Spedizlone In abbonamento poslal« Poštnina plačana T gotovini Prezzo — Cena C 0.30 D o molfub v Ljubljani 5. avgusta 1942-XX 55 - Slev. 32 Pri mrzlem studencu Užaljena nečimrnost .Janez ]e nekaj hudega zagrešil. Tvoja dolžnost je bila, da ga posvariš in opomniš k poholj-fianju. Po tvojih besedah je Janez tako ganjen, da joka. To je tebi v veliko zadoščenje, morebiti zalo, ker se Janez kesa svojega greha, morebiti pa zato, ker se Ii dobro zdi, da si ga znal tako ganiti. Morebiti je pa oboje. Dobiš pa koga, ki po tvojih svarilnih besedah ostane hladen ter ti celo nekam zauičljivo odgovarja. To te kajpada hudo razjezi. Srdiš se, da sam ne več kako, kar srd le popade, če se na njegovo hladnost le domisliš. Praviš, kako brezsrčen in surov je ta človek. In imaš morebiti res prav. Morebiti pa je stvar laka, da si užaljen le zalo, ker onega ni pretresla tvoja beseda, da se ni ponižal pred teboj in ti je celo ugovarjal. Kaj od vsega tega je res, Beveda no moreJ vedeli, čo ne paziš, kaj se godi v tvojem srcu. Lijuoezni manjka S sosedom, ki je nekaj zagrešil, sta se zaradi tega hudo sporekla. Beseda jo dala besedo, nakar, si mu zabrusil šo ostro besedo ter jezen odšel in ga pustil tam na mestu samega. Zdaj se ti kajpada zdi, da mu bo tvoja beseda, ki si mu jo nazadnje s svojim grmečim in slovesnim gla« som zabrusil v obraz, grmeče odmevala v njegovi duši. Morebiti si celo umišljas, da se bo zdaj sosed globoko ganjen oziral za teboj in ves |>o-teltan odhajal. Kar zadovoljen si s svojim početjem. Celo škoda so ti zdi, da sla bila sama in nikogar ni bilo, ki bi bil priča tvojih slovesnih besedi. Imaš kar prav, čo je tvoja hiša, pred katero sta so sporekla, zgolj gledališki oder, ki ti na njem glutniS. Brez dvoma ti jo dana umetnost, da kakor kak rojen igralec igraš resničnost. Ampak, ljubezen, ki je iz Boga, no ravna tako, kadar tolaži svojega bližnjega in ga svari. Ljubezen je namreč docela drugačna. Vse lioče vedeti Ilodiš, recimo, po botaničnem vrlu in občuduješ rastline, ki jim nili imena ne poznaš. Hodiš po knjižnicah ter občuduješ knjige, ki so redke. Obiskuješ umetniške razstave, kjer govoriš o slo-večih mojstrih. To je vse lepo in prav. Vendarle pa ti morebiti ni ne za naravo, no za umetnost, znanost to sicer tudi nikoli ni niJ brigala. Da se zdaj za te reči tako zanlmljeS, delaš zaradi tega, ker bi se v družiti rad izkazoval, kako učen si, ko o vsaki stvari lahko pet minut klepečeš. Stran 2. .DOMOLJUB., dne 6. avgusta 1942-XX. Slov. :t2. RAZGLED PO 5VETU ZGODBICE m Kitajska vljudnost Vojna poročila V Severni Afriki se ]e med svojimi junaškimi četami tri tedne mudil sam Duce, ki je nadziral nadvse hrabro napredovanje italijanskih oboroženih sil na tein bojišču. — Vsi sovražni sunki pri El Alameinu so bili zmagovito odbiti. V Rusiji zavezniške čete uspešno napredujejo od Roslova proti vzhodu proti mestu Stalin-gradu ter proti jugu, kjer je bilo zavzelo meslo Proletarskaja. Sovražne izgube so povsod velike. Pri Voronežu so bili tudi hudi boji, kjer so Rusi izgubili 751 tankov in mnogo drugega vojnega gradiva. Najhujši hoji so zdaj južno in vzhodno od Dona, kjer so se Rusi zaman prizadevali, da bi ustavili zavezniški pritisk. Na zahodu so augleška letala bombardirala nekaj nemških mest. nemška pa angleška mesta. Angleži so spet izgubili mnogo letal. J a p c n r 1 tudi uspešno nastopajo. Japonski ministrski predsednik general Tojo je na zborovanju v Osa k i povedal, da je cilj Japonske ta, da zasede Indijo in Avstralijo. Sov vojaški zakon na Romunskem Odpravljena je pravica do enoletne vojaške službe. Vsaka javna in zasebna služba ter sprejem t šole je mogoč le tistim, ki so odslužili vojsko ali bili člani ustanove, ki jim je dala predvojaško vzgojo. Kdor v bodoče ne bo mogel dokazati, da ima predvojaško vzgojo, bo moral namesto dveb »iužili tri lela. Pšenica na prvem mestu Na prvem meslu je rž med žiti v Nemčiji, v ostali Evropi pa ima prednost pšenica. V letih 11K14—1DC-S8 so v Evropi posejali s pšenico povprečno 31,400.000 hektarjev polja, z ržjo 15.500.000, z ječmenom 10.000.000, z ovsom 15,700.000 in s koruzo 12,900.000 hektarjev. Največ pšenice pridelujejo na zapadu. jugu in jugovzhodu Evrope. Tam Je zanjo najugodnejše podnebje. Hrvatsko pivo Le mali del svoje izdelovalne sposobnosti so izkoristile hrvatske pivovarne v zadnjih letih pred vojno. V preteklem letu pa Je prišlo v tem pogledu do preobrata, zakaj povpraševanje po pivu se je povečalo v takšni meri, da 70.000 hI ne krije potrebe. Ogromno narasli odjem piva je posledica izredno visokih vinskih cen, zaradi katerih hrvatsko vino ne more več tekmovati s pivom. Xigli trgovski težnji Zaradi pomanjkanja delovnih moči so v Nemčiji priredili več tečajev za trgovske pomočnice. Pouk je trajal samo štiri tedne. Udeleženke so nato zaposlili v prodajalnah i živili in so se to pomočnice po poročilih nemških listov prav dobro izkazale. Madžarska pospešuje rejo prašičev Da bi se reja prašičev Čimbolj pospešila, je madžarsko ministrstvo za. prehrano določilo, da so vsi kaietje, ki se bodo do 15. avgusta obvezali, da bodo redili prašiče, ki bodo na razpolago za javno prehrano, oproščeni popolnoma ali deloma izpolnitve predpisa, po katerem morajo 22 odstotkov pridelka ječmena, odnosno 30 odstotkov pridelka koruze oddati. Hudi očitki generala Nediča Srbski ministrski predsednik Nedič je imel pred kratkim zopet govor v belgrajekem radiu, lovod za ta govor so mu dala razna poročila podrejenih organov, da kaže srbsko ljudstvo premalo socialnega čuta do sorojakov, ki so v stiski in vsake podpore potrebni. Nedič misli predvsem tiste sloje, ki imajo še vsega zadosti in prav nič ali pa zelo malo čutijo trdote sedanjega vojnega časa in podeželsko ljudstvo, ki raje sodeluje pri trgovanju na Črni borzi, kakor pa, da bi lajšalo gorje številnih revežev. Zato je Nedič postavil srbskemu ljudstvu kar javno vprašanje, ali je svojo dolžnosl, ki jo ima do svojih bralov, ljudi, ki taimajo nič razen golega življenja, do vojnih ujetnikov in vojnih sirot, že storilo ali ne. Svojim so- 2' bratom je pri tej priliki povedal grenko resnico, da imajo Nemci več sočutja z otroki svojih prejšnjih sovražnikov, kakor pa Srbi sami. Zato Je Nedič svoja izvajanja zaključil z odločno napovedjo, da ho sedanja srliska vlada proti vselil takšnim ne-socialnim pojavom nastopila z vso brezobzirnostjo in strogostjo in bo lake izrodke onemogočila in uui-iila z vsemi razpoložljivimi 6redstvi. Na Portugalskem ne manjka vina V zadnjih dveh letih je skoraj popolnoma izostal izvoz znanega portugalskega vina, ki so ga največ kupovali Angleži in Američani. V letošnji prvi tretjini leta so izvozili iz Portugalske le še 1,(100.000 litrov vina, medtem ko so lani v Istem razdobju izvozili 2,800.000 litrov. V istem razdobju I. 1940. je Portugalska izvozila 16 milijonov litrov. Zaradi tega so domače zaloge narasle na 100 milijonov litrov, katerih doma ne morejo porabiti. Plin iz koruznih storžev Koruzni odpadki, storži iu stebla, spadajo v vrsto važnih surovin za izdelovanje metana. Strokovnjaki trdijo, da vrže pridelek koruze v Italiji okrog 75 milijonov stolov sloržev in stebel na lelo. Ker iz vsakega stota koruznih odpadkov lahko pridobe povprečno pet kubičnih metrov metana, bi že samo predelava dveh milijonov etotov koruznih odpadkov dala 10,000.000 kubičnih metrov metana. KRATKE Okrog 9000 let star medvedji okostnjak so našli na nekem danskem polotoku, ko so rezali šoto. Japonci so izkrcali svoje čete na neki točki severne obale Nove Gvineje. Štiri trgovske parnike je nničil ogenj v neki kanadski ladjedelnici. Z drugega nadstropje fe padla v Milanu 31-letna snažilka lip na ulico, a je ostala živa z lahkimi poškodbami. Ameriški državni dolg, ki je v začetku vojne znašal 41 milijard, je zdaj narasel na 130 milijard dolarjev. Svobodna prodaja klavne živine v StIcI bo • 14. septembrom prepovedana. Samo država bo kupovala pri kmetih živino in jo razdeljevala mesarjem. 2800 letalski alarm je imela ono nedeljo v tej vojni Malta, poročajo iz Londona. V Indiji se je ponesrečilo veliko angleško letalo; 11 potnikov je bilo mrtvih, med njimi dva brigadna generala. Izdelovanj« petrolejskib peči in kuhalnikov tako za domačo porabo kakor za izvoz je Nemčija prepovedala. Ob začetku vojne je bil vsak Anglež obdavčen s približno 17 funti šterlingov na leto; zdaj pa s 110. Prvi zamorski oddelek ameriške vojske je do- potoval te dni na severno Irsko. Silovit vihar je povzročil te dni ogromno škodo v kijaskem 'anghaju in okolici. Ves zasebni avtomobilski promet so ustavili oni teden v Bolgariji. 1000 novih španskih prostovoljcev je te dni odpotovalo čez špansko-francosko mejo v Nemčijo in dalje na vzhod. Na Danskem so ostro kaznovairdva mornarja, ki sta pomagala bivšemu danskemu trgovinskemu ministru Mocllerju, da je pobegnil iz države. Za 62% je padla nezaposlenost v Španiji od lanskega leta do letošnjega aprila navzlic vojnemu času. 79 otrok je rešil pred utopljenjem v zadnjih petih letih plavalni mojster Janoušek iz Melnike na Češkem. Kitajci so že od nekdaj znani kot silno vljudni ljudje. Vendar moraš dobro poznati njihove šego in navade, da ga ne polomiš. Celo rojenemu Kitajcu se zgodi včasih, da se hudo pregreši zoper pravila kitajske vljudnosti. Bilo je pred več leti v severni Kitajski, kamor še ni prišla evropska olika. V tistem kraju se je dal krstiti ugleden Kitajec. Tudi njegovi številni sorodniki so se dali krstiti. Krst so slovesno obhajali v Kilajčevi kapelici, ki je bila vsa okrašena in polna povabljencev. < Komaj je bila služba božja končana, je gospodar stopil k izhodu iz kapelice ter odhajajoče začel vse ljubeznivo vabiti v goste: »Vse skupaj \as vabim, da bi danes pri meni obedovali!« Po evropskih pojmih je bila Kilajčeva gostoljubnost tako pristna, da bi človek kar ostal in sedel za obloženo mizo. Toda Kitajci so se vljudno izgovarjali, češ da nimajo časa in da se jim niuili domov. Gospodar pa se ni dal ugnati, marveč jo še naprej nad vse vljudno in iskreno vabil k obedu. Toda še bolj iskreno in vljudno so se um drugi zahvaljevali in se izgovarjali. Drug za drugim so se opravičevali in hiteli domov. Nazadnje Je ostal samo še gospodarjev nečak. Tudi ta je vljudno, toda odločno silil domov ter odklanjal gospodarjevo povabilo k obedu. Gospodar pa se ni dal omehčati: >Ali mar hočeš tudi ti, ljubi moj nečak, pobegniti moji ljubezni?« Nečak pa je ostal vljudno neizprosen, češ da ima doma tako in tako opravilo. Nazadnje je gospodar spregovoril: >Ce že nočeš pri meni obedovati, kar mi je hudo žal, te prosim, popij z menoj vsaj kozarec vina.« Zdaj je nečak omahnit in dejal: »Naj pa bo, kozarec vina že spijem s teboj, ker ne bo predolgo trajalo.« Gospodar je glasno zaklical nekaj ukazov služabništvu, nakar je svojega gosta nad vse vljudno povedel v Rvojo hišo. Tam v gostinski sobi sta posedla po tleh ter si prižgala pipe. Tako sla kadila in se pomenkovala. Vina pa ni hotelu J biti od nikoder. Nazadnje si je nečak zoper vsa pravila kitajske vljudnosti dovolil vprašati svojega gostitelja, kdaj pride vino, ker se mu mudi. Zdaj pa spregovori gospodar: »Vino? Vina hočeš? Ali mar v vsdj svoji hiši imam kapljico to pijače? Ali mar kot moj nečak že davno ne veš, da vina sploh ne pijem?« Zdaj je nečak mirno odvrnil: »Ce je tako, bi bil že davno odšel. Ti pa si me tako silil.« Zdaj je bilo gospodarjevega potrpljenja konec. Ogorčen je svojemu nečaku takole povedal: »Kaj praviš? Jaz sem bil tako vljuden, da sem te povabil na kozarec vina. Ti pa nisi imel niti toliko potrebne vljudnosti, da bi bil moje vljudno povabilo odklonil. Kakšen Kitajec pa si? Kje si se učil vljudnega vedenja? Mar pri Mongolih?« Deček jo je zdaj tiho pobrisal domov ter v svoji duši priznal, da je bil zaradi svojega nevljudnega vedenja po pravici okregan. 100.000 je doseglo število obiskovalcev velike nemške umetnostne razstave v Monakovem; prodanih pa je bilo 300 umetnin, vrednih dva milijona mark. Vsi 2idje se bodo morali izseliti iz Slovaške, je sklenila tamošnja vlada. Poostreno nadzorstvo so uvedli na vseh železniških postajah v zasedenem delu Francije, v Belgiji in Holandski. Med evropskimi državami pridela največ riža Italija, na drugem mestu je Španija. Japonska letala so te dni prvič v tej vojni bombardirala avstralsko mesto Tovvnsville in Port Darwin. Na nedavnih golobjih tekmah Torino—Milano je dosegel eden od golobov rekordno hitrost 85 km na uro. Vse Žide od 14. do 45. lita — razen onih, ki so bili ranjeni v vojni — bodo v Bolgariji zapo" stili pri javnih delih. Na 6 mesecev ječe in 4000 lir globe je bil obsojen v Montagnini pri Padovi 57 letni Boungiona, ker je poslušal angleški radio, Vse svoje državljane, ki prebivajo v tujih državah, je poklicala pod orožje angleška vlada. Slov. 32. ' l)()M()l..li;il<, dne 5. avgusta 1942-XX. Stran 3. Žrtve partizanskih morilcev Ne mine dan, da l>i partizanski morilci ne zagrešiti novili umorov nad svojimi rojaki. Nji-liove žrtve gredo že v stotine, morebiti že v tisoče, ker vseli njihovih umorov za zdaj uiti ni mogoče dognali. V noči od 2G. na 27. julija so ti morilci pridrli v župnišče v Zaplani nad Vrhniko, kjer so pograbili, s seboj odvlekli ter nato umorili tamkajšnjega župnika g. Jožeta O eo helija. Umorjeni gospod, ki je bil šele 31 let star, jc bil med svojimi verniki zelo priljubljen zaradi svojega blagega srca in dušnopastirske gorečnosti. Pri sebi je imel tudi svoje starše in sestro, ki je skrbel za nje. Zadnje dni julija so partizanski morilci prijeli uglednega in znanega župana Franceta Umira iz občine Smihel-Stopiče pri Novem mestu. Najprej so ga odvlekli s seboj v gozd, kjer so ga strašno mučili, nato pa zverinsko umorili. Z njim vred so umorili tudi enega njegovih sinov, med tem ko se je drugemu posrečilo uiti. Itajni Urulc, ki je bil vzoren župan največje podeželske občine, je bil po svoji značajnosti in poštenosti znan po vsej deželi. Dosegel je starost šele 53 let. Uil je oče sedmih otrok. Naj bi nedolžna mučeniška kri teh novih žrtev bila spravna žrtev za naš narod in seme boljših časov. Izšel jc nov roman v »Slovenčevi knjižnici:: »KNEZ MARKO« v (Iveli knjigah, ki ga je spisal svetovno znani italijanski pisatel Tommaso Grossi. »Knez Marko« je zgodovinski roman, poln čudovite romantike. Opisuje čase 14. stoletja, ko so po Evropi, tako tudi v Italiji, imeli veliko besedo graščinski gospodje, razni grofje, knezi in vojvode. Njih je vezalo prijateljstvo in ljubezen, pa večkrat zaradi ljubezni raz-•Iriiževalo strašno sovraštvo. V romanu se vrste opisi raznih ljubezenskih zgodb, bojev za lepo Bice, turnirjev, na kuterih lomijo vitezi kopja Jn dajejo življenja za svoje izvoljenke, raznih intrig mogočnih vitezov, ki se potegujejo za vojvodsko čust, pa zopet opisi lepili večernih prizorov, ko so trubadurji s prelepimi junaškimi in ljubezenskimi pesmimi zabavali graščinsko g0S|K)(l0. Mogočni knez Marko, katerega junaštvo jo vzbujalo v srcih jKidložnikov vnete pristaše, je padel kot žrtev intrig sobi enakih in vojvod-skega prestola ni dosegel, prav tako pa tudi prelepa in plemenita Bice ni osrečila onih, ki SO so zanjo potegovali, kakor tudi sama zaradi prezgodnje žalostne smrti ni dočakala, da bi pripadla svojemu ljubljencu. . Knjiga je prevedena v vse svetovne jezike jn jc tako lo|K), napeto in zanimivo branje, da Knjige ne 1m> nihče odložil, dokler je ne bo Prebral do koncu. Kupujte knjigo »Knez Marko«! Vsaka knji-fia «5lovenčeve knjižnice« stane le pet liri — 'sak naj pomisli, kako koristno je, če kupi m a I denar lepe knjige »Slovenčeve knjižnice« ter S tem vedri sebe z dobrim branjem, Obenem pa opravi dobro socialno delo za svojega bližnjega. Drugi letnik »Slovenčeve knjižnice« lio obsegal % knjig. Vsak mesec IhkIo izšle 3 knjige. Poskrbljeno je, da bodo redno izhajale. Vsaka k"J|ga 1,0 stala sumo 6 lir. Naročite se nu knjižnico enostavno z dopisnico na naslov: »alovenčeva knjižnica«, Kopitarjeva 6, Ljublja-V ,NllrVf'"in" boste lahko plačevali mesečno, vsak kdor se bo naročil obvezno n" ves drugi 'etnik »Slovenčeve knjižnice«, bo dobil za nagrado 2 lepi knjigi in sicer »Martina Krpana« zT\e.z f° slikami z vsem tekstom ter knjigo »■rije bratje«, polno opisov poguma, junaštva, požrtvovalnosti in ljubezni. — Naročite se na 2. letnik »Slovenčeve knjižnice« takoj, da bomo mogli pravočasno preskrbeti dovolj papirja in drugega tiskarskega materiala, kajti Io s pravočasno nabavo bomo mogli vzdržati tudi tako zelo nizke cene, kot smo jih navedli. d Papeževa zalivala. V prvi polovici letošnjega leta se je mnogo Marijinih družb ljubljanske škofije odlikovalo z nabiranjem duhovnih darov (svete maše, sv. obhajila, obiski Najsvetejšega, pohož-nost rožnega venca, sv. križevega pota, razne molitve, dobra dela in žrtve). Te darove, zbrane za 25 letnico škofovanja sv. očeta Pija XII. je izročil prevzv. g. dr. Rožinan, škof ljubljanski, o biuko-štih sv. očelu. Državno tajništvo Nj. Svetosti je nato 12. junija t. 1. potoni ljubljanskega škofijskega ordinariala naslovilo na škof. vodstvo Mar. družb toplo zahvalo.. Zalivala liaglaša, da so bili darovi ljubljanskih Mar. družb v veliko tolažbo svetemu očetu. Obenem pa želi sveli oče, da bi se tudi zanaprej vsi, ki so v kongregacijah, odlikovali v Uogu posvečenem, čistem in apostolskem življenju ter tako dajali najlepše upanje sveti Cerkvi. d Za predsednika Akademije znanosti in umetnosti je bil imenovan dekan tehnične fakultete v Ljubljani dr. Milan Vidmar. Za generalnega tajnika Akademije pa je bil izbran vseuči-liški profesor dr. Ramovš. Veliko uspeha! d Nove knjige »Slovenčeve knjižnice« so zdaj izšle kar zapored: Za prvim delom lepega zgodovinskega romana »Knez Marko« je zdaj izšel še drugi del, ki zaključuje zgodbo slavne rodovine knezov Viscontijev v Milanu. — Za tem delom pa je izšel tudi prevod napetega romana »Slepec«, ki ga bo vsakdo z največjim zanimanjem bral. Knjige so za naročnike po 5 lir. d Srebrno sv. mašo je daroval le dni član goriškega stolnega kapillja msgr. Alojzij Velci. Kanonik Velci je priznan pridigar in ob zadnjem kongresu Kristusa Kralja je govoril tudi v Ljubljani. Ad multos annosl d Nove odredil« pristojne oblasti imajo sledeče naslove: Obvezna oddaja smuči. Sprememba zakona v pokojninskem zavarovanju, Nove naredile za razdeljevanje vina, Prijava dojenčkov. Plače in minimalne mezde za poljedelske delavce. d Stoletnica Jakoba Alcšovca. Dne 14. julija, torej pred 100 leti se je rodil na Skaručnt za šmarno goro Jakob Alešovec. Uil je pisatelj, ki jo umel svoje dni razveseljevati ljudi s posrečenimi domisleki, burkami in dovtipi. Dolgo vrsto let je izdajal »Urenclja v lažnivi oblekic in radi njega tudi večkrat sedel v zaporu na ljubljanskem Žabjeku. Alešovec je umrl lela 1901 v Ljubljani kot oslepel siromak. Pokoj njegovi duši I d Državni uradi bodo imeli deljene lire. Du-ce je odredil, da se s 1. avgustom za ves čas trajanja vojne uvedejo v ministrstvih in vseli javnih uradih deljene uradne ure. Sedem uradnih ur so bo razdelilo takole: od 8 do 12 In od 10 do 19. Koder pa primanjkuje osebja in kjer je dela veliko, lahko osrednje uprave in pokrajinski uradi povečajo v izjemnih primerili še ura-dovanja na največ 10 ur dnevno. V tem primeru je treba delovni čas razdelili na dve enaki polovici. V nedeljo je dan počitka razen za neodložljiva dola v nekaterih uradih. d Nove uniforme policijskih stražnikov. Od 25. jjuija dalje nosijo bivši jugoslovanski ljubljanski policisti uniformo Italijan, mestnih stražnikov, toda z ilirskim grbom na kapi: tri zvezde in pozlačen polmesec na sinjem nebu. d 9700 vojnih vrtov, to je tistih zemljišč, ki doslej niso bila obdelana, je letos uredil v milanski pokrajini Dopolavoro. d Ob izlivu Gruberjevega prekopa v Ljubljanico je utonil Anton Jeras iz Most. d Tudi turški listi so posvetili svojo pozornost nedavnemu, odlično uspelemu poletu italijanskega podpolkovnika Moscatellija iu niegovih mož iz Rima v japonski Tokio in nazaj. Polet se je vršil nad ozemljem, ki je po večini pod sovražnim nadzorstvom in v času velikih viharjev. d 70 letnik je postal v Novem mestu upokojeni poštni zvaničnik Ignacij Alilin. Na mnoga '"'"d Ribe v Italijanskih velemestih. Uratfho so objavili, da bo bile od 12. do 18. julija prodan« v ribarnicah petih italijanskih mest sledeče količine rib: Rim 1259, Milan 475, Turin 259, Uologna 154 in Firenze 401 stot. d Nagrada dalmatinskim poljedelcem za »eter. Osnovne cene pšenice in drugih žit v Dalmaciji so sicer enake cenam na polotoku, pa prejmejo NOVI GROBOVI TuuyumTTTTmrTm?TTnum^fTTT?rTTumT Mož in žena skupaj pokopana V Jurjevici pri Ribnici sta pred dnevi umrla po Ribniški dolini znana rešetarja in posestnika Janez Šile in njegova žena Neža. Najprej je izdihnila 08 letna Neža Šile, še istega dne pa ša njen zvesti mož Janez. Ko sta pred tedni še tako pridno pomagala pri delu na polju, gotovo nista mislila, da bosta umrla na isti dan in da ju bodo isti dan položili v skupen grob. Kakor je bilo njuno življenje tesno povezano s skrbjo za veliko družino, saj jima je Bog dal 11 otrok, tako ju tudi smrt ni ločila, da bosta ležala skupaj v grobu. Težko je bilo njuno življenje, zato bo Uog gotovo poplačal njuni žrtvi z največjim plačilom. Pokojni Janez Sile spada med najstarejše rc-šetarske ribniške korenine. Že pred vojno je hodil po svetu in ni skoraj kraja, kjer ne bi hodil s suho robo pokojni Janez. Tudi svoje sinove je naučil tega posla, da so ostali zvesti domači obrti in hodili v svet s suho robo. Tako je tudi sedaj prišel sin Janez na pogreb s Koroškega, kjer prodaja z dovoljenjem oblasti suho robo. Oba sta bila vneta za dobro delo. - Uog jima podeli večni mir! V Kranju je umrl 46 letni Mihael Zakrajšek, ječar na sodišču. — V Zg. Velovlaku pri Ptuju je odšel v večnost 58 letni Anton Kolarič, v Uu-dini 29 letna Marjeta Gečeva in Franc Gonza. — V Slovenji vasi je izdihnila 69 letna Terezija Sa-gadinova. — Na Moli pri Ljutomeru je zapustila solzno dolino ugledna Katika Rajhova. — Na Golniku je umrl cestni nadzornik Krnil Uižal, v Gorjah pa organist Tone Uižal. — V Celju je umrla v starosti 46 let urad ni kova soproga Alojzija Ko-lenčeva roj. Krešičeva. — V Zavodni pri Celju je umrl 43 letni Alojzij Mešle. — V Cirkovcih je na veke zatisnil oči 73 letni upokojeni železniški čuvaj Gašper Sepan. — V Radvanju pri Mariboru je umrla posetnica Viktorija Peskova. — V Mariboru so umrli: Pavlina Pintarjeva, Antonija Go-lobova in železn. uradnik Jože Krautzer. — V Ljubljani so odšli v večnost: davčni kontrolor v pok. Kramaršič Ernest, lovarnar Kogovšek Ivan in Janezek Rožanec. — Naj počivajo v mirut Preostale tolaži ltog! še nagrade, ki zvišajo odkupne cene pšenice, rži, ječmena, ovsa in sorščice za 20 lir na slot, ceno fižola za 30, koruze pa za 35. Razen tega je pristojna oblast nagrado za pšenico zvišala od 20 na 40 lir za 100 kg. d Za vrhovnega poveljnika italijanskih čet na vzhodni fronti je bil iiuenovau general Gari-boldi, ki je bil lani vrhovni poveljnik italijanskih čet v Severni Afriki. d Triletni kmečki fantek Julij Palmarini nekje v Italiji je na pragu domače hiše pred kratkim krmil kokoši. Približal se mu je velik petelin, mu skočil na ramo in ga večkrat z vso silo kljunil v očesi. Otrok bo najbrž popolnoma oslepel. d Pristojna prehranjevalna oblast v Italiji je odločila, da bo v bodoče prodajala odmerjeno količino krompirja najmanj za dva ali tri meseca skupaj. d Razne nezgode. Pri padcu si je zlomil nogo 4 letni Mihec Kozamernik iz Ljubljane. — Pri padcu po stopnicah si je zlomila desnico 29 lelna Angela Drobež z Ježice. — Kolo voza, naloženega s senom, je zlomilo nogo 56 letnemu Jožetu Uen-čini z Ulok. — Pri padcu si je nalomil levico 45 letni progovnl delavec Alojzij Matičič iz Cerk« niče. — Pri padcu po stopnicah si je zlomila desnico 77 lelna Marija Zitnikova iz Ljubljane. — V Višnji gori se je vnela obleka 7 letni Mar! Mikoličevi, ki je dobila nevarne opekline pc telesu d Na ljubljanskem ribjem trgu te dni ni bilo nobenih rib, niti sladkovodnih, niti morskih. Tvrd-ka »Riba« je dobila iz Severnega morja pošiljke zmrznjenih svežih polenovk. Uilo jih je nekaj ste kilogramov. Polenovka je bila kmalu razprodana. Uila je po 30 lir kilogram. d Na otoku Krkii je umrl po daljši bolezni msgr. Ivan Mrakovčič, kanonik stolnega kapillja na Krku in papeški prelat. Naj mirno počivat d Srfn« kup. V torek 14. julija rano zjutraj je neki kolesar, ki je vozil skozi Lozice, opazil ob robu ceslo ležati kmečkega človeka. V prepričanju, da gre za osebo, ki jo je prejela kaka slabost, se jc neznancu približal. V svoje presenečenje jo pa opazil, da v neznanem človeku nI V Stran 4. nikakih znakov življenja, da je nesrečnež mrtev. Ko so prišli na lice mesta orožniki, so ugotovili, da je mrtvec 58 letni kmet Ivan Nabergoj, doma iz tamošnje okolice. Zadela ga je srčna kap. d Sladkorna pesa zasežena. Kmetijsko ministrstvo je odredilo, da bodo morali letos prav vsi pridelovalci sladkorne pese, ki se nahajajo v bližini odnosno v rajonih sladkornih tovarn, oddati celoten pridelek sladkorne pese neposredno najbližji tovarni. Kmetijsko ministrstvo bo določilo ludi odkupno ceno. Tisti pridelovalci, ki ne bivajo v območju katere tovarn, pa bodo morali do konca meseca prijaviti ploskve, ki jih imajo posajene s sladkorno peso. d Požrtvovalna mlada nabiralka kovin. Ko je vlada odredila zbiranje vseh starih kovin za potrebe vojne izdelave, so bili v to delo vpreženi tudi šolski otroci. Šolska vodstva so priredila posebna tekmovanja in so vzpodbujala šolarje in šo-laHce k čim vestnejšemu zbiranju starih kovin. V tekmovanju je odnesla zmago 10 letna Dina Biz-znti iz Tnrina, ki je nalirala starih kovin za celo tono. Deklica bo za svojo požrtvovalnost posebej odlikovana. d Kozolec poln žitnih snopov je zgorel posestniku Stražišarju v Ljubljani na Cesti na loko. Okros sosedov b Lelošnji lavantinski zlatomašniki. V lavan-tinski škofiji obhajajo letos zlate maše sledeči po-podje duhovniki: Lajnšič Anton, duhovni svetnik in župnik v Šmartnem pri Vurbergu; Loiti Frančišek, duhovni svetnik in dekan v Šmarju pri Jelšah; Mihalič Jožef, duhovni svetnik in župnik v Slivnici pri Mariboru; Podvinski Anton, konzi-storialni svetnik in dekan v p.: \Veixl Jožef, Častni kanonik in dekan pri Sv. Križu pri Ljutoinerju. Profesorja v p. Cestnik Anion in Kardinar Jožef, ki sla bila posvečena v tretjem letu bogoslovja, sla obhajala zlato mašo že lansko leto. tako da ima letnik 1802. ki je štel 20 bogoslovcev, sedem zlatomačnikov. Srčno čestitamo vsem gospodom jubilantom. Naj jih Bog ohrani še dolgo zdrave in krepke ter jim da dočakati še biserni jubilej. s Nabiranje borovnic v kranjskem okraju jo bilo, kakor poroča gorenjski tednik, p osi11 in o uspešno. Okrožni vodja 6e je prepričal o vkuhavanju marmelade in horovničnih sokov za ranjence, kar je izvedla ženska organizacija. Kranjski okraj ho prednjačil ludi v pridelovanju horovničnih sokov, kakor se je to že zeodilo pri darovanju ovratnih rut in pri šivanju copat. Vse krajevne skupine so zaposlene s pripravami za sprejem dijakov in njihovo razporeditev in nastavitev. s Velika gradbena delavnost je v zadniem lasu v Zagrebu. Tako grade dve petnadstropni hiši, 6 štirinadstropnih, 5 trinadstropnih. veliko hiš ho predelanih, mnoge stavbe bodo dozidane in popravljene, lako da bo mogoče v njih stanovati. Vsi stroški pri teh delih so preračunani na več kot 100 milijonov kun. Z dograditvijo teh hiš se bo stanovanjska stiska znatno ublažila. s Napredni kmetje. V vasi Krivi vir pri srbskem Knjaževcu na izvirku Črne Reke se je združila četvorira kmetov in sami grade pod vodstvom strokovnjaka električno centralo za vso okolico, do-čtm je dolični vodopad doslej izkoriščal samo en kmet za pogon majhnega mlina. s Srbski kmetje so začeli spet plačevali dolgove Agrarni banki. s Hrvatsko gospodarsko odposlanstvo jc prišlo le dni v bolgarsko Sofijo. Tam se hoče seznaniti z bolgarskim perulninarstvom in si ogledati nekaj perutninskih kmetij. s Letos poteka sto Icl od ustanovitve obveznega gasilstva v Srbiji, 00 let od osnovanja prve prostovoljne gasilske družine v Belgradu, 5« let od ustanovitve prve poklicne gasilske čete v Belgradu, 55 let od ustanovitve prostovoljne gasilske čete v Kragujevcu. Pripravljajo posebno spomenico z zgodovino srbskega gasilstva od I. 1812 do leta 1942. s Samo še v latinici. Kakor za vso Nemčijo velja tudi za Spodnje štajersko in Gorenjsko najnovejša določba vrhovnega upravnega sodišča v Berlinu, da se sme odslej pri napisnih deskah uporabljati samo še latinica. s Pet sto srbskih otrok letuje že tretji mesec na stroške švicarskega Rdečega križa v švicarskih planinah s Počitnice v Nemčiji. Nemški prosvelni minister je pri določitvi počitnic leto« upošteval potniški promet, spravljanje letine v jeseni in dej-Jrtvo, da bodo morale biti božične počilnice dališe kakor po navadi, ker bodo na ta način prihranili 4' •DOMOLJUB«, ilne f>. avgusta l'.)42 XX Slov. :t2. Josip Jurčič V svojem znamenitem Popotovanju od Lilije do Čateža je veliki France Levstik napisal med drugim tudi tole navodilo slovenskim pisateljem: »... Seveda bi se moralo pisali v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu... Gorcnjci imajo dovolj pravljic o vojaških begunih, ki so se potikali po hribih in šuinah, vsa naša dežela pripoveduje še dandanes, kako so nekdaj lovili mlade moške in dajali jih po sili na vojsko. Celo rokovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, ako ravno zlasti prvih nihče ni vesel... Tu imamo dovolj gradiva, dovolj pravljic, zlasti iz turških bojev... Dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil...« Ko je Levstik lole pisal, je v ljubljanski gimnaziji že drugo leto bival iisti mož, ki ga je Levstik tako težko pričakoval — Josip Jurčič, kajli ta je gornja navodila bral. jih resno vzel in — poslal naš prvi romanopisec in eden največjih slovenskih pisateljev. Jurčič "e je rodil I. 1K44. na Muljavi na Dolenjskem, obiskoval gimnazijo v Ljubljani od 18.77 do 1805, nato pa odšel na Dunaj, kjer je malo študiral klasična jezika, a se kmalu posvetil časnikarskemu delu in 1872 prišel kol glavni urednik Slovenskega naroda v Ljubljano in ta list urejeval do svoje mnogo prezgodnje smrti 1881. Jurčič je kar najbolj verno uresničil Levstikova navodila, učil pa se je tudi od naroda samega in velikega pisatelja Walterja Scotta. Med slovenske pisatelje je Jurčič stopil že kot — čelrlo-šolec, kajti I. 1801. že izide v Janežičevem Slovenskem glasniku njegova Pripovedka o beli kači. Zvest Levstiku in pripovedovanju starega deda je Jurčič šel med naše ljudstvo in začel zbirati gradivo za svoja dela: reke in pregovore, pripovedke in pravljice, narodne pesmi in zgodbe iz starih časov. In lako ni čudno, če je že kol sedmo-šolec zaslovel kol najboljši takratni naš pisatelj. Izdal je Spomine na deda in takoj za njimi svojo prvo pomembno povest iz turških časov — Jurija Kozjaka. povest, ki je izšla pri Mohorjevi družbi in tako Jurčiča ponesla v zadnjo slovensko vas. Ta povesi je Jurčiču prinesla tako slavo, kakršne ni užil še noben pisatelj pred njim na Slovenskem. Jurija Kozjaka so tirali duhovniki s prižnic in kmalu je bila potrebna druga izdaja. Od --slovenskega janičarja« je Jurčič segel v dobo protestanlizma na Slovenskem in napisni povest Jurij Kobila, nalo pa se jc lolil daljše po-vcsli iz sodobnega življenja na Dolenjskem, povesil, ki jc toliko obsežna in tako na široko zajeta, da jo naša književna zgodovina imenuje — prvi slovenski roman. To je — Deseti bral iz leta 18(>(l (rojstno lelo slovenskega romana!). Tudi ta povest — ta roman — je doživel izredno zanimanje in pohvalo prav v času, ko je mladi pisatelj slo|ial na akademska tla dunajskega vseučilišča. Ko je Jurčič prišel na Dunaj, jc tamkaj dobil izrednega moža, moža izredno velike izobrazbe, moža, ki pa se je samo učil in bral, bral — Josipa Stritarja, v javnost pa ni in ni bolel stopili. Mladi kurivo. Zaradi tega trajajo letošnje glavne počitnice samo 7 tednov. Koroško (z Gorenjskim) in Spodnje Štajersko sla bili z ostalimi alpskimi in podonavskimi Ježclami dodeljeni v skupino, kjer trajajo počilnice od 5. julija do 24. avgusta. s Nemško planinsko društvo je sjioročilo svojim članom, da ne bo nikomur iz|ilačaIo nezgodne zavarovalnine, Če se l>o ponesrečil pri trganju planik ali drugih alpskih cvetlic. s Obvezno zavarovanje proli toči so uvedli v Srbiji. s Največja tobačna tovarna na Hrvatskem m r, J„V. Saraipvu Ustanovljena je bila pred ii . X ,ovarni i'^ zaposlenih tisoč delavcev in delavk Ln stroj izdela do «1.000 cigaret dnevno. s Skoraj 52 milijonov din s« poslali Rrbski delavci, zaposleni v Nemčiji, v domovino od dne 1. septembra 1041 do 10. junija 1942. in razboriti Jurčič pa ga jc lakoj pridobil za nn5o književnost, kot je prej njega pridobil Levslik. In že naslednje leto 1800. najdemo pri skupnem , delu vso trojico — Levstika, Stritarja in Jurčiča I — pri izdaji Klasja, v katerem so objavili pesmi prvega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Tudi jih najdemo dve leti kasneje pri izdaji almanaha Mladike, v kateri je Jurčič priobčil tvojo najboljšo in najbolj stvarno povest — Si^mIoi sin. Če je bil namreč Deseti tirat še prerej rn-mantično delo. če je v njem Jurčič, slikal Ic liolj slovensko beračijo, če je malce preslabo opisal glavnega junaka Lovra Kvasa, je sedaj v Sosedovem sinu vse te napake, ki mu jih je natančno prikazal njegov učitelj Levstik, popravil in napisal dobro, stvarno povest z delavnim glavnim junakom Smrekarjeviin Andrejem. Istočasno pa je pisal roman Cvet in sad, a ga prav zaradi Levstikove kritike odložil in ga dokončal šele devet let kasneje. Jurčič je še s številnimi drugimi povestmi segel v našo zgodovino, tako v delih: Grad l(o-jinje, Klošlrski žolnir, Hči mestnega sodnika, I,.rčič ie prvi včliki slovenski pripovednik, njegovo^Trne nam pomeni prvi razcvet slovenske no-Sele prve čase slovenskega romana, začetek nase žalne igre. Glede poljudne izbire snovi iz narodnega življenja in preteklosti, glede slikanja z ;1 že skoraj izgininulih očakov in posebnežev (Krji-veljl Doief, Marlinek Spak! Flore Krivoste^iio') pa do danes pač še nihče ni prekosil. Velikansko delo Jurčiča časnikarja in .urednika p« fa Jo danes ni ocenjeno po *a8lnp.« Jurc^va dela i « Slovenci dobili že v premnogih izdajah (Levčcv', Orafenauerjevi, Prijatel evi), posamezna dela p tako hi jih bomo še, kajti Jurčičevo ime in delo je neumrljivo. Sicv. :»2. »DOMOLJUB«. dno 5. avgusta 1942-XX. Stran 5. (Dalje.) Starec je hropel. Nikdar doslej se mu Nejček ni uprl. Žile so se napela Fortunatu, slina so mu je pocedila iz ust po sivi bradi. V duši mu jo zavrelo. Strašna jeza ga je prevzela. Kar nič so ni zavedel, ko je zavihtel kladivo. Sam vrag mu ga je potisnil v roko. Železo je zažvižgalo po zraku, llreskl »Mamalc V pesku se je zvijal Nejček. Kladivo ga je zadelo v glavo. Kri je brizgala po tleh. Udrla se je dečku iz ust. Zagolčal je, se stresel in omahnil. Nobenega glasu več! Forlunat je videl samo senco. »Ušel si mi, se bova že srečala domalc Do-lipal je lonec in ga zavezal v culo. »Nejček!« je zaklical. Nič. V drugič močneje: »Nejček!« Tihota povsod. >Oba sta mi ušla,« je mrmrat Fortunat. »Ista krilc Brskal je po pesku z rokami, da bi dosegel kladivo. Plazil se je proti kupu. Tipal je na vse strani, zdaj na levo, zdaj na desno, višje pa nižje. »Daleč sem ga treščil!« Z motnim očesom je lovil senco. Stegnil je roko in dosegel nekaj mehkega, vlažnega. Sunkoma so je olirnil, grabil z obema rokama... >.lojl Kriste!« Pod rokami je dotipal Nejčka. Nogo mu je prijel, prsa pa roko, v kateri je stiskal denar, in glavo — vlažno, z luknjo na temenu. »Nejčekl« Sklonil se je k dečku, dvignil mu je glavo, poslušal, če diha ... »Nejčekl Moj Nejček!« Divji klic je odmeval po votlih jamah. Pritekla sla kamenarja iz Bpodnjih jam. »Ubit je. mrtev!« Starec jo zatulil. Zgrabil jo otroka v naročje, stiskal ga je k sebi in s pretresljivim glasom klical: »Nejcek, saj nisi mrtev. Heci, da slišišl Fantek moji Vode, dajte vode! Jaz sem ga — ubili Ne, sam hudič ga jel« Pod rokami je dodpal Nejika. Dv ignil se je z Nejčkom v naročju. Mrtva, krvava glavica je visela navzdol, strjena kri je curljala na kamenje. Starec se je pognal. Zapletel se je med kamenje in padel na grušč. Kamenarja sla ga dvignila. Si silo sla iztrgala mrtvega Nejčka iz starčevih rok ter ga odnesla domov. 1'orlunat se je po vseh štirih privlekel v jamo. (irabil je za opornike in v grozni bolesti golčal ler se zvijal po grušču. Majal je lesene stebre in v obupu čakal, da se usuje nanj kamenje in ga ubije. Stebri so škripali, udali se P" niso. Le pesek se je usipal izpod kamnitega si ropa. Spodaj na cesti je zabrnel motor. Palir In orožnik sla hitela navzgor. Na cesti je bil srečal palir kamenarja, ki'sta nesla v bajto mrtvega dečka. Prizor ga je pretresel do kosti. Obledel J" in se z vso naglico odpeljal na orožniško postajo. Ljudjo v vasi so se začudeni spogledovali. Pod jamami je palir zarjul: »F'ortunat!« Odziva ni bilo. Z orožnikom sta se pognala do jame. Zunaj na kamenju so muhe srkale lužo strnjene krvi. Zraven je ležalo krvavo kladivo. »Ubil ga je s kladivom I« Orožnik je pisal zapisnik. »Fortunatl Ubijalec! Vez iz jame!« Strašen molk je trgalo golčanje in škripanje podpornikov, ki je prihajalo iz votline. Starcu so se napele mišice, iz ust se mu je cedila slina, rana na hrbtu se je odprla. Hropel je v divjem obupu. »Takoj ven, v imenu postave!« je velel orožnik. »Nejček, moj Nejček!« je prihajalo iz votline. Kakor bi trenil, je zakrnelo p jami. Palir se je tresel. Bliskoma se je pognal v jamo. »Zakaj si mi ubil sina?« je kriknil in se zasadil v starca. Fortunat je zarjul in se zulelel v selber. Kot bi trenil je zagrmelo v jami. I i>d-porniki so se udali; kamenje se je usulo s strašanskim hruščem. Pod noč so izkopali obe trti pil. Bili sta zmečkani, da so ljudje z grozo bežali v vas Zvonilo je trikrat. Prvi je zajokal mali zvon za Nejčka, vdrugič in tretjič je odpel za starega očeta Fortunata in za palirja, ki je v mrtvašnici ležal poleg mrtvega sinčka. Vsa dolina |e trepetala še več dni po pogrebu v nemi grozi. Naslednji leden je bila cesta dograjena In delo ustavljeno. Ludvik se je z Klzo odpeljal iz vasi z inženirjem, ki je kupil hišo in posestvo. Odpeljali so tudi vse stroje in orodje. I eičene votline so kakor udrle mrtvaške lobnnje ostale zapuščene. Nihče si ni upal mimo. Le Erna ;e hodila zvečer plakat med grobl|e. Dvakrat te srebala nad jamami tudi Gregorja. Zajavkal je, divje se je zasmejal in izginil v gmajni. Burja je zaplesala nad dolino. V temnih nočeh je švigala in sikala nad peščenimi jamami. Pripovedovali so se ob ognjiščih, da burja to zlnio tuli in da vmes raznaša žalosten krik. »Nejčekl Moj Nejčekl« Razločno je slišala klic ludi Erna. POLJA CVETO Zima je tistega lela začela že zelo zgodaj. Za valiti se je razvezala burja, ki |c podila mrzle deževne kaplje po dolini. Le a k dni je prenehal veler, da so lahko popravi grobove na žegnu. Fantje so z vozom pripeliall težak kamen izpred Fortimatove bajte in ga postavili med grobovoma, kjer sla bila pokopana Fortunat in Nejček. Kamenarp so vklesali na kamen oboje imen In velik kriz na sredi. De-k eta so pletla vence iz pušpana in belil, mrtvaš-k h rož. Vsi grobovi so bili okrašeni, samo pa-lir je v grob v kotu ob zidu je bil zapuščen Na predvečer, ko je veter piskal med kri^ o T.lka v temi nesla skrivaj na pokopališče ma|hen ve- nec iu ga položila na palirjev grob. Hitro jai odhitela s pokopališča, da bi je kdo ne srečaL Doina je mali pekla koruzne hlebčke. Za reveže, ki so hodili vahčat. Belega kruha žo dolgo ni bilo pri hiši. Slabe letine in izgubljen zaslužek so se poznali. Garali sta mati in Tilka, gospodarja Gregorja so pa zadnji dogodki popolnoma štrli. Postal je zamišljen in čudaški. Blodil jo s povešeno glavo po gmajnah, ne da bi prijel za delo. Se najraje je s prsti grebel po zemlji in ves čas 'nrmral nerazumljive besede. Vaščani so dejali, da se mu je omračiloi. Videli so ga, kako se je vzpenjal na skale in poganjal z obema rokama, mahaje po zraku. Odkar je podsulo palirja, je bil še posebno raz-i vožen. Z nogo je brcal in venomer ponavljali »Daj ga I Sproži! Burni!« Nato se je zarežal in v kratkem presledku zajokal. Vidno je hujšal in sivel. Ženski je oče silno skrbel. Tilka je shujšala, da sta ji štrleli ličnici na obrazu, ki je izgubil prejšnjo svežost in dobil globoke zareze ob rjavih pegastih licih. Nič veS se ni ogledovala v zrcalu. Z materjo sla hodili izmenoma k maši in dolgo molili v cerkvi. Or-ganist je nekajkrat povabil Tilko na kor, pa sa je vedno izgovorila, da ne more priti. Pevke so jo špikale s tercialko. Dekle je molčalo in nekajkrat plačalo mašo za rajnim palirjem. Na nobeno zbadljivo besedo ni odgovarjala, trpela je zase kot prava spokornica. Tiste dni pred valiti je Petrov Janez dobil pismo, ki ga je po dolgem času pisal Niko. Samo naslov je pokazal Tilki in čuden pečat: dve rokt navzkriž in v sredi križ. Podobna pisma je pošiljal Tilkin brat, ki je medtem postal gvardijaa v samostanu. Vsebina pisma je ostala za Tilko tajna. Kar nič več ni silila, naj ji Janez pove, kaj je biio napisanega; zanjo jo odmiral ves svet. Mati je postala suhljata, da ji je opletala obleka. Skrbi in težko delo sta jo upoguila. Kot zlomljena šiba se je majala po hiši in se sklanjala v njive. Samo misel na sina jo je držala pokoncu. Na Vse svete zvečer so zvonili zvonovi. Mrzel veter z deževjem je jokal nad grobovi. Ljudje so se hitro vrnili s pokopališča. Nobena sveča ni gorela, takoj jo je ugasnila burja. Po hišah so pekli kostanj, pili mošt in molili vso tri rožne vence za drage rajne. Zvonarji so nabrali lurščnih hlebov in srebali iz barfgllce. Na pokopališču so zaslišali zategnjen glas. Na velikem nagrobnem kamnu so našli Gregorja. Sedel je obrnjen na Forlunatov grob, trgal venec in metal mokre rože proti palirjevemu grobu. »Forlunat, daj! Vrzi, treščil Ubij palirja, hudirja!« Prijeli so ga in hoteli odpeljati domov. Z vso silo se je branil iu klical župnika ter žan-darje. Niso ga mogli premakniti mimo župniSča-Zaletaval se je v vrata, da je kuharica vsa prestrašena prišla v vežo. Za njo je v copatah s svečo v rokah pridrsal župnik. Jezno je odklenil vežna vrata in zavpil v noč: »Vsaj nocoj imejte pamet, pijanci nemarni!« Iz teme se je pognal Gregor in treščil v vežo. »Jaz »em ubil palirjaU »Odvezo daj, prekrižaj, požegnajl« Franc* je preplašena stekla v kuhinjo iu prinesla blagoslovljeno vodo. . b (Nadaljevanje prihodu (Stran 6. »DOMOLJUB«, dne 5. avgusta l'.)42-XX. Slcv. ,12. Pred 275 leti Nizozemska in Anglija sta bili pred stolelii v ostri tekmi za nadoblast na morju. Vrstile so se mnoge vojne in porazi zdai na tej. zdai na drugi strani. Končno so sc Nizozemci leta 1667 pod admiralom Ruvterjem odločili za končni napad na London. Točno 600 let, odkar ie Viljem Osvajalec leta 1066 pristal v Angliii. Angleži niso videli nobenega sovražnika na svoii obali. Sedai pa se ie prikradel nizozemski admiral s 64 bojnimi ladjami in mnogimi čolni tik pred prestolnico ob Temzi. Londončane ie prešinil obupen strah. Nizozemske ladje so priplule v Temzo, čete so naskočile trdniavo Sherness in io zasedle. V obrambo Londona ie prihitel na pomoč angleški admiral Monck. potegnil čez Temzo veliko verigo in jo zastražil s topovi. Vrhulega so v reko pogreznili ladie. da bi bila struga ožia. A nizozemski kapitan Bralki ic z voino ladjo verigo pretrgal, naskočil bregove in uničil baleriie. Ponosno angleško ladjo »Roval Charles«, oboroženo s 100 topovi, je Rvvlcr od-vedel kot plen na Nizozemsko. Anglija se ie pretresla. V Londonu se ie vse desetkrat podražilo, meščani so pobegnili na deželo. Odposlanci ljudstva pa so pritisnili na angleškega kralia Karla, naj sklene z Nizozemsko mir. Nizozemska namera ie uspela in imela je odtlej za dobrih 50 let mir pred Angleži. Minula so nato stoletja. Angliia se je spretno izogibala vojn na svoiih tleh. Se med prvo svetovno voino se ii ie posrečilo, da ie težišče celinske vojne prenesla v Francijo in Rusiio. Po 275 letih pa se spet javlja nasprotnik nad njo samo iu ii grozi s porazom. Glacno poslopje londonskega vsruliliiia Zbirka posfriženih las Laculjarji in brivci v Nemčiji morajo pri gtri-Icnju odpadle lase do 4 mm dolžine zbirati in jih ob določenih rokih izročiti stanovskemu združenju. Čistilnice predelajo lase s pomočjo strojev v različne koristne predmete. Prejšnje čase w> zidarji mešali poetrižene lase med apno, da je bila zidava bolj čvrsto zvezana. Danes izdelujejo iz p»-etriženih las klobučevinafile podloge, čevlja Trh-njc čevlje in vložke. Končno rabijo klobučevhnaste ploiče iz postriženih las v oboroževalni industriji. 6' lleuterjev poročevalski urad, kjer si marsikaj izmislijo rrislaniiie ob reki Temzi Del Londona iz zraka Si, v. 32. -<)QM01..H!li., dne 5. avgusta HM2-XX. otran 9. I Isz narave Deček .■ j,. ustrašil. I/, skušnje je vedel, da se njcpjv p,.-|iodar ne šali in svoje besede |io-goelo zdrnžuje z udarci. /Vnpravii ie v malho ostanke svojega zajtrka i« jo utiral proti tisti strani poslopij. kjer se je slišalo nioketanje ovac. Ililro je izpustil iz stajo čredo, <,lisloji-čo iz kakšnih slo glav, ter jo t ijoini {jo psov odgnal proti planini. ■^Kjloma si Hi domislil niti tega, da bi bil pojedel .»v,,j nedokončani zajtrki ubož"c ni čutil nikakršne želje do jedil Stopal je dalje, ne da lii l il izguIii 1 izpred oči ovce, zatopljen v svoje razmišljanje, ki j(. |>no, kakor si moremo mislili, vse |>i •j kakor veselo Njegov položaj nedvomno ni liil zavidanja vreden. l'l"'L'i j-lirček se je čutil zelo nesrečnega v namoiil. .Iiiju. ],,. poredkoma si je mogel ute-,:ti lilml; polenta ju bila njegova glavna in po-eosto Imij i'i I i na jell. Redkokdaj je minil dan. da Iji ikiliil zaušnic, ali vf„j p,T|nje. ne glede na nu je bilo lako nujno z Inst-llov I.I ," I'01'Pirati babico. Koliko dečkov nje-Nirm! ie sre*no dobilo službo tudi v okolici I svoii, t"'i:|telj Pelrček, na primer, je že pri .„,e't!ijslih letih zaslužil po večkrat desel hr Indl 1,7 '"' va»krokr-pala in jih za silo prikrojila zanj. (Nadaljevanje pri.';"iif) 4a II. je drugo jutro Andrejček v nekem dvoriščnem kolu velike kmetije ravno zalagal s kosom |K)lenle, z jedjo, ki v pokrajinah, bogatih f koruzo, pogosto nadomesluje kruli, ga je robat ulas nahrulil: »Hej, na delo, postopači Pa podvizaj se, sicer - ---« Krvosesi Ruggero Dombre. Prevedel Griša Koritnili. pili |io*lov.... Ampak nihče ni vedel, kaj počeli z njim, in dečko se je bal, da sploh ni za nobeno ratio. Na vse zadnje, ko je imel že dovršiti trinajsto leto. pa mu je le uspelo, da se je uredil ludi on, in sicer na tale način: Neki dan, ko je bil sejem v Rasparrenu. je imela njegova babica poravnali neke zadevščiiie s starejšim (iiampaolijem. ki ie bil prišel iz lstu-ritza prodajal koruzo. V trenutku, ko se je starka po opravljenem naročilu, ki ga ji je bil le-la naložil. že oddaljevala, jo je posestnik poklical nazaj. da bi jo bil vprašal, ali morda ve za kakšnega mladca, ki bi bil voljan priti v Ramonteghi za pastirja. Prvo. jesar se je bila starka domislila, je bilo, predložiti mu svojega vnuka, čeprav ni imela nobenega upa, da ho sprejel. Kmet pa je, nasproino, izrazil željo, da bi rad videl dečka, in starka jo ,xlš|a ponj, mu ga predstavila, in službena pogodba je bila na njeno veiiko začudenje na mah sklenjena: imel Ivo stanovanje, hrano in obleko... Plača res ni bila sijajna, komaj [mlovica. kolikor so zaslužili mnogi njegovi vrstniki. loda bila je le zadosti velika, če ujio.štova-iiio. da je bil dečko dotlej, namesto da bi liil jiri-nasnl denar domov, vedno bal.i,'i v breme. In sli-skač Ciiampaoli se je hotel okoristili vjirav s tem žalostnim položajem. Andrejček je bil sprva nekam nevesel, da bo moral zapustiti svojo drago babico, ampak kmalu se je potolažil z mislijo, da ji bo njegov odhod v olajšanje, in čutil se je celo ponosnega, da ii bo posilimal mogel pomagati s svojim delom. Zdelo se mu je, da se jo dvignil v iiomcuil-no-di in imel je tudi prav: kadar začne lani iz lastnega žepa podpirali svojo družino, pomeni to, da je jio-slal možak. fte isti večer je ves zadovoljen odšel Ii kmetu v gostilno, kjer ga je le-ta čakal. In zadovoljen je bil, ko ie pod mrak prišel v Ramonleglii in je drugi dan ob zori začel opravljali de!o, ki mu je bilo odkazano. Njegovo zadovoljstvo pa je moralo kaj kmalu splahneli. Malone že ol> prvem potolkli je sprevidel, da je njegov gospodar skopuh iu zelo surov do ljudi. ki so bili v njegovi službi. starejši izmed bratov Giainpaolijev si je vle-pel v glavo misel, da vsi v njegovi hiši jedo ne-zashižen kruli, in to je dal vedeli vsem svojim uslužbencem; toda niegova skopost in podlost se ie naioslrejše izražala zlasti nasproti novemu pastirčku ki je bil prešibek, da t,i se bil mogel braniti' Kadar koli ga je videl, se je zadiral olienj: vsaka brezpomenibna malenkost ie zadostovala da ga je olisul z najstrožjimi očitki m V poletnih dnevih, zlasti oh večerih ni večjo nadloge, kot so komarji, ki se jih ne moreš zlepa otresti. Ne pustijo te v miru pri delu in celo potrebni počitek ponoči ti kratijo s svojim visokim presunljivim piskom in neprijetnim pikom, ki ima za posledico majhno vnetje in srbečico. Kri sesa prav za prav samo samica, samec se hrani ob rastlinskih sokovih. Samici je kri neobhodno" potrebna, da ohrani zarod. Jajčeca leže po stoječih vodah. Srbečico in vnetje povzroča jedek sok, ki ga spusti samica pri piku v rano, da se, kri, ki jo sesa, ne slrdi. Pri nas je najbolj znan navadni k o m ali (Culex pipens), ki ga lahko ločimo oil anofe-lesa ali mrzlica rja, znanega posrednika malarije. Najvažnejše razlike so: navadili komar leže jajčeca v kupčkih po stoječih vodah, mrzličar pa jih 'polaga posamič V. čisto vodo, v kateri rastejo rastline; ličinka navadnega komarja moli dihalno cevko na zadku iz vode tako, da visi pošev navzdol, mrzličarjeva ličinka pa leži vodoravno z gladino vode in nima dihalne cevke. Bulia navadnega komarja je podobna bubi mrzličarja. Samica navadnega komarja ima kratke tipalke in počiva na vlažnih mestih, mrzličarjeva samica pa ima dolge tipalke ter počiva na suhih krajih. Pri počitku leži lelo navadnega komarja ob steni tako, da se zdi žival upognjena, bodalce pa z zadkom živali dela nekak kol, pri mrzličarju pa leži bodalce v isti ravnini z zadkom, telo je dvignjeno ter leži pošev. Proti komarjem se borimo s tem, da jih pozimi (decembra, januarja, februarja) poiščemo v njihovih skrivališčih in jili uničujemo; načinov jo več: moremo jih zažgati s spiritovim plamenom, kaditi sobe z žvepleuim dimom (okna moramo v tem primeru seveda zapreti iu prostor mora biti nekaj ur zaprt), sobe poškropimo dvakrat v zimi s 3% raztopino Florla-isekticida, za škropljenje uporabljamo brizgalko, ki jo rabimo za škropljenje drevja. Seveda moramo posode z jedrni dobro zavarovali, da ne padejo vanje mrtvi komarji. Poleti se bojujemo proti komarjem tako, da uničujemo njihovo zalego in se v ta namen poslužujemo bioloških sredstev, lo je, da gojimo zlasli ribe, ki žro zalego, ali razne vodne hrošče, ki so sovražniki komarjevih ličink, da ne preganjamo enodnevnic, žab, krastač, kuščarjev, netopirjev in ptic pevk, zlasti pa ne lastavic. Komarje lovimo tudi lako, da nataknemo na drog škatlje, v katerih je olje ali petrolej, ter pobiramo komarje s slropa Važno je odstraniti nilakuže in stoječe vodo iz bližine hiš ali pa iili razkužiti s snovmi, ki uničujejo komarje, kol Iloria-larviol, salvinoj itd. Te snovi ribam :ie škodujejo, pač pa uničujejo ličinke komarjev. Umazane nilakuže in gnojnice poškropimo s salvinolom. Proti komarjem so zavarujemo tako, da de-nemo na okna goste mreže in da podobne mreže razpnemo nad posteljo iu okrog nje, da postavimo čez dan v sobo plitve posodice, v katere smo nalili mešanico fonnalina in glicerina (100:3:3). Ponoči pa le posodice odstranimo. Preden prižgemo luč, ko smo vstopili v sobo. zaprimo okna, ali pa napravimo še prej prepih, nakar šele zapremo okna ter prižgemo luč. Tudi kajenje s kalro, ki jo deneino na žareče železo, in z drugimi sredstvi, ki jih dobimo v lekarnah, preženemo komarje iz sob. Stran 10. »DOMOLJUB«, dne 5. avgusta 1<)I2-XX. Slov. ;t2. iu Jutrožvižg Pravijo in pripovedujejo, da ie stala kraj Ročice, v kateri sta živela Bepinček in njegova mati, ponosna marmornata kraljeva palača. Kralj ie imel nad vse rad živali. V njegovem vrtu si lahko občudoval mogočne bele pave, ljubke raičice, ponosne leve s košato grivo, kraljevske orle, prelepe leoparde, pisane zebre, lisice, nosoroge, fazane z dolgimi repi. velikanske kondorje in ponosne labode z dolgimi vratovi. Med to pisano živalsko družbo je kralj preživel večji del dneva. Najbolj pa je kralj ljubil prelepega belega kosa. Spal je ob njegovi kraljevi postelji, jedel iz njegove sklede iu vse je smel storili, kar se inu je poljubilo. Tega smešnega in klepelavega ptiča mu ie podaril vladar sosednje države, ko sta sklenila veliko državniško zvezo. Presrečni ptici je bilo ime Jutrožvižg. ker je s svojim žvižiganjem in čvekanjem zbudila ves kraljevi grad in vse, kar ie živelo v bližini gradil, koma i da se ie prikazal jutranji svit. Ljudem to seveda ni bilo všeč. toda kdo lii se upal pritožiti proti kraljevemu ptiču? Nihče. Nekega dne. ko je predsednik vseli ministrov namignil kralju, da ie Jutrožvižg nekoliko nadležen ptič, 11111 ie vladar jezno odgovoril: >Komur to ni všeč, nai si zatisne ušesa.t Ta dan ni kralj z nikomur več govoril. Toda če bi bil Jutrožvižg žvižgal in čvrčal le v kraljevi palači, ne bi bilo to nič hudega. Nerodno ie bilo. da ie že ob rani uri vsako jutro odletcl z. doma in se vsedel zdaj na kako okno, zda i na balkon sosedne hiše in vse zbudil. Kdo se je tega veselil? Kralj. »Kaj delaš. Jutrožvižg?! »OJv. čivčivčivčiv. fiiii . . .< • Imenitno! Kakor bi na gosli igral. Ali hočeš jesti?« »Čiii.. . ččiii... čči —< In Jutrožvižg ie delal vse. kar se mu ie zljuhilo. K sreči je bil samo ptič in ni znal povedali. kaj hoče. Bog ve, kakšne bi bil sicer zagodel. Vedeti na morate, da se je Jutrožvižg v zadnjem času navadil, da je priletel vsako jutro. komaj se ie malce danilo. 11:1 Bepinčkovo okno in se tam vsedel na podoknico. In čiučiu, ččiččiu, fi.. fiufičči ie šlo kar naprej in ni prenehal, da sta morala Itcpinčck in njegova mati vstati. Ko ju je Jutrožvižg videl pokonci, se je mirno vrnil v kraljevo palačo. Bepinček ie bil zaspanček in ie. rad pole-žuval, pa mu to iulninie petje ni bilo prav nič všeč. Vprašal ie mater: »Mati. kdo poje?< »Beli kos.« »Kaj hoče?« • Nič. Poje.« »Zakaj prihaja sem?« »Hm!« »Reci mu, nai nikar več ne hodi!« »Sinko moj, ne morem ti pomagati.« »Torej naj vsako jutro tako zgodaj vsta-nem?« »Hm.« Rcpiučkti materini odgovori niso bili prav nič všeč. Ni 11111 šlo v glavo, du bi moral vsako jutro tako zgodaj iz postelje. Mislil je iu mislil in si ie imenitno domislil. Zares, drugo iulro je vstal navsezgodaj, odprl okno in čakal pod oknom s šibo v roki. Ko je priletel Jutrožvižg. mu ie Bepinček pošteno prisolil s svojo šibo in ubogi beli kos ni več pel, ne v jutro, ne na večer. Komaj je mati videla, kaj je storil njen sinko, si je vilu roke: »Sinko moj, nesrečnež, kaj si storil? Ali ne veš. da je bil beli kos kraljev? Zmeraj kakšno uganeš! In če so te videli ali bodo zvedeli za to. ali ne veš. da le bodo odpeliuli v ječo? Zakaj si ga ubil. zakaj?« »No, Ia je lepa? Zakaj inc ie pa budil? Jaz hočem zjutraj spati. I11 pa, zakaj se tako bojite? Zaradi takcgalc kosal« • Kos. kos! Vem. da je bil samo kos. Toda bil ie kraljev kos!« No. kar ie bilo. je bilo. in ni se dalo več popraviti. In uboga žena ie vzela Julrožvižga, ga spravila v vrečico in ga vrgla v vodnjak. Nato je vzela kozo. ki io je nameravala prodati 11:1 božičnem semnju in je vrgla še to v vodnjak. Kakor je bilo pričakovati, ni trajalo dolgo in kralj je opazil, da ui več Julrožvižga. Bog pomagaj, to je bilo hudo. Kruli ie ves divji hodil gori in doli po nrestolni dvorani. Nihče se ga ni upal ogovoriti. Ministri in velikaši, vilezi in groli so bili vsi iz sebe. Pričakovali so. da izbruhne kraljeva jezu iu niso dolgo čakali. »Preiščite vse hiše. drugo za drugo, in prinesite ini Julrožvižga! Drugače gorje vam!« Veliki kapitan je sam vodil preiskavo. Najbolj so sumili Hepinčka in njegovo mater, ker so vedeli, du je imel kos navado vsako jutro peli na njegovem oknu. Ko je uboga žena videla ves ta sprevod, ki se je bližal hiši. se ie bala. da bo vse prišlo na dun in se je tresla kot šiba na vodi. Bepinček pa se še malo ni bal in se za vse to ni menil. I11 ne vemo ali iz neumnosti ali iz prebrisanosti. Ko se ie veliki kapitan prepričal, da v hiši ni belega kosa. je ukazal, da preiščejo ludi vrl in vodnjak, ki ie bil sredi njega. ItepinčUi so določili, da se po vrvi spusti v vodnjak in pogleda, kai ie notri. Ko je čutil, da ie vrv segla do dna vodnjaka. je veliki kapitan vprašuj: »Si našel. Bepinček?« »Ali je ncl Jutrožvižg štiri noge?« je vprašal iz giobinc šaljivec. »Ne.« »Boge?« »Tudi ne.« »Je bil pokrit z dlako?« »Kaj še?« »In rep ?« »Hal Za norca bi me rad imeli Princsi gori. kar si našel... in pokazal ti boni...« je kričal veliki kapitan. Komaj pa se ic Bepinček prikazal vrhu vodnjaka s kozo 1111 rami, mogočni kapitan ni invl več besede. Pobral ic šila in kopitu iu izginil s svojimi vojaki. Pravijo, da veliki kapitan ni mogel najti Julrožvižga. čeprav ga ie z vso vnemo iskal štirinajst dni in štirinajst noči. Zalo je nehal biti veliki kapitan. Itcpinčck ua ie odslej lahko vsako jutro spal, dokler 11111 ni sonce pogledalo v golt. UGANKE II. cvetoče drevo. prepevajo ptice veselja se smeje Vseh vrtov je slava. Ko gledam spomladi mu hvalo na g a<. uii srce sladko. vseh vi tov je ki as, To je zmešnjava, kaj ne? Napravi red, pa do. dobiš dve kiiict znane pesmice. III. 6 + 30 — 6 + 30 = 60 Preobrni ta račun tako, da bo pravi IV. Glasnike je tieba urediti tako, da dob š besede, ki pomenijo: 1 a a 1" • « 1. Kraj m Gorenjskem 2 a b h C d 2. sadno drevo 3 «1 e 1e « « 8. naš varuh 4 «1 s U S 1 4. okias 5 1 | 1 11 k k 5. kraj iz sv. pisma G k 1 1' 111 m 6. delavec pod zemljo 7 n | n j n 0 » 7. slov. pesnik in'pisatelj 8 0 | 0 |P p 8. dežela v Atriki 9 r j r h r s 0. število 10 š h t 10. kjer se neha je . . ■ 11 »1 v 1 v v ž 11. del glave V prvi navpični vrsti liereš ime in priimek slovenskega pesnika in pisatelia. Rešitev uganke Ko dan se zaznava, danica priplava, ne sliši zvonjenje iez hribe, čez plan. I. Zvonovi, zvonite, na delo budite, ker naše življenje je kratek Ic dau. Botra z griča I.juba botra z (iričal Ljuba bolni, pišete, da boste ponovno krščeni in da ž<' imate botro Tilko. Želim, da bi dobili ime Metka. Zelo bi bil vesel, če lil priobčevali v namera kotičku tudi različne uganke in kratkočasnice. Bliža se poletje, sonce je že vroče, po polju je vse živahno. Kmetje sušijo seno, žito valovi v vetriču, tu pa tuni slišiš veselo cvrčanje murnov. Tu Vam pošiljam pesmico, ki opeva moj lov na murenčka. Lov na murenčka. S slamico v roki grem zdaj na travnik, nuiren [ c vrči. Tiho, po prstih. Tukaj «1, hej! Pred jamico mi 4 muren cvrči... Utihne in v luknjo zbeži. V črno pogledam luknjico, vtaknem slamico notri. Bezam, bezam in kričim v jamico: »Muren, muren, pridi ven, če ne ti bodo štirje konjčki deteljico pojedli! ■ Glej! Prekipeva v srcu veselje; niurenček, .ii, srčkan je ven prilezel., ■ Imam ga v roki sedaj! Košir Ivan, učenec IV. raz. ljud. šole, p. Moste pri Ljubljani. Dragi Ivan! Kot vidiš, je botra z Griča tvoji prošnji že u»tregla in je »Domoljube že prinesel razne uganke in krntkočasnice. Želim ti velik® zabave. Tudi tvoj opte, kako si lovil mureneke, prinašam. Pesmica pa to še ni. Veš, delati pesmice, to ni tako lahko. Lepo Te jioz/lravljam. Tvoja botra. Pesaio je majhna železniška postaja v porečju reke Ainacone v Južni Ameriki. Postaja leži na progi med mestoma Colo-dena in SI. Dominca. Lesena baraka, pokrita s pločevino, jo vse postajno poslopje. Semkaj farmarji dovažajo svoje bombaževe pridelke. Vozijo jih v velikanskih balah, ki so naložene na nerodne volovske vprege. OtI postajo Pesaio jih potem vlak odpelje v Colodeno, kjer jih nalože na velike par-nike, ki vozijo po Amaconi, tej največji reki na svetu. Tudi lovci na kožuharje dovažajo semkaj svoj plen iz neizmernih pragozdov Edini uradnik na tej postaji je bil senor Culitnan, skladiščnik, čuvaj in postajni načelnik obenem. Ta mož je bil sila prebrisan, še kar preveč, zaradi česar ga je železniško ravnateljstvo nekega dne naglo drugam prestavilo, s tem pa niso bili zadovoljni nili farmarji niti lovci. Nikarte pa misliti, da bi bili ti ljudje gospoda Culimana kaj posebno čislali. Narobe! Toda Culitnan je bil tako podkupljiv, da jim je že dolga leta neizmerno koristil, železniški družbi pa škodoval. Nezvesti uradnik je natnreč za podkupnino rad zapisal tovoru precej manjšo težo, od katere jo bio treba manj plačevali. Tako so tar marji in lovci že pri železniškem prevozu mnogo zaslužili. Sleparju so potem lovci in farmarji poleg denarja radi dajali še dosti drugih lepili reči: divjačino, kožuhe itd. Zdaj je vse to minilo. Culiman je moral proč Prišel je nov železniški uradnik, ki se je pisal Saprano. Takoj, ko je novi mož nastopil svojo službo v samotnem pragozdu, so prišli k njemu farmarji in lovci ter se skušali z njim domenili, da hi nadaljeval, kakor je bil njegov prednik začel. »Saj ne bo zastonj, gospod Saprano!« so mu namigavali. Toda vrli možak je ves ogorčen nagnal podknpovalce Nobene obljube niso mogle omajati Sapranove poštenosti. Lovci so mu to strašno zamerili ter sklenili, da se bodo maščevali. V pragozdu pa je maščevanje lahko kaj različno. Nekega večera je pred poslajno poslopje pri-ropotal slar avtomobil. Iz njega sta dva lovca zložila velik dolg zaboj. »Kar na tehtnico vrzita zaboj!« je velel Saprano. »Kaj pa prav za prav je v tem zaboju?« »Sveže bobrove kože! Se s tem poštnim vlakom morajo v Colodeno, gospod!« »Tovor telila 82 kg.« je odvrnil uradnik, nakar sla lovca plačala, kar je bilo treba. V 20 minutah naj bi pošlni vlak že bil na postaji. Toda teh 20 minut je bilo strašnih za ubogega Saprana. V zaboju se je namreč kmalu začelo nekaj gibati. Iz njega je prihajalo votlo grmenje in jezno ren-fanje. Saprano je sedel za pisalno mizo ter pisal tovorni lisi za novi tovor. Ko je zaslišal tisto renčati je, je ves bled planil kvišku, saj je kot sin pragozda preveč dobro poznal ta glas. Vedel je, da tako zna renčati le strašni južnoameriški lev, ki ga tamkaj imenujejo puma. Saprano je preplašen pogledal po svoji pisarni, odkod nevarno renčanje prihaja, pa ni nikjer nič opazil. Spet — renčanje se ponovi. Sa-prano plane k zaboju in napelo posluša. Kes! V naboju je puma. Dobro je slišal, kako nevarna zver po zaboju praska in grize. Deske pa so lako tenke! Saprano je takoj uvidel, da sla lovca nekje Ujela živega pumo in ga molila s kakim mamilom, drin" P02na le P'aK°z tednov dnevno po četrt skodelice. Proti ošpicam priporočajo nekateri zdravniki 1—2 žlici soka iz bezgovih mladic in lislov S svežini sokom ali s čajem zdravimo tudi sečno slabost in želodčne, ledvične, pljučne in prsne bolezni Tudi jetra se kmalu pozdravijo. Namesto lislov pa lailko vzamemo tudi cvetje, ki učinkuje ravno lako. samo močneje Bezgovo cvetje, lipovo cvetje in sok ter olupek ene limone dajo izboren čaj za potenje. Z njim zdravimo prehlade, gripo, glavobol in bolečine v sklopih Tudi za ogluSelost in vnetje mandljev se la en i priporoča Ce dodamo medu. lahko uporabimo čaj proli kašlju. katarju in zasliženosti pljuč. Proti sladkorni bolezni, premajhnem izločanju seča in pri bolezni ledvic pijemo čaj od polovice cvetja in listja, in sicer eno žlico le mešanice na četrt litra vode. Dnevno dve faši. Ako pa tej mešanici dodamo še orehovega listja in skuhamo čai na mešanici po! dobrega rdečega vina in pol vode. dobimo dobro zdravilo proli škrofulozi. Okrepčajočo in osvežujočo pijačo napravimo na sledeč način: Vzemi 4—5 cvetnih kobulov bezga in jih daj v kozarec, v katerega naliješ 5 litrov vode. Vanj stresi pol kilosrama sladkorja, sok in olupek ene limone in en kozarec dobrega vinskega kisa Poslavi vse skupaj na toplo za 24 ur in večkrat pretresi. Nnlo odlij in odcedi sok s steklenice. ki jih zamaši in zamaSek preveži. Cez nekaj dni ininš dobro in zdravilno pijačo. Bezgove jagode so prav lako staro in dobro zdravilo Ko so jagode dovolj zrele, jih naberemo in posušimo Cim zrelejše so. tem več imajo v sebi zdravilnih snovi iu sladkorja Najboljše so pni lake, ki se pos-uše (a ne strohne) na drevesu, vendar se Inke težje dobe, ker hitro odpadejo ali pa jih pozohljcjo ptiči. Iz bezgovih jagod kuhana marmelada jo ludi zelo zdravilna, posebno še, ker čisti in obnavlja kri Posušene jagode tudi zapirajo! Caj bezgovih jagod, v katerem so Se zmečkani plodovi, učinkuje ugodno na želodec in led-(Nadnljptnnin na 12 slrani.) v stiski. Že se je na polici stisnil v dve gubi ter se pripravil na skok. Zdaj — čuj! — poštni vlak je privoztt na postajo. Zavore zaškripljejo, železničarji že teko proti poslopju. V tem hipu. ko naj bi puma zdaj zdaj planil nanj. Saprano pograbi Sop ključev ler jih z vso silo vrže v šipo, nalo zaluča za ključi še črnilnik s lako silo, da so se šipe glasno razdrobile. To je bila Sapranova sreča, ker je la žvenket pumo malce zmedel in preplašil. Tisti hip pa so pri oknu že slali železničarji, zakaj Saprano je na vc9 glas kričal na pomoč: »Streljajte, tovariši, streljajte! Tanile gori čepi puma!« Drug za drugim so počili streli, Slirje streli in zver se je zakolalila s police na tla, kjer je mirno obležala. Saprano je bil reSen. Toda njegovi sicer črni lasje so se v teh minutah smrtno groze — pobelilil 2 • X!-ii 12. _ >'■.'.* 1 tflrt 1:1 i idr. .t JfSAlfi. 1 11-iiTl tUJIi ;.*i:»cji .1 ' : '>•' s.'. -".'', .rttutgs . -. t -.,.•■.110 :.x-s i.i ••»•iC.i tav.,aa,!i ji ::»* ;«r. :.i' ;■-. ;r.».'U. «1.1 rtir. i»i.i."i •»" ;■'• !•««•>» i«.« ''T1 ;."i:tu.t. n: •;•".!» .»» fetoii!«* bvivm ..i y ' \, . i i-i;- i ; t • v: i'l'. - v.: i-. "". « ; i.i.i', '.- ?.n •.» i: ,it -i.ii '. y.u;;i i! K"{tiii. 11. t 1 '.o* L-.vviu i.va/f. ~ 1 i ('.*''. *- r lil ". "IV.*. 1 r---.^ t ' ;•{ .(-. vm lii: .: .•Kaintt M i> i.i t -..t t\ 7.: i.i.i" "ji t1! -: i : "i' fctsn-v k •. '-•!"..''. '-'■'• .*'.''-:'. '. V . * '1.1 V "- : • -: • 'I:! '.t v. ^ -. ' :: _ v...'.s t s' i>. ;■ ■*. i" " ii, •.;•■.•!■. rt*!.it :•' v ! r>» v. t'.-.•_ ti »!!•«;.'ii'.: i.i v-. -..eve-g v !.:•• i i.i u. i. w ^ tj; *Jtr./«s». V*-..i». svjis« Vi t-4it :i. i.-. ;..',. ii.i 2t -' - ;;» ..i L. ..t E.i.vtrt t.- ..i ; ii .1 i i-.t' •■vi-i: v'', s.-. 1-Mt ..-ii J.. .11,': :..".i.n,t Ur.: l b-tzt-g i. i ' . >:0 PRAVNI NASVETI Trri';i>ka »krt. K. I. D-vt.-^u • .-..•ttnir.t r-tv>.-. .v! .-.tt ;.-;",',..-.. jta. rok t .f-fl 24 ;»*..'. t . v, >.'. ^ K t,- ,t z.3 » j/v i v .^.v. ■;'j v p*>'.ftbno d.-> .t'..i-j '.k^ d.C/ t'14 j■ ■ *i*. v v o tapt- t- r.,t li» t»..» is t.-;e, ti *> i.-tin/j t t,t, t-.jiO irtroiomo ti: »v o. -t ps if.a-'•**■ i* '.rj'.-.:r.-io izo':-r»iV<, tako. itc-j,- i» v: i iJo-c-.j d-.0if.D0 ufeaj« in dvo- i t'..'.o yiz. .0 ^iVj Ob itzfii cKjd^j* ttomfL Po i>i/edi>j ti*a kwn;**rj» u pokrajino m morajo »s« .'.. i.l k nj.a pr.prav« <\mu'-»nkt v;di.i v L. .-...a.-.: vi.ju ..i.ict Koiti.f.t,-/,. v drugih ob i i.os h pokrajio« pa po-.tl|-r. »'.vj vo,a«it poiadkt ali ps. Obvezna civilna služba, ki j% bila ovedens za javnt urade in nova podjtijs, oVttoji v tem. da opravljajo s »sobne (j-.*-.-,*, v ta.su vojne pri javnih obladvih ali v javni .žbi '.er pri podje'.; h ia Uitanovah. potrebnih za ž il.tri.e. obrambo in gospodarstvo državnega ob-f^->!vs ivoje umsko ali ročoo delo. da bi ~e za-gotov.ia red in večji dono» t v»»m področju njih dela-.no»!i. Kdor pripada ustanovi, glede katere jt razgla^na obvezna civilna služba, ie i!užtyi ne rr.ore odtegniti brez posebne plvrnene dovolitve. C« bi ie izrr/lkal dotfaoall službe, se kaznuje i zaporno fcaz£il;o. na katero ga obsodi vojaško vojno ^dj^re. Ktk>izirij» ntpremifaia za vojaške namene. Po naredbi Vi-ck<-ga ko-nl-srjs srne na zahtevo vo,aSkib ol/i.' t v če je to potrebno, v obrambo« in varno:'ne namene, rekvizici.a nepremičnin, nj.h prit;kiio io z ajimi trajno zvezanih ilvsri- 01 rek-..z,- so izvzela poslopja za bogo-»li.žj«. p&ilopja, ki j b uporabljajo ve.-ške dnižbe. pOiiopja, ki vi nef/ovredno določena za namene javne pomoči ali dobrodelnosti, in poslopja, na katerih w javne blagajne. Za rek-.izicijo se plačuje odškodnina, ki s.e po in'/žno~ti pogodi v sorazmerju z rednim donosom, katerega lahko daje nepremičnina Ce se ne doseže dogovor, določi odškodnino Visoki komisar. \'ojaike »ložnosti. Izdana je bila naredba Vi-isokega komisarja, ki predpisuje, da se sme lastninska pravica na nepremičninah okrog poslopij, zgradb in vojaških naprav, potrebnih za obrambo, obremenili .« služnostmi sledeče vsebine: Lastnika se obveže, da rie «:r,e odpira j poti, kopati jarkov ali jam kakržnc koli trste, da n^ sme nakopičo* »L^OVČOUI 3< n, 'i ..i -i »atni. i«* 7 - ^tc-jnitiiJi 7-.iiivi i i.. ' a<» -.i; -i1 ..i _ :•:• :«:•:. i SStaa i : ' i : i.t :: : air.i' i Č inaiii .lili; Ttn*tiJ.'-^i m.m. s-* ..u^'-. t.wiii"i.»! » . lA ic-ki i j 1.1 i.. i .-»a . -ia i-t :•> i.i'.:«. t. u ; i im«? pcnrj r.i »;».!»,: M i-.:'«:«'"^!-* i., i.r'1- .. »a-r.o : M- :<'>,i.ii : > : V.;-^nl.i .> obU.tt^ in:«* :<: b-jžamti .i '.ii.: oot^ : r.m..* $-n:*L. i. v. n^^im:* 7;;.i.i.i.r. :•> • i." '.i . inraiai, .i livtttr : -•:.. i : i i.* ;oš. i - I ^ ••:'. i . :ri :>: r..k/: ? r. a i : z m r.i.o : . ;-n 'C : ; t M-i.a* t., .t? ~ • •i-i-i.iai.. i. : jpr^T^iina. :•> ««aitri Uft-i.*'!*!^ :; -i t lian i p * ir..:«i j*. T: iT-ii.ik hi r.. ; i IT; •.•mit ;tevn. k i Vi :nn n-.z '.Tnz.Li M^riu zii.iT.:: i.i"- pri n. d. i nr bo ?T»t:I ;: i t; « t v .» r i tr 11 ni.i 1:2 ti | -1 i. 7 2 1.1 i J.3. i.i :» ;.*n.:> VprU.it«. :«e f un r« »ic; -:»:;■'» — oi t-ri'.:! ::!.i -reia i:!>::7>|i -T':, J; i T 'u3r.it i^i.i; rid-»-f». :.*ii:-. 1.: 'cl ^kt .iai.i. r ::10 • lb. z-v-mz-r>iau'ki il. '.s "Tit;:o •: 2i - r.-i > u t t* nz:.xi trsi;: i: 1» i : ' ^ i v r: i :: i'.: 1 i r pr«i.i trii: " i t>j .I :<>I:t:TI-.I se 1 ? i" » -i*, i.- i'., i i b:ite ii..r.i 1; r e t. j: č di bo t z -*" trj z -i it. 1 :. i-e »o- pir '..1 zini: i; 1« » 22 b: ni i. um ip:rszi- " ^'.. i zdi {xžik>i-.;~e 2i pot. k: Tir e :: :d ?ot.*ebi.i. b j*\e pi: -r; i>iJi-i -reilo^i*.: 12 -.ii. d:'.:ii pot p::L e-knti: i'.: «:-. : i i i>i i. -: le tod; isii -1 i>d:lia -e bi prri!o do «po:2z:~a rei.'He. bo trszp;- o zas!;j-i- rs iUnsiti it tj, di a« bo«*.« tp^jj pnpoco-i-li. bo p 1 ta-t z.idoitao 01 po ^rpcecaont 1.-121.10.. t GcMpo4antv> 1 pccKn tT^a p*u U. V. R. — Oi« 2 bani: 21 pri t 171-7 511; p rek!:č io! □•-.•zii Jr.n.it: Ki. O^e iestd r.i z.i «-2: p i-i-2'o. O:« 'o e prvem ij^ ca:: p i 12 d >7 :L VpriJit*, ii: im^ti ».»utri :•:.»•*..; v. a .vi 2|rii;"i baio 2.iti.2 Ra-di bi r .-č. d> : 2 doto AL bi to i-e1 K.ijn 1-2 > obr« s.::" — K«? 'e 'A* prek--:.ii. ei 2 po-itiv ea ikrbaJt k: opriit: oč^tot3 .-o x v jo ri-it o po.r.20-2^i La aiir .ve^i ^ i.in Žito i.iaio o-i^to^o 21 obrea«- a_*«-r i cddTO T 2 223 . ai.il a* Zli >5 '. i, 2 '.O U a::nt* i*r.r. :.rp->:';vi:; pr;it.ia*k strbaki .3 3i:br*3 2 i:-i.i.:i. Gotovo 22 bo c-ireko >iobr*r- 1. di \> 221 ::*to-/i pi.-c*'.i i^roč: 3:2« rama. i.i i: z£rii;'.i b:io. i^orar 2:1*.. t-:311 p?0't:v-. z -:«t;23 21 c:c2.i:* ;kn 2: s> d:.io* 2 ! iv :e 3r.2i2r*2 2r*d :| 5:-i;lče 21-i-J.i : ikr'i2.ki -.3 cirii i* <£r:f* 352:2 : c*r2*.-it; ;•;2i *k!«pi ia nato ji ii:':* o 1'; 11 32 — « /iikšCi pr-jc»ri. kii.ir v-O-U, •ii ':. i* i'ibo |:oo-iir.'. 3 z :•: 21 :v; :c 17.33, ibriii*.* s* 21 5krb»tT*ao 5i-i.ii«. k: b: 3i'.3 iz&kij po t.- 232* -r*p2 — ?Cir 52 pi i:*. 2 : poat.iv 1 pr*dp:.j- e i.i 10 : jririi i:ii. dati bieram. kidar s« nož«. Stari: con : d 1:. 5. ;. 2C3 5:1-.. .2 :2or:i 2 r.c2.-2*1 c :l.; iki b:2r'«;2 3 ..lii 12 *. č« 5 * 2 € 21 :era3 doto zido*ta« :r2 3- c.cit* m •.:* zi :;v. *3i stirj-2T zi3:*va:; 2 .2 £i_i;i«2 ; 2 t 2 2 2 r 12 p r a t 3 <•: r 2 • 3 I 223 2v b3 J:i.ii« >i.o::!o k e b: 5'. 1 DO t ia ko..ko boii« cori'.i p'. a: a L >iikjd2:2* Str vike 5332241 poitopki bo i t« mrali trpet; $ic;. Zato bo ceneii«. :e «e t i3i*aoc nca pobotata dica. Spri£«T«Jo sloikiaj«. P. L O. — Sluik.r.;a v raii i.uib; ni b.'.i piT5*23 psitena. pa bi radi to oa rek naiin aavei.i ▼ službenem !or.:eva!u- se 12;e to napisat: taksni obl:kL ca n: ial iro? — *!uib«ao spričevalo se ne sce stav! ati n;-pripocb. 2aradj katerih bi b;!o s'.a-4bo:era-niku oteženo dobiti novo službo, in to tudi tedai ne. fe bi b.I sluiboemalec take vpise za iasa službe 2as'.uiil. Mora se pa napisati spričevalo o trajanju m vrsti službovan a. Vsakršnih priporočil »iužbodavec ni dolžan napisati. — Iz te£a ra2-vid-te. da v spričevalu ne scnet« cceniati nepo- 3 2.« p 3 ser.; stari«* iilhie^a i*i*la. ura.i 3 otroci p r 1:o d? B.>«i>Ki E» r<>pi to'2 b ti i' ib 11 '■> Trza- b 5 zx. s"«>:->t2 31; i vri * - a p»r'.itrl;?:va. r-r.^ii. t-? rn .^li) milijoao* je 1 '»U 1 s'12 v'a.js za rvl^aa.e p'ii Iriifaim -č uibH-a3 12 Mali oglasnik Pristojbina za male oglase se plačuje aaprtj. Smrekova iresli !epos tdravo »uho In J e f i c« kupi vsaso *co-Ifilno osr.jarra Lavrtfi J,, fet. Vid pri Stični, o s L a S u J t DonoljHbaiem malem oglasiika! LJUDSKA Poiojiloica je bila attaoovljena leta 1895, lOSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomeienim jamstvom v lastni palači t Ljubljani, MiktoiičeTa ceita 6 nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge ▼ vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvi