalski napad, ki so ga izvedla preteklo noč nemška letala na Bordeaux, je trajal približno dve uri. Ker so danes pod ruševinami hiš odkrili nove žrtve, se boje, da je število žrtev znatno večje nego 60, kakor je bilo prvotno javljeno.
število prebivalstva v Bordeauxu se je zaradi dotoka ogromnega števila beguncev petkrat pomnožilo.
Umik v Švico
Curih. 20. jun. z. Poveljstvo švicarske vojske je objavilo danes uradno poročilo, da je do sedaj -prestopilo francosko-švi-carsko mejo 28.000 francoskih voiakov. Od tega ie 16.000 Poljakov in 12.000 Francozov. Kakor poročajo »Baseler Nachrichten« je v pretekli noči prekoračila švicarsko meio ooliska divizija, ki ie štela 16.000 mož in ie pripeljala s seboj 2300 konj. 500 avtomobilov ter z vso ostalo vojno opremo. Ta divizija ie tvorila skupno s francosko divizijo 45. francoski armadni zbor. Po razorožitvi so bile vse te čete odpremljene v začasno taborišče v Le Lo-cel. Poljska diviziia ie v torek krila umik francoskih čet.
Iz gornje Alzariie ie prispela pri Ro-dersdorfu preko švicarske meje francoska motorizirana četa. kmalu za njo pa več motoriziranih oddelkov češkoslovaške vojske. ki se ie berila na strani zaveznikov. Tudi ti oddelki so bili razoroženi in nato internirani. Med francoskimi vojaki so spoznali 40 bivših španskih republikancev, ki jih zasledujejo šroan^ke oblasti zar?di raznih zločinov. Švicarske opasti so iih zato aretirale. Po razorožitvi in popisu bodo francoske čete porazmeščene v bern-skem okrožju, kier so urejena začasna taborišča. Francoske čete so prepel jale s s?boi tudi mnogo voineea materiala, ki izvira iz utrdb Maginotove črte.
Bern, 20. jun. s. (Ass. Press.) Davi je prekoračilo švicarsko mejo približno 50.000 francoskih vojakov, ki so tvorili posadko 7 trdnjav Maginotove linije. Med njimi sta dva generala, nadalje mnogo visokih častnikov ter tudi mnogo Maročanov in oddelkov tujske legije. Vsi vojaki so bili takoj internirani oziroma razoroženi. Mnogi pa so še pred prestopom meje odvrgli orožje na francoskih tleh. Mnogi vojaki so bili ranjeni ter so jih morali prepeljati v bolnišnice v Švici.
»
Izredna pooblastila avstralske vlade
Canberra, 20. jun. s. (Reuter.) Avstralski parlament je danes z 59 proti 10 glasovi odobril izredna pooblastila vladi.
Utemeljujoč zakonski predlog, je dejal ministrski predsednik Menzies, da so nova pooblastila enaka, kakor jih ima že vlada v Angliji. Dajejo polnomočja vladi tako rekoč za vsak ukrep, ne dovoljujejo ji samo, da bi odredila obvezno vojaško službo izven avstralskih mej. Davki bodo predpisani v neomejeni Višini in bo edina meja plačilna možnošt davkoplačevalcev. Menzies je poudaril, da so sedaj državljani angleškega imperija osamljeni križarji v vojni, da pa je od zmage Anglije odvisna rešitev ne samo Anglije, temveč tudi vse Evrope. 2e ponovno so se preje posrečile Angliji take naloge in nedvomno se ji bodo zopet. V to svrho pa ne zadostujejo samo besede in čustva, temveč morajo biti mobilizirani prav vsi viri imperija.
Rim, 20. jun. br. (Štefani) Vrhovno po-veljništvo italijanske vojske je objavilo danes dopoldne naslednje vojno poročilo:
Ob Sredozemskem morju je naše letalstvo ponovno napadlo in bombardiralo več letalskih in pomorskih baz, tako v Bizerti, Porto Ajjaccio, Canipo deli* Oro, Campi, Porto Vecchio ln Bonifaccio. škoda je bila znatna. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. Neka naša podmornica je potopila zopet en velik francoski rušilec s tonažo okrog 2.500 ton.
V	Severni Afriki se borbe na cirenajski meji nadaljujejo. Letalstvo je stalno posegalo v borbe na terenu. Več sovražnih oklopnih vozov je bilo uničenih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno v letalskem spopadu. Dve naši letali se pogrešata.
V	Vzhodni Afriki so italijanski bombniki napadli in bombardirali zelo uspešno sovražne baze v A veni, Zeili, Port Sudanu in druge v Sudanu in Keniji. Povzročenih je bilo več požarov. Na letališčih je bilo uničenih več letal. Eno Italijansko letalo se ni vrnilo v svoje oporišče.
Sovražni ponočni napadi na Ligurijo in Sardinijo so se tudi v pretekli noči ponovili. Pri tem ni bilo nobene žrtve in tudi nobene večje škode.
Rim, 20. junija. A A. (DNB) Italijanska vlada je povabila predstavnike tujega tiska, naj obiščejo Turin in Milan, da se osebno prepričajo o netočnosti vesti o veliki škodi, ki je bila baje povzročena tovarnam v teh dveh mestih.
Vesti tujih radijskih postaj o potopitvi ene italijanske podmornice, o zajetju enega italijanskega generala v borbah na meji Cirenajke ter o uspešnem bombardiranju italijanskih kolonialnih posestev, me-rodajni krogi odločno zanikajo.
Letalske bitke
v Afriki
Kairo, 20. jun. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva v Egiptu javlja, da je bila pri Bukbuku v Egiptu večja letal-
Berlin, 20. jun. br. (DNB). Po informacijah agencije Štefani je prišlo do velike napetosti med angleško vlado in egiptskim kraljem. V Kairu pričakujejo v bližnjih dneh zelo dalekosežne odločitve. Egiptski kralj je odredil umik egiptskih čet z libii-ske meje kljub izrecni zahtevi Anglije, da egiptska vojska sama zavaruje egiptsko mejo napram italijanski koloniji.
London, 20. junija, s. (Reuter). Uradna izjava ki je bila nocoj objavljena v Londonu. pravi: Razširjene so govorice, da hoče angleška vlada prisiliti Egipt k vstopu v vojno. K temu pripominjajo v mero-dajnih angleških krogih, da so take vesti popolnoma neresnične. Angleška vlada nima prav nobenega namena, da bi stavila Egiptu tako zahtevo. Vse. kar želi angleška vlada, je da bi egiptska vlada izvajala angleško-egiptsko pogodbo, in sicer tako
ska bitka med angleškimi in italijanskimi letali. Nad mestom se je pojavila skupina italijanskih bombnikov in lovskih letal. Tri lovska letala so bila po hudi borbi v zraku sestreljena, dve pa sta bili resno poškodovani. Dve izmed sestreljenih letal sta padli v morje, tretje pa se je v plamenih zrušilo na kopno. Angleška letala so izgubila dva stroja.
Danes zjutraj je bilo tudi pri Sollumu sestreljeno eno italijansko letalo.
Nad Eritrejo je bilo ponoči sestreljenih 6 italijanskih letal. Nadalje so južnoafriška letala napadla letališče v Lavelli v italijanski Vzhodni Afriki ter so bombardirala 9 sovražnih letal na letališču. Dve izmed njih sta bili uničeni, tri pa so bila močno poškodovana. Izmed sovražnih lovskih letal, ki so se zapletla v borbo z angleškimi bombniki je bilo eno sestreljeno, drugo pa se je moralo spustiti na zemljo.
Skupno znašajo Izgube italijanskih letal v Afriki v zadnjih 36 urah 15 aparatov.
Kairo, 20. jun. s. (Reuter). Zadnje dni so izvedli francoski bombniki s svojih oporišč v Afriki dva uspešna bombna napada na mesto Tripolis v Libiji in na Cagli-ari na Sardiniji.
Vojna na morju
London, 20. jun. s (Reuter). Admirali-teta ie nocoj javila, da ie sovražna podmornica s torpedom potopila pomožno križarko, bivšo trgovinsko ladjo »Anda-nia«. Dva člana posadke sta bila ranjena, vendar je bila že vsa posadka vamo prepeljana v Anglijo.
Nadalje javlja admiraliteta. da se je ribiška ladja vojne mornarice »Junipar«. ki je operirala ob severni norveški obali, že toliko zakasnila, da io ie treba smatrati kot izgubljeno.
Atene, 20. jun. s. (Reuter). Uradno javljajo. da so tuje podmornice in tuie mirne v zadnjih dveh dneh potopile 5 grških trgovinskih parnikov v Sredozemskem morju. Neka nadaljnja grška trgovinska ladja pa je bila v neki francoski luki potopi iena pri bombnem napadu italijanskih letal.
po duhu kakor tudi po besedilu, ter da bi preprečila vsako udejstvovanje. ki bi oviralo operacije angleške vojske v Egiptu.
Kairo, 20. jun. s. (Reuter). Egiptski ministrski predsednik Ali Maher paša je sporočil sinoči pred parlamentom, da so bile po odredbi vlade egiptske čete umaknjene z libijske meje. Ta ukrep ie bil storjen z namenom, da se prepreči vsak resnejši incident z italijansko vojsko, preden sprejme parlament odločitev glede nadaljnjega zadržanja Egipta v skladu z najboljšimi interesi države. Ali Maher paša je dejal dalie. da izpolnjuje Egipt vse svoje obveznosti iz pogodbe z Anglijo ter da nudi svoiemu angleškemu zavezniku vso mogočo podporo z loialnostio in dobro voljo.
Obrambni ukrepi Rusije
Po angleških vesteh je koncentracija sovjetskih čet ob nemški meji v prvi vrsti obrambnega značaja
Moskva, 20. junija, z. Glede na vesti, da kažejo vojaške priprave sovjetske Rusije na vojaško intervencijo velikega stiila, poroča »Exchange Telegraph«, da ni nobenega znaka, da Di imela sovjetska Rusija kakšne druge, kakor zgolj obrambne namene. Razvoj vojaškega položaja v Franciji, je napotil sovjetsko Rusijo, da je povečala svoje garnizije v Baltiku, kjer gradi sedaj tudi z vso naglico obsežna letalska oporišča. Po izkušnjah v Franciji so prišli sovjetski vojaški voditelji do spoznanja, da so za uspešno obrambo potrebni poleg letalstva tudi močni oklopni, tankovski in motorizirani oddelki. Zaradi tega se tudi iz koncentracije teh oddelkov vzdolž vse za-padne meje sovjetske Rusije še ne more sklepati na to, da bi imela sovjetska Rusija kake napadalne namene, marveč služi koncentracija v prvi vrsti obrambi Rusije za primer potrebe.
Prihod sovjetskega poslanika v Bukarešto
Bukarešta, 20. junija. (Rador) Danes ob 7.55 je prispel v Bukarešto novi veleposlanik Sovjetske Rusije Lavrentijev. Pri prihodu ga je pozdravil prvi tajnik sovjetskega poslaništva Mihajlov, tajnik sovjetskega poslaništva v Sofiji Potemkin ln pomočnik ravnatelja protokola pri zunanjem ministrstvu Popescu ter številni časnikarji.
Bukarešta, 20. junija. AA. (Rador) Agencija Rador je pooblaščena najbolj odločno zanikati vse vesti o ostavki Tata-reseove vlade.
Interesi v Turčiji
in na Balkanu
Moskva, 20. junija, z. »Exchange Telegraph« poroča da v merodajnih moskovskih krogih potrjujejo informacije o bližnjem obisku turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi. Pri tej priliki se bodo nadaljevala pogajanja za sklenitev nenapadalnega pakta med Sovjetsko Rusijo in Turčijo, ki so bila v začetku letošnjega leta prekinjena. V moskovskih krogih so prepričani, da bo sedai prišlo do sporazuma in do podpisa te pogodbe.
Rim, 20. jun. z. Rimski listi pišejo, da ie postal angleško - francosko - turški pakt brezpredmeten ter da se bo sedaj vsa turška zunanja politika usmerila v skladu s politiko Moskve.
Kar se tiče vesti, da ie sovjetska vlada pozvala rumunsko vlado, nai oošlie svojega pooblaščenca v Moskvo, da se končno uredi vprašanje BesamaibgJe. poročajo zim-
ski listi, da teh vesti v Moskvi in Bukarešti oficielno ne potrjujejo in tudi ne de-manlirajo.
Po sodbi rimskega tiska pa ie Rusija na Balkanu mnogo boli rezervirana, kakor v Baltiku. V Rimu pričakuiejo. da se v tem pogledu tudi v bodoče ne bo nič izpremeni lo in da Sovjetska Rusija ne bo spremenila svojega dosedanjega stališča do balkanskih držav.
Zarota v Španiji
Madrid. 20. junija, s. (Reuter). Uradno javljajo, da je španska policija odkrila široko razpredeno organizacijo pod tujim vplivom, ki ie delala proti vladi generala Franca. Našli so tudi propagandne letake. Organizacija je bila najmočnejša v Sara-gossi. Valenciji in Barceloni, v manjšem obsegu pa tudi v Madridu. Izvršenih je bilo mnogo aretacij in našli so zaloge orožja ter municije. Po mnenju španskih oblasti je ves pokret sedaj popolnoma zatrt
Madžarske nade
Budimpešta, 20. junija. AA. (MTT). V zvezi z zavzetjem Versaillesa m Trianona po nemških četah je predsednik vlade Te-leki na čelu delegacije vladne stranke položil vence na grob bivšega predsednika vlade Gombosa in bivšega predsednika madžarske delegacije pri Društvu narodov Apponyja. V svojem govoru je grof Tele-ki naglasil, da je pokojni Gombos prvi priznal prirodni značaj nniateljstva Madžarske napram silama osi V nadaljnjem svojem govoru je naglasil zveze k; jih je Madžarska imela v minulosti z Nemčijo ter napore, da na miroljuben način pomaga ustvarjati novo Evropo. Italija je bila prva država, ki je ponudila Madžarski prijateljsko roko. Madžarsko vežejo s to državo stare simpatije m enakost idealov.
Obisk madžarskega
trgovinskega ministra
Budimpešta, 20. jim. br. (MTI) Uradno poročajo, da bo madžarski trgovinski minister Varga jutri odpotoval v Beograd na oficielen obisk, s katerim bo vrnil nedavni obisk jugoslovenskega trgovinskega ministra dr. Andresa v Budimpešti. Pri tej priliki bo imel tudi razgovore o poglobitvi medsebojnih gospodarskih odnošajev.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno in delno oblačno. Sem pa tja dež z nalivi ali manjšimi nevihtami. Toplota brez znatne izpremambe.
Nemško vojno poročilo
.Naglo prodiranje na vsej črti — Uspešen letalski napad na Billingham, središče angleške oboroževalne
industrije
Berlin. 20. jun. br. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo:
V	Bretagni smo zavzeli francosko luko Erest. V Normandiji so naše čete tudi na spodnjem toku dosegle Loiro od Nantesa do Toursa in jo na več točkah prekoračile. V loku srednje Loire se nadaljuje zasledovanje sovražnika v odseku Cher preko Bourgesa. Južno od Loire naše letalstvo neprestano napada umikajoče se sovražne čete Koder sovražnik še nudi odpor, letalstvo krepko podpira prodiranje vojske.
V	severni Lotaringiji so bili ostanki razbite francoske vzhodne armade, v kolikor niso bili ujeti, stisnjeni na področju Ulo-zele med Epinalom in Toulom, v sredini in v južnem delu gornjih Vogezov. Epinal, Toul in Luneville so v naših rokah.
Ob Mag/notovi črti se nadaljuje borba na obeh straneh Diedenhofena. Zapadno od Weissenburga je bila Maginotova črta ponovno prebita. Strmoglavci in napadalna letala so razbila velik del utrdb. Nemški Slrassburg je bil zavzet od juga in od vzhoda Na mestni hiši plapola nemška zastava. V tako zvanih »burgundskih vratih« je dosežena združitev naših čet, ki so prodirale na eni strani od Belforta, na drugi strani pa od gornjega Rena. Število ujetnikov je samo 19. junija znašalo nad 200.000: med njimi je tudi poveljnik francoske 10. armade general Altmeyer s še-tom svojega štaba.
Od 10. maja dalje sovražna letala, v pretežni večini angleška, ponoči neprestano napadajo odprta nemška mesta. Tudi v pretekli noči so ti napadi zahtevali osem civilnih žrtev. Nemško letalstvo je začelo sedaj z maščevalno akcijo proti Angliji. V noči od 19. na 20. junij so oddelki nemških bojnih leta! in bombnikov napadli veliko tovarno za čnšik v Billinghamu, ki velja za center angleške oboroževalne industrije. Doseženi so bili zadetki številnih bomb najtežjega kalibra. Veliki požari so že na 50 km daleč kazali pot sledečim letalskim oddelkom. Tudi velike cisterne tekočega goriva v Hullu so bile zažgane.
Dva netnška brza čolna sta zapadno od Dungennesa tik ob angleški kanalski obali uničila neki 4.000 tonski parnik. Neka nemška podmornica je potopila sovražni tankovski parnik z 8.000 tonami, neka druga nemška podmornica pa je torpedi-rala tri tovorne parnike, ki so pluli v angleškem konvoju.
Skupne izgube sovražnika v zraku so znašale včeraj 21 letal, šest nemških letal se ni vrnilo.
Poročilo vrhovnega poveljstva nadalje ! pohvalno omenja nekatere oficirje in pod-! oficirje, ki so se odlikovali pri zavzetju trdnjave Verdun in pri raznih drugih operacijah zadnjih dni.
Southampton in Bristol bombardirana
Berlin. 20. junija, s. (Ass. Press) Agencija DNB javlja nocoj, da so nemški bombniki bombardirali letalska in mornariška oporišča v Southamptonu in Bristo-lu v Angliji. Bombe so povzročile več eksplozij.
Pod slavolokom zmage
Pariz, 20. jun. br. (DNB) Zadnja dva dni se vrste pod slavolokom zmage v Parizu skoro neprestane vojaške parade, pri i katerih sodelujejo nemške čete, ki so iz-i vojevale zmago v severni Franciji in pri-i pomogle k zavzetju Pariza. Pod francoskim simbolom zmage dele nemški generali odlikovanja oficirjem in vojakom. Danes je imel nemški general, ki je imenovan za poveljnika Pariza, na zbrane čete nagovor, v katerem je med drugim naglasil, da je sam nemški bog daroval Nemcem njihovega voditelja, ki je ustvaril mogočno nemško armado in jo v pravem času uporabil za obnovo veličine Nemčije. Svoj govor je zaključil z zaobljubo, da bodo nemški vojaki vselej ostali zvesti Hitlerju in do kraja izpolnili povelja tvorca nove nemške zgodovine, ki bo za večne čase zagotovila oblast nemškega naroda v Evropi.
Toulon bodo branili
Toulon, 20. ivinija. A A. (Havas) Pomorski guverner Toulona viceadmiral Escade je izjavil, da Toulon ni odprto mesto in da se bo kot vojno pristanišče v primeru napada sovražnika branilo z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Nemci v Lycnu
London. 20. junija. A A. (Reuter) Francoski radio sporoča, da so predhodnice nemških čet prispele davi v Lyon. Prebivalstvo je bilo ob njihovem prihodu popolnoma mirno in ni bilo nobenih incidentov. Prefekt rhonskega okrožja, kardinal Gerlier ter glavni tajnik združenja bivših bojevnikov so v skupnem proglasu pozvali prebivalstvo, naj ohrani mir. Promet v mestu ni bil ustavljen. Nemška vojska straži mostove.
Letalske operacije
nad Anglijo in Nemčijo
Nemci znova napadli angleška industrijska ozemlja, Angleži pa nemška — Letalske akcije zavzemajo vedno
večji obseg
Egipt se ne želi
zaplesti v vojno
Na odredbo vlade so bile egiptske čete umaknjene
z libijske meje
Doživljaji na begu čez francoska tla
V sredo smo nadaljevali z objavo spominov g. učitelja Svatopluka štovička, ki se je v družbi našega izseljenskega delegata iz Bruslja g. inž. Janka švajgerja umikal iz Belgije proti Parizu. Zaključili smo zadnje poročilo z opisom bombardiranja mesta Arrasa. V naslednjem objavljamo nadaljnje podrobnosti o prizorih, ki sta jih naša dva slovenska intelektualca doživela na umiku čez francoska tla.
Treba je bilo brž v zaklonišče. Tja so prenesli ranjence, predvsem pa otroke. Videl sem ljudi umirati pred lastnimi očmi, v naročju sem nenadoma držal triletno punčko. Izročila mi jo je bila v divji naglici neznana mlada mati. Kje si zdaj, mati, ki si mi zaupala otroka in svojo torbico? Držal sem nesrečno dekletce v zaklonišču v naročju, jo pestoval in ji ponujal mamino torbico. Zaman. Dekletce se mi je lomilo iz naročja kakor božjastno, se otepalo neznanca, ki jo je ugrabil iz materinega naročja, bilo je neutolažljivo v krčevitem joku. S tovarišem švajgerjem sva si dve uri podajala ubogega otroka iz naročja v naročje. Dekletce ljubko kakor angel, je bilo neutolažljivo. Tovariš švaj-ger se je opogumil, da pojde poiskat mater. Vem, da je tudi ona begala za menoj in krčevito iskala mene in otroka. Ali kaj smo hoteli, v času napada je bilo toliko dima, toliko zmede, toliko beganja, da smo se razšli, razgubili, morda za vselej. Letala so prihrumela drugič, poplah se je še stopnjeval, če je to sploh mogoče reči.
Dve uri smo prebili v zaklonišču pri kolodvoru. Nato so prihiteli službujoči organi z ukazom:
—	Vsi iz zaklonišča!. . . V mesto!. . . H gorečemu vlaku ne sme nihče več!
Z otrokom v naročju sva med ruševinami in plameni iskala mater
Ko smo se podali iz zaklonišča na kolodvor, sem videl, da so že vojaki zastražili goreči vlak. Zbogom moj nahrbtnik, ki sem ga bil pustil v vlaku! Vsa sreča, da sem imel potni list in denar vedno pri sebi. S tovarišem švajgerjem, ki se je bil po brezuspešnem iskanju matere vrnil, sva se podala v mesto z otrokom v naročju. To ni bilo počasno promeniranje, marveč drve-nje čez ranjence, med ruševinami, med požarom. še kilometer daleč od postaje je razsajal požar, le redke hiše so bile še brez ognja. Ljudi, ki sva jih srečala na begu skozi mesto, vam ne bom popisoval, če rečem, da so se obnašali kakor blazni, žalim njihovo človeško dostojanstvo, ki je pač v nesreči in bedi izgubilo svojo veljavo. Toda res je vendarle, da so vsi ti prizori bili kakor doživljanje v norišnici.
Treba je zapustiti to nesrečno mesto, treba je dalje na pot. Kam pa z otrokom ? Stopila sva na bližnjo policijsko postajo.
—	Kam naj dava tole punčko?
—	V abri! (zaklonišče)
—	Policija naj poišče mater!
To-le dcbro prečitajte vsi starši!
Natančneje sva izpovedala vso zgodbo, ko ja pristopila neka bolničarka Rdečega križa ln prevzela otroka. V njenem naročju se je dekletce vendarle nekoliko pomirilo. Pregledali so otrokovo opravo in — tole, prosim, prečitajte vsi starši! — V suknjiči je bilo na posebni tablici natančno, kratko in jedrnato napisano, čigav je otrok, kam potuje in kam ga je treba poslati, če se na vožnji kaj zgodi... Imena se ne spomnim več, bilo je flamsko, vendar je punčka bila francoskega rodu iz Lillea. Po treh urah sva se torej poslovila od dekletca, o katerem bi pač še rad kdaj zvedel, kaka je njegova usoda. Stopila sva spet na ulico in se izmotavala, kakor sva
Utrdba Eben-Emael
Ena najmočnejših belgijskih utrdb pri Lič-geju, ki je Nemcem odprla pot v Belgijo in Francijo
pač vedela in znala, da prideva čimprej iz mesta. Preden sva prišla na piano, so naju prestregli orožniki. Ker sva bila brez vsega, jaz po vrhu še v copatah, sva bila videti pač dovolj sumljiva, posebno še, ker sva bila po vseh teh doživljajih živčno pre-padena. Kolikšna sreča, da sva imela pri sebi vsak svoj potni list — pustili so naju dalje ...
žalosten konec zvestega bernardinca
Arras bo tolikšno mesto kakor Ljubljana. Tako sva presodila s tovarišem Švajgerjem, ko sva tisto jutro po bombardiranju tavala po njem med ruševinami, da najdeva izhod na planjavo, po možnosti v pravo smer, proti jugu. Prišla sva na periferijo, med vile. Po letalskem napadu je bila tod vsepovsod tišina, skoraj grobna tišina. Okna so bila zaprta, v kolikor niso bila od treskanja razbita. Nikjer žive duše. Pač, — na vrtu pred lepo vilo ugledava čvrstega gospoda, ki si je dal opravka z avtom v garaži. Takšnole opravilo je vabljivo: gospod ima pač namen, da z avtom čimprej zapusti mesto, ki je bilo pravkar deležno grmečih m uničujočih darov izpod sinjega neba.
Pristopiva.
—	Odpotujete, gospod?
—	Odpotujem.
—	Sami? Imate morda kaj prostora za naju?
—	Nu, zakaj pa ne! Se bo uredilo.
—	Ali se odpeljete proti Parizu, gospod?
—	Ne. V Frevand. Proti Boulogneu.
—	Tako, v Frevand. Dobro, dobro.
Zdaj nama je bilo že vseeno. Zakaj naju
Na postaji v Amiensu * f T "f * ' '
> T
ne bi potegnil v Frevand! Zakaj bi morala kar naravnost v Pariz! Kamorkoli! Samo da prideva z ognjenih arradkih tal. Bila sva očitno dobre volje in gospodu je to bilo všeč. Povabil naju je v vilo. Prinesel je vina. Da se okrepčamo, preden odrinemo v Frevand. Da trčimo v čast našega novega poznanstva. In za slovo nesrečnemu mestu. Ko pa smo srknili prve požirke, reče gospod:
—	Za eno uslugo vaju prosim, gospoda. In povem v naprej, da je ta majčkena usluga edini pogoj, da vaju vzamem s seboj.
—	O, prosim, prosim! Kar na dan z besedo, rada vam ustreževa.
—	Tedaj poslušajta: sijajnega prijatelja imam. Dobrega, starega, edinega prijatelja. Kaj pravita, kdo je to? Da, le strmita: ta prijatelj je moj zvesti pes, moj stari bernardinec. Ne morem se ločiti od njega, s seboj ga ne morem vzeti, tu ga ne pustim živega. Dajta, prijatelja, upihnita mu vidva luč življenja! . . . Jaz tega ne morem.
Osupnila sva. Prvi sem si jaz opomogel od presenečenja in se mrekel:
—	Ne zahtevajte tega od naju, gospod! Marsikaj sva že doživela in prestala na tejle poti. Videla sva grozotne prizore z ranjenci in eksplozijami. Toda sama ne želiva prelivati krvi. Niti pasje ne. Ne, zares ne!
Mislim, da so bile najine besede prepričevalne. Gospod je odjenjal s svojim pogojem:
—	Dobro, opravim sam.
Odločen, kakršen je sploh bil videti po vsem svojem zadržanju ln izražanju, se je dvignil, še enkrat smo trčili. Potem se je odpravil na vrt. Najini živci so bili napeti do skrajnosti. Tišina je bila vsenaokrog, midva sva molčala. Na vrtu sta zapored rezko odjeknila dva strela... Ti dobri, stari bernardinec! Ničesar nisi zakrivil, vse življenje si bil zvest in prijazen. Po možganih mi je vrtala misel: • \ V v < r , v . .. -v ▼ » 'V v •» k vi v. i
* r r- it-n-- - --—«.
s \ * v	^
'	, \ J
t * t t_____ 'i ti	V t '»
V 'i' A kaj je storil stari bern&rdinec. da se je zdajle moral zlekniti pred pištolo, ki jo je stisnila desnica njegovega lastnega gospodarja ? Kakorkoli, — končano. . . Komaj sva čakala, oba pogreznjena v molk. da se gospodar vrne vsobo. Prišel je, očitno mu je po bernardinčevi smrti že odleglo. Prinesel je seboj dva ljubka zajčka ln je rekel:
—	Ta dva uhljača pa vzamemo seboj, morda nam poslužita za kosilo ali večerjo.
Samokres je boljši od papirjev
Spet so nekje v zraku zabrnela letala. Zbežimo v garažo. Za silo bo že varovala pred drobci. Opazovali smo iz prikrajka nemškega strmoglavca. Prišel je pogledat, kako je kaj v Arrasu po bombardiranju in požaru. Z velike višave se je spustil nizdol kakor kanja, padel je proti tlom kakor kamen, naenkrat se je nekaj nad zemljo spet vzpel in se pognal s hrumom nazaj med oblake. Tako, zdaj je pač zadnji čas, da odrinemo. Toda gospodar je opravil še poslednje delo: pograbil je ustreljenega bernardinca in ga vrgel v pralnico.
—	Tu naj leži, naj z njim napravijo, kar hočejo. Zdaj pa na pot!
Vsedel se je k volanu in midva sva se udobno namestila zadaj. Na cesti nas je prestregla poslednja straža. Pogledala je papirje, bilo je vse v redu. Zvedela sva tako mimogrede, da je gospod bogat rentjč, ki ima gospo in industrijo v Frevandu. On pa je na ta način zvedel, da ima opravka z dvema tujcema. Preden smo torej vnovič zasedli avto, je impozantni mož, res pravi tip industrijca, hladnokrvno vzel iz žepa dva samokresa in ju pred najinimi očmi nanovo nabil. Zraven nama je — motreč naju ostro v oči — rekel takole:
—	Ne poznam vaju, gospoda, toda če sta v tuji službi, glejta, sem dobro oborožen in bom odločen do Kraja.
—	Prosim, prosim! — sva brž ponudila gospodu vsak svoj potni list, da se na lastne oči preveri, kdo in odkod sva. Mirno nama je vrnil listine, ni jih hotel pogledati:
—	Ne potrebujem papirjev, če sta poštenjaka. bomo dobro izhajali. . .
In tako je potem res tudi bilo. Zdrčali smo po cesti. Pet in štirideset kilometrov je od Arrasa do Frevanda. čeprav je tudi na tej cesti bilo precej zagate z begunci in nastopajcčimi vojaki, smo vendarle naglo premerili to razdaljo in srečno prispeli v mestece Frevand.	(Dalje)
Vaše zdravje. Vaša udobnost, Vaše dobro počutje zahtevajo učinkovite zdravstvene zaščite. To Vam nudi ODOL Ustna voda ODOL varuje Vaše zdravje, osvežuje, poživlja in daje sveže vonjiv dah, ohranja Vaše zobe čiste in zdrave do sive starosti. Če negujete usta z ODOL-om, negujete hkrati zdravje in lepote.
Mita Kagejeva kot Carmen
Drevi bo v ljubljanski operi zadnja premiera tekoče sezone: Bizetova »Carmen« v novi zasedbi. Ognjevito delo francoskega skladatelja sodi v tako zvani železni repertoar vsakega opernega gledališča in je bilo tudi pri nas stalno v večjih ali manjših presledkih na repertoarju. Sedanja vpri-zoritev utegne vzbuditi posebno zanimanje zaradi dveh novih nositeljev glavnih vlog in sicer: Mile Kogejeve v naslovni vlogj Carmen in g. Franc/a v vlogi Joseja.
Gospa Kogejeva je ob tej priliki izjavila o svoji novi pevski in igralski kreaciji naslednje: »Ko me je pred desetimi leti poklical gospod direktor Polič na avdicijo v Ljubljano, mi /e rekel: »Vi ste naša Amneris, vi ste naša Carmen, saj imate glas kakor ustvarjen za kariero.« Danes, ko po desetih letih dela v ljubljanski operi in na trnjevi poti navzgor, stojim pred tako odgovorno nalogo, si samo želim, da bi se te besede uresničile in da bi kot Carmen ugajala ljubljmskemu občinstvu, ki ga tako cenim in ljubim. Carmen sem mu-zikalno naštudirala z dr. Švarom, tehnično pa sem jo izdelala s svojim pevskim pedagogom Vittorijem Bevilacquo v Trstu, pri katerem študiram petje od smrti prof. Žu-
pevca. Čeprav bo »Carmen« moja 92. predstava v tej sezoni, jo pričakujem z nepopisnim veseljem in z željo, da bi dosegla tisti uspeh, ki je vedno cilj slehernega truda in vseh prizadevanja vsakega umetnika.
Sokola Šobra so pokopali
Skofia Loka. 20. junija Hišni posestnik in bivši čevljarski mojster. zgledni nacionalni delavec in organizator. Ivan Šober. je nastopil včeraj ob 17. svojo poslednjo pot. Imel ie pogreb, ki je pač najlepše izpričal, kako zelo smo pokojnika cenili in spoštovali. Ze dolgo pred napovedano uro so se začeli zbirati pogrebci od vseh plasti pred hišo žalosti na Spodnjem trgu 19. odkoder se ie potem razvil žalni sprevod na pokopališče. Bil je pogreb, kakršnega že dolgo nismo videli. Za gasilcem s svečo je stopal nosilec križa, njemu pa so sledili nosilci vencev in šopkov. Zatem ie stepala vojaška godba. ki je pod vodstvom kapetana g. Smrekar j a zdržema igrala žalostinke. Starešinstvu gasilske župe in gasilski zastavi je sledila močna četa uniformiranih gasilcev, potem pa se je uvrstilo sokolstvo. Spredaj so nosili krasen venec s trakovi v državnih barvah, in prapor, potem pa so stopali Sokoli v krojih, njim je sledila izredno dolga vrsta bratov in sester v civilu. potem pa se je uvrstil pevski zbor z br. Ba-bičem na čelu. Pokojnikova gasilska odlikovanja in red sv. Save ie nosil gasiiec na blazini. Za duhovščino z oo. kapucini so nosili gasilci, obdani od mož z gorečimi svečami, krsto, za njo. pa je stepala najprej pokojnikova soproga ga. Marica z ostalim sorodstvom, nato pa so se uv rstili ostali spoštovalci. prijatelji, znanci in sodelavci. V žalnem sprevodu smo epazili vrsto odličnikov. med njimi mestnega župana Ziherla. prestol nika okra i nega sodišča. svetnika Ustarja. direktorja Mlekarske šole inž. Sabca. notarja Steva Sinka. sreskega šolskega nadzornika v p. Za-hrastnika. predstavnika obrtnikov Lotriča itd. Kakor pred domom, so zapeli sokolski pevci tudi pred odortim grobom. Še je igrala godba žalni koral, ko je spregovoril starosta Sokola br. Horvat in še enkrat poveličal pokojnikovo bogato, obsežno narodu in domovini posvečeno življenje. Sklonila sta se sokolski in gasilski prapor in že so jele padati prve grude na krsto moža. ki mu bo ohranjen hvaležen in blag spomin.
Zaključna predstava v ljubljanski drami
Nekako za nameček sezonskemu repertoarju odnosno kot nadomestilo Finžgar-jeve »Naše krvi« je uprizorila ljubljanska drama veseloigro Poljaka Romana N i e-wiarowicza »Ljubim Te.. .« Igre z dvema osebama so vedno velik dramatski in igralski eksperiment: pisec mora biti izkušen poznavalec dramatske tehnike in igralska dvojica polnokrvna umetnika, če naj se občinstvo v celovečerni predstavi ne zdolgočasi ob dialogu, ki ne pozna tretjega. Nievviarovvicza smo pri nas že spoznali kot avtorja dobrega gledališkega instinkta in tudi poizkus z veseloigro »Ljubim Te« mu je uspel v zgradbi igre, prav kakor v situacijski komiki, ki jo ustvarjata dve osebi. Pisateljev dialog nikjer ne dolgočasi, razplet je gladek in razen nekaterih opazljivih trikov naraven, tako da veseloigra ves čas zabava. Naposled je to njen poglavitni namen, in če je dosežen v toliki meri, kakor v Nievviarovviczevem primeru, sta lahko zadovoljna avtor in občinstvo.
Delo poljskega avtorja ima povsem mednarodno polituro. Srečanje Američana in Nemke, Američanova ljubezen na prvi pogled, res malce gansterska ugrabitev in tempo, s katerim drzni Američan izpre-minja Nemkino ravnodušnost v rastočo ljubezen tja do nagle in popolne zmage: vse to ima smisel zgolj v svoji brezproblematični odrski lahkoti in v piščfvih mnogoterih domislekih. Kar virtuozno spleta in razpleta pisec vozle situacije ia najsi so posamezni triki opazljivi in v kakšnem prime-
ru b nalni, je vendar petek Igre tako eleganten, da mu ne ugovarjaš. Več kakor kratka in površna narkoza za človeka, ki hoče imeti vsaj neceli dve uri miru pred svojimi skrbnr in temnimi mislimi, pa ta Niewiarowiczeva igra ni.
Režiser dr. Bratko Kreft ni imel pri igri, ki tudi ne izpreminja prizoriJča (in-scenacija ing. arh. E. Fianza), kakšnih posebnih problemov: dati ji lahkoten, veder potek in nagel tempo, to je bila poglavitna skrb, ki je uspela na vsej črti. Izkušena umetniška dvojica, ga. V. Juva-nova in Slavko Jan, sta zaradi kontrast.i-rajoče harmonije svoje igre. kekor sta io pokazala že v tolikih primerih, bila posebno poklicana za ustvaritev teh dveh oseb. J a n je dal v Percyju Jacksonu izkušenega, podjetnega, po ameriško drznega in duhovitega osemindvajsetletnlka, ki se ne ustraši nobenih ovir in ohrani v vsakem položaju mirno kri. Ga. V. Juvanova pa je v Evi Derhoffovi poosebila žensko nekoliko »težke krvi«, ki se po omamlje-nju z uspavalnim praškom na mah znajde v samotni vili, pod oblastjo drznega tujca. Način, kako se njeno ogorčenje izpreminja v ljubezen in zaupanje, pa zvijačnost, ki z njo do zadnjega prikriva svoj ženski poraz (ki je hkrati čisto ženska zmaga) — ta način je dobil v živahni igri ge. Ju-vanove igralsko in psihološko prepričeval-nost.
Tako se je zaključila vrsta premier. Drevi se bo za dolge fedne spustil zastor dramskega gledališča, želeli bi pač, da bi
nas nova sezor.a r.ažla prei vedrejšimi ; razgledi in da bi z njo izpia aii v varne j-i še čase.
AStr&MZS21$h?
Ium:a T.mtca
Slovenski privatni astronom, sctiudnik domačih in tujih strokovnih časepsov Ivan T o m e c, je pravkar izdal ket prevod iz slovenskega izvirnika svoj spis aDie Erdbeben — Scnnenbeben«. V ta spis. skromen po obsegu, a tembolj tehten po vsebini, je avtor, ki ima v Ljubljani observatorij za opazovanje Sonca, strmi j izsledke dvajsetietrega neumornega, čisti vnemi za zn^ncat posvečene^? dela. Ves svoj prosti čas je raš zasebni zvezdoslo-vec odmeril proučevanju Sonca in njegovih problemov. Zbral je mnego gradiva, ki ga je v tej knii£;ci obdelal s kenciznimi stavki in st:nil ves dokazilni material v tabele.
Ivan T o m e c dokazuje v svojem spisu, da obstoji sedaj na Soncu 15 žarišč, ki izžarevajo energije — povzročiteljice zemeljskih potresov. Vsako izmed petnajstih žarišč izžareva te potresne sile v določenih razdobjih in potresi se ponavljajo iz slehernega žarišča (centra) samo v času ene sinodične rotacije Sonca ali pa njenega mnogokratnika. T^ko bi bilo mogoče v naprej izračunati datume in serije potresov. Kakor rečeno, je Ivan Tomec podprl svoja izvajanja z dokazilnim gradivom, ki je plod njegovih osebnih opazovanj in računov.
Seveda bo lahko samo strokovna kritika presodila polno veljavnost teh podatkov in njih upravičenost za teorijo, ki bi bila nedvomno zelo pomembna, če bi uspel dokaz o zvezi med zemeljskimi potresi in periodičnim ritmom sprememb v sončnih žariščih. Zato je treba prepustiti končno sod-
bo kritični oceni strokovnjakov. Mi samo beležimo v kroniko slovenskega kulturnega življenja ta dokaj osameli pojav zasebnega udejstvovanja v astronomskem razi-skavanju. Knjižica je izšla v omejenem številu izvodov in se lahko naroča za ceno 50 din pri avtorju v Ljubljani, Miklošičeva 17/11.
Zapiski
KNJIGA O SOVJETSKI ZVEZI Odkar je bila sklenjena trgovinska pogodba med Jugoslavijo in USSR, je izšlo v srbohrvaščini več del, ki obravnavajo ustroj ia splošne razmere v tej največji državi na svetu. Te dni se je pojavila na knjižnem trgu 112 strani obsegajoča knjiga Ivana Brodarca »Sovjetski Savez« (cena din 12.) Po svojem značaju in piegledni, čeprav zgoščeni razporeditvi gradiva je to prav poučen informativni priročnik, ki ga bo vzel v roke vsak, kdor se hoče informirati o stanju gospodarskih, političnih, socialnih in kulturnih razmer v Scvjetski Zvezi. Kot informativni priročnik knjižica seveda ni kritična,
V prvem poglavju navaja pisec najvažnejše podatke o splošnem ustroju in ustavnem značaju Sovjetske Zveze. V drugem poglavju prikazuje zaradi primerjave gospodarskega razvoja Sovjetske Zveze gospodarske in socialne razmere v nekdanji carski Rusiji. Nato prehaja h kratkemu orisu sovjetskega gospodarstva v državljanski vojni, se zaustavlja pri gospodarski obnovi dežele (»Nep«) in prehaja nato k rezultatom vseh treh »pjatiljetke, ki so temeljito spremenile celotno strukturo ruskega gospodarstva. V nadaljnjem poglavju prikazuje pisec industrijo in rudarstvo Sovjetske Zveze, prehaja nato k trgovini in prometu, se bavi v posebnem poglavju z njeno finančno politiko, zatem pa raz-
glablja položaj delavstva in kmečko gospodarstvo v tej veliki zvezni državi. Nadaljnje poglavje je posvečeno kulturnemu življenju v Sovjetski Zvezi. Na desetih straneh seveda ni bilo mogoče pokazati več kakor samo nekatere značilne rezultate in navesti nekoliko najpomembnejših imen, vendar bo tudi to zanimalo čitate-Ija, ki je doslej pogrešal celo osnovih podatkov o kulturnem življenju v tem ogromnem kompleksu narodov, med katerimi zavzemajo Rusi vodilno vlogo. Nato piše avtor o obrambnih silah sovjetske zveze in zaključuje s svojo knjigo s člankom »Sovjetska Zveza in Južni Slovani«.
Knjiga Iva Brodarca bo potemtakem izpolnjevala svoj informativni namen. Treba pa bo misliti na večje, kritično obdelane spise o tej veliki zvezni državi, katera vpliv stalno narašča in čije vodilna načela, pa rezultati dolgotrajne revolucije in daljnosežnih sprememb v strukturi gospodarstva in družbe, kakor tudi nje kulturne težnje, je treba sprejemati kritično, vendar jih pa temeljito poznati. A za samo osnovno spoznavanje je treba opraviti pri nas še mnogo znanstvenega m publicističnega dela.
Študija o istrskih dialektih. Srbska kraljevska akademija je pravkar izdala nad 200 strani obsegajoče znanstveno delo prof. Josipa Ribariča »Razmještaj južno-slovenskih dialekata na poluotoku Istri«. Prof. Ribarič, avtor tega za dialektologi-jo pomenljivega spisa, je služboval dalje časa tudi med Slovenci.
N°va izdaja Njegoševega »G°rskega vi-jenc^«. Profesorska zadruga v Beogradu je pravkar izdala v knjigi na 265 straneh Njegoševo dramatično pesnitev »Gdrski vijenac«. Ta izdaja je opremljena z mnogo podrobnejšim komentarjem kakor Re-šetarjeva izdaja, ki je bila doslej najbolj
domače vesti
of&sn&M
ALI SME IMETI ZDRAVNIK SVOJE PRIVATNO ŽIVLJENJE?
, n je zelo važen problem v
DOKTOR FORSTER
Idila v vročili dneh
Veliki so dogodki in časi, sredi katerih živimo. In vendar se še tu in tam zgodi kaj presenetljivo ljubkega, čisto nenavadnega, idiličnega. Morda vas bo zanimala kratka zgodbica, o kateri nam takole poročajo iz Zagorja ob Savi:
Ni še dognano, kaj je pripravilo nekatere mlade zajčke, da so se prišli iz gozdov sprehajat na ravno cesto. Skakljali so tako priljudno, da so morali vzbuditi vso ]H»zornost. Otroci so seveda imeli dosti veselja, ko so jih lovili. Otroške druščine pa divji zajčki še niso vajeni in so se razbeg-nili, kamor jih je le zanesla urna taca.
Eden izmed dolgouhih beguncev se je zatekel naravnost na poštni urad. Uradne zadeve pa mu menda niso dišale in se je skušal pognati skozi odprto okno nazaj v svobodo. Toda gospa poštarica je bila ur-nejša in je ljubkega gosta ulovila. Kakor se spodobi, je nato sumljivega begunca izročila gospodu orožniškemu naredniku, ki se je ravno mudil na pošti. Ker pa ni bilo povoda za kazenski postopek in ker je bil zajček mladoleten, je bil kmalu spet na svobodi. Vsekakor pa so se mladi divji zaj-čki na tem svojem prvem izletu poučili, da dandanes ni varno hoditi v človeško družbo.
To se vč, da je zajčji Izlet zbudil mnogo komentarjev. Poznavalci Zelene bratovščine trdijo, da hoče divjačina ponagajati nekaterim gromovnikom, ki jim lovski blagor ni posebno naklonjen. Drugi pravijo, da je dobra usoda napotila zajčke zato na izlet, da vzbudi poželenje po divjačini, s katero bi kazalo utešiti brezmesne dni. Tretji pa pravijo, da bodo zajčki poslej kljub vsemu, večkrat prihajali vzbujat pogum tistim, ki se sesedejo ob vsakršni grozljivi novici. Bilo bi dobro, če bi slednji, ki tako trdijo, i m^li prav.
Zelo lepo in ceneno Vam izdela Vaše fotografije in povečave Kr. dv. dobavitelj drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
*	Razpis zdravniškega mesta. Banska t:prava razpisuje službo zdravnika, uradniškega pripravnika, v banovinski bolnišnici v Murski Soboti. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi B čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovin-skih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. ITošnje nai se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. julija 1940.
*	LOgar«ki izpiti za čuvanje nedržavnih gozdov bodo letos mesca oktobra. Prošnje za pripustitev k izpitu naj se vlože najkasneje do 12. julija pri pristojnem sre-skem načelstvu ali mestnem poglavarstvu. A'se podrobnosti so razvidne lz razglasa, ki je objavljen v prilogi k 47. kosu »Službenega lista« z dne 12. junija v mestni občini ljubljanski pa tudi nabit na občinskih deskah.
*	Zagrebčan član mednarodnega trgovskega razsodišča. Pred 20 leti je bila ustanovljena mednarodna trgovska zbornica v Parizu. Njena naloga je bila, reševati mednarodne trgoviske spore med državami, ki med seboj niso v vojnem stanju. Po nastopu sedanje evropske vojne je bil sedež te zbornice prenesen v Stockholm, kjer sta se vršili dve seji. Prisotni so bili člani Anglije, švioe, Italije, švedske, Norveške, Amerike, Nemčije in Jugoslavije. Našo državo je zastopal zagrebški vseučiliški profesor dr. Milorad Stražnicki, ki je bil že večkra/t mednarodni razsodnik v raznih drugihikomirijalh in raizsodiščih. Med zadevami, ki 30 se reševale v Stookholmu, je bil tudi neki spor med Nemčijo in Jugoslavijo ter med Nemčijo in Italijo. Po sedanjem stanju bo bržčas tudi ta mednarodna komisija prenehala poslovati.
STOLE
in najpraktičnejše modele
pisarniškega pohištva
dobavlja najceneje
REMEC-Co
TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA
KAMNIK.
Poslovalnica:
Ljubljana — Kersnikova 7 — tel. 22-66.
Ob enem sporočamo — da smo o t v o r i 1 i
V MARIBORU — PREŠERNOVA št. 4, novo lastno poslovalnico.
Gosp. ing. R. Luckman pa je prenehal biti naš zastopnik.
*	Ustanovitev Slovenskega gozdarskega društva, v nedeljo 23. t. m. ob 10. bo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27 (galerija v Trgovskem domu, I. nadstropje) občni zbor ljubljanske podružnice Jug oslov en -skega gozdarskega združenja. Zbor bo sklepal o preosnovi podružnice v gozdarsko društvo. Popoldne ob 15. bo v istem prostoru ustanovni občni zbor tega društva. Vsi, ki jim je pri srcu slovensko gozdarstvo, naj se udeleže ustanovnega zbora in naj pristopijo k društvu, (ia bo moglo uspešno delati za ohranitev in nego naših gozdov.
•	Nova grobova. V Ljubljani je preminila ga. Fani Papeževa, rojena Kriva-nova. Pogreb bo danes ob pol 17. izpred hiše žalosti, Vrstovškova ulica 19. — V Zgornji šiški je umrl v visoki starosti 89. let g. Janez č e r n e. Pogreb bo danes ob 18. iz hiše žalosti, Za vasjo 6. na pokopališče v Dravljah. — Rajnkima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Mezdno gibanje v VaraZdinu. Varaž-din ima lepo razvito industrijo, v kateri pa je zadnje čase prišlo do precej ostrega mezdnega gibanja. Tovarna »Thonet-Mun-dus« je odpustila v sredo 80 delavcev in delavk ter ustavila nočno delo. Na posredovanje Delavske zbornice je podjetje izjavilo, da ne more plačati 35 odstotkov draginjske doklade. marveč samo 10 odst. če se delavstvo s tem ne zadovolji, mora podjetje ustaviti obrat. Tudi tovarna »Ti-var« namerava odpustiti večje število delavstva. Delavska organizacija posreduje in predlaga, naj bi podjetje »Tivar« poslej obratovalo z dvema posadama na ta način, da bi se posadi vsak teden menjali.
*	Dva umetnika okradena v Beogradu. Na letošnji pomladni razstavi v paviljonu »Cvijete Zuzoričeve« v Beogradu je izginil bronast kip našega kiparja Franceta Goršeta. Kipec predstavlja mlado kmetico in je bil razstavljen v mali dvorani takoj nasproti vhodu iz velike dvorane. Tatu še niso izsledili. Nadalje je bil okraden prvak beograjskega Narodnega gledališča gosp. Miča Vasič, ki je zlasti popularen kotJo-vanče Micač v Nušičevem »Potovanju okrog sveta«. Peljal se je na tramvaju, da bi prišel pravi čas k predstavi. V večerni gneči mu je spreten žepar ukradel precej dragoceno uro.
Pri slabem teku, zaprtju črevesja — poživi ena čaša naravne Franz-Josefove grenčice pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal._Reg. S. br. 15485/35
*	Ugotovitev. Sokolsko društvo v Ljutomeru nas naproša za ugotovitev, da nam notica »K nedavnemu tragičnemu dogodku v Hrastniku«, objavljena v ponedelj-skem »Jutru« 17. t. m., ni bila poslana ne od Sokolskega društva in ne od nobenega njegovih funkcionarjev. Uredništvo to potrjuje.
*	Všibeniku'so začeli stavkati pekovski
pomočniki, zato je v sredo zjutraj pričelo primanjkovati kruha. Pomočniki so se že dalje časa pogajali za novo kolektivno pogodbo. Mojstri pristajajo na njo, zahtevajo pa od oblasti, da dovoli povišanje cen kruhu. šibenik potrebuje dnevno do 8000 kg kruha, spečejo ga pa zdaj samo 3000 kg. Upati je, da bo sporazum kmalu dosežen.
Zoper trdo stolico, zlato žilo in črevesne katarje je naravna Franz-Josefova grenčica, večkrat na dan užita, dobro sredstvo.	Reg. S. br. 15485/35
*	Tožba proti sarajevskemu narodnemu gledališču. Sarajevski inženir Leon Kabiljo je vložil tožbo proti upravi Narodnega gledališča v Sarajevu in zahteva 50.000 din odškodnine. Pravi, da mu ni bila poverjena izetelava načrtov za novo gledališko poslopje, čeprav je imel do tega pravico kot dobitnik prve nagrade v znesku 20.000 dinarjev.
*	Knjige Slovenske matice za leto 1940
so pravkar izšle in jih že razpošiliamo. Letošnjo redno garnituro tvorijo tri izvirne knjige: Jožeta Pahorja roman »Matija Gorjan« (404 strani). Miška Kranjca »Povest o dobrih ljudeh« (316 strani) in Miroslava Goršeta spis »Doktor Valentin Zarnik« (240 strani leksikonskega formata). Vse tri knjige — 960 strani! — stanejo za člane broširane 50 din. vezane 86 din. Ljubljanski člani jih lahko dvignejo med uradnimi urami dopoldne in popoldne v Matični pisarni. Kongresni trg št. 7. — Uprava Slovenske matice.
razširjena. Knjigo je priredil in opremil z Njegoševim življenjepisom znani književnik in urednik »Srpskega književnega glasnika« Božidar Kovačevič.
Nemški znanstveni institut v Sofiji. V kratkem bo v bolgarski prestolnici otvor-jen Nesmški znanstveni institut. Ustanovitev tega zavoda je v zvezi s konvencijo o nemško-bolgarškem kulturnem sodelovanju, ki se bo sklenila že v bližnjih dneh. Za vodjo instituta je bil imenovan slavist profesor Hans Koch, ki se mudi že več mescev v Sofiji, kjer je priredil tudd več predavanj. Prof. Koch je dober poznavalec slovanskih jezikov in »La Parole Bul-gare«, ki je v številki z dne 16. t. m. prikazala njegovo osebnost in delo, poudarja, da je velik prijatelj slovanskih narodov, katerih bitje in žitje temeljito pozna.
Spominu Jovana M. JovanOviča. Ob prvi obletnici smrti odličnega diplomata in publicista Jovana M. Jovanoviča je »Srp-ski književni glasnik« posvetil svojo številko z dne 16. junija njegovemu {spominu. številka prinaša članke Bogdana Popovi ča, dr. Tihomira Djondjeviča, Dimitrija Poopviča, živojina Balugžiča, Miloša Trifunoviča, Milana Grola in dr. Milana Gavrriloviča. Poleg tega objavlja ži-vorad P. Jovanovič bibliografijo publicističnega dela tega plodovitnega pisca, ki je objavljal svoja vedno zanimiva zunanjepolitična razglabljanja zlasti v »Srp-
skem književnem glasniku«, v sarajevskem »Pregledu« in v »Politiki«. — POleg člankov o Jovanoviču prinaša ta zvezek tudi prozo žaka Konfinoa in Nikole Lipi-čiča, pesem Gustava Krkleca, članke Jeremije Živanoviča, Branka Lazareviča in drugih, v Glasbenem pregledu pa tudi sestavek dr. Miloja Milojeviča »Struje u savremenom muzičkom stvaranju Srba, Hrvata i Slovenaca«.
Nov roman Viktorja O3rja Emina. Jadranska straža v Splitu je izdala knjigo »Vitez mora«, delo znanega hrvatskega pisatelja Viktorja Carja Emina, pisca številnih romanov, novel in dram iz Istre in Hrvatskega Primorja. Pisec je v romanu »Vitez mora« obdelal našega tipičnega pomorščaka, ki ga žene usoda preko morij in kontinentov, preden najde svoj dom, v katerem bi hotel uživati zasluženi mir, vendar pa se namesto njega znajde pred prepadom, ki mu preti s poginom. V tem romanu, ki se odlikuje po razgibanem in napetem dejanju, je pisec posvetil poglavitno pozornost psihologiji oseb, ter je ustvaril v glavnem junaku — pomorskem kapitanu tip pravega »morskega viteza«. Okusno natisnjeno delo je opremljeno s številnimi dvobarvnimi ilustracijami akad. slikarja A. Mauroviča in bo nedvomno zanimalo vse, ki imajo radi morje in burne doživljaje mornarjev. Knjiga, stane 20 dinarjev,
modernem ljubavnem filmu Danes ob 16. in 21. urL — Predstava ob 19. url radi produkcije odpade.
PREMIERA DANES, po romanu Loyda C. Dou glasa. — Akim Tamiroff.
v režiji Frank Borzage--DOROTHY LAMOUR.
KINO MATICA — tel. 21-24.
*	Omejitev dela v ladjedelnicah. Jadranska ladjedelnica je v sredo odpovedala 176 svojim delavcem v Splitu kakor tudi delavcem v ladjedelnici v Kraljeviči. Doslej je bilo pri tem podjetju zaposljenih 774 delavcev in vajencev, ostalo jih je 598. Delo je omejeno zaradi mednarodnega položaja. Krediti, ki so bili dovoljeni za potrebo
mornarice, so že izčrpani. Ladje naše svobodne plovbe se mudijo v glavnem v tujih morjih in se ne popravljajo doma. Ladje lokalne plovbe pa ne potrebujejo dosti popravila. Uprava ladjedelnice se je obrnila na trgovsko zbornico in na ban-sko oblast v Zagrebu s predstavko. v kateri je opisala sedanje stanje ter prosila za posredovanje pri vojnem in prometnem ministrstvu, da bi se vsa popravila ladij izvrševala v domačih ladjedelnicah in bi se na ta način omejilo nadaljnje odpuščanje delavstva.
*	V »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« so prispevale doslej občine: Metli-ka-mesto 100 din, Dravograd 500, Ljubno ob Savin,ji 50, Oplotnica 50, Loka pri Zid. mostu 400, Mlinše 50 in Hotedršica 100 din. čeprav je Protituberkulozna zveza poslala vsem gg. županom utemeljene prošnje za prispevanje v navedeni sklad v breme občinskih proračunov ter je nanje naslovila v vseh slovenskih dnevnikih še poseben apel, mora na žalost ugotoviti, da njeno prizadevanje doslej ni obrodilo zaželenih sadov. Kakor se Protituberkulozna zveza zahvaljuje vsem imenovanim občinam za sicer skromne prispevke, tako po drugi strani želi in prosi, da bi se pismom zveze odzvale tudi vse ostale občine. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
*	Sezonska brzo\'laka B-9 in B-10 tvorita prav ugodno zvezo tako iz Beograda v Ljubljano, kakor iz Ljubljane v Beograd. Oba vlaka pa nudita tudi več prostora kakor rodni brzovflak. Iz Ljubljane odhaja br-zoviak ob 22.10 ter prihaja v Beograd ob 8.40. Iz Beograda odhaja ob 20.58 ter je v Ljubljani ob 7.40.
DOBRNA
Vam nudi zdravje in idealen mir v sedanjem viharnem času. Sezona je normalna in nujno rezerviranje stanovanj potrebno.
*	Planinci, ki posečajo naše obmejne planine, se morajo zavedati, da so sedaj strožji predpisi v obmejnem prometu in da vršijo obmejni organi težko in odgovorno službo. Obmejnim organom je treba pokazati takoj izkaznico. V obmejnem ozemlju naj planinci ne nosijo s seboj fotografič-nih aparatov in naj ne fotografirajo v gorskih predelih, da se izognejo neprijetnostim. Dokler ne nastopijo stalne in mirne razmere, ne smejo planinci fotografirati v obmejnem ozemlju.
*	Putnik je naklonil več podpor slovenskim tujskoprometnim krajem. Pred nekaj meseci je pozvala Tujskopromctna zveza v Ljubljani včlanjena tujskopromctna društva in druge svoje člane, da zaprosijo pri njej za dodelitev podpore iz kredita, ki ga je odredila uprava Putnika za kritje najvažnejših potreb tujskoprometnih krajev. Uprava Putnika je zdaj odobrila razne podpore, določila pa je točno, za katere svrhe naj se podpore porabijo. To so zlasti: urejevanje petov 'n izprchajališč, postavljanje klopi, ureditev kopališč, nabava škropilnih voz, ureditev smuških te-rišč itd. Razveseljivo je, da je pokazal Putnik baš v sedanjih razmerah polno razumevanje za potrebe slovenskih tujskoprometnih krajev.
*	Enodnevni tujskoprometni tečaj v Radovljici. Na predlog Tujskoprometne zveze v Ljubljani priredi Kr. banska uprava dne 24. t. m. enodnevni tujskoprometni tečaj v Radovljici. Na tečaju bodo predavanja o turizmu in gostinstvu, o gostinskem kletarstvu, o dedu in pomenu turističnih organizacij m potniških pisarn, o ureditvi gostišča, vrta in parka ter o servi-ranju. Poleg tega bo predvajanih nekaj kulturnih filmov. Potrebna preddela za tečaj je izvršilo Tujskoprometno društvo v Radovljici. Tečaj bo v prostorih »Mestnega doma« od 8. do 19. ure. Vabijo se vsi tujskoprometni zanimanci iz Radovljice in okolice, da se tečaja udeleže v svojem lastnem interesu.
*	Zbirka Rdečega križa. V soboto in nedeljo se bodo nabiralke in nabiralci Rdečega križa iz dravske banovine obračali na Vas, da darujete odvišno posteljnino, obvezila itd. ali pa v denarju za njegove sanitetne ustanove. Ne odklanjajte nujnih prošenj in darujte, četudi ste morda radi pogostih zbirk drugih organizacij ozlovo-ljeni! Ako ne bi potrebovali pomoči prebivalstva vse dravske banovine, se gotovo ne bi obračali na vas! Tako pa moramo to storiti, da bomo za vsak primer pripravljeni!
*	Neurja se še vedno vrstijo po Jugoslaviji. Iz Užičke Požege poročajo, da je neurje v nekaterih predelih povzročilo pravo puščavo. Toča je pokončala posevke in vinograde. Sicer premožna pokrajina bo letos potrebovala pomoči. Tudi vasi okrog čačka so hudo prizadete. Medtem ko je toča poškodovala polja, vinograde in sadovnjake, je narasla voda rušila mostove in mline ter odnašala živino in tudi čebele. Tako hudega neurja v teh krajih ne pomnijo in je škoda ogromna.
*	Pet hiš pod plazom. Iz Banje Luk; poročajo: V vasi Gabrovici je začela polzeti zemlja. Plaz je zasul pet hišic. V eni izmed njih je nastal požar, škode še niso ocenili.
*	Pasti rica pod tovornim vlakom. Nenavadno srečo je imela 71etna pastirica Dragica Baltušičeva iz Blinskega kota nedaleč od Siska. Dragica je pasla krave ob progi pa jo je prevzelo solnce. Sedla jena progo. Ker je bila vedno bolj omotična, je legla med tračnice in sladko zaspala, čez čas je prihrumel tovorni vlak, namenjen v smeri proti Sisku. Iz bližnjega turšči-čnega polja je tedaj začela vpiti Dragiči-na mati in strojevodja je na njeno vpitje začel zavirati vlak. Toda Dragica je kar naprej spala na progi in je ves tovorni vlak šel preko nje. Zaradi ropota pa se je Dragica zbudila in dvignila glavo, nakar jo je zavora nekega vagona udarila po glavi. Poškodba pa ni prehuda in bo dekletce lahko vse življenje govorilo o nenavadni sreči v nesreči.
DANES nepreklicno ZADNJIKRAT
ob 16., 19. in 21. uri. Film plesa, ritma, muzikalnih senzacij, baleta in čarobnega razkošja. KINO UNION — TEL. 22-21
Akordi sreče I
Ginger Rogers in Fred Astaire


Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri film ameriškega divjega zapada — napetih •g —__i__g___a____— J _ < senzacij in zabavnih pustolovščin.
Jezdec fantom II. crI kinosloga- tel. 27-30
•	Skala ga je zdrobil3. V vasi Prosečnu v Hrvatskem Zagorju je 201etni kmečki mladenič Štefan štorga sedel s sosedovim sinom Ignacom Meštričem v kamnolomu. Naenkrat se je nad njima utrgala skala, ki je zadela Štefana, mu zdrobila prsni koš, desnico, levo nogo in lobanjo. Kljub vsem tem strašnim poškodbam so mladeniča še živega spravili izpod skale in ga prepeljali v varaždinsko bolnišnico, kjer se ni dolgo boril s smrtjo.
•	Ostra kazen za brezvestne špekulante. Pred okrajnim sodiščem v Negotinu sta se morala zagovarjati lastnika mlinske industrije Aleksander Petrovič iz Radu-jevca in živojin Antonijevič iz Bukovca. Državni tožilec ju je obtožil, ker sta se z brezvestno špekulacijo z moko pregrešila zoper uredbe o pobijanju draginje in povzročila podraženje kruha. Obsojena sta bila vsak na 50.000 din denarne kazni in na mesec dni strogega zapora brezpogojno. Sodnik je poudaril, da Je kazen itak še mila glede na kvalifikacijo delikta. Obtoženca sta še nedavno kupovala žito po 80 do 100 din metrski stot, zdaj pa ga prodajata po 300 din. Ker sta priznala govoreč svojim znancem: »Nič drugega ne zahtevava, kakor le še leto dni zaslužka, nata nama lahko mline za pro.« Zoper obsodbo pa sta se seveda pritožila in bosta iz protesta zaprla vsak svoj paromlin.
•	Zločin pohlepnega Ar na v ta. iz Kosovske Mitrovice poročajo o zločinu, kakršnega že dolgo ne pomnijo. V vasi Bor-čanih je Arnavt Sadikovič prestopil v pra-voslavje in dobil ime Milan. Bil je orožnik in se je v Borčanih zagledal v lepo Do-stano. hčerko premožnega gospodarja Mike Miškoviča. Prosil je za njeno roko in ko se je pokristjanil, sta se poročila. Do-stana mu je privedla v zakon svojo mladoletno hčerko Radmilo iz prejšnjega zakona, Nedavno je Dostana umrla in Arnavt je hotel živeti z njeno hčerko, ki je medtem dosegla 14 let. Temu je nasprotoval tast Miškovič, ki je bil star že 106 let. Arnavt, ki je bil premoženja še bolj željan kakor pastorke, se je nato odločil za zločin. Nedavni večer je ubil tasta in pastorko. Nato je zažgal hišo, da bi skril sledove. Oborožen s samokresom in bombo je pobegnil v sosedno vas, meneč, da mu bo uspelo priti čez mejo. Toda tam so ga vlovili orožniki in ga izročili sodišču v Kosovski Mitrovici.
[□□□□□□□□□□□□□□□□□UUlJLJUULIULIL JC
BIIAMOR JE m VOLUHARJE
uniči preizkušeno sredstvo Bramorin. Navodila v drogeriji Kane, Ljubljana, židovska 1
♦	Bogataš ubil siromaka. Na sejmu v Cazrnu so bili ljudje priča strašnega uboja. Premožni gospodar Golub Grgič je bil že dolgo sprt s siromašnim kmetom Dušanom Kesičem. Pravdala sta se zaradi njive, ki si jo je hotel bogataš prilastiti, čim dalje je trajala pravda, tembolj je naraščala mržnja. Na sejmu sta se znašla in je bogataš hotel pri vinu pregovoriti siromaka, naj se vda. Naenkrat je Grgič ves divji potegnil nož ta zabodel Kesiča v srce. Kmetje so hoteli bogataša linčati pa so ga rešili orožniki.
*	Vsakovrstni ljudje gredo po deželi ta postajajo prava nadloga, posameznih pokrajin V »Jutarnjem listu« čitamo poročilo iz Ivaničgrada, da je tam naval beračev ta potepuhov zlasti velik. Meščani že kar niso več v stanju dajati vsakomur miloščino, potepuhi pa so predrzni. Sodobni globetroterji, ki so se izučili kakršnekoli obrti, a jim ni do poštenega dela, se zglašajo pri tem ali onem obrtniku, trgovcu ah uradniku, da mu sporoče pozdrave od »znancev« ta »prijateljev« iz drugih krajev, vse to kot pretvezo, da lahko beračijo za denar, hrano in obleko. Vrstijo se razni cigani, kotlarji, konjski mešetar-ji in kolarji, berači s ponarejenimi listinami za zbiranje podpore posameznim krajem, ki so trpeli zaradi požara ali po-vodnji, nadalje se predstavljajo različni politični »mučeniki* pa nabiralci prispev-
kov za cerkve ta društvene domove, za veselice ta tombole. Celo otroci so začeli beračiti za nabavo nogometnih žog. Skratlca: socialno zlo, ki mu je treba v vsej Jugoslaviji odločno napraviti konec.
* Dom na Polževem vabi izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba ie 50 din. (—)
Iz Ljubljane
u— Za pevsko teKmo, pri kateri bodo nastopili od komisije izbrani, preizkušeni najboljši tekmovalci cine 23. t. m. ob 20. v Operi, vlada vsak dan večje zanimanje. Ker je gledališče za ta večer domala razprodano in se občinstvo kar ti umom a oglaša za vstopnice, se je odločila uprava Narodnega gledališča, da bosta dve izmed treh pevskih preizkušenj javni, tako da bo imelo občinstvo tudi k njima dostop. Prva javna pevska preizkušnja bo v soboto 22. t. m. ob 15. ne ob 16!, druga pa v nedeljo 23. t. m. ob 10. Obe se bosta vršili v Operi. Nedeljska popoldanski* preiz^uS-nj3, ki se bo pričela ob 16. bo interna, k tej občinstvo ne bo imelo dost<*pa. Za obe .javni preizkušnji bodo veljale enotne, izredno nizke cene, tako da bo imelo občinstvo iz najširših krogov možnost prisostvovati tej zanimivi preizkušnji prijavljenih tekmovalcev. Te cene bodo za posamezne prostore enotne in sicer: vsi per-terni in ložni sedeži po 10 din. balkonski po 8., galerijski po 5.—, dijaška in galerijska stojišča pa po 2 din.
u— Darujmo za Rdeči Križ! Jutri, v soboto. se bo pričela tudi v Ljubljani zbirka za Rdeči križ. Zastopnice in zastopniki raznih ljubljanskih društev radevolje sodelujejo pri tej akciji, ki ji na čelu je gospa Nija Natlačenova. soproga bana dravske banovine. Pomagajmo Rdeče-nu križu s čim večjimi denarnimi prispevki.
u— Rektorat Glasbene akademije ponovno opozaria prnatelje glasbenega naraščaja na četrto sklepno pr<xlukcijo. ki bo drevi ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu so skladbe za solo-petje, klavir, violino, flavto in pozavna Za prihodnji teden ste določeni zadnji d'e produkciji. V torek. 25. junija, se bo izvajal Dvorakov oratorii »Stabat mater za zbor. orkester in soli. V sredo. 26 ivnija, bo zadnia produkcija v tem šolskem letu. Spored te produkcije izvajajo izklj čno slušatelji Glasbene akademije. (—)
u— Starešinska organizacija Preporoda ima danes Ob 20. redno sejo. Glede na izredno važnost, vsi in zanesljivo. TSjjnik.
u— G. A. Kosovo razstavo monumen-talnih »lik si morete ogledati le še do vključno nedelje 23. t. m. Donos zadnjih treh dni je namenjen bolniškemu skladu Društva slovenskih liko*3-ih umetnikov. Ker si marsikdo razstavo še ni ogledal, pričakujemo tudi v teh dnfch lepega obiska.
u— Bolničarji in bolničarke Rdečega križa! Sodelovanje vseh pri sobotni ozir. nedeljski nabiralni akciji strogo obvezno. Kdor se še ni prijavil, naj se oglasi takoj v pisarni Rdečega križa na Go-sposvetski cesti 2/H.
n— Promenad ni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljana priredi v soboto dne 22. t. m. ob pol 19. promenadni koncert v Zvezdi. Koncert bo Izvajala godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Herberta Svetela.
n— Pevska tekma. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vam na notico v »Jutru«, da so za pevsko tekmo nastavljene cene od 30 din navzdol previsoke in zato širšim slojem nedostopne, sporoča: V dokaz, da je ta očitek neutemeljen, navajamo dejstvo, da so bili že pred dvema tednoma rezervirani s strani občinstva številni sedeži ter da so bila v prvih dveh urah predprodaje razprodana ravno najdražja mesta (vse lože in večji del parterja), na razpolago pa so ostali samo še cenejši sedeži.
u— Putnikova »zleta v nedeljo: Logarska dolina, Kurešček—Turjak. Prijave do sobote. (—)
Motor je treščil v kmečki voz
Po srečnem naključju le poškodovanci brez smrtnih
žrtev
Žužemberk. 20. junija
V nedeljo se ie pripetila na ostrem in nepreglednem ovinku na voglu Smoletove hiše v Žužemberku huda nesreča. Iz trga se je peljal proti Novemu mestu neki kmet na sejem po prašiče, z druge strani pa ie pridirjal motor s prikolico. Oba vozača sta se znašla v trenutku prav na voglu. Ker se motcciklist ni mogel zaleteti v hišo, se je v konja in voz. Drugega izhoda ni bilo. Pri udarcu ie vrglo v naročju matere sedečega sinčka z vso silo pod voz in motor, da ie obležal nezavesten.
Priča dogodka, visckošolec Hotko Dušan, je brez oklevanja skočil pod voz in izvlekel izpod njega otročiča vsega krvavega. Njemu gre hvala, da niso kolesa voza in konjske noge zadali otroku morda smrtnih udarcev. Otroka je odnesel takoi v bližnjo hišo. K sreči ie bil v bližini zdravnik dr. Kožuh iz Kočevja, ki je nudil prvo pomoč.
Precej hudo poškodbo na glavi je debil tudi kmet. Enako je bila deležna večjih prask po glavi mati. Ostala dva sta k sreči ušla poškodbam. Zelo je dalie poškodovan konj in motor je precej razbit.
Kdo je zakrivil nesrečo se še ni natančno ugotovilo. Glavna krivda pa je seveda v nepreglednem ovinku. Čudno je. da cestni odbor ne namesti na tem mestu varnostnih znakov in izven tega znakov za dopustno hitrost skozi trg.
Pripomniti moramo še to, da se pri nas sploh malo brigaio za izvaianie voznega reda. »Vozi desno, prehiteva i levo!« Po vrhu tega hrzijo skozi trg vozila z blazno
1 hitrostjo, tako da. so pešci stalno oftroženi. Pazi nai se tudi strogo na to. da bo vsako vozilo imelo ponoči luč. kar ie pri nas redkost
Dobrna je že precej oživela
Naš lepi kraj tudi zdaj v tako nemirnem času ni čisto pozabljen ln je že precej oživel. Počitka in blagodejnega miru potrebni ljudje prihajajo, da si utrde zrahljano zdravje. Zastopane so že razne narodnosti. Med gosti vidimo tudi mladega črno-meljčana, ki se je bil ponesrečil pri ozalj-j ski železniški nezgodi. Njegova narava je premagala zelo hude poškodbe. Tako si tudi on pri nas išče za svoje mlado življenje utrditve zdravja.
Ob nedeljah pa tudi med tednom prihajajo zdaj k nam mnogi izletniki, ki se hočejo malo sprostiti in se okrepiti. Nabrati si hočejo novih moči in povečati veselje do vsakdanjega posla, posebno v teh burnih časih živčne napetosti.
Vreme je bilo v našem okolišu doslej skoro zmerom najlepše, tako da se vse od zore do mraka giblje le zunaj ta uživa zrak, prepojen z dišavami mladih gozdov ta bujnih travnikov.
Postani in ostani član Vodnihove družbe!
Iz Celja
e— Avtobusni podjetniki so zborovali.
V	sejni dvorani mestnega poglavarstva v Celi u je bil včeraj reden letni občni zbor Združenja avtobusnih podjetij dravske banovine v Ljubljani ob udeležbi 16 članov. Predsednik g. Zdravko Rus je pozdravil celjskega župana, zastopnika Zveze za tujski promet v Ljubljani g. Komana. zastopnike tiska, zastopnika Avtokluba g. Premika. zastopnika policije in zbrane člane, nakar ie celjski župan pozdravil občni zbor. Predsednik g Rus je v svojem poročilu omenil, da se je članstvo po lanskem občaem zboru v Mariboru zadovoljno razšlo, ker so bili doseže-ni uspehi v borbi proti uvedbi davka na poslovni promet avtobusnih podjetij in proti podržavljeni u avtobusnega prometa v Jugoslaviji. Članstvo si ie lani izboljšalo svoj avtobusni paik. jeseni oa se je pričela vojna vihra, ki je povzročila pomar.kanje goriva in gumija za motorna vozila. Uredbe
0	dodelitvi goriva so položaj le delno omilile. Z vstopom Italije v vojno ie bil ukinjen zadnji vir za dobavo gumija v trgo-vin pa tudi ni več rezerv gumija. Ce ne bo mogoča najti izhoda, bo moral avtobusu: promet zaradi pomanjkanja gumija polagoma prenehati. Savez in združenja so v zadnjem poslovnem letu poglobila svoje organizatorno delo. Organizacija avtobusnih podjetnikov želi deleči, da bi železniška uprava ne smatrala avtobusnih podjetij za svoje konkurente, marveč za važno prometno dopolnilo. Združenje ie v preteklem poslovnem let doseglo regulacijo zavarovalnih premi i in omilienie visokih javnih dajatev. Z občnega zbora so bile poslane pozdravne brzojavke ministru za trgovino in industrijo, banu in tajniku saveza g. Gračaninu. banski upravi pa bo poslana pismena zahvala za podporo "in naklonjenost. Združenje ima 56 članov in sicer 53 avtobusnih in troje prevozniških podreti]. V preteklem poslovnem letu je imelo 47.133.07 din dohodkov in 34.351.35 din izdatkov, prebitek znaša torej 12.781.72 din. premoženje združenja pa 18.931.22 din.
V	deb?l je bilo sklenjeno, da bo nova tepi ava skušala doseči, da se nova davšii-ria na avtobusna podjetji v korist invalidskega fonda zaradi sedanjih težkih gospodarskih prilik avtobusnih polletij ne bo pobirala in da bi se ta davščina sploh ukinila. Govora ie bilo tudi o avtobusnih koncesijah vojnih invalidov Odbor je prejel razrešnaco. nakar ie predsednik g. Rus izjavil, da odlaga svoio funkcijo. V novi odbor so bili izvoljen: naslednji gg.: predsednik Anion Fazarinc iz Celja, podpredsednik Miha Rode iz Ljubljane, odborniki Anton Pečnikar. Josip Goričan in Josip Stabej. namestniki Artur Jugovič. Josip Eržen, Viktor Benedik. Jakob Poljanšek in Peter Govejšek. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Franc Magister, Stanko Vrhovec in Josip Dolanc. za namestnike Ivan Kotar. Grašič in Miloš Kercog. v razsodišče na Franc Magister, Vladimir Por-nuš in Janez Pretnar. Proračun za 1. 1940. predvideva 45 086 din dohodkov in din 43.475.50 izdatkov, torej 1.610.50 din prebitka. Pri slučajnostih se ie e. Stabej zahvalil d je lanjemu predsedniku g. Rusu za njegovo dolgoletno in uspešno delo.
1	razil je tudi željo, da bi bili v upravi saveza upoštevani tudi Slovenci. Savez in zdrur.enia nai ukrenejo potrebno, da bo
je nabave surovin za avtobusna podjetja čimprej ugodno rešeno. Ob za-1:1 irčku je g. Kc-man v imenu Tujskoprometne zveze v Ljubljani obljubil združenju vso podporo zveze.
e— Sprememba posesti. Vilo ge. Vengu-fftove na hribu sv. Jožefa sta kupila Bela in Sonja Stuhec v Celju.
e— Redna telovadba članstva in narašča.^ Sokolskega društva Cc-lja-matice bo letos tudi preko počitniških mesecev. Bratje in sestre nai se javijo svojim vodnikom ob času redne telovadbe. Telovadba članov in obrlne.ga naraščala se prične ponovno v petek 21. t. m. ob 20. Oddelek članic bo nadaljeval svoio telovadbo ob ponedeljkih in četrtkih kot običajno z začetkom ob 20. Moški dijaški naraščaj bo telovadil ob sredah in sobotah od 18.30 do 20.. ženski naraščaj pa ob torkih in petkih od 18.30 do 20. Dolžnost telovadcev in te-lovadk. ki so v zadnjem času izestaiali od telovadbe, je. da se takaj spet vrnejo v telovadnico! — Načelništvo.
e— Nesreča pri delu. V Maliču pri Laškem se ie 651etni posestnik Franc Kne-žak pri delu vsekal v desno nogo in se hudo poškodoval. Oddali so ga v celjsko bolnišnico.
Iz
Višji tečajni izpiti na I. realni gimnaziji v Mariboru (za oddelek a in b) so
bili zaključeni. Ustnega izpita so bili oproščeni: Kesler Amalija. Frelih Anton, Mi-hev Ivo, Senica Ivo, škof Stanko, Zavadlav Dušan. Fornazarič živa. Izpit so uspešno napravili: čretnik Rozalija, Drevenšek Silva. Geč Mira, Hafner Gema, Hergouth Erika, Hrovat Zdenka, Lah Romana, Polja-rec Milica. Prelog Nevenka, Rehar Lelja, Rode Sonja, Sardoč Nada, Skerbinjek Majda, Slokar Zorka, škorjanec Zdenka, Zem-Ijič Lea, Kardinar Amalija, Nievergal Zlata, černe Alfred, černigoj Pavel, Leskovec Janko. Sentočnik Leopold. Delak Milutin, Domicelj Mitja, Gniušek Borut, Gregorčič Danilo, Gruden Leon. Koražija Ivan, Koren Srečko, Kranjc Bogdan, Kranjčič Jože, Kržič Branko, Leban Sava, Lopič Viljem, Ojsteršek Martin, Riogler Ivan, Robnik Ljubomir, škerl Marko, škofič Srečko. Troha Franc. Klarič Zora, Merčun Sonja, Brecelj Silvester, Czerny Albert. Za dva mesca je bilo odklonjenih 12 pripravnikov in pripravnic, za eno leto pa 4 pripravnice.
a— Podružnica Narodno strokovne zveze v Mariboru sporoča vsem svojim članom, da je nastavila novega tajnika s primerno strokovno izobrazbo, članstvo se nanroša, da se obrača v vseh zadevah neposredno na tajništvo, Sodna ulica štev. 9 III. med uradnimi urami od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
a— Novo poslopje drž. gimnazije. V včerajšnjem poročilu je bilo označeno, da je na licitaciji stavilo najnižjo ponudbo za kleparska dela tvrdka A. štuk iz Celja. Pravilno je: A. štok, Celje, kleparsko in vodovodno inštalacijsko podjetje.
a— V zvezi s smrtno nesrečo v StroSs-majorjevi ulici je policija aretirala 241et-nega pekovskega vajenca Oskarja šmigo-ca z Meljske ceste 23, ki je povozil 761etno Marijo Perkičevo in ki je po usodni nesreči pustil košaro s kruhom kar na cesti ter pobegnil s kolesom.
a— Sin . . . Razburljiv dogodek je bil v Taborski ulici. Sredi hrušča ln trušča se je nabralo mnogo ljudi, ki so opazovali, kako je neki 271etni F. N. psovai svojo mater
in jo potem še pretepal, tako da je revica omahnila na cesto s poškodbami po nogah in na hrbtu. Nehvaležnega sina je policija aretirala. Dogodek je vzbudil ogorčenje ljudi zaradi neusmiljenega sinovega ravnanja z materjo.
a— Organistov doživljaj v mestnem parku. Organist Josip Vok iz Pipuševe ulice je zvečer sedel na neki klopi v mestnem parku. Ko je hotel domov, pa je opazil, da mu je izginila aktovka, v kateri so bili važni spisi. Policija je nekemu osumljencu že na sledu.
a— Drago plačane vesele urice. Prišel je neki posestnik iz Svečine v Maribor po
opravkih. Ko je vse lepo opravil, si je privoščil dobro večerjo v neki gostilni v Dravski ulici. Tu se je seznanil z zelo prijazno deklico. Njena zgovornost mu je bilo všeč. Potem, ko je prebil nekaj veselih in zabavnih uric v druščini ljubeznive deklice, je ugotovil na svojo veliko žalost, da je deklica neznano kam izginila. Obenem ga je obšlo tudi bridko spoznanje, da je z deklico vred izginilo tudi 500 din gotovine in razen tega nekateri spisi. Policija se zanima sedaj za dotično prijazno deklico, ki bo verjetno skušala s slično srečo tudi v drugih primerih. Ni izključeno, da je v podobnih trikih že dobro izvežbana.
spodsrstvo
Tesavriranje denarja
Beograjski »Jugoslovenski kurir« je v zadnjem času ponovno iznesel vprašanje tesavriranja denarja v zvezi s predlogi, da se napravijo ukrepi proti tesavriranju denarja. List navaja, da je po cenitvah strokovnjakov danes tesavrirana ena tretjina celotnega denarnega obtoka, to je preko 3 in pol milijarde dinarjev. Za ukrepe proti tesavriranju se zavzemajo bančni krogi predvsem zaradi tega, ker bi si želeli, da bi del tesavriranega denarja pritekel v banke v obliki vlog. Poslovanje bank je danes zelo rezervirano, kar se kaže tudi v povečanju razpoložljivih gotovinskih sredstev. Banke so danes pasivni opazovalci obstoječe gospodarske aktivnosti in se izogibajo večjim poslom tudi pri financiranju izvoza in uvoza, dolgoročne posle pa sploh odklanjajo in se celo trudijo pretvoriti del dolgoročnih kreditov v kratkoročne, da bi bili čim bolj likvidni za primer eventualnih večjih dvigov vlog. »Jugoslovenski kurir« nadalje poudarja, da bi se del tesavriranega denarja lahko porabil za emisijo nadaljnjih tranš 6% posojila za javna dela in državno obrambo, ki je predvideno v finančnem zakonu za leto 1938/1939 v višini 4 milijard. Od tega posojila je do sedaj emitirana samo ena transa v višini 700 milijonov dinarjev in to na podlagi predpisov o prisilnem plasiranju poslovnih rezerv v državne vrednostne papirje. V številki od 19. t. m. poroča »Jugoslovenski kurir«, da so bili na merodajnih mestih stavljeni konkretni predlogi za ukrepe proti tesavriranju denarja. Med drugim je stavljen predlog, da bi se izveilo žigosanje novčanic.
Z nazori »Jugoslovenskega kurirja« od- j nosno nekaterih bančnih krogov glede ukrepov proti tesavriranju pa se ne moremo v celoti strinjati. Imeti moramo pred očmi, da je ravno tesavriranje denarja omogočilo v zadnjih mescih delno financi-
ranje izrednih državnih potreb z eskonti-ranjem bonov za narodno obrambo pri Narodni banki, kar je deloma povzročilo povečanje denarnega obtoka. Ta večji denarni obtok pa ni vplival inflacionistično ravno zaradi tega, ker je danes tesavriranih več milijard dinarjev in v živem obtoku ni mnogo več denarja, kakor prej. Naraščanje cen, ki smo ga zabeležili od pri-četka vojne v Evropi, ni prišlo v našem primeru denarne strani, temveč je zgolj posledica splošne tendence za dviganje cen, ki se opaža v vseh evropskih državah in višjih cen, ki jih dosežemo pri izvozu, in pa posledica psiholoških vplivov, proti katerim se z raznimi protidraginjskimi ukrepi žal ne borimo preveč uspešno.
Če bi nam z ukrepi proti tesavriranju denarja uspelo v večjem obsegu spraviti sedaj tesavrirani denar v promet, tedaj bi morali istočasno poskrbeti, da se ta denar vzame istočasno iz prometa. Sicer pa ne verjamemo, da bi se dalo tesavriranje s prisilnimi ukrepi uspešno preprečiti. To potrjujejo stare izkušnje in tudi najnovejše izkušnje v drugih državah. Tudi je treba pripomniti, da se tesavriranje danes ne kaže samo v tem, da ljudje drže svoje prihranke doma v predalih in nogavicah, temveč so tudi gospodarska podjetja po večini primorana držati v blagajnah večje zneske gotovine, da lahko vedno zr. dosti j o svojim obveznostim.
Docela pogrešno je torej mišljenje gotovih bančnih krogov, ki zatrjujejo, kakor to poudarja »Jugoslovenski kurir«, da je tesavriranje poleg psiholoških momentov v najvišji meri vplivalo na nenormalno dviganje cen tudi onim proizvodom, ki jih imamo v izobilju. Kakor smo že zgoraj poudarili, je ravno tesavriranje denarja preprečilo, da bi prišlo do dviganja cen zaradi vplivov z denarne strani.
Oprostitev naših surovin v italijanskih tranzitnih skladiščih
Kakor smo že poročali, je bilo ob koncu preteklega tedna zaključeno zasedanje ju-gcslovensko- italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Ob priliki zasedanja tega odbora je naša delegacija iznesla tudi vprašanje surovin, ki so prišle iz drugih držav v italijanske luke in so namenjene za Jugoslavijo ter so v italijanskih lukah vskladiščene. Na našo željo so italijanski merodajni činitelji izdali odlok, da se morajo jugoslovenskim uvoznikom takoj izročiti vse surovine, ki so zaradi blokadnih ukrepov ostale v italijanskih lukah in skladiščih. Ta odločba italijanskih obla-stev se ne nanaša samo na surovine, ki so trenutno v italijanskih lukah in skladiščih, temveč bomo tudi v bodoče lahko uvažali preko italijanskih luk in skladišč surovine iz drugih držav. Pričakovati je, da bomo v kratkem uvozili vse one količine surovin, ki so bile doslej blokirane v italrarskih lukah in skladiščih.
Prijava imovin v tujih lukah
Direkcija za zunanjo trgovino je izdala naslednji poziv uvoznikom: Pozivajo se u-vozniki, ki imajo blago v skladiščih inozemskih luk, neotralnih ali vojskujočih se držav, pa nimajo možnosti, da bi to blago pripeljali v državo ali pa imajo blago na poti, da predlože prijavo direkciji za zunanjo trgovino v Beogradu (Ratnički dom, poštni predal 18.818). V prijavah je treba označiti: 1) vrsto, količino in vrednost blaga, 2) kje je blago kupljeno (država in poreklo), 3) v katerem tujem pristanišču se blago nahaja in od kdaj, 4) iz katerih razlogov ni bilo mogoče blago pripeljati v državo, 5) ali so izpolnjene vse formalnosti, k se zahtevajo za uvoz blaga v Jugoslavijo, 6) ali je blago plačano in na kakšen način.
Za blago, ki se nahaja na poti, je treba še označiti: a) ladjo, na kateri se nahaja dotično blago narodnost ladje in v katero pristanišče je blago namenjeno, b) kje je
verjetno dotična ladja.
Prijava zalog inozemskih surovin do 22* t« m.
Z uredbo o kontroli zalog blaga, ki je bila objavljena v »Službenih novinah« od 15. t. m., je bil določen tridnevni rok, v katerem morajo vse osebe, ki uvažajo, predelujejo ali na debelo prodajajo določene inozemske surovine, predložiti prvostopnim upravnim oblastvom prijave o zalogah teh predmetov, ki so jih imele na dan uveljavljenja uredbe. Ker je bila uredba objavljena preteklo soboto, je rok že potekel v torek. Sedaj poroCajo iz Beograda, da je minister za trgovino in industrijo v sporazumu z banom banovine Hrvatske na podlagi člena 8. uredbe o kontroli zalog blaga odločil, da se prijave o zalogah blaga v smislu čl. 1. imenovane uredbe lahko sprejmejo do 22. junija t. 1. zaključno, vendar po stanju zalog na dan 15. junija letos. Za predmete, ki so posamezno navedeni v čl. 4. imenovane uredbe, naj prijava ne obsega samo tistega blaga, ki je neposredno uvoženo iz inozemstva, temveč tudi blago, ki je bilo po uvozu prodano naprej a-i pa je bilo predelano v državi. Pod obvezno prijavo ne spadajo naslednji predmeti domačega izvora: riž, loj, ovčja volna in kože. Za vse ostale predmete, ki so našteti v čl. 4. uredbe, kakor tudi tiste predmete, ki so bili že prej postavljeni pod kontrolo, bodo prijave obsegale V3e blago ki se naha,ja pri osebah, označenih v čl. 1. uredbe.
INSERIRAJTE V nJUTRU"!
Gibanje klirinških računov z inozemstvom
Narodna banka ie objavila izkaz o stanju klirinških računov na dan 15. t. m. iz katerega je razvidno, da je prišlo v drugi četrtini junija do končne likvidacije salda naših klirinških terjatev v Italiji. Te klirinške terjatve so ob koncu marca t. L dosegle najvišje stanje skoro 35 milijonov din. od tedaj pa so stalno nazadovale. tako da smo imeli po stanju od 8. junija le še saldo terjatev v višini 4.5 milijona din. Ta saldo pa ie sedaj likvidiran in je že izkazan naš klirinški dolg nasproti Italiji v višini 0.26 milijona din.
Pravtako je prišlo v drugi četrtini junija do večjih sprememb v našem kliringu z Madžarsko. V prvi četrtini junija je prišlo do likvidaciie našega klirinškega dolga nasproti Madžarski in ie 8. t m račun pokazal saldo naših terjatev v višini 5.2 milijona din. V drugi četrtini junija pa smo postali zopet pasivni, ker je prišlo do likvidacije tega salda naših ter jatev in je znova nastal naš klirinški dolg v viš.ni 8.3 milijona din.
V klirinsru z Nemčijo se ie saldo naših terjatev zmanjšal za 0.2 na 4.81 milijona mark. in to navzlic delnemu prenosu dela naših klirinških terjatev nasproti Češko-moravski na klirinški račun z Nemčijo. Naše terjatve nasproti protektoratu so zaradi tega prenosa nazadovale od 35.4 na 15.4 milijona Kč. Naše klirinške terjatve v Franciji so se povečale za 2.1 na 11.3 milijona frankov, med tem ko so ostale naše klirinške terjatve nasproti francoskim kolonijam na nespremenjeni višini 11.6 milijona frankov. Končno ie med aktivnimi kliringi izkazano povečanje salda naših klirinških terjatev v Turčiji za 0.15 na 5.02 milijona din.
Med pasivnimi kliringi izkazuje klirinški račun z Rumunijo zmanjšanje našega klirinškega dolga za 0.3 na 7.9 milijona din. Saldo našega klirinškega dolga v Slovaški pa se je povečal za 0.4 na 7.5 milijona din.
Pivovarna Union
Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani je imela svoj občni zbor za leto 1939. Kakor je razvidno iz poslovnega poročila, je prodaja piva še vedno za več kot polovico manjša v primeri s prodajo v prejšnjih normalnih letih, ko pivo še ni bilo tako močno obremenjeno s trošarinami in drugimi dajatvami. Kako visoka so ta bremena vidimo iz zaključnih računov, ki kažejo, da ie družba v preteklem poslovnem letu plačala samo na trošarinah in davkih preko 17 milijonov dinarjev. Zanimivo ie. da ie bila vsota trošarin in davkov v prejšnjih normalnih letih, ko je prodaja dosegla več kakor dvojno višino, manjša kakor v preteklem letu. Pivo je torej sedaj še enkrat tako visoko obdavčeno kakor prei in ie potem razumljiva razmeroma visoka prodajna cena piva.
Prodaja piva se ie nasproti letu 1938 navzlic temu nekoliko zvišala. V preteklem letu je bilo prodano 48.186 hI piva nasproti 40.971 hI v letu 1938. Zvišanje kon-zuma piva je pripisati tudi okolnosti. da stremi pivovarna Union vedno za tem izboljšati kakovost piva in je unionsko pivo res prvovrstno in ga vsakdo rad pije. Tudi okolnost. da pivovarna Union stori vse, da svoje odjemalce postreže dobro in točno, ie gotovo mnogo pripomogla k zvišani prodaji.
Iz številk zaključnih računov je v ostalem razvidno, da pivovarna Uinon ni samo deforo fundirana, temveč se kaže pri tem podjetju tudi drugače najboljše gospodarstvo. Čisti dobiček se je zaradi večje prodaje piva nasproti lanskemu letu nekoliko zvišal. V letu 1939 je bal dosežen
dobiček din 1,782.222.05 nasproti din 1,502.797.22 v letu 1938.
Občni zbor je sklenil, izplačati dividen-do din 6.— za delnico (nasproti din 5.— v lanskem letu), ki se izplačuje začenši s 24. junijem t. L — Pripomniti je. da podjetje še ni moglo doseči dividende prejšnjih normalnih let. ki ie znašala običajno din 10.— za delnico.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje povečanje obtoka bankovcev za 59.8 na 11.956.7 milijona din. med tem ko so obveznosti na pokaz narasle za 232 na 2091.1 milijona din. Zlati zaklad se je ponovno povečal za 41.3 milijona din. tako da znaša 9edaj 2228.2 milijona stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 3365.1 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so se skrčile za 38.8 na 523.2 milijona din. Menična in lombardna posojila, ki so prejšnji teden nazadovala za preko 24 miliionov din. so znova narasla za 13.2 na 1975 milijonov din. Eskont bonov za narodno obrambo pa se ie povečal za 251 na 3629 milijonov din
Glede na stvarno vrednost zlate ped-lage v višini 3365.1 milijona din znaša zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.37u/o (prejšnji teden 25.43%).
Gospodarske vesti
Prva Seja sveta za zunanjo trgovino.
V	sredo je bila v Beogradu prva seja novoustanovljenega sveta za zunanjo trgovino pri direkciji za zunanjo trgovino. Prvi seji ie prisostvoval trgovinski minister dr. Ivo Andres. ki je otvoril sejo in raz-tolmačil članom sveta veliko odgovornost njihovega dela glede na politične dogodke v Evropi. Zato jih ie pozval, da vestno vrše svoie dolžnosti. Po izvršeni konstitu-ciji je predsednik sveta, pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič raz-tolmačil način poslovanja, nakar je svet razpravljal o izvoznih premijah in o splošnem režimu naše zunanje trgovine. Seii so prisostvovali vsi načelniki direkcije za zunanjo trgovino. Ob zaključku ie bilo sklenjeno, da bodo v bodeče seje sveta vsak četrtek kolikor ne bi pjsebni dogodki zahtevali drugačno sklicanje seje. o vprašanju ustanovitve urada za zunanjo trgovino pri banski oblasti v Zagrebu, ki je bilo na dnevnem redu, bo spet razpravljal šele prihodnji mesec.
= Prizad dobi monopol za uvoz riža. 2e
včeraj smo med brzojavkami poročali o pogajanjih, ki jih je imel v Sofiji direktor devizne direkcije Narodne banke g. Ljubi-savljevič zaradi ureditve plačilnega prometa in kompenzacijskih poslov z Jugoslavijo. Po vesteh iz Beograda, je bil v Sofiji dosežen sporazum glede uvoza večje količine bolgarskega riža v kompenzacijo za uvoz modre galice in kavstične sode. Po beograjskih informacijah bo riž iz Bolgarije uvozil Prizad, ki bo dobil tudi izključno pravico uvoza riža iz Italije.
= Stanje Državne hipotekarne banke.
V	svojem mesečnem izkazu za maj zaznamuje Državna hipotekama banka zmanjšanje privatnih hranilnih vlog za 61.1 na 1086.3 milijona din (lani 1439.9), medtem ko so vloženi fondi in kapitali javnih ustanov nebistveno narasli na 2S63.3 milijona din (2840.4). Gotovinska sredstva so se povečala za 10.9 na 523.2 milijona din (526.2), Hipotekama posojila so ponovno nazadovala za 13.5 na 1740.2 milijona din (1831.9), komunalna posojila pa so nadalje narasla za 37.7 na 1974.4 milijona din (1485.4). Ostala posojila ne kažejo večjih sprememb, le posojila po eskontu državnih bonov so narasla za 24.9 na 189.7 milijona din. Dolg finančnega ministrstva se je povečal za 54.0 na 796.9 (lani 855.3), postavka vrednostnih papirjev pa je nazadovala za 153.1 na 1140.9 milijona din (1273.0).
= Maksimiran je cene železu. Odlok urada za kontrolo cen glede maksimiranja cene železu, o katerem smo 2e poročali, je sedaj objavljen v »Službenih novinah« od 19. t. m.
= Povišanje glavnice. Električna družba Vojvodina d. d., ki pripada Jugosloven-sko-ameriški električni družbi v Nevv Torku, bo zvišala delniško glavnico od 11 na 15 milijonov din.
= Uvoz ruskih filmov. Pri pogajanjih, ki jih je imel direktor devizne direkcije Narodne banke g. Ljubisavljevič v Sofiji, je bilo načelno sklenjeno, da bomo del filmov ruskega izvora uvozili preko jugosloven-sko-bolgarskega kliringa. V tem pogledu je dosežen sporazum med našo Narodno banko in bolgarskimi merodajnimi činitelji.
= Dobave. Direkcija drž. rudnika Senj-ski rudnik sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo medd, do 2. julija za dobavo preizkusnega aparata, do 9. julija pa za dobavo brezšivih cevi ter jamskega kabla. Artilerijsko tehnični zavod mornarice Le-petane sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo akumulatorjev, do 2. julija za dobavo cevi za vodo iz konoplje. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 1. julija ponudbe za dobavo ključavnic, do 8. julija za dobavo belih papirnatih vrečic ter 1.000 kg bombaža, do 15. julija pa za dobavo 2.000 kg bombaža ter jermen. Komanda pomorskega arzenala v rivtu sprejema do 1. julija ponucbe za dobavo raznih potrebščin za dimnikarska dela, brezšivih cevi ter čistega parafina. do 4. Julija za dobavo platna, papirja in lepenke ter vrvice, pocinkanih sodov za mast, grafitnih ioncev in kešar iz vrbe, do 5. julija za dobavo lopat za premog, vozičkov iz jeklene p!očcv:ne za premog, cevi za od-takarje bencina ter hrastovih desk.
Borze
20. junija
Na jugesiovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po visokem tečaju, v Beogradu pa je prišlo do prometa celo po 40.25. Za bolgarske klirinške čeke je bilo v Beogradu povpraševanje po 85. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrstejei tcndenci trgovala po 396 (v Beogradu se je nudil denar po 393.50). V o-talih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana, oficielni tečaji: London 158.11 — 101.31, Nevv York 4425 — 4485, Curih 997.37 — 1007.33. Tet-aji na svobodnem frgu: London 1P5.57 — 198.77, New York 5480 — 5520, Curih 1232 50 — 1212.50.
CuTih. London 15.S5, Nevv Yoik 446, Milan 22.50, Madrid 40, Berlin 178.25, Stockholm 106.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 395 — 396 (396), 4" „ agrarne 4S den., 4% severne agrarne 49.25 bi., 6% beglu-ške 61 den., 6o/„ dalm. agrarne 54.50 — 55.50. 6% šumske 56 bi., 7» „ stabiliz. 91 bi., 7°/o invest. 92 den., 7«/« Blair 85 bi., 8c/„ Elair 95 bi., delnice: PAB 172 den., Trboveljska 260 den., Gutmann 56 — 60, šečeiana Osijek 220 den.. Osije^ka lijeva-onica 160 den., Ocean;a 600 den., Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 393.50 den., 6° o begluške 62 den., 6% dalm. agrarne 55 den., 7»/o invest. 92 den., 7»/0 Blair 84 dcii. 80/n Blair 94 člen.. Narodna banka 7750 den., PAB 176 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 20. junija. Začetni tečaji: pšenic^: za julij 78.25, za sept. 7S.C75. za dec. 79; KorUza: za julij 62, za sept. 60.
+ VVinnipeg. 20. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 71.50, za sept. 74.50.
4- NOvos^dska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okolica Novi Sad 255 — 257; sremska 255
—	257; slav. 255 — 257; gor. baška 256 — 258; baška ladja Tisa 258 — 260. Rž: baška 208 — 210. Ovc8: sremski 215 — 217.50 slavonski 217.50 — 220. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 207.50 — 210. Koruza: baška 224 — 225; par. Indjija 224 — 225. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 370 — 380; »2« 345 — 355; »5« 325 — 335; »6« 305 — 315; »7« 275 — 285«; »8« 175
—	180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 440 — 450.
Delovni obračun obmejnega učltdjsfva
Zanimivo poročilo o podpiranju nadarjencev iz vasi
Pred dnevi je bila v krčevinski šoli skupščina okrajnega učiteljskega sveta za Maribor flevi breg (I nadzorovalni okraj). Skupščino je vodil sreski šolski nadzornik g. Leopold Kopač Ln jo otvoril s pozdravom najvišjemu zaščitniku prosvete Nj. Vel. kralju Petru II. G. nadzornik je podal nato zanimivo poročilo o stanju ljudskega šolstva v nadzorniškem okolišu. Predvsem je ugotovil težkoče, ki ovirajo napredek obmejnega šolstva, saj je izmed 18 šolskih zgradb le pet v pTav dobrem, 12 v dobrem in eno v slabem stanju. Predpisom ustreza 12 zgradb, manj ustreznih pa je šest. Na vseh šolah je premalo učilnic, in sicer je za 104 razredov le 63 razrednih sob, tako Ja se v 41 razredih mora vršiti popoldanski pouk. Razširiti bi se morala vsa šolska poslopja in obenem zgraditi stanovanja za učiteljstvo, ki mora po večini stanovati izven šole in šolskega kraja. Obmejno šolstvo tudi zelo ovira izredno naraščajoča si-romaščina dece. Učiteljskih moči manjka samo v tem okolišu sedem. G. nadzornik je dalje izvajal, da je treba reformirati zlasti jezikovni pouk ter gojiti vse več praktični kmetijski in gospodinjski pouk. Naglasa! je tudi važnost vzgoje v nacionalnem duhu in treznostnem življenju. Med ovirami pouka je navajal pomanjkanje učnih pripomočkov, osobito šolskih knjig, premestitve učiteljstva med šolskim letom, premalo učiteljstva in učilnic, uboščino otrok, oddaljenost od šole in podobno. Uči-teljstvu, zlasti mlajšemu je priporočal več hospitacij. Delo v šoli je označil pravilno za prvo. obenem pa priporočal delo izven šole. Jedrnato poročilo je učiteljstvo vzelo z glasnim odobravanjem na znanje.
Sledil je referat »Akciia podpiranja nadarjencev in s tem povezani problem šolstva, predvsem vaškega«, ki ga je podal g. Vauda Mirko od Sv. Marjete ob Pesnici. V prvem poglavju je preučil ta problem s pedagoško - psihološkega in didaktičnega, v drugem pa z vaško - občestvenega in vaško-kuilturnega vidika. To akcijo je načela prav umestno banska uprava in jo je vse slovensko učiteljstvo pozdravita. Sekcija JUU
je poleg tega še zavzela stališče, da mora pri odbiranju nadarjencev sode'ovati enako ves učiteljski zbor vsake šole s kate-hetom vred. V prvem poglavju je referent prikazal pravilno pojmovanje nadarjenosti in zadevne izsledke priznanih psihologov in pedagogov s posebnim ozirom na psihoteh-nične preizkušnje. V drugem poglavju pa je pokazal na opasnost pomeščanjen ja naše izobrazbe in zahteval podpiranje nadarjencev predvsem iz vasi. Referat kaže kakor nato sprejeta resolucija pot reorganizacije našega šolstva v enotno šolo od osnovne do visoke šole s posebnim upoštevanjem vaške šole in vaških nailarjencev kot bodočih kažipotov in voditeljev v službi naroda in države, zlasti še nadarjencev iz obmejnih krajev. Zborovale' so nagradili referenta z vsestranskim pritrjevanjem.
Naposled so bili sprejeti zelo aktualni predlogi, kakor potreba priznanja II. dra-ginjskega razreda učiteljstvu obmejnih šol, odprava učiteljskih premestitev med ionskim letom, zakonita zaščita učiteljstva pri šolskem in izvenšolskem delu izpolnitev praznih učiteljskih mest. sprememba šolskega zakona in izdaja pravilnika k zakonu, izvrševanje šolskih zamudnih kazni po sreskih načelstvih, nudenje brezplačnih šolskih potrebščin ubožni obmejni deci in prispevkov za obutev in obleko, omejitev zbirk v šolah, izgradnjo dovolj učilnic in učiteljskih stanovanj, zlasti v obmejnih sre-zih, prvenstveno upoštevanje obmejnih šol pri dosegi podpor in zv i>'anju proračunskih postavk, več kmetij in gospodinjskih nadaljevalnih šol v teh srezih, za cnnko delo enako plačilo poročenim učitcliicam, na vsako obmejno šole javna narodna knjižnica, ob rednih uradnih učiteljski konferencah izplačanje porr.in učiteljstvu in ocenjevanje učiteljstva z oceno »zadovoljuje« in »ne zadovoljuje«.
Ob sklepu je g. nadzornik ugotovil lepo sodelovanje med prosvetno in tukajšnjim učiteljstvom ter izpodbujal k vztrajnemu delu za blagor mladine in domovine po besedah: Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
Zopet ▼ VersaiHesn ?
Domnevajo, da se bodo sestali nemški in francoski delegati za mirovna pogajanja v versajskem gradu, kjer je bil podpisan mir med obema državama L 1919.
Imena iz italijanskih vojnih poročil
Bizerta, Toulon, Tobruk, Tur in
Bizerta, ki so io italijanska letala ponovno bombardirala, ie močno francosko vojno pristanišče v Tunisu. zapadno od mesta Tunisa. Šteje 23.000 prebivalcev in ima velikanske orožarne. Njegov strateški pomen ie v tem. da obvladuje tisti del Sredozemskega morja, ki se razprostira med Tunisom in Sicilijo ter se imenuje Sicilskio morje.
Toulon. ki so ga Italijani isto tako bombardirali, je ena slavnih francoskih vojnih luk ob Sredozemskem morju, vzhodno od Marseillea. Steie 150.000 prebivalcev in ima velikanske utrdbe ter
ladjedelniške naprave.
Tobruk, ki so ga ponovno napadla angleška letala in tudi vojne ladje, leži v vzhodni Cirenajki. Ta Cirenajka je vzhodni del Italijanske Severne Afrike, ki meji ob Egipt.
T u r i n, prizorišče ponovnih angleških bombnih napadov, ie prestolnica Piemon-ta ob raki Padu. Šteje nad 600.000 prebivalcev in ima mnoge industrije, med katerimi je omeniti posebno avtomobilsko in tekstilno industrijo ter industrijo gume. Kot križišče šestih železniških prog ima velik prometni pomen.
Pariz v okupaciji
Kakor poročajo nemški listi, dela Pariz še vedno vtis mrtvega mesta. Pred Nemci sta zbežala kakšna dva milijona ljudi ali pa jih ie vlada evakuirala. Pred vsem so prestolnico zapustili tisti Parižani. ki so imeli vozila. Zato so najbolj puste odlične stanovanjske četrti, med tem ko je v predmestjih še precej živo. Prebivalstvo pa se boji in mnogi sedijo še vedno v kleteh.
Prebivalci na cesti voljno odsovariaio na vprašan ta in deloma se zanimajo za korakajoče nemške čete in njih vozila. Radovednežev je na cesti čedalje več Nemškim poročevalcem so na ameriškem veleposlaništvu Izjavili, da ie prebivalstvo dobilo dober vtis o nemških vojakih in njihovi disciplini.
Hoteli, restorani in trgovine so še vedno zaprte. Samo hotel »Ritz« je odprt. Podzemske železnice še ne vozijo, isto tako ne omnibusi. kajti vsa vozila so zunaj Pariza. Preskrba z vodo ie zagotovljena, tudi električna razsvetljava je v redu. Večjih sabotažnlh dejanj prebivalstvo ni izvršilo. Posebni oddelki Francozov so zažgali samo bencinske tanke.
Vsepovsod ie videti francoske policiste, ki so se postavili osvajalcem na razpolago in urejujejo promet. Tudi policija na konjih opravlja svoio službo. Splošni vtis je, da bo v najkrajšem času vse v polnem redu.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Bumerang
Bumerang je, kakor znano, lučalno orožje avstralskih divjakov, ki se odlikuje po tem, da se metalcu vrne samo v roke. Izdelano je iz lesa, obliko ima srpasto ali kolenasto, spodnja stran je ploska, zgornja pa izbočena.
Običajno mislijo, da je bumerang zelo primitivno orožje, a ni tako. če si ga natančneje pogledamo, bomo dobili vtis, da je človek v pradavni dobi v tej pripravi odkril v naprej obliko kril novih letal brez repa. V tej obliki tičijo že zadnje, najbolj prevejane možnosti aerodinamike. Bumerang opisuje na svoji poti lahko najbolj čudovite krivulje, kroga in zavoje, popolnoma v skladu s silo in kotom, v katerem je odletel. Mož, ki ga je zalučal, mora na svojem mestu paziti le na to, kako ga bo v zraku spet ujel. V boju pa leti bumerang v ravni, samo malo valoviti črti, na nasprotnika ga je treba nameriti torej v isti višini.
Bumerange izdelujejo iz določenih vrst lesa. Nekoč je bilo to orožje razširjeno povsod, kjer so podnebne prilike pospeševale rast nekih dreves. Ta drevesa so potem izginila, razen tega so odkrili druga orožja, ki so bila za krajevne prilike nemara bolj praktična. Na koncu so se bu-merangi ohranili samo v Avstraliji.
Ogromni beluši
Neki vrtnar v Slezviku-Holštajnu je pridelal letos celo vrsto belušev, ki so tehtali nad 250 gramov.
Sestanek v Monakovu
»Rjava hiša« v Monakovu, kjer sta se te dni sestala Hitler in Mussolini
✓	T r r	-- - "	. 1 ,
» r .» * * r • t * ^ . wr » }
* L V t »V t t, i 4 A,	t
** .	• * ~ • % * ' -s'* * O
t » v . r ** » . ' -J T . * i «.
i f * 4»- v « s ^ y v
Y J - . 1 . k . » J » *
t K » -
V v, v,- \ * -v > * i K *
A .K K * ^ }
« • % A fc. P M.	i
, *M * \ 'i •Af V~v' . rr> v * /.v^jL t '. r š. it » a it ^ii^jfc-V
^ L V« x " -* 'g % ('a ti« <al a
Pogajanja med Francijo in Nemčijo
Francoska delegacija za pogajanja z N« čijo je odletela z belo pleskanlm aeropla-nom na sestanek z nemškimi opolnomočenci — Po dosedanjih vesteh so v tej delegaciji: francoski zunanji minister Baudoin,
bivši francoski poslanik v Pragi in Varšavi Leon Noel
in general Huntziger
Izumitelj plinske maske
Iz Kanade ie prispel v London polkovnik Nasmith, ki ie prvi izdelal načrt plinske maske za angleško vojsko. Nasmith, ki mu je zdaj 62 let, je pomočnik komisarja Rdečega križa v Kanadi.
Bilo ie L 1915.. ko je Nasmith pri St. Julienu. kjer se je borila kanadska vojska, opazil rumeno-zelenkast oblak, ki se je bližal zavezniškim položajem Takoi ie uganil, da je to dušivec klorin. Ker ie vedel, da ie hiposulfit sode protiplin klorida, ie priporočil vojakom, nai namočiio cunjo v takšno razstepino. Ta nasvet Nasmitha je rabil za osnovo pri plinskih maskah, ki so jih začeli nato izdelovati in s ka'e-rimi so opremili vsakega vojaka, ki ie odrinil na bojišče.
Topovi grmijo pred Baslom
Švicarski listi poročajo, da je imel Basel od nedelje na ponedeljek zelo nemirno noč. Nihče v mestu ni zatisnil očesa, tako silno ie bilo grmenje topov ob nemški in francoski meji. Detonacije so bile tako močne, da so se tresle hiše in so žvenke-tale šipe v oknih.
Pohod mimo Loavrea
Smaragdni rudniki v
Delavci so oživeli ustavljeni obrat
Moskovska »Pravda« poroča o znova otvorjenlh smaragdnih rudnikih, edinih te vrste v vsej Rusiji. Odkril jih je pred 110 leti kmet Koževnikov in poslej jih je do revolucije izkoriščala neka francoska družba. Med revolucijo je koncesija ugasnila in rudnik je bil opuščen.
Kmalu pa so se dela lotili sami delavci, Id pa so obrat takisto opustili, ker jim je država predpisala prenizko ceno za oddajo smaragdov. Zdaj je vlada zopet sklicala stare delavce in brusače ter ustanovila za-
Nesreča dveh ameriških bombnikov
Na letališču Mitchellfield sta trčila v zraku dva bombnika in se pri tem vnela ter strmoglavila na zemljo. Enajst mož posadke je bilo pri tem ubitih. Eno izmed letal je pri padcu zadelo neko hišo. Povzročilo je veliko škodo in ranilo nekaj civilistov.
V stilu časa • • •
Madžarski aviatični list »Magyar Szar-nyak« razpisuje natečaj za roman iz letalskega življenja. V središču dogaiania mora biti letalski doživljaj.
Usoda Židinj v Nemčiji
V	nemški elektroindustriji je zdaj zaposlenih 1500 Židinj v starosti od 18 do 35 let. To so ženske, ki doslej niso opravljale nobenega dela. temveč so živele od rente.
Lepa starost
V	Wiesbachu na Bavarskem živi sedem bratov in sester, ki štejejo skupno 505 let. Po vrsti imajo: 85. 82. 71, 70. 68. 66 in 63 let.
Republika Andora
Republika Andora, ki si jo ie pravkar prisvojila Španija, leži med Španijo in Francijo. Na severu meji na vzhodne Pi-reneje. na jugu na Katalonijo. Državica meri v dolžino 29. v širino pa 27 km ter ima bore šest tisoč prebivalcev.
V osmem stoletju so Andoro osvojili Francozi, pozneje, po borbi raznih grofov, je prišla pod cerkveno oblast, a ie še večkrat menjala gospodarja. Za časa napoleonskih vojn ji je stal na čelu župan, ki je zastopal Francijo. Tudi pozneje ie ostala pod francoskim protektoratom in vplivom.
Andora ni bogata dežela. Sestoji povečini iz pašnikov, njeno prebivalstvo, ki je rimsko-katoliške vere. pa je zelo gostoljubno.
Glavno mesto republike Andore
drugo, ki je začela poslovati. Izkopali so nove globlje rove in pri tem se je izkazalo, da so v večjih globinah večji, čistejši in lepše barvani smaragdi. Pri rudniku je otvorjena tudi moderno opremljena brusil-nica, v kateri so zaposljeni domači strokovnjaki, ki dobro poznajo okus in zahteve inozemskih kupcev. Nahajališče smaragdov je zelo izdatno in leži v Jekaterin-burškem okrožju. Zadruga je navezala tudi stare trgovske stike z zapadnimi mesti, ki so dobri odjemalci ter zelo cenijo dela sibirske umetne obrti.
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je po informacijah rimskega »Popo-la d' Italia« vlada maršala Petaina stopila v zvezo s Hitlerjem še preden je ponudila premirje;
da po vesteh iz Rima »Nemčija Italija in Rusija obvladajo Evropo«;
da je imel bivši francoski min. predsednik Reynaud iz Londona govor po radiu, v katerem je izjavil, da Francija ni izgubljena;
da ie Spaniia odvzela suverenost državici Andorri ter jo vključila v svoje državno ozemlje:
da je japonski cesar te dni sprejel vrhovne poveljnike japonske vojske;
da so z ladjo »Gaiatea« prispeli v Sira-kuzo italijanski begunci z Malte in iz Egipta;
da ie Angliia v svetovni vojni izgubila devetnajst poslancev. V sedanji vojni je eden padel na bojišču, triie oa so izginili. toda še niso proglašeni za mrtve;
da je kanadski ekspedicijski zbor zasedel Island;
da je zveza sovjetskih pisateljev v bur-jatsko mongolski republiki izdala zvezek prevodov iz Goethejeve lirike;
da ie turška vlada uvedla splošno delovno obveznost;
da so na Angleškem odstranili na cestah in križpotih vse napise, ki služijo orientacijskim svrham;
da le angleška industrija ustavila uvoz angleškega premoga v Francijo:
da je ameriški senat dovolil Rdečemu križu izredno podporo v znesku 50 milijonov dolarjev, ki se bodo porabili za lajšanje vojne bede v Evropi
ANEKDOTA
Enrico Caruso. slavni italijanski tenorist. je hotel med svojim bivanjem v New Yorku v neki banki dvigniti veliko vso o denarja. Ker pri sebi ni imel potrebnih dokumentov, mu blagajnik denarja ni hotel izplačati. Tedaj ie Caruzo zapel Arijo iz »Tosce«. ki je blagajnika tako navdušila in ga prepričala, da gre res za Carusa. da mu je takoi izplačal vsoto.
VSAK~DAN ENA
»Zakaj pa niste dragocenega uhana, ki ste ga našli, oddali takoj na policiji?«
»Zato, ker sem upal, da se mi posreči najti še drugega . . .«
(»Allers family Journal«)
ZSVAOO?
144
Don liisi
ROMAN.
»Hm! Kar pravite zastran boječnosti in nosu, je vse resnica... zastran tega, da bi vas bil prosil, pa...«
»Vidite! Vse priznava. Prosil me je tudi, naj ga zastopam pri poroki, ker se osebno ni upal na plan. To je zelo običajen način ženitve. Celo kralji se zatekajo k njemu. Vsekako je pri nas španskih plemičih navada, da zastopamo svoje ljudi, kadar se ženimo, in jih s tem počastimo...«
»Oh,« je dejala vdova, »če je na Španskem tak običaj...«
»Da bi te kuga, prekleti jezičnik!« je zagodrnjal Corentin.
»Kar pa zadeva izpoved ljubezni,« je končal don Juan, »sem jo opravil po svojih naiboljših močeh; Deniza, biser lepote, naj me postavi na laž, ako ne govorim resnice.«
»Da,« je rekla Deniza. »govorili ste tako lepo, kakor da bi brali iz molitveni ka.«
»Slišite?« je vzkliknil don Juan. »Boljšega dokaza ne potrebujem. Kaj se menim za laži obrek-ljivcev! Poroka se je izvršila po vseh predpisih, in izrečno sem navedel, da ie ženin Takomin Corentin. Vas, častita gospa D:m?.ncheva. kličem za pričo.«
»Na mojo vero, to je čista resnica!« je kakor
omamljena dejala vdova.
»Ali sem rekel, da je ženin Juan Tenorio, to je, jaz? Na mojo dušo, ne!«
»Ali nisem rekel, narobe, da je ženin Jakomin Corentin, to je, on?«
»Pač. Rekli ste!«
»Ženin, to sem jaz!« je zadovoljno pomislil Corentin in ljubeče pogledal Denizo.
»Konec koncev,« je menila Deniza sama pri sebi, »mož je mož. In še, ko mi je rešil življenje. Za nos ga bom tudi lahko vodila, kajti rad me ima, da nikoli tega.«
»Vsa ta stvar mi nekako ne gre v glavo,« si je mislila vdova, »a dota je tu, in to je glavno. Deset tisoč liber! Vamparica bo zbolela od nevoščlji-vosti.«
»Snočnji boj,« si je v mislih dejal don Juan, »boj mečev in bodal v Arronškem dvorcu je bil samo otročarija proti bitki, ki sem jo zdajle izvojeval z lažmi. Občudujem te, don Juan ...«
Oddahnil se je in si obrisal čelo.
»Daj, Jakomin,« je izpregovoril nato. »objemi svojo ženico.«
»Stojte!« je rekla gospa Dimancheva. »Zakon ie sklenjen po vseh pravilih, zastran tega nič ne rečem. In temu da je na Španskem tak običaj, takisto ne oporekam, tem manj, ker je dota obilna in bodo sosede dobile zlatenico. Toda pri nas nismo plemenitega rodu, ampak skromni meščani iz Ulice c—otfgj Dioniza . .«
>K; je sicc prelepe Francije,« je brž dodal Corentin.
»In zato hočem,« je nadaljevala vdova, »da opravimo poroko še enkrat, in to s pravim ženinom, ne z namestnikom, pa naj bo še tako visok in častivreden gospod. Dotlej ta suha južina ne bo objemal mojega dekleta. Vse, kar mu dovolim, je to, da pride vsak teden dvakrat k Denizi pokramljati.«
»Velia vr je rekel don Juan.
»Dvojna previdnost je boljša od ene same. Moji hčeri ne more škoditi, če bo dvakrat poročena.«
»Ho. bo.« je komislil Corentin. »Tudi to je neke vrste mnogoženstvo.«
»Dogovorili se bomo torej zastran dne,« je končala gc»- pa Dimancheva, »in stopili še enkrat k svetemu Mederiku.«
»To pot bo držalo,« je zatrdil Jakomin.
»Nu. Corentin,« je povzel don Juan, »zdaj, ko imaš dovoljenje, reci svoji ženici prijazno besedo.«
Jakomin je malce pobledel in oči so se mu skalile. Za trenutek je poškilil proti vratom, kakor da ga mika pobegniti. Mahoma pa se je ohrabril, stopil k deklici, jo prijel za roko in izpregovoril.
»Ne vem, Deniza, ali me boste kdaj imeli radi, kajti zrcalo mi zmerom kaže sliko, ki ni verjetno, da bi bila vredna dekliške ljubezni. Nekaj vam pa lahko rečem: vse moje ponižno srce vas je polno. Če bo kdaj treba umreti, da zagotovim vašo srečo, bom rad umrl. Ko mi storite radost in čast, da postanete moja žena. bom delal vse. kar morem, da se ne boste nikoli kesali trenutka, ko sem vam smel pokloniti svoje življenje in svoje ime...«
Tako nekako ie govoril Jakomin Corentin. Njegove skromne, hkratu pa iskrene in odločne be-
sede so bile tako polne resničnega čuvstva, da si je gospa Dimancheva z vogalom predpasnika obrisala oči in vzkliknila:
»Na mojo vero, to ste lepo povedali. Mnogo bolj všeč mi je od vseh zvezd, biserov in španskih gradov, ki jih je razsipal vaš častiti gospod.«
In Deniza? Bila je pametno in dobrosrčno dekle. Corentinov ogovor ji je segel prav do srca. Nastavila mu je lice in rekla:
»Ker sva poročena in se celo še enkrat poročiva, me pač lahko poljubite... Saj ne more biti nič slabega v tem...«
To pot je Corentina res zona oblila.
»Moj Bog, zdaj sem izgubljen!« ie vzkliknil sam pri sebi. »Oh, moj nos, ta prekleti nos! Mar bi bil poslušal dona Tenorio, ko mi ga je hotel skrajšati za polovico!«
A treba je bilo pogledati nevarnosti v oči.
Jakomin Corentin je torej upognil svojo dolgo hrbtenico, zamežal, poklical vse svetnike na pomoč in v tisti naglici, ki jo da človeku skrajni obup, poljubil zalo Denizko... Da, poljubil jo je na obe lici!...
XVI
Strašne sanje dona Juana
Don Tenorio se je vrnil k »Vedeževalki« nekoliko ponižan od Jakominove zgovornosti, kar pa ni dolgo trajalo. Odpustil je slugo za tisti dan in jel čakati večera. Da bi mu čas hitreje minil, je zdaj dremal, zdaj v duhu zaljubljeno kramljal z lepo perilarico Zavoto, zaročenko ubogega Lubina — reči hočemo, z Zavotino sliko, ki mu je vstajala v razgreti domišljiji.
^G F.^LonJon^^ngOtte^e^
, ^^ /Vnvert
LKolr
^MlHC/ti
„ .___- __ ........................ ftV . , L.e9«\, \f-° franki u rt
-	*■ -.»V^F Čarobno \ /f:	V v->c\ \\
IT "------ ~ "" * 'T "r	"	"ii^ Ami.m
_	j,CaUis\
smeoth>" Bou!ogn»
'Nlmur
Amiens	. ^^
. ---- ,	•	Hfli(r81<St ■■ . Vv V5Tn«f	j	,
^------ -^LeHavre	V^-fe	t>Mam,h«w.
^Koufh	\Mon
Reims Verdun
verouka	vrv^fl	<
^TVjMikuel TM oDituz« Z/
Rennes
G Ka-lirub®
^Sfuftgarki:
IMt«
r - : ^------,	0
------ c*«"
°	laj^J"1—'Thaloni
brejt	o drcira e	^'tparizhont
^ontjmcbU.o TrovA i E piSal 6 f F^eibor« o	-o O	CKamrnotift	Koim«-1° .-...
v^montargis l«nqrt? ^ulhsui? » v.' .
Tours bourgcjvmeverj qijcht->~®
°	. o Lu*«^" te.
sOl^ea-ji-ou. . <yc:Halor.\S/' B«"1	£ 9
oTVitieri	UO«uto* J	/V^Lausanne, Vi
Vr r r r"rV5.Kaiair}G

Urnosti	\
O	° Clermorta Lyoi
Atigoolem« Terra,,.!	^
Tulle o	S* Etienno
c I . o ZtMKJ
syf
.-"/.--V-ZaVvM r^T:
gBordeau«
»Ca^orj
Bergamc
CoViiJP ° • °Ao«ta	Breiciao
Nov a »a QMlla"
»i Jlt ^V^Getvjva
Savon»y _ _
^oMor-tauba« Kl<m«r
__________\	o f	R e m o trCrlflr
r Bayor»r>»	V Montpcllie^o J	,, o/Nicr
Tou.o^e	V-r-ž^l
^ ^ A fr"—I oj-r-roi^"
Merilo:
kilometrov

o so	iso ioo
Predsednik vlade o novi socialni miselnosti
Govor na seji glavnega odbora Jugorasa
Beograd, 20. junija, a. Današnji seji glavnega odbora Jugorasa je nekaj časa prisostvoval tudi predsednik vlade Dragiša Cvet-kovič, od delegatov navdušeno pozdravljen. Pred odhodom je imel kratek govor, v katerem je najprej razpravljal o delu Jugorasa. nato pa o splošnem socialnem položaja. O tem je med drugim dejal:
»Predvsem je potreba spremeniti miselnost one druge strani, ki ni delavska, izmeriti je treba njene poglede na delovno silo, njena pojmovanja o gospodarski moči na-»cda in države. Borili sc je treba z zasta-ifclo miselnostjo, ki je hodila po tujih izročilih tudi v sedanjih popolnoma spremenjenih razmerah v svetu. Oni so videli, da sloni gospodarstvo naroda na delovni sili in da je kapital zato tukaj, da podpre na temelju skupnega sodelovanja vse tisto, kar morejo ustvariti častitljive rokp ljudstva. Oni so mislili, da jc danes mogoče gospodarstvo kapitala nad delovnim svetom, medtem ko v državah z velikimi tradicijami in s konservativnimi pogledi preneha-vajo z navadami iz preteklosti in razglašajo, da ni več zasebne lastnine, da vse imet-j: pripada držav in' narodni obrambi. Teorije o zlati podlagi denarja veljajo danes tr.iiko, kolikr:na jc gospodarska delavnost oržavc in kolikor je ta delavnost plodna in sposobna, da ustvari svojemu narodu delo, zaslužek in boljše življenjske pogoje. Vse finančne doktrine in vse teorije kon-
servativnih pogledov iz preteklosti izginjajo in namesto njih se pojavlja narodna disciplina, organiziranje narodne produktivne sile in duha, kar je potrebno za vsa velika podjetja
Tudi v naši državi se morajo stališča do kapitala in do delovne sile popravljati v korist glavnega činilca naše narodne proizvodnje, v korist delovnega ljudstva. Čas to imperativno veleva Če pogledamo okrog sebe druge države, bomo videli, da tam, kjer je bila disciplina in kjer je prišlo do sodelovanja med kapitalom in delovno silo, kjer je bila pravična osnova in kjer ni bila mogoča surova izraba delovnega sveta, kjer jc ena voilja od zgoraj določala odločno pravičen način in smer tega sodelovanja, kjer ni bilo ugibanja o tem, koliko časa se bo delalo, — da je bilo tam tudi več sile in več uspehov in da sta gospodarski in industrijski polet storila tisto, kar je bilo potrebno, da so prišle narodne tvorbe in obrambne sile do polnega izra: za. Potemtakem moramo tudi mi streti staro miselnost. Kapital se mora kresati v korist delovnega iljudstva. To pomeni, da m o r a biti razdelitev dobrin pravičnejša. Vse ostrine je treba zgladiti. Socialna izravnava države se vsiljuje ob vsakem pogledu Narodno gospodarstvo mora postati zares državno in narodno in mora služiti koristim naroda.«
sfer vigofo
Beograd, 20. jun. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so kraljevi namestniki na predlog ministrskega predsednika sprejeli ostavko, ki jo je podal na svoj položaj minister za telesno vzgojo naroda Jevrem Tomič, ter so ga postavili na razpoloženje.
Z istim ukazom je bil imenovan za ministra za telesno vzgojo naroda Dušan Pantič, bivši narodni poslanec in generalni konzul v pokoju.

novega župana
Beograd, 20 jun. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so kraljevi namestniki na predlog notranjega ministra razrešili dolžnosti predsednika beograjske mestne občine Vojina Djuričiča. Z istim ukazom je bi] imenovan za predsednika beograjske mestne občine Jevrem Tomič, minister na razpoloženju.
)tnica smrti Joče Jovanoviča
Beograd, 20. junija, a. Spominska svečanost za obletnico smrti bivšega šefa zem-Jjoradniške stranke Joca Jovanoviča je bila danes v saborni cerkvi. Opravilo se je začelo ob 11.30 in ga je opravili niški vla-dika dr. Jovan z 12 svečeniki. Navzoči so bili pokojnikova vdova Milka Jovanoviče-va, sin dr. Vojislav z ostalimi člani družine, vodstvo zemljoradniške stranke z dr. Milanom Gavrilovičem na čelu, patrijarh Gavrilo, predsednik vlade Cvetkovič, podpredsednik dr. Vladko Maček, ministri dr. Budisavljevič, Maksimovic, dr Lazar Mar-kovič, dr. čubrilovič, dr Juraj Šutej in dr. Smoljan ter predstavniki vseh opozicijskih strank. Demokratsko stranko je zastopal predsednik Millan Grol, radikalno Mi-ša Trifunovič, Jugoslovensko nacionalno stranko pa Bogoljub Jevtič. Navzočni so bili dalje Slobodan Jovanovič, Živo j in Ba-lugdžič in drugi javni delavc'.
Današnjo spominsko svečanost je priredila svojemu nekdanjemu šefu zemljoradniš-ka stranka.
Ž 1€ E
Konference v Beogradu
V ministrskem predsedstvu sta imela včeraj ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček daljši razgovor.
Popoldne ob 17. so se pri Miši Trifunovi-ču sestali prestavniki opozicijskih strank. Radikalno stranko so zastopali Miša Trifunovič, dr. Ninčič in Miloš Bobič, JNS Jo-vo Banjanin, dr. Albert Kraraer in dr. Grga Andjelinovič, demokratsko stranko Milan Grol, prof. Boža Markovič in Božidar Vlajič.
Nihče se ne sme okoristiti s stiskami današnjih dni
Glavno glasilo Sokola kraljevine Jugoslavije objavlja v zadnji številki uvodnik, ki pravi med drugim:
»Nehali so časi, ko je lahko mislil vsak samo na sebe in svoje koristi. Minili so časi, ko sta skrbeli za blagor in varnost države samo vlada in vojska. Danes moramo postavljati državne in narodne potrebe daleč nad vse osebne interese. Kdor tega ne more ali celo noče razumeti, tega bo treba z odločno roko poklicati k redu. Zadnji čas je, da stopimo odločno na prste verižnikom in oderuhom, ki skušajo izrabiti sedanje težke gospodarske in socialne prilike za svoje špekulacije. Obramba države se danes ne vodi več samo na bojiščih, nego tudi v zaledju. Ni patriot tisti, ki sicer spretno upravlja strojnico, kadar se mu to zapove, če pa sedi doma, pa izrablja za svoje osebne interese stiske in težave sedanjih dni.«
Samo en transport sezonskih delavcev za Nemčijo
Z oziram na netočne vesti nekaterih listov o odhodu sezonskih delavcev v Nemčijo,, objavljajo z merodajnega mesta naslednje avtentične podatke:
Dne 12. t. m. je iz okrajev Murska Sobota in Dolnja Lendava odšlo 600 sezonskih delavcev v Nemčijo. Kar je med njimi moških, so vsi nad 40 let stari. Ta transport je bil dovoljen v sporazumu s pristojnimi ministrstvi kot edini transport, ki ga dravska banovina v tekočem letu more nuditi Nemčiji Vse drugačne vesti so neresnične.
Ni nevarnosti med brati
V Boki Kotorski izhaja tednik »Glas Boke« ki ga izdajajo prijatelji Jugoslovenske nacionalne stranke. V zadnji številki razpravlja uvodnik o našem notranje-politič-nem položaju in med drugim pravi:
»Dvigniti se nad obzorja dnevne politike ni lahka stvar, posebno za naše poklicne politike. Prav tako se je težko dvigniti iz spleta strasti in zablod, ki so stvorile težko razpoloženje v našem javnem življenju in se vlegle kakor moreča megla nad naše ljudstvo. Kljub temu se je našlo že do sedaj med nami prilično število treznih in pametnih ljudi, ki so se dvignili nad vse strankarske in pokrajinske Interese in računajo samo z interesi države. Ti ljudje propovedujejo danes jugoslovenskemu naro du, da ni nobene nevarnosti v naši državni skupnosti, ki bi pretila od Hrvatov Srbom ali obratno. Stoletja so živeli Srbi in Hr-
vati pomešani med seboj v mejah bivše Avstro-Ogrske monarhije ter neprestano ugotavljali, da ne morejo absorbirati drug drugega, temveč da so med njimi dosti manjše razlike, kakor so med dalmatinskimi Hrvati in Hrvati v hrvatskem Zagorju, ali pa med vojvodinskimi in črnogorskimi Srbi. Vsi pravi rodoljubi se morajo zavedati samo ene resnice: ni je nevarnosti, ki bi pretila enemu od drugega naših narodov.«
Sklepi duhovščine
iz ljubljanske škofije
»Slovenski delavec« objavlja službeno sporočilo ljubljanskega škofa dr. Grcgori-ja Rožmana o sklepih zborovanja duhovnikov ljubljanske škofije. V uvodu sporoča g. škof, da je za izvedbo resolucij kongresa Kristusa Kralja trikrat klical duhovnike na posvetovanja, na katerih je bilo narejenih mnogo važnih in praktičnih sklepov, ki naj služijo duinim pastirjem za vodilo. Kot prvo točko teh sklepov objavlja škof, da je treba zahtevati, da država in banovina opustita kapitalistično gospodarstvo in ga prevedeta v stanovsko-socialno. Socialna zakonodaja naj se spo-polni in uvedejo družinske plače Duhovščina naj se še posebej posveti skrbi za de-ilavce, da ne bodo kmečki fantje, ki pridejo iz domačih far v delavske centrale, zapadli komunizmu in socializmu. Delavci i-z far blizu delavskih centrov naj se že doma v fari organizirajo v delavske celice. V vseh delavskih krajih naj se osnuje krščanska delavska strokovna organizacija, ki jo naj duhovniki podpirajo.
Potem ko je škof naznanil še nadaljnje naloge duhovništva. bogoslovcev in katoliškega časopisja, objavlja sklep da »jc škodljivo razcepljenost v vrstah katoliškega delavstva povzročilo predvsem to, da so nekateri vodilni krogi Jugoslovanske (krščansko socialne) strokovne zveze zašli pod vpliv marksističnih idej in se niso takoj v začetku oklenili papeževe socialne okrožnice »Quadragesimo aaino«. Pisanje »Delavske pravice« in delovanje Jugoslovanske strokovne zveze je že nekaj let tako, da se je organizacija popolnoma sama izločila iz skupnosti celotne katoliške dejavnosti.« Končno poudarjajo sklepi zborovanja duhovnikov, da se mora v vseh župnijah, kjer stanuje delavstvo, takoj organizirati »zveza mladih katoliških delavcev in delavk« kot del katoliške akcije.
Sodni odmev decembrskih skupščinskih volitev
Med najbolj glasnimi pristaši vseh režimov zadnjih let je bil v narodni skupščini poslanec Milan Lazarevič, nazvan Devetka. Posebno p'ko je imel na pristaše JNS ter se je neprestano spuščal v prepire z njimi že v petomajski skupščini. Pri decembrskih volitvah 1938 se je proslavil po načinu svoje agitacije, ki ga je sedaj spravil celo pred sodišče. Moral se je zagovarjati zaradi obtožbe nagovarjanja k umoru in pa zavoljo nevarnih groženj opozicijskemu kandidatu, popu Jovanovu Jo-vanoviču, kateremu je grozil, da mu bo jbogffilt hišo v zrak. Sodišče ga je oprostilo obtožbe"nagovarjanja "R" umoru, pač pa ga je obsodilo na šest mescev zapora zaradi nevarne grožnje. Skupaj z njim je sedel na zatožni klopi tudi njegov sin Miodrag Lazarevič, ki je bil tudi obsojen na šest mescev zapora zaradi prestopkov, zagre-šenih ob priliki decembrskih volitev.
Proti hujskačem
na Hrvatskem
»Seljački dom« objavlja članek kmeta Ivana Robiča o prilikah v nekaterih delih banovine Hrvatske. Pisec ostro graja delovanje raznih provokaterjev, ki sistematično zastrupljajo narod, in pravi:
»Med nami so neki provokaterji in pijani lenuhi, ki hodijo od vasi in vasi ter zastrupljajo narod. Nekateri so se vrinili celo v vrste Hrvatske seljačke stranke, kjer poskušajo sejati nered in nedisciplino. Vsak pravi član HSS se mora vedno zavedati dejstva, da svoboda ne dopušča zločinov na škodo drugega.«
Ruski interesi
»Narodna odbrana« razpravlja o naših odnošajih s sovjetsko unijo ln pravi med drugim, da morajo pri teh odno.Vvjih že v naprej odpasti vsa sentimentalna čuvstva. List izvaja:
»Moderni Rusi so izgradili svojo državo in vse svoje politično življenje povsem na erugih osnovah, kakor pa ostale države v Evropi. Oni so zavrgli pojem sentimentalnega nacionalizma in ga zamenjali s čustvi »delovnega patriotizma«. Kakor se sklicujejo na slovanske in krvne zveze, kakor so se pri. okupaciji poljskega dela Ukrajine in Bele Rusije, jim služi to samo v politične namene. Sovjetska unija vodi vso svojo politiko pod čisto realnimi gledanji, v koliko koristi samo Rusiji. S tem morajo vedno računati tako slovanski kakor tudi neslovanski narodi.«
Bolgarski glas
o novi Evropi
Sofijski list »Duma« objavlja uvodnik bolgarskega poslanca dr. Minkova, posvečen »načelom, na katerih bo moral biti zgrajen novi svet«, to se pravi vprašanju, kakšen naj bo bodoči mir. Pisec pravi, da je vsakemu Bolgaru na jeziku odgovor, in sicer v tem smislu, da mora biti bodoči mir »resničen mir, ki bo moral likvidirati ne le vojno, temveč tudi vse vzroke vojn, tako gospodarske kakor politične«. Ako se bodo odstranili prvi, »bo vsakemu narodu zajamčena možnost življenja, ustvarjanja in razvoja«. Edina pot za odstranitev nacionalnih razlogov vojn pa je, da morajo biti države »zgrajene na načelu narodne svobode«.
Nemci eksploatirafo
rumunske gozdove
Rumunska vlada je pooblastila kmetijskega ministra, da izroči proti primerni najemnini eksploatacijo državnih gozdov v nekaterih predelih nalašč za to ustanovljeni nemški lesni družbi. Tudi rumunski verski fond bo odstopil del svojih gozdov tej družbi za izsekanje. Kakor poročajo nemški listi, bo nova družba na najetem gozdnem področju organizirala vzorno gozdarsko podjetje, pri čemer bo uporabila najnovejša izkustva gozdarske vede.
Postani in ostani Slan Vodnikove družbe!
Francoske kolonije v Afriki
Zgornji zemljevid nam prikazuje Francijo in njeno afriško posest, in sicer cono v severni in zapadni Afriki, kjer sta na zemljevidu, ki je nemškega izvora, označeni tudi obe bivši nemški koloniji Togo in Kamerun. Francoske kolonije igrajo brez dvoma važno vlogo že sedaj pri pogajanjih za premirje med Francijo ter Nemčijo ln Italijo, še večjo pa bodo igrale pri pogajanjih za definitivni mir, pa naj bo to seperaten mir s Francijo ali pa splošni mir med velesilama osi i\ini-Ber-lin ter zapadnima demokracijama. Francija ima kolonije po vseh kontinentih, glavne pa so one v severni in zapadni Afriki. Tam spadajo pod francosko oblast naslednje pokrajine:
Alž«r, katerega severni del meri 207.480 kv. m in šteje 6.900.000 prebivalcev, južni del pa meri 1,987.600 kv. m. in šteje 850.000 prebivalcev;
Tunis, ki meri 125.000 kv. km in šteje 3,450.000 duš;
Maroko, ki meri 415.000 kv. km in šteje 6,420.000 preb.;
Zapadna Afrika, ki meri 3,738.000 kv. km in šteje 15,541.000 duš;
Ekvatorialna Afrika, ki meri 2.255.870 kv. km in šteje 3.900.000 preb.;
>ISdagasKar fotok ob vzhodni afriški obali, ki ga ni na našem zemljevidu), meri 592.350 kv. km in šteje 3.800.000 duš;
KcrgueJi, ki meri okoli 3510 kv. km in šteje okoli 190.000 duš;
Francoska Somalija (ki je tudi ni na našem zemljevidu, ki je pa znana po svoji glavni luki Džibuti), meri 22.000 kv. km in šteje 65.000 duš;
T°go (bivša nemška kolonija), ki meri 52.000 kv. km in šteje 743.100 duš;
Kamenin (bivša nemška kolonija), ki meri 439.000 kv. km in šteje 2.100.000 prebivalcev. Skupaj ima torej Francija v Afriki posest, ki meri 9 milijonov Sli.000 kv. km in šteje skoro 44 milijonov prebivalcev.
Francija pa ima razen v Afriki svoje kolonije tuli v Aziji. Ameriki Occaniji. Vsa njena kolonialna posest meri 10 milijonov 888.390 kv. in .šteje nad 70 milijonov prebivalcev.
Američan o ameriški sSsrcžsfii sili
Londonska revija :>New Statesmnn and Nation« je objavila — še pred francosko mirovno ponudbo — daljši članek o dejanskem položaju Zedinjenih držav Severne Amerike, ki upošteva tako psihološke kakor materialne elemente. Revija navaia glede vojaške moči Zedinjenih držav naslednje podatke:
Zedinjene severnoameriške države imajo poleg Velike Britanije največjo voino mornarico na svetu. To ameriško brodovje je danes v zelo dobrem stanju, operira pa na dveh področjih: na Pacifiku in Atlantiku. Res je. da so letala nevarna grožnja za mornarico in da bo morala Amerika v tem pogledu še mnošo storiti. Z;di-njene države imajo danes samo ok li 3000 letal, toda ameriška industrija ie prav za prav šele začela z letalsko proizvodnjo. Morda bo Amerika že v nekaj mesecih uspela proizvajati toliko letal, kolikor tega nihče ni pričakoval. Navzlic temu je treba pribiti dejstvo, da po mišljenju Američanov Zedinjene države niso še vojaško pripravljene. Po mnenju nekaterih je na primer Švica bolje oborožna kakor Amerika. Ameriška vojska ima skupno le kakih 500 tankov, od katerih pa nobeden ne pripada kategoriji težkih tankov. Toda v državi, v kateri je na primer letno mogoče izdelati 5 milijonov avtomobilov, ne bo težko organizirati množestvene proizvodnje mehaniziranih in oklopnih modernih orožij.
Trenutno so za oborožitev najvažnejša
Akcija za omiljenje krize tujsko prometne industrije
Beogntd, 20. junija, p. V Beograd so prispeli zastopniki trgovinskih zbornic iz Ljubljane, Beograda, Splita ln Dubrovnika, da opozore pristojne kroge na izredno težavni položaj našega hotelirstva, ki je nastal spričo popolnega zastoja tujskega prometa. Sekcijo hotelirskega združenja dravske banovine sta zastopala gg. Molnar in Juretič.
Danes dopoldne so bili delegati pri trgovinskem ministru dr. Andresu in pri pomočniku finančnega ministra Filipančiču, jutri nameravajo še k finančnemu ministru dr. šuteju. Delegacija zahteva nujne ukrepe za zaščito hotelirstva v turističnih krajih. Trgovinski minister dr. Andres je obljubil, da bo proučil zahteve hotelirjev in jim po možnosti ugodil.
Iz državne službe
Beograd. 20. jun. p. Premeščeni so v tehnični službi k banski upravi v Ljubljani inž. Aleksander Makarov. inž. Anastazij Izrailov in inž. Vladimir Šorokin iz gradbenega ministrstva, k tehničnemu oddelku sreskega načelstva v Novem mestu inž. Georgii Savicki od tehničnega oddelka banske uprave v Novem Sadu. k tehničnemu oddelku sreskega načelstva v Mariboru inž. Evgenij Meder od tehničnega oddelka banske uprave v Novem Sadu in k tehničnemu oddelku sreskega načelstva v Celju inž. Konstantin Gazda-nov od tehničnega oddelka banske uprave v BanjalukL
letala, še boli važno pa ie. da se nravo-časno pripravijo tudi letalci, kajti za 50.000 letal, kolikor jih hočejo prihodnje leto izdelati. je treba imeti v naprej izvežbanih do pol milijona letalskega vo aštva. Za to pa ie potreben čas. Avtor članka, ki ie Američan, misli, da bi morale Zedinjene države takoj poslati zaveznikom čim več letal, tudi letal lastne voi ke. Razen teza bi morala Amerika dovoliti zaveznikom neomejene kredile Vsi ameriški tehniki bi se morali posvetiti novirn iznajdbam na področju oborožitvene tehnike ter prekositi v tem pogledu vse druge države.
Hacha 0 p^vezm-zsli češke z Nemčijo
Praga, 20. junija, s. (DNB). Čclki predsednik dr. Hacha jc snoči govoril preko če-vkih radijskih postaj. Dejal je, da je ob priliki zloma francoske armade še bolj razvidno, kako potrebno je .da češki narod poveže svojo usodo z usodo nemškega naroda. Dogodki od 14 marca lanskega leta dalje dokazujejo, da jc bila tedaj izbrana pot edino pravi'na za češki narod. Majhni narodi se morejo ohraniti samo na ta način, da se podajo pod zaščito velikega naroda, s katerim žive v skupnem življenjskem prostoru. Končno je izrazil, da bo zmagoviti konec voine za Nemčijo pomenil tudi za češki narod začetek srečnejše bodočnosti.
f
Potrti v neizmerni žalosti sporočamo, da je nenadoma v Bogu zaspal naš ljubljeni soprog, predobri atek, brat, stric in svak, gospod
Franc Lapajne
ekonom rudarske šole v Celju
Blagega pokojnika bomo spremili k zadnjemu počitku v soboto, dne 22. junija 1940 ob pol 5. uri popoldne iz Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 20. junija 1940.
žalujoči: FANČI roj. KOGEJ, soproga; MIRKO, LADICA, DRAGA in MIJA, otroci ter ostalo sorodstvo.
. -vpr: ip^-r«**;&
ŠPORT
Proslava za darila in z nagradami
V nedeljo bo na Kodeljevem pokalni nogometni turnir SK Slavije z udeležbo prireditelja-jubilanta ter klubov Mladike, Jugoslavije iz Celja in SK Litije
Ljubljanski drugorazredni klub SK Slavija, ki se že pet let marljivo udejstvuje v številni družini ljubljanskih nogometašev in si je letos posebno s svojim mladinskim moštvom ustvaril prav dober sloves, bo te dni proslavil petletnico obstoja. Ta doba navsezadnje res ni tako strašno dolga, toda kdor ve ln pozna razmere, v katerih morajo životariti in od dinarja do dinarja skrbeti za svoj obstoj naši nogometni klubi brez izjeme, bo razumel, koliko truda in žrtev je moral tudi ta naš mali klub doprinesti, da lahko danes gleda za seboj na pet let plodonosnega dela.
Kakor je že običaj, se ob takih svečanih prilikah vsako društvo odloči že za nekoliko večje žrtve, da lahko da takšni proslavi nekoliko pomembnejši značaj in povabi v goste še nekaj drugih klubov, s katerimi je dotedaj vzdrževal prijateljske stike. Tudi SK Slavija je sledila temu vzgledu in bo za svojo proslavo — pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena — organizirala to nedeljo pokalni turnir, na katerem bosta poleg moštva jubilanta in ljubljanske Mladike nastopila tudi dva udeleženca od drugod, in sicer Jugoslavija iz Celja in SK Litija iz Litije. V okviru tega klubovega jubileja bo imel proslavo posebej še agilni aktivni član kluba Bogomir Baumgartner, ki bo ta dan odigral svojo 200. tekmo — vse za barve SK Slavije. Tudi ta jubilej je vreden vsega priznanja, tem bolj, ker je v današnjih neamaterskih časih malo tako vzglednih igralcev, posebno pa še dobrih povrhu —, da bi se tako vztrajno držali svojega matičnega kluba.
Spored sam so prireditelji razdelili na dopoldanske in popoldanske ure, in sicer vsega na igrišču SK Mladike na Kodeljevem. Dopoldne bosta dve izločilni tekmi, in sicer
ob 10: Jugoslavija—Slavija in
ob 11: Litija—Mladika.
Glavni del sporeda bo seveda popoldne, ko bodo za uvod v prijateljski tekmi ob
14.15 zaigrali najprej juniorji Jugoslavije in juniorji Slavije, ob 15.30 pa se bosta začeli odločilni dve tekmi za obe darili, ki so jih pripravili slavljenci. V prvi tekmi se bosta za tolažflno darilo, za katerega so zbrali mladi klubovi člani, pomerila premaganca iz dopoldanskih tekem, ob 16.30 pa bosta nato odigrala zadnjo tekmo dopoldanska zmagovalca -7- za lep pokal in glavno darilo turnirja, ki sta ga darovala brata Gjurana.
Zaradi večje privlačnosti turnirja so prireditelji za obiskovalce turnirja poskrbeli še eno presenečenje, in sicer nagradno žrebanje vstopnic z nagradami. Pravico do sodelovanja bodo imeli samo lastniki celodnevnih vstopnic po 8 din. Prvo nagrado bo podelil brivski salon g. Kojiča na Poljanski c. 1. v obliki trajne ondulacije, naslednji srečni dobitnik bo prejel živega backa, tretji med izžrebanimi pa fotoaparat, ki ga je podarila drogerija Gregorič v Prešernovi ul. 5. Seveda je pripravljenih še mnogo drugih dobitkov.
Kdor bo torej v nedeljo obiskal ta nogometni turnir, se bo na koncu lahko udeležil še zanimivega nagradnega žrebanja, tako da bo nazadnje prišel na račun tudi vsak oni, ki bi mu morda nogometne igre po vzorcu našega n. razreda še ne nudile dovolj užitka in razvedrila.
Mars—Celje
V redeljo ob 17. ua celjski Gla/iji
V nedeljo ob 17. bo na celjski Glaziji zanimivo srečanje dveh mladih enajstoric. Nasproti si bosta stali moštvi ljubljanskega Marsa in SK Celja. Mars je najboljši klub, ki je zastopal Ljubljano v I. razredu ter se je tudi plasiral na tretje mesto v prvenstveni tabeli. Moštvo tvorijo samo mladi, tehnično dobro podkovani igralci, ki pokažejo lep nogomet. Tudi Celje bo nastopilo s svojo mlado enajstorico, ki se
je preteklo nedeljo tako odlično držala proti kompletni enajstorici Hermesa.
Zato je pričakovati, da bo nedeljsko srečanje vzbudilo zanimanje med celjskim občinstvom in v čim večjem številu prišlo na igrišče.
Za edinstvo Jugoslovenskega športa
Eden naših najstarejših in najzaslužnejših delavcev na športnem polju, dolgoletni aktivni atlet in večkratni prvak države dr. V. Narandžič je objavil v beograjski »Pravdi« članek, v katerem tolmači svoje mnenje, kaj bi bilo treba ukreniti za edinstvo jugoslovenskega športa. Preizkušeni športni delavec pravi med drugim:
»Mi športniki moramo biti kot mlajši del naroda prežeti zavesti o dolžnosti nasproti njemu in biti prvi v zbiranju koristnih energij. Pravi športniki bi morali biti po svoji harmonični vzgoji elita naroda. Da bi mogli pokazati, da se zavedamo te naloge, moramo okrepiti svoje vrste in jih izpolniti z duhom sloge. Vsa nasprotstva, ki nas razdvajajo, je treba odpraviti. V športu ne sme biti mesta za strasti in strankarska razpoloženja. Oni športni funkcionarji, ki so se zagrizli v borbo ozkega osebnega obsega, morajo spoznati to, ker šport ni domena za majhne in filistrske ambicije. Vse razprave o tem, kateri forum je pristojen za katero občino, so sterilno delo ljudi, ki vidijo stvari samo iz žabje perspektive. Taki športni »delavci« kažejo, da ne razumejo pomena današnjih časov.
Ne smemo pozabiti, da nas je športnikov s Sokoli vred okoli pol milijona, torej število, ki nekaj predstavlja. Zato bi tudi naši športni faktorji morali spomniti mladino, da naj se zaveda, da je v njej bodočnost naroda. Športniki morajo prav v sedanjih časih dokazati, da oni niso gojili športa samo zaradi športa in jim ni bil glavni cilj preganjati žogo ali skakati po tekališču, temveč da jim je to bilo sredstvo za okrepitev v vsakem pogledu. Športna mladina bo to tudi pokazala, toda treba jo je prebuditi. Ta mladina goji harmonijo duha in telesa, kot etično vrednost športa pa je spoznala tudi disciplino.
Glede na vse to imajo naši športni voditelji in delavci častno nalogo, ki je tudi
OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
¥it 60 par za besedo, L)in 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi bi ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ta vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseb za enkratno objavo oglasa Din 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseh a enkratno objavo oglasa Din 17.—%
fliKt.H J J1
Beseda 1 dm, davek • din;
za šifro ali daianje	aaslova
3 din Naimaniši	znesek 17 din.
Kuharica
samostojna, snažna in po-šena, k: opravlja tudi druga dc a, dobi mesto k trem osi.bam. V poštev prideio z daljšimi spričevali. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15784-1
Delniška pivovarna Sarajevo
potrebuje Za takoj izkušenega pivarja (pivarskega pomočnika. Prednost imaio neoženieni in kateri so že delali v pivovarniških podjetjih in poznajo delo v vseh oddelkih. Ponudbe z opisom dosedanjega dela in zahtevo plače poslati na Pivovarno, Sarajevo.
155S8-1
Več dobrih tesarjev
sprejme tesarski mojster Josip Kregar, Ljubljana, Povšetova 19.
15824-1
Blagajničarko
(Sitrkassierin) veščo registrirne blagajne, z dobrimi spričevali, išče večja restavracija v Zagrebu. Stalno m ;-sto. Pismene ponudbe na: Gostilna »Orao«, M. Bcdnjanec, Zagreb, Franko-panska ul. 13.
15818-1
Izurjeno pletiljo
z obrtnim listom, ali da ima pravico do njega — iščem. Sekoteks, Gosposvet-ska cesta 3.
15826-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, sprejmem takoi v stalno službo. Frizerski salon Korun Ivan, Sr. Petra 19.
15837-1

ft<rseda 50 Dar, davek 3 din. ter 3 din za Šifro tli daj a aie naslova — Maimanili znesek dni tj.
Fotoaparat Ikonta
kupim. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Zeiss optika«.
15821-7
r/
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Moško kolo
ugodno prodam. Rožna dolina, Cesta II, št. 29-
15834-11
Moško in
damsko kolo
najfinejša svetovna znamka in lahko luksuriozno športno italijansko kolo, najfinejši model, naprodaj za izvanrodno nizko ceno. — Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85.
15846-11
		
m	m	
Večja parcela
v bližini mesta Celja naprodaj po din 15 kv. m. Ponudbe na podružnico Jutra« v Celiu pod značko »Nakup parcele«.
15761-20
Velika hiša
dvonadstropna v mestu Celju naprodai. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dvonadstropna hiša«.	15760-20
Vajenci (ke)
Frizersko vajenko
sprejme Salon Kos, Mestni trg 3.	15816-44
Avto, moto
Beseda 1 din, davek 3 din: za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Mali tovorni
in poltovorni avto v najboljšem stanju, za vsako ceno naprodaj ali zamenjam za motor ali osebni avto. Strojna delavnica. Sv. Petra cesta 85.
15795-10
Lokali
Beseda I din, davek 3 din. za šifro ali daianje naslova 3 din. Najmaniši znesek 17 din.
Skladišče
v Wolfovl ulici 12, lepo suho, oddam. Informacije se dobe pri hišniku 14875-19
Stanovanje
odda
Moderno stanovanje
enosobno, takoj oddam v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cen trum«.
15765-21
Dvosob. stanovanje
oddam za takoj ali julij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15812-21
Enosob. stanovanje
s ksbinetom ▼ novi hiši v bližini pivovarne Union — dam v najem 1. julija. In-iorn<; cije v vseh poslovalnicah Jutra.
15835-21
Stanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din: za šifro ali daianje naslova 3 din. Najmaniši znesek 17 din.
Stanovanje
eno ali dvosobno s kopalnico v novi hiši, išče za julij boljša uradniška dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno stanovanie«.
15853-21a
Pohištvo
Pohištvo
vse najboljše ohranjeno, postelje. kompletna omara, mize, stoli, umivalnik, več žimnatih modrocov itd. prodam. Levstikova ul. 21, III. levo.	15848-12
Beseda 1 din, davek S din, za šifre ali daianje aaslova 3 din. Najmaniši znesek 17 din.
Kupim ročne
pletilne stroje
štev. 8. Sekoteks, Gospo-svetska cesta 3.
15825-29
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifre ali dajanje aaslova f din. Najmaniši znesek 17 din.
Preprosto sobo
oddam poceni takoj v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15831-23
Dopisi
Vsaka oeseda 2 din: davek 3 din Za dajanie naslova 5 din. Naimaniši znesek 2C din.
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe 1
Avto takoj, Akademik, Brez posredovalca. Boljša stranka, Brezdomci, Dobra kupčija. Dobro ohranjen, Dobra trgovina. Dobre reference, Denar takoj, Dobra hrana, Dobrosrčen, Dober mehanik. Dobra in vestna moč. Družabna, Elektro-monter, Električar, Ford, Gorenjsko 666, Hvaležna,
Harmonija 24, Iskreno, 21. julij. Izredna priložnost, Kvaliteta, Kupitn, Letovi šče, Ljubljana 20. Lepo stanovanje, Mirna okolica. Moj ideal. Navedite ceno. Novejši model. Nova hiša. Nastop takoj. Na obroke, Nela . Hela, Odpočitek v centru, Poceni, Prijateljstvo Pošten delavec, Posest, Perfektna kuharica. Primerno, Pridna učenka. Priložnost, Prijazen dom. Reden plačnik, Stalno 60, Skromna, Samostojen mehanik. Skupnost, Sredina, Srečen za' kon, Tvornica, Takoj zajamčena, Urar, Venecijanka, Veleprodaja, Vesten, Vozač, Večletna, Varčna gospodi nja. Vdova. Velik promet. Veleposestnik, Vredno, Za-bava in izleti, Zaželjena sreča. Za gotovino 33, Za druga, Zaupno, 1895.
Besedt 1 din. davek 5 dm,
za šifro ali daianje aaslova 3 din. Najmaniš' znesek 17 din.
Od Vm
je
odvisno, da Imate obleko vedno kot nova zato jo pustita redno kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
Pralnici — Sredolifcataia
i
Umrli so naš dragi očka
JANEZ ČERNE
v starosti 89 let, večkrat prevideni s sv. zakramenti.
Pogreb pokojnika bo v petek, dne 21. junija ob 6. zvečer iz hiše (Zg. šiška 25) Za vasjo št. 6, na pokopališče v Dravljah.
Vse, ki ste jih poznali, prosimo, tihega sožalja. Ljubljana—Zg. šiška, 20. junija 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
zelo odgovorna. Oni morajo v to ogromno pol milijonsko množico mladih ljudi vliti duh sloge in opustiti vse, kar razdružuje. Vsa nerešena vprašanja je treba pustiti takšna kakor so za pozneje, sedaj je treba samo zbrati športnike iz vse države v eno samo veliko družino. Takšne proglase naj bi izdali naši vrhovni športni forumi ali pa organizirali sestanke športnikov lz raznih delov naše države, na katerih naj bi podčrtali to pot do edinstva vseh jugoslovenskih športnikov.«
Tem besedam g. dr. Naradžiča nimamo kaj pristaviti! Dobro bi bilo, če bi prišle na uho predvsem onim našim športnim voditeljem, ki v nekaterih športnih panogah tako vztrajno branijo svoje osebne ali klubske ali morda krajevne interese. Za takšno »delovanje« v športu so časi, v katerih živimo, prav gotovo preresni!
V juliju tri dirke
(Službena objava Ljubljanske kolesarske podzveze)
Vse klube člane LKP obveščamo, da bodo v mescu juliju naslednje kolesarske prireditve:
7. julija priredi 2SK »Hermes« svojo tradicionalno kolesarsko dirko na progi Zg. šiška—Podutik—Zg. šiška.
14. julija 1940. izvede LKP svoje podzve-zino prvenstvo na progi Ljubljana—Trebnje in nazaj za seniorje, za juniorje pa na progi Ljubljana—Stična in nazaj.
21. julija organizira kolesarsko društvo Ljubljanica iz Dobrunj svojo tradicionalno dirko.
Na zgoraj omenjene kolesarske prireditve opozarjamo vse kolesarske klube že danes, da bodo mogli pravočasno obvestiti svoje vozače. Obenem sklicujemo redno sejo LKP za torek dne 25. t. m. ob 20. v kavarni »Vospernik« Stari trg 34. Ker bo seja izredno važna, pozivamo vse gg. odbornike, da se je udeleže sigurno in točno.
Tajnik.
Razpis
internega klubskega atletskega mitinga SK Celja, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 9. na Glaziji v Celju. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani in neverificlrani člani, tudi oni, ki imajo prepoved starta. Zaradi bližnjih nastopov se opozarjajo vsi atleti, da se polnoštevilno udeleže mitinga. Tekmovalni red in discipline tekmovanja so razvidne z oglasne deske in v garderobi na igrišču.
SK Slavija. Prosim vse člane in gg. odbornike, da se udeleže sestanka ob 20. v našem lokalu. Predvsem naj pridejo vsi igralci I. moštva in juniorji. Važno zaradi predtekme z mladino Jugoslavije iz Celja in zaradi rediteljske službe. Po sestanku bo sestanek odbora, tudi zaradi turnirja. Načelnik.
SK Svoboda. Drevi ob 19.30 obvezen sestanek vseh igralcev v Delavski zbornici. V nedeljo Igrajo juniorji n in juniorji I trening tekme z Grafiko na igrišču Ilirije s pričetkom ob 9 ln 10.
Naše *?!ed^lisce
O P E B A
Petek, 21.: Carmen. Premlerski abonma. Sobota, 22.: Carmen. Red A. Nedelja. 23.: Pevska tekma.
Premierski abonma bo imel drevi v operi svojo zadnjo predstavo in sicer se bo uprizorila velika francoska Bizetova opera »Carmen« z go. Milo Kogejevo v naslovni partiji. Partijo dona Josčja bo pel naš odlični prvi tenorist Jean Franci, dočim bo kot Escamillo nastopil Janko, Mi-caelo pa bo pela Ribičeva. Sodelujejo še Polajnarjeva. Poličeva, Anžlovar, Lupša, M. in B. Sancin. Našo novo naštudirano uprizoritev sta pripravila režiser Debevec in kapelnik dr. švara, načrte za novo in-scenacijo in kostume pa je izdelal inž. arh. E. Franz. Na interesantno uprizoritev ob koncu sezone občinstvo še posebej opozarjamo.
Kinematografi
Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in Jutri ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 odlični in nadvse zabavni film »Maškarada«. Vse, kar zahteva občinstvo, je v tem filmu: romantika, glasba, smeh ln razgibano dejanje. Odlična igra Williama Powella in Luise Rainerjeve. Predigra: Univerzum tednik. (—)
Kranj. Kino Narodni dom bo prikazoval danes zabavno filmsko komedijo »Medeni mesec«. V soboto in v nedeljo pa bo predvajal pustoloven velefilm »Tiger Arizone.« (—)
Gospodična
z malo maturo in 7 mesečno prakso v pisarni, išče službe v kaki pisarni ali trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15815-2
Gospodična
z večletno prakso v večjih podjetjih želi premeniti službo kot blagajničarka, poslovodkinja ali trgovska sotrudnica. Pripravljena je 1 mesec biti brezplačno. V prvi vrsti si želi priti h konfekciji, v trgovino s čevlji ali v konzum. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena in delavna«.
15822-2

Beseda 1 din, davek 3 din, zj šifro ali dajanie aaslova i din Naimaniši znesek 17 din.
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Brez posebnega obvestila.
Umrla je po kratkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere moja skrbna, nepozabna soproga, gospa
FANIPAPEŽ
roj« KRIVAN
SOPROGA VIŠJEGA ZDRAVSTVENEGA SVETNIKA
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 21. junija 1940, ob pol 5. uri popoldne izpred hiše žalosti, Vrstovškova ul. 19, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 25. junija 1940, ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 20. junija 1940.
Dr. MILAN PAPEŽ, soprog
Otroški voziček
dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček«.
15841-7
Iz življenja na deželi
Iz Gornje Radgone
gr— Osebna ves*. Od tukajšnjega sodišča je premeščen sodni pristav g. Mihael Jerman k okrajnemu sodišču v Mokronogu, novonastopivši sodnik g. Matija Dol-ničar pa je podal ostavko na državno službo.
gr— Peronospora nastopa. Po neprestanem deževju zadnih dni se pojavlja v vinogradih tukajšnjega okoliša peronospora v taki meri, da so primorani vinogradniki škropiti po nekod že tretjič. Zatiranje te nevarne bazeni za vinograde je letos zaradi pomanjkanja delovnih moči precej ovirano.
gr— Tlakovanje ceste. Tvrdka Slograd, ki je izdražila tlakovalna dela banovinske ceste od obmejnega murskega mosta do železniške postaje, je te dni končala potrebna kanalizacijska dela. Tvrdka je pričela navažati granitne kocke in se bo tlakovanje ceste najbrž začelo že prihodnji teden.
gr— Mladinski koncert. Sresko učiteljsko društvo ljutomersko-gornjeradgonsko je priredilo v nedeljo popoldne v posojil-niški dvorani v Gornji Radgoni uspel mladinski koncert. Sodelovali so mladinski zbori iz Gornje Radgone pod vodstvom učitelja g. Emila Gajška, iz Križevcev pod vodstvom šolskega upravitelja g. Jožefa Križmana in iz Negove pod vodstvom učiteljic gdč. Anice Lahove in Marice Pertlove. Uvodno besedo je spregovoril iniciatorka prireditve učiteljica gdč. Irma Potočnikova od Kapele. Po državni himni so zbori zapeli več narodnih in umetnih pesmi, izmed katerih so zlasti ugajale doanače kompozicije pokojnega Kvirina Pertla »Naša trobojka«, »Obmejna budnica« in »Bratje v kolo se stopimo« tn g. Jožefa Križmana »Vedna po-
mlad« in »V jeziku sladkem«. Dovršeni
nastop dokazuje, da so prireditelji vložili precej truda vanj, kar bo zaslužilo več Obiska. Za doseženo zbirko prostovoljnih prispevkov v korist uibožnl deci tega Breza izrekajo prireditelji zahvalo.
Iz škofje Loke
Si— Izredno sla« učni uspehi pri uršo-llnkah. Te dni so biLi zaključeni na zasebni dekliški meščanski šoli pri uršulinkah v Skofji Loki za vršni izpiti. K izpitom je bilo pripuščeno 22 kandidatinj, od katerih pa je opravilo izpit le pet deklic, dočim ima šest deklet ponavljalni izpit, 11 pa je reprobiranih. Završni izpiti so potekali pod vodstvom banskega šolskega nadzornika Milka Jegliča. — Kakior na dekliški šoli, so se vršili završni izpiti tudi na mešani državni meščanski šoli. Na tem zavodu je bilo pripuščeno k za vršnemu izpitu devet učencev in učenk in so izpit vsi prestali. Završni izpiti na državni šoli go potekali pod predsedstvom direktorja Karla So vre ta.
Iz Trbovelj
t— Trboveljska »treska d nižina vrši zopet redne vaje z ostrim streljanjem vsako nedeljo in praznik od 12. do 16. na Kolku. Opozarjamo trboveljsko občinstvo, da se te dneve v omenjenem času izogiblje bližnje okolice strelišča ter zlasti na to opozori radovedno deco.
Planinci,
Planinci, ki posečajo naše obmejne planine, se morajo zavedati, da so sedaj strožji predpisi v obmejnem prometu in da imajo obmejni organi težko in odgovorno službo. Obmejnim organom je treba pokazati takoj izkaznico. V obmejnem ozemlju naj planinci ne nosijo s seboj fotografskih aparatov in naj ne fotografirajo v teh gorskih predelih, da se izognejo neprijetnostim. Dokler ne bodo nastopile stalne in mirne razmere, ne smejo planinci fotografirati v obmejnem ozemlju.
Izlet SPD. Po sedanjih uspelih izletih planincev prireja Slovensko planinsko društvo tretji izlet in sicer tokrat v Kamniške planine. V nedeljo 7. julija ob 5. zjutraj bo odpeljal poseben avtobus izpred evangelske cerkve na Gosposvetski cesti v Ljubljani na Jezersko. Po kratkem jutranjem okrepčilu krenejo planinci takoj dalje proti češ^i koči pod Grintavcem. Kdor hoče, lahko ostane v okolici koče, drugi pa lahko krenejo po zavarovani poti preko severne stene na vrh Grintavca ali pa se povzpnejo na Kočno in sosedne vrhove. Ob 20. se zberejo planinci zopet na Jezerskem pri avtobusu, ki bo ob tem času odpeljal nazaj proti LJubljani. Prijavite se čimprej v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti, da vam rezervira sedež v avtobusu.
80-letnica trdnega Zasavca
Ponoviče, 20. junija
Te dni je g. Zewell Janez še ves mlade-niški praznoval osemdesetletnico. Zevvello-va domačija stoji sredi med Ponovičami in postajo Savo ob vznožju Sv. gore. Zevvello-va rodbina je češkega pokolenja, sam pa se je rodil na bližnji Savi, kjer je bil njegov oče eden izmed prvih nameščencev južne železnice, in sicer paznik v zasavski soteski. Janez se je odločil za mizarsko obrt in se je šel učit na Zidani most. Kot izuče-nemu mizarju se je izpolnila želja, da je prišel v službo k železnici. Zasluženi pokoj je dočakal na Savi pri. Litiji.
V	Ponovičah si je kupil posestvo, kjer preživlja najsrečnejše dneve. Ima več otrok; trije sinovi so v službah na Koroškem, eden pa je sedlar v Litiji. Leta 1918 mu je umrla prva žena. Gospodar Janez pa ni mogel sam opravljati posestvo, zato je pred 10 leti z go. Marijo stopil ponovno pred oltar.
Obliču in žagi je še vedno zvest in rad dela v svoji delavnici. Zelo Je ponosen na vnuka Danijela, ki se uči v znani Kunstler-jevi lesni industriji v Litiji dedove obrti.
V	posebno razvedrilo so mu ure ob nedeljah in praznikih. Tedaj napreže kobilco Cilko in krene na vozičku na sprehod na Savo, v Gornji log ali kam drugam med znance in prijatelje. G. Zewell je zvest prijatelj »Domovine«, ki jo zmeraj vso prebere. Ob visokem življenjskem jubileju želimo spoštovanemu jubilantu še mnogo zdravih let!
petek, 2L junija
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska, ura (kramljanje z mladino). — 12: Iz naših krajev in gajev (plošče). — 12.30; Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Iz jugoslovanskih logov (radijski orkester). — 14: Poročila. —14.10: Tedenski turistični pregled. — 18: Vzgojna posvetovalnica. — 18.20: Angleške, škotske in irske narodne (plošče). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Naš triglavski varstveni okoliš (predava^ nje). — 20: Ura skladb P. L Čajkovskega. — 21.30: Vesele pesmice (plošče). — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Trio za flavto, violo in kitaro.
Beograd 18.20: Plesna glasba. — 19.40: Narodne pesmi (plošče). 20.10: Simr fonični koncert velikega radijskega orkestra. — 22: Sodobna glasba (plošče). — ZagTeb 17.15: Koncert radijskega kvarteta. — 20.10: Prenos simfoničnega koncerta iz Beograda. — Sofija 13: Simfonična glasba s plošč. — 18.15: Narodna glasba. —19.05: Prenos Gouncdove opere »Faust« iz sofijskega Narodnega gledališča. — 22.10: Plesna glasba. — Praga 19.15: Moravske melodije (zborno petje). — 20: Simfonični koncert. — 22: Godalni kvartet in ženski zbor. — L°ndon 20: Jazz. — 22: Zabavni koncert. — 22.40: Godalni kvintet. — 23.15: Plesna glasba. — P»-riz program ni prispel. — Rim 17.15: Klavirski koncert. — 22: Simfonični koncert. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 21.30: Lahka glasba. —22: Orkester in solisti.
—23: Nočni koncert resne glasbe.
Postani in ostani član V odnihov e družbe!
Urejuje Davona ttavljen, — Izdaja a fcnnfflrrij ±inUa« Staafco JTirant, — Za Narodno tiskamo 4» d. kot
Fran
— Za
dat >
Alojz NonJs. — V4 * Ljmbljaai.