It- 'je ii 01} ji« I E n p; Imett n grt m ffr ij«» rfc Amerikanski Slovenec American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million "lovenUns in the United States. Rate9 on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Bestj Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Matters of Special Importance to Them Not Found Elsewhere ŠTEVILKA 61. JOLIET, ILLINOIS. 25, JUNIJA 1918, LETNIK XXYII. Italijani porazili Avstrijce ob Piavi. Zasledujejo sovražnika, ki se umika v neredu prek močno narasle reke. avstrijske izgube velike. m p Na zapadni fronti že več dni le manjši spopadi. Tako oblečeni ujeti Avstrijci so bili usmrčeni po naglem vojaškim sodu v soglasju z vojnimi zakcni. jim pogonom proti Monasticu. Skupaj je sovražnik napredoval pro-1 ti svojim ciljem ob Piavi med šestimi dnevi bitke povprečno le 1,200 jardov| na dan. True translation filed with the post- j master at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October 6,1917.1 LAČNA AVSTRIJA ZAHTEVA MIR. Štrajkarji na Dunaju, v Pragi in drugod nastopajo najodločneje proti vladi. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October6,1917. Laška fronta. Rim, 20. jun. — Od Montella do m°rja še bitka ob reki Piave ljuto nadaljuje in brez prestanka, je naznanil danes italijanski vojni urad. Snoči so Italijani prisilili upadnike, da so umek-"'li celo svojo fronto severno od železnice v Montebelluno. Več nego 1,200 Avstrijcev je bilo ujetih in mnogo strojnih pušek uplenjenih. Bitka pri Zensonu. Avstrijci so včeraj popoldne pod Jeli nov napad ob Piavi z močnimi od-elki in naprej pridobili nekoliko zem-•)e pred Zensonom. Pozneje so prihi-llle italijanske reserve na lice mesta in Posilile Avstrijce k umiku. Francoske čete na Asiaški visoki p anoti so naskočile avstrijske postojanke pri Bertigu in Pennarju. Italijanskim četam se je posrečilo zavzeti Costalungo, pristavlja naznanilo. Kaj poroča Dunaj. dunajsko poročilo trdi, da so Av-str'jci obdržali vso zemljo, pridoblje-n° na žapa(Jnem bregu reke Piave, in 'udi pognali nazaj Italijane južno od \ ;\ e2nice v Treviso. * Italijani, pravi Dunaj, so napadli ZoPet jugovzhodno od Asiaga na pohorski fronti, toda z istim pičlim u-sPehom kakor o prejšnjih prilikah. "•tka v okrožju Montella je narasla Po silnosti včeraj, da je bila enaka ve-m bitkam na kraški fronti. Urad-n° naznanilo pravi, da so se Italijani *aKnali naprej šestkrat in posluževali reserv brez razlike, ali vse njih priza-e so bile zaman. Oblečeni kot Italijani. j. 'ta''janski vojaški uradniki soizvede-> Preden se je začela avstrijska ofen-2lva> pravi danes izdano poluradno naznanilo, da so Avstrijci oblekli itali-Jansk! govoreče avstrijske vojake v 1 a ljanske uniforme v svrho, da jih po-^ avijo v primernem trenotku v en-entuio linijo, da provzročajo paniko ».. nered. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October6,1917. Avstrijski vojaki lačni. Rim, 20. jun. — Vsa poročila od bojnih front dodajajo k naglo nabirajo-čemu se dokazu, da je Avstrija blizu obupa vsled pomanjkanja hrane. Sko-ro vsi ujetniki naravnost pravijo, da je živilski položaj strašen, in da tudi armada občuti ščipanje. Mnogi ujetniki pravijo, da so bili njihovi deleži skrčeni do najmai^jše mere, doflim izjavljajo drugi, da so bili prisiljeni biti več dni brez premerne hrane. Neka brzojavka s fronte pravi: "Vsi po Italijanih ujeti Avstrijci izjavljajo, da ima Avstrijska armada malo hrane. Nekateri ujetniki niso jedli oseminštirideset ur." Prva stopnja bitke končana. Italijanski vojni glavni stan, 22. jun. (Po Associated Press.) — Uradno naznanilo, katero je objavil Stefanijev u-rad, priznava, da je prva razvojna stopnja bitke končno zaključena tako, da je sovražnik v odločno naugodnem položaju. Avstro-Ogrske izgube ceni na 180,000. Pravi, da sovražnik ni pri-1 dobil nobene postojanke vojaške vrednosti. True translation filed with the postmaster^ at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October6,1917. Ofenziva zlomljena. Rim, 22. jun. — Nocoj izdano uradno poročilo vojnega urada pravi, da je bila avstrijska ofenziva zlomljena. Sovražnik ni poskušal nobenega splošnega napada izza večera 20. junija in vsa negova krajevna podjetja so se j izjalovila. True translation filed with the post-1 master at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October6,1917. Avstrijci poraženi. Italijanski vojni glavni stan v severni Italiji, 23. jun. (Po Associated Prešs.) — Od Montella do morja jej bil sovražnik poražen in prisiljen po italijanskih četah k prekoračenju reke Piave v neredu. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, bs required by the act of October6,1917. Umikajo se prek Piave. Rim, 23. jun. — Avstrijska "velika ofenziva" se je izpremenila z zmago za italijanske čete. Nocoj izdano uradno poročilo vojnega urada pravi, da so bili vpadniki 1 poraženi ob vsej liniji reke Piave od I Montella do Jadranskega morja. Čete, ki so izsilile svojo pot prek piave, se zdaj umikajo. Prek reke se I umikajo v neredu. Lahi jih vroče zasledujejo. Naznanilo pristavlja, da jih italijan- j ske čete, ki -o jim poprej prizadele strašnih izgub, tesno zasledujejo. Tako se je prizadeva cesarja Karla, pridobit sijajno zmago z raztreščenje Italije, izjalovila v tednu bojev, ki so ga mnogo stali. Pogon, ki se je začel danes pred tednom dni, ga stane do včeraj več nekaj milj zbemlje. Sedaj so te kose ozemlja zopet osvojile laške čete. ministri podali ostavko. | Notranji in zunanji položaj dvojne monarhije skrajno resen. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October6,1917. Položaj na Češkem resen. Kodanj, 21. jun. — Položaj v Pragi na Češkem ni v obrtnih središčih tega okrožja, pravi dunajska "Neue Freie Presse'', je postal tako resen, da bo avstrijska vlada ali prisiljena povečati krušni delež, ali primorana k drznemu poskusu da še bolj razdraži delavske sloje. V zadnjem slučaju, izjavlja česoprs, bi se železnične zveze pretigale in bi izbruhnila revolucija. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October6,1917. Napadajo Jude v Lvovu. Amsterdam, 21. jun. — Frankfurstki poročevalec ža "Nieuwe Rotterdam-sche Courant" pravi, da poročajo iz Lvova, .la tamošnji nemiri zavzemajo antisemitski značaj. Rabuke so bile v zadnjih malo dneh, pravi poročevalec, v Lvovu, Stryju, Wieliczki in drugod v Galiciji, in razvile so se v velike izgrede. Neka judovska organizacija v samo-obrano je nastopila, je dodano, da kon-| ča nemire. Nekoliko olajšbe, je bilo v živilskem položaju v Avstriji, po neki dunajski brzojavki na holandske časopise. Ta naznanja prihod tisoč vaganov žita avstrijsko glavno mesto. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October6,1917. Kri tekla v Budimpešti. Amsterdam, 22. jun. — Devet štraj-karjev je bilo usmrčenih in šestintrideset drugih ranjenih v spopadu danes s policijo pri vladnih železniških delavnicah v Budimpešti, po brzojavki ■prejeti tukaj iz ogrskega glevnega mesta, i True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of Octoberč, 1917. Poplava razdejala mostove. Italijanski vojni pas, 21. jun. —•- Plohe so izpremenile reko Piave v ogromen deroč slap, ki je odnašal vsako stvar v svojem teku v lagune. Britanski in ameriški zrakoplovci so razdejali vseh sedem stalnih mostov, sputivši nanj deset ton bomb. Tisti, ki jih je naredil gen. Boroevič za prevoz svojih težkih topov, so bili razdejani v poplavi, ki je odnesla pontone, tako da je prehrana sestradanih sovražnikovih čet, zbranih na desnem bregu, mogoče samo s pomočjo povodnih zrakoplovov. Trupla zagatila izliv. Iztok v Beneški zaliv pri Cortelaz-zu je zamašen po ogromni naplavini lesa, razvalin razbitih čolnov in bro-dov, mrhovine in vojaških trupel. S svežimi divizijami pod •svojim poveljstvom ponavlja gen. Wurn napad na okopano taborišče pri Trevisu ter zopet poskuša izsiliti prehod prek Piave med krajema Di Friula in Candelu. Obenem poskuša z močnimi pohotnimi sunki prodirati po cesti v Treviso blizu San Biagio di Callatto in ob cesti v Mestro blizu Meola Non Pas-seran no. Sovražnik napreduje počasi. "Ne bodo prodrli" je postalo srdito bojno geslo italijanskih vojakov. Brigada iz Potenze -s kolesarskim zborom bersaglierov je porazila 26. avstrijskih vojni zbor med njegovim div- London, 22. jun. — Do nocoj ni bilo potrditve poročila, ki je izšlo iz amsterdamske borze, da je bil pojet poskus, umoriti cesarja Karla. Malo verjetnosti mu je bilo pripisovane, ali na vse načine so se trudili, da zasledijo vir poročila. Dokazi o resnosti obrtnega in političnega položaja v Avstriji se množijo. Brzojavke iz holadnskih, skandinavskih in švicarskih virov, ki opisujejo štrajke in druge demonstracije, so si čudovitno podobne. Neka brzojavka iz Curiha pravi, da so bile nadljne demonstracije na Dunaju včeraj, ko so velike množice delavstva hodile po glavnih cestah in zahtevele obnovo večjega krušnega de leža, povišbo v plačah, skrjlanje delovnega časa in takojšnji sklep miru. Policija je posredovala in razkropila demonstrate. Pretijo s strogimi naredbami. Oblastvo so izdala razglas, preteč s strogimi nardebami v zatrtje neredov. Dunajski časopisi odkrito objavljajo podrobnosti štrajkovnega razvoja, ki je samoposebi smatrano za zelo značilno. Vlada je dosedaj strogo zatrla vsako tako novico. "Neue Freie Presse" drzno izjavlja, da "je revolucija mogoča". In pristavlja: "Vlada bo prisiljena ali povečati krušni delež, ali drzno poskusiti, da še bolj razdraži delavstvo." CIRKUSOV VLAK V RAZVALINAH. Strašna nesreča je doletela cirkus Hagenbeck-Wallace pri East Ivanhoe, Ind. več nego 85 oseb usmrčenih Vlak težkih Pullmanov se zaletel v cirkusov vlak in ga razbil. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October 6,1917. Nemčija pošilja žita. Kodanj, 22. jun. — Neka dunajska btzojavka poroča, da je Nemčija sklenila. poslati 5,000 ton žita iz svojih vojaških zalog Avstriji. Toda Nemčija zahteva, da se mora sličen znesek žita povrniti pred dnem 16. julija. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918 as required by the act of October6,1917. Poskušala cesarja usmrtiti. Tri rc!n,;t,ra!1S.lati0n fi,ed with thc Postmaster at Joliet, 111., on June 25, 1918, equircd by the act of October 6, 1917. PREDSEDNIK WILSON ZABIJA PRVI ZAKOVNIK. t^V^ Wj1S0n je tu videti- kako zab'ja prvi zakovnik (žrebelj) v hrb-^'exandria va t0V°r"e ^ k"'* PfVa ZKrajcna v '»esta True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the actof October6,1917. | Avstrijci ujeli Američana. Laški glavni vojni stan v severni I-taliji, 23. jun. ( Po Associated Press.) Clarance Young, eden ameriški zrako-plovec, je bil med poletom prisiljen k pristanju v avstrijskih linijah. Njegovi tovariši so zagotovili glavni stan, da ni bil ranjen. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918 as required by the act ofOctober6,1917. Francosko poročilo. Pariz, 21. jun. — Francozi so izbolj-Faverollesa in v okraju južno od; Hautvesnesa. Kakih dvajset ujetnikov je ostalo v francoskih rokah. Noč je bila pokojna na ostali fronti. Ničesar ni izporočiti z nobene bojne fronte danes. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October6,1917. Pocestne kare vržene s tira. Pariz, 22. jun. — Mestni odbor dunajski je sprejel resolucijo, ki opozarja vlado na resno nevarnost za javni mir vsled zmanjšanja krušnega deleža in vsel drugih resnih živilskih težav, po brzojavki na Havasovo agencijo iz Basela, Švica. Dunajski časopisi pripovedujejo o pocestnih neredih, kako so bile cestne kare vržene s tirov ter napadene prodajalne in kavarne. Pekovski vozovi so bili tudi plenjeni. Policija strogo na stopa, da prepreči obnovo neredov. Vse žitne zaloge pošle. Brzojavka iz Basela, Švica, na Havasovo agencijo pravi, da je gen. Lu-deroff, prvi general - stanorednik nemških armad, v dogovoru na proš- Strašna nesreča na železnici. Chicago, 111., 22. jun. — Najhujša nesreča v zgodovini Michigan Central železnice se je pripetila davi okrog 4. ure 30 minut pri East Ivanhoe, Ind., mali posetaji med mestoma Gary in Hammond. Po raznih cenitvah utegne usmrčencev znašati od 50 do 150, ki so bili vsi uslužbeni pri cirkusu Hagenbeck-Wallace, kateri -se je nahajal med potjo iz Michigan City v Hammond, in mnogi od njih dobro znani jahači, klovni itd. Poleg tega je ranjencev kakih 75. Vsled nesreče so bolnišnice v Gary napolnjene z ranjenci, dočim so bili mnogo drugi prepeljani v Hammond. Štirje vagoni razdejani. Štirje vagoni cirkusovega vlaka so bili razdejani, ko se je vlak praznih Pullmanov, prihajajoč od vzhoda v Chicago, zaletel v cirkusov vlak, ki se je moral ustaviti zaradi neke poškodbe. Vagoni cirkusovega vlaka so bili spalni vozovi zastarele vrste in težki Pullmani so jih zdrobili kakor moker papir. Strojevodnik mrtev v službi? I. W. Landman, glavni potniški a-gent Michigan Central-železnice, je rekel, da si more tolmačiti nesrečo edinole na ta način, da je bil strojevodnik (engineer) vlaka praznih jeklenih Pullmanov mrtev pri zaklopnici na stroju. Takoj po nezgodi so razvaline začele goreti in zgoreli so mnogi ponesrečenci, ki so se nahajali na licu mesta. Mrtvih 85. Gary, Ind., 23. jun. — Petinosemde-set mrtvih je cenitev poslovja crku-sa Hagenbeck-Wallace, ki zatrjujej, da je bilo petindvajset usmrčencih spoznanih, a šestdeset drugih še pogrešajo. n.io dunajskega župana za pomoč v živilski krizi rekel: "Lepa hvala za izraz Vašega zvestega mišljenja. Iz srcabi r ad pomagal Dunajčanom v njih resnih težavah, ali žal je nemogoče iz nemških (Nadaljevanje na 2. strani.) Naznanilo predsednika Wilsona^ ZAPADNA FRONTA. True translation filed with the postmaster at J61iet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October6,1917. Američani naskočili zakope. Z ameriško armado na francoskem, 20. jun. (Po Associated Press.) — Davi zara na so ameriške čete naskočile nemške zakope in gnezda strojnih pušek pri Cantigny, v odseku Montdi-dier. Ti sti od nemške podsadke, ki so ostali za boj in izvedbo svojih povelj, da obdržijo svoje postojanke za vsako ccno, so bili usmrčeni po streljanju ••> puškami ni strojnimi puškami ter z bajonetom. Američani so dobili tudi nekaj ujetnikov. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, required by the act of October 6, 1917. Nemško poročilo. Berlin, prek Londona, 20. jun. —■ Nemške čete so prodrle daleč v ameriške postojanke pri Seichcprey, ki leži vzhodno od St. Mihiela, med rekama Mtiese in Moselle, in prizadele težkih izgub braniteljem, po danes izdanem nemškem uradnem naznaniul. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October6,1917. Malo bojevanja. London, 2.. jun. — Ujeli smo nekaj Nemcev snoči in prizadeli izgub sovražniku v napadih in patrolnih praskah v odsekih Villers Bretonneux in Stra-zeele. Med topniškim sodelovanje in fotografskim pozvedovanjem so naše zrakoplovne patrole razdejale en sovražnikov stroj. Dva naša pogrešamo. Nič posebno zanimivega ni izporočiti s fronte jjanes. True translation filed with the postmaster at Joliet. 111., on June 25. 1918, ns required by the actof October 6,1917. Mir pred novo vihro. I'ariz, 23. jun. — Francoske čete so snoči izvedle več napadov med Mont-didierom iu reko Oise ter se vrnile s število ujetnikov. Med reko Mirne in Reimsom so Nemci napadli Mount Bligny, kjer so se ustanovili za trenotek. Italijanske čete so s krepkim protinapadom prepodile sovražnika in dobil? šte\tolo ujetnikov. Naša linija je bila popolnoma obnovljena. Noč je bila pokajna na ostali fronti. Poziv za varčnost in hranljivost. KUPUJTE Y0JN0-YARČEYALNE ZNAMKE! Ta vojna je vojna narodov — ne armad — ali vsi našega stomilijon-skega naroda se morajo v gospodarskem in obrtnem oziru prilagoditi vojnim razmeram, ako hoče ta dežela izigrati svojo polno ulogo v borbi. V-prašanje pred nami ni predvsem finančno vprašanje, ampak bolj vprašanje o pomnoženem pridelovanju in izdelovanju glavnih vojnih potrebščin ter o varčevalnem ravnanju z blagom in delom, potrebnim za podporo in opremo naše armade in mornarice. Nepremišljeno -trošenje denarja za nebistvene reči pomeni zapravljanje človeškega dela, farmskih in rudniških pridelkov ter preobtežuje prevažanje, kar se mora vse uporabiti do skrajne mere in na najboljši način za vojne svrhe. Veliki uspehi, katerih želimo, se dajo doseči camo s tem, da se vsak član naroda, mlad in star, udeleži narodnega gibanja za varčevanje. Zato priporočam, da se naše ljudstvo povsod zaveže, kakor je predlagal zakladniški tajnik, varčevati in hraniti; služiti vladi do svoje skrajne moči in pomno-ževanju vsakovrstnih pridelkov in iz delkov, potrebni za dobitev vojne; spravljati in shranjati hrano in kurivo in koristno blago vsake vrste; posvečati svoje delo samo najpotrebnejšim nalogam; in kupovati samo tiste stvari, ki so bistvene za osebno zdravlje in sposobnost; in da ljudje v dokaz 'svoje lojalnosti naložijo vse svoje prihranke v Liberty bondih in vojno-var-čevalnih znamkah. Vrednostni papir- ji, izdani po zakladniškem deparj-mentu, so tako mnogoteri v obsežju vsakogar, da so vrata priložnosti v tem oziru na stežaj odprta nam vsem, Varčevati v mirnih časih je krepost in prinaša veliko korist pomniku ob vsakem času; ob današnji obupni potrebi blaga in dela po vsem omikanem svetu v dokončanje vojne je varčevanje vsakega posamnika patroji-tična dolžnost in nujnost. Pozivam vse, ki zdaj lastujejo bodisi Liberty bondov ali vojno-varčeval-nih znamk, da nadlje varčujejo in hranijo, in pozivem vse, ki ne lastujejo vlednih vrednostnih papirjev, da storijo enako in si kupijo, kolikor jim dovoljuje njih sredstva. Tisti, ki kupi vladnih vrednostnih papirjev, prenese kupno moč svojega denarja na vlado Združenih Držav do časa po tej vojni in v isti meri ne kupuje v tekmovanju z vlado. Resno pozivam vsakega moškega, žensko in otroka, da se zaveže in zaobljubi dne 28. junija ali poprej, neprestano hraniti in kupovati tako redno kakar mogoče vladne vrednostne papirje in delati to, kolikor je mogoče, kot član vojno-varčevalnih društev. Z dnem 28. junija se konča ta posebna doba za priglasitev v veliko prostovoljno armado za pridelovanje, izdelovanje in varčevanje tukaj doma. Naj bi ne bilo nikogar, ki ne bi bil priglašen tistega dne t (Podpisan) WOODROW WILSON. Amerikanski Slovenec Uttancvljen L 1891. Pnri, največji in edini sloveniki-katoliiki list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Ea Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 nakupite takoj, da ne pridete potem v stisko! Tako vam priporočajo vladni veščaki, kateri najbolj vedo, zakaj to priporočajo. — Vojno-varčevalne znamke kupuj-1 tc v tem tednu! — G. Walter Pleše se mudi tukaj na dopustu in se vrne v soboto v Fort Terry, N. Y. Prav čeden fant je v uniformi. — Odhod vojaških novincev. V četrtek, dne 27. t. m.., zjutraj odide iz Jolieta in okraja Will 518 vojaških novincev v Camp Wheeler pri Maconu, Ga., kjer se prično vežbati za boj proti kajzerju. Med mladeniči, ki odidejo v četrtek, je zopet lepo število slovenskih fantov, katerih imena objavimo, kadar jih izvemo. Vsakdo sam najbolje ve, 'kako zmanjšati svoje stroške, tako da ima več prihrankov za nakup vojno-varče-valnih znamk. — G. George Cesar, 1306 Center St., nam naznanja, da odideta v četrtek v Camp Wheeler, Ga., tudi njegov sin Frank in g. Mihaela Cesarja sin Mike, oba rojena v Zilski Bistrici, torej rodom koroška Slovenca. — Vojni tajnik Baker pravi, da je nadi 900,000 ameriškoh vojakov jna front|. Pomagjte, da pridejo nazaj kmalu s tem, da varčujete na svo moč in kupujete vojno-varčevalne znamke. I — Kaliko svojega zaslužka potrošite in koliko ga naložite v W. S. S.? Pomnite, da mnogi vojaki na fronti žrtvujejo svoja življenja. In Vi? — Kupujte vojno-varčevalne znamke! S tem ničesar na žrtvujete, ampak samo varčujete, kajti v vojno-varčeval-nih znamkah je Vaš denar najbolje naložen. — Zaobljubite do petka, t. j. dne 28. junija, da boste varčexali in kupovali vojno-varčevalne znamke! Nikdar ne pozabite! In požurite se, — zdaj je čas! — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7-passenger limousine-arto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet Adv. PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne poiiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. tedralnem župnišču tukaj danes zara-na. Bil je 79 let star. Nadškof Keane je bil slabega zdravja izza svoje upokojitve leta 1911. Nadškof Keane je bil eden najod-ličnejših katoliških cerkvenih dostojanstvenikov v deželi. Ustanovil je katolišk- .seučilišče (Catholic University of America) v Washingtonp, D. C. Bil je visoki službi v Rimu dve leti po večletnem delovanju v Washingtonu kot načelnik vseučilišča. Umeščen je bil kot nadškef v Dubuque 1. 1900., kot naslednik nadškofa Johna Hennessey, ki je umrl začetkom tistega leta. Bližnjih sorodnikov ne zapušča. Rojen je bil v Ballyshannonu na Irskem 1. 1839. in je prišel v Ameriko, ko je bil 7 let star. V duhovnika je bil posvečen 1. 1886. v Baltimoru. S patrijotičnim pozdravom, Nick Povše, zapisnikar. (Nadljevanje s 1. strani.) virov — bolj nego kdaj prej. Vsi uvozi žita iz Ukrajine, Rumunije in Ba-sarabije so bili brez izjeme dodeljeni Avstriji. 'Vfkljub tejžavam našega lastnega živilskega položaja sem postavil v aprilu, maju in junijo poslatve, namenjene za zapadno fronto, na razpolaganje Avstriji. Ali sedaj ni več nobenih zalog te vrste, in druge pomoči ne morem dati." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on June 25. 1918, as required by the act of October 6,1917. Seydler podal ostavko. Pariz, 23. jun. — Po seji z avstrijskim cesarjem Karlom v petek, pravi brzojavka iz Curiha, Švica, je prvi minister Seydler podal ostavko celega avstrijskega kabineta. Cesar je rekel, da bo odločil v nedeljo, ali naj sprejme odstavko. True translation filed with the post- master at Joliet, 111., on June 25, 1918, as required by the act of October6,1917. Ogrska daje Dunaju živil. Amsterdam, 23. jun. — Budimpešta in mnoga ogrska mesta, pravi danes tukaj prejeta brzojavka iz ogrskega glavnega mesta, so se izrekla pripravljena, zmanjšati svojo koruzno kvoto v svrho, da olajšajo položaj na Dunaju. Iz Budimpešte so poslali na Dunaj v soboto 20,000 zajcev ter velike zaloge mesa, sadja in zelenjadi. Nadškof Keane umrl. Dubuque, Ia„ 22. jun. — Nedškof Joseph Keane, upokojen, je umrl v ka- A M E RI KANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. _ The first, largest and only Slovenian Čatholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Friday« by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Anierican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. f I z slovenskih naselbin, i Joliet, 111., 24. jun. — Jako lep uspeh je imela nedeljska veselica naše šil-ske mladeži. Vršila ce je popoldne v Orpheum Theatru. To je bilo prvikrat v zgodovini naše šole sv. Jožefa, da je slovenska mladina javno nastopila na velikem odru pravega gledališča, in poskus se je obnesel nad vse pričakovanje dobro. Udeležba od strani slovenskega občinstva je bila prav lepa. Pa tudi lepo število drugo rod-cev je pridno ploskalo naši pridni mladini, ki je s svojim igranjem in petjeVn pokazala, da je njena odgoja v pravih rokah. Daljše poročilo objavimo prihodnjič. — Dan 28. junija je pred nami, to ie Narodni Dan Vojnega Varčevanja (National War Savings Day). Ta dan Vam daje priložnost, da praktično po-kažete svoj patrijotizeiti in svojo lojalno -1. Prečitajte tozadevno naznanilo predsednika Wilsona, v katerem poziva k varčnosti in hranljivosti ter k nakupavanju vojno-varčcvalnih znamk. To Wilsonovo naznanilo smo že par-kr; t objavili in zopet prinašamo danes, zadnjikrat. V tem naznanilu pravi naš slavni predsednik Združenih Držav med drugim: "Resno pozivam \ akega moškega, žensko in otroka, da se zaveže in zaobljubi dne 28. junija ali poprej, neprestano hraniti in kupovati vladne vrednostne papirje; in delati to, kolikor je mogoče, kot član (vojno-varčevalnih društev. Z dnem 28. junija se konča ta po ebna doba za priglasitev v veliko prostovoljno annado za pridelovanje, izdelovanje in varčevanja tukaj doma. Naj bi ne bilo nikogar, ki ne bi bil priglašen tistega i Vertače pri Semiču. Pohvalno se izraža o sadjeroji in podnebju v solnčni Californiji, kjer lastuje že več let obširno kmetijo. Pa tudi Joliet se mu zdi mnogo lepši in naprednejši, kakor je bil pred 20. leti, ko je Mr. John Jakša bival tukaj . — V tem tednu kupujte vojno-varčevalne znamke! — Premoga za prihodnjo zimo si Oče—Največja kamela. V menažeriji je bilo več kamel velikih in malih in Mirkoi vpraša: Kaj ne atek, te male kamele so otročiči te velike pa oče in mati. Oče: Da, res je. — Lizika: Katera kamela pa je mati in katera oče? — Mirko: Oj Li, zika, kaj še tega ne veš, da je oče največja kamela. ZABASANOST je premnogokrat povzročitev raznih bolezni in nadlog. Toraj, najprvo je odstraniti vzrok, da se bolezen in nadloga ne vcepi. To pa storite s tem, če vzamete Severove Jetrne Krogljice (Severa's Liver Pills) predno greste spat. Lahko vzamete eno, dva ali tri in prepričali se boste, da so imele dober uspeh, ker te krogljice uredijo prebavne organe in pomorejo prebaviti tvarino v želodcu, preprečijo zabasa-nje, nemir, dviganje, glavobol, slabo prebavljanje in razne jetrne nerede. Mala stekleničica Severovih Jetrnih Krogljic stane 25 centov v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. June. Narodni Dan Vojnega Varčevanja (NATIONAL WAR SAVINGS DAY.) TREASURY DEPARTMENT. Bureau of Publicity. War Loan Organization. Washington, D. C. Dne 16. maja 1918. Tajnik McAdoo je pooblastil sledečo izjavo: Bistveno je, da ameriško ljudstvo varčuje in hrani zato, da koristi svoji vladi z denarjem, neobhodno potrebnim za vojno, in da oprosti zaloge in delavce, zahtevane za izdelovanje stvari, ki jih potrebujejo naše lastne vojaške sile in vojaške sile narodov, združenih z nami. Eden najboljših načinov v dosego tega namena je za vsakogar, zavezati se, da hoče varčevati in hraniti ter kupiti v gotovih dobah poseben znesek vojno - varčevalnih znamk (War Savings Stamps), kajti takisto stvarno dokaže svoje izvrševanje prakse ali navade vojnega varčevanja. V do-ego tega cilja se bo vršila pod vodstvom zakladniškega departmenta kampanja za zaobljube, ki bo na višku dne 28. junija, ko bodo lojalni Američani po vsej deželi naprošeni, da se izročijo temu programu. Nadaljevanje vojne zahteva neprestanih in naraščajočih žrtev. Naše mlado moštvo pošiljamo na inozemska bo- s. jišča, kjer so pozvani žrtvovati nt svojo osebno udobnost in gmotne k; risti, marveč tudi svoja življenja, i torej je primerno za ameriško ljudltf ki ima predpravico ostati v varnosti udobnosti doma, da preudari tf® sveto dolžnost, podp" naše hfd vojake in se resno zavezati, da ; hraniti in varčevati - . ;ho, da m naši hrabri vojaki in mornarji zalofc z živežem in obleko in orožjem strelivom, brez katerih stvari sc morejo bojevati. V svrho, da bi ta resna kamp*1 imela največji uspeh, resno prosim sodelovanje vseh organizacij in nap" v tej deželi, ki po svojem vplivu i* dejansko podporo lahko pospešujt to delo. Želeti je, da se pozor«" vsega ljudstva osredotoči na njego" dolžnost, zaobljubiti vladi to vrsto P* pore za dobitev vojne, in s tem cili4-pred očmi, da bi se dan 28. junija '' obhajal kot Narodni Dan Voj»' Varčevanja (National War Savi« Day). J* Po primerni pripravi za Nar stopniki. Odbor je sklenil prirediti to parado na izrecno zahtevo mnogo-ti, da se bodejo naši rojaki tudi v obilnem številu vdeležili te izredne slavno-sti. Tem potom apeliramo tudi na vsa društva, ki so zastopana v central-nemod boru S. A. P. Z., da se korpora-tivno vdeležijo parade in sicer s zastavami. Obenem vabimo tudi vse Slovence, ki morebiti niso pri ni jed-nem društvu, da prisostvujejo slavno-sti. Na tem shodu se bodo tudi kupi' le in razdelile vojnovarčevalne znamke, in vsi tisti, ki do tedaj še niso izročili denarja svojim zastopnikom morajo biti navzoči in imeti svoj denar pripravljen. Ker bode to nekaka patrijotična manifestacija je pričakovati obilne v-deležbe od strani naših rojakov. Oso-bito pittsburških Slovencev je dolžnost, da prisostvujejo, kajti na ta način bodemo pokazali v koliko simpati-ziramo s našo vlado in kako daleč smo pripravljeni pomagati naši novi domovini v boju za zmago demokracije nad avtokracijo. "J k . > V SWMHJKNIH DRŽAVAH •BYBBKB AMKBIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVUENA 2». NOVEMBRA ltl4. Sedež: JOLIET. ILL. Inkorp. v dri. III., U. lttf Inkorp. t dri. P«., t. tpt. »1« Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden *a v*e." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. Joliet IIL I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St, Joliet, IIL It podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr.. 1002 N. Chicago St., Joliet. IIL Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway. Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago. Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, IIL FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet. Illinois. JOHN JERICHi 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Penn-1 sylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. D- S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi III. ali Pa želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. — _ ®@®Saaaaa asa aBSBilll® m ČETVORICA (Spisal Andreanov.) ®iiiii a a a lian a "Mestni zrak — lehak korak!" je odmevalo v ozkih ulicah srednjeveškega mesta... zdaj?... V zimi je šlo nedeljsko jutro skozi s>roko mestno ulico.. Prišlo je, kakor bi se zbudilo iz snežnega polja, ki je jemalo v tihih sanjah pred mestom ln se smehljalo in dajalo prijateljsko roko belim, mrzlim goram, ki so mu pošiljale iz sneženih in ledenih visočin kratke pozdrave — otroku. Začudeno in tožno so dvigale po parkih in vrtovih palme svoje košate glave nad južnim snegom in oranže so zrle boječe v nepričakovanega gosta. Visoko pod streho velike, pospodske hiše je zanetila mlad žena že v zgodnjem jutru ogenj v mali kuhinji. V obrazu so ji bila začrtana leta treh otrok. Zavita v gorko, zimsko ruto je sedla za staro ognjišče in se zamislila skozi nizko okence na belo ecsto v prvi sneg. Z ognjišča pa se je le dvigal gost, bel dim, ki j.e grel zamrzle stene. V prvi sneg se je zamislila in govorila je sama sebi. "Zgodnje jutro prinese s seboj prvi sneg, vsepovsod je, kakor bi pokril bel tenak in lehak sto in težko naravo. Vse je lepo in v snegu ni stopinje. Ah, to je mlado življenje, to je tvoja prva mladost! In ti, Elvira, si imela tudi svojo mladosti. .. Da, lepa je bila tvoja mladost, zdela se ti je kakor to jutro v snegu, v katerem ni še ptičine stopinjice... Ah, ravno tako je bilo!..." je težko vzdihnila in zadrtela, ko je zagledala mladega človeka prvega v snegu. On pa je pustil 'stopinjo za seboj, ko se še ni dobro pokazal. Elvinra je videla prvi korak in prvo stopinjo, ki se ji jc zdela velika in globoka ter ji postajala tem temnejša, čimbolje jo je hotela videti. Temne, težke misli so ji bile pred očmi, eno so ji kar švigale mimo, druge pa so se na leno vlekle kot bele megle preko globoke doline; videla jih je, kakor bi se ji dvigale iz one prve, globoke stopinje... Elvira jc čutila te težke misli, bi jih lahko prijela in jih objela z obema rokama, kako blizu so ji bile. In mladi človek se ni oziral, le dalje je šel, ker se mu je zdelo lepo hoditi belo, mehko pot... Pustil je za seboj še drugo stopinjo, in tretjo... Elviri so postale misli še težje, strašnejše, kakor bi nosila temne stopinje za celo življenje v svoji mehki duši... "Velik in trden je bil prvi korak in pod njem globoka stopinja, iz katere pride še druga in tretja... ter konca nikjer... Vedno temnejše vidim in skozi trenutek se mi zdijo črne, mrtve ptice, ki ležijo raz-tegnje ne v belem snegu. Gledam jih in opazujem in v mislih so mi vedno bliže, bolj poznane, rajše jih gledam, nazadnje so mi ljube in drage — ah, morajo mi biti, saj so njegove!...' — Človek, ki ga je videla iti mimo, je bil njen Albin, ki se ji je zdel le v mislih mlad.. > Elvirine črne oči so še vedno gledale skozi okence na belo ulico in zrle? za stopinjami. Tresla se je trdega mraza, ali čutila ga ni. Dvoje dolgih kit je imela razpuščenih mimo suhih ramen, spletenih iz mehkih kostenjavih las. Nežne roke je držala rahlo sklenjene in kot mrtvi na suhih kolenih. V kuhinji je bilo do groba tiho in le težke misli so polnile mračni prostor. .. "Mamica!" — Glas je bil tih in kot bi bil od nekod le odmeval... Elvira pa ni ne slišala, ne videla in je polutiho izgoarjala misli: "Da, on je bil. Albin je šel s košem mimo in nesel je kruh, ki ga je sam spekel čez noč. In še gor ni pogledal. Je li vedel, da sem jaz pri oknu in ga vidim? Ni mogel? Se je sramoval? Ni hotel?.. Ah, strašne misli... težke skrbi...' dolge noči brez pokoja!" "Mamica!" — Mil in globok je bil vzdih in slišale in razumele so ga le temne, neme stene. "Njemu sem dala mladost, ah, vse sem mu dala in onmi je povrnil s trpljenjem. Sprejemala sem vse in trpela, ker je rastla s trpljenjem ljubezen ... Vse lahko pretrpim in prenašam, ker ga ljubim v Danici, v Borisu —" "Mamica!" — je zopet vzkliknila sedemletna Verica, ki je 'stala bosa in v beli srajčici sredi kuhinje ter že stopila korak proti Elviri. "Otrok — moj!..." Dvoje, največje ljubezni polnih vzdihov je zaihtelo med nizkimi stenami in mati in hči sta sed ržali v tesnem objemu... Nizke in temne stene so molčale in prežile v prej samo Elviro, v tihem prostoru polnile le grozo in strah. In zdaj?... Kakor bi bile zaklete ie dolgo stoletja in bi prišla čarovnica ter jih rešila, so jele oživljati, polniti kotičke s tihim življenjem... Življenje je dihalo v dihu ljubezni... Elvira je bledela. Držala je Verico v naročju, ki jo je bila zavila v svojo gorko, zimsko ruto. Mlado, nežno telesce se je treslo kakor bi stalo v mehkem snegu, in šklepetalo z belimi zobki. Tudi Elvira je zdaj čutila mraz. ki jo je zdajpazdaj prijel za rameni. "Verica, ti je hudo mraz?" jo je vprašala bleda Elvira s tihim, materinskim glasom in jo pogladila po mehkih laseh, ki so padali dekletcu na gladka ličica, jih napol zakrivali in mu krasili nebeški obrazek. "Ah, ne — mamico, saj sem pri tebi!..." — To ni bil Veričin odgovor, marveč njen vzdih...In pogledala je tako lepo Elvira v globoke oči in kakor dihnila je besede, polne ljubezni: "Mamica, tudi tebe trese mraz." Elvira je videla te angelske oči, pritisnila tesno na prsi njeno lepo glavico in kakor zavpila: "Verica, Vera... jaz ste tresem sama ljubezni!" Padla ji je težka glava in zakrila nedolžni obrazek. .. Kar se odpro vrata sobe, iz katere se je razširil težak zrak, in na pragu je stal petletni Boris. Kratke letne hlače je imel na sebi in lahko srajči-co. Dolgi zlati lasje so skrivali mala otroška uhlja in visoko čelo, kjer so mu bili prerezani. Z razprostrtimi rokami se je zagnal čokasti dečko in hitel k Elviri in Verici, ki ju je zagledal v gorkem objemu: "Mamica! Tudi jaz... jaz!..." I "Da, tudi ti, Boriček, pridi... pridi!" ga je klicala Elvira in mu že mo- lela naproti desnico, da bi ga vzela j v naročje. In Boriček je bil srečen.) kako se je smehljal, ko ga je gorko; poljubila dobra mamica in ga pritisnila k sebi. A kdo je bil srečnejši od Elvire! Mirno je gledala Verica svojega bratca in ga rahlo pobožala po mehkem, rdečem licu. Boriček se ji je tiho nasmehnil in iskal Elvirinih oči, ki so bile zopet na beli cesti, globoke, zamišljene, kakor bi gledale le tropo črnih, mrtvih ptic, ki so poginile zapuščene v trdem gladu... "Sliši, mamica!" in Boriček jo je prijel za lepo bradico. Prestrašila se je Elvira in misel ji je šinila v glavo: "Kaj če bi me razu-< mela otroka?.. ." "Mamica, poslušaj mamica!" je silil Boriček v njo, ki ga ni prej slišala. "Kaj ti je, dete moje?" in ga je poljubkovala. "Kajne, mamica, Verica je tudi tvoja in Danica in —" ji je začel naštevati, ki ga je v trenutko razumela, je že vedela, kaj ji ima povedati, in z živim poljubom mu je vzela besedo iz ust, iz njegovih nedolžnih, ki bi jo morala slišati. "...in papa!" je zatrepetal Veričin glas in molče je zrla v mater... "...in pa-pa!" je jecljaje ponovila Elvira, ki jo je pretresla beseda, čeravno je bila kratka in tako enolična ... Prebledela in groza jo je lomila; v pest je skrila svoj lep obraz in težko vzdihnila: "In vendar — ga ljubim____" Gorje, če je morala Verica vse razumeti! ---—------- Deseto je odbilo in davno je šlo nedeljsko jutro mimo lepih, visokih hiš in palač. Dolge, temne steze so se vlekle v belem snegu. Ime Božje, koliko jih je bilo! Koliko jih je šlo, ki so hoteli svoje, nove poti... Veliki gospodi in gospe v gorkih kožuhih so prihajali in odhajali. Mlade gospodične so hitele a beli, zimski gospodič jih je oviral, da so nerodno postopale ,komaj lazile in se pogreznila drobna nožica do trdih tal. Veseli dečki in deklice so skakljali po nebeškem prahu v belih, volnenih jopicah in kapicah in visoke svetle škornjice so jim varovale nežne nožice pred mokroto in mrazom. Vse je bilo tako zimsko lepo!... Gori v nizki, temni kuhinji visoko pod streho lepe, gospodske hiše se je obračala ob ognjišču in mizi visoka in vitka postava med nizkimi stenami. Mati in hči sta se držali, Elvirina v črni obleki kakor nočna senca. V njenih očeh sta bili bol in žalost, kakor ne bi že dolgo okusile tihega veselja, kot bi hrepenelo po njem... Elvirine sedaj niso bile na uljci, ki je bila in mrgolela v polnem življenju, marveč so bile v Verici, v Boričku in v Danici, ki je bila tudi že vstala. V njih je videla življenje kakor na ulici; v njih je iskala onega tihega veselja, po katerem je žejalo njene globoke oči in mehko dušo... Vesela sta skakljala Boriček in štiriletna Danica po gorki kuhinji, se lovila okrog stolov in okoli mize in se zagnala k mamici ali pa v Verici, ki je mirno sedela pri oknu in gledala na ulico. Srečna jeb ila Elvira s svojimi otroci. Pridni so bili ubogljivi, le včasih je kateri tiho zajokal, če je bil lačan in jo je prosil kruha, a mu ni imela kaj dati. Čokasti Boriček in živa Danica sta se med sabo igrala in večkrat se nista še zmenila za drugo. Verica je hodila v šolo, znala je lepo pisati in brati ter bila najpridnejša med vsemi učenkami. Zato ji je posojala dobra učiteljica različne knjige, iz katerih je brala vedno lepe pripovedke, pravljice in pove-stice. Elvira je zapazila, kako se zamisli včasih Verica, vidi njene oči, ki hočejo v daljo polne hrepenenja... In ona je dobra ž njo... ^Boriček, Boriček!" klyiče veselo Verica. "Pridi hitro, in tudi ti, Danica!" "Kaj, kaj je, Verica?" sta hitela obadva. "Lej ga, malega dečka, kakor si ti, v beli jopici, kapici in v lepih škornji-cah! Lej jo, malo punico, v rdeči jopiic in beli čepici! Kako sta lepa, srčkana, kajne?" "Jej! jej! Kako sta... srčkana!" sta se čudila, venomer zrla skozi okno in se posedla nehotoma ob Verici. "In tam pelje konjiček ob gladkih saneh dvoje deklic in dečka in med njimi sedi gospa v črnim žametu. Gotovo je njihova mamici," je mislila Verica in pogledala v Elviro; pri tem so se srečale hčerine oči z materinimi. .. "Jej! jej! jej!..." je bilo Boričkovo in Daničino veselje. • "Lej lej, mamica, kako lepo., lepo ..." je hitela k nji Danica in se je oklenila. "Tudi jaz... meni!..." je prosila in v veliki radosti so ji zastajale besede. "Da, Danči, tudi tebi... tudi tebi.." jo je tolažila Elvira in pogledala na Verico in Borička. Tiho, pritajeno veslje se je vlilo tudi čez njena lica, čez njene mehke ustne se je vleklo v bridko zadovoljnost in v duši ji je bilo do groba težko... (Konec prih.) fi *H $50,00 J.00 vrednega blaga v moških oblekah, opravah, klobukov in t. d., ki se mora razprodati po tako nizkih cenah, da se še kaj takega ni pripetilo v državi Illinois. Ta prodaja bo pretresla ves ta okraj in se bo pričela v SOBOTO JUTRO 29. JUNIJA. Lahko se oblečete za tako mal denar, da se boste čudili. Vse blago se bo razprodalo za 50c NA DOLARJU. Prihodnjo sezono bo tako blago stalo dvakrat več. Glejte, da dobite ta list prihodnji petek ker v njem bo nov oglas s cenami in razlago. PAZITE! f* ČAKAJTE! p PAZITE! Zdaj hranite dolarje. ART LENNON 308-10 N. Chicago Street Joliet, - - - - Illinois PAZITE! & CAKAJTEI & PAZITE! ART LENNON'S —-na- VELIO RMJO —SfflBBeffifflffiSffiffiaffiaSBBSBSaBBBl&ffiSBBBffiBffiffiBBffia m s s m Pod svobodnim solncem Povest davnimi dedov II II SPISAL F. S. FINŽGAR |< • ■! afflfflBBffiBSISBSlHBIlBSBBBBISBBliaaBilBBBBaBfflBBB® (Dalje.) Holila sta brezslišno pod dolgimi arkadami, zavila na desno, zavila na levo, po stopnicah navzdol, ki so se čezda-Ije bolj zaževale. Poslednje so bile vlažne in nepometenc. Sledile so se na njih črnel ise — kakor sledivo težko ranjenih. Parkrat sta postala pri bronastih vratcih, katera je evnuh ročno odklenil in odpahnil. Stopnic je zmanjkalo. Spiriion je udaril s pestjo na duri v steni. Za njim se je glasil hri-pavi ječar. "Odpri!" "nikomur!" "Sveta despojna trka." Hitro so zacvilila vrata in ječar je z očmi gledal prišleca. Spiridion mu je pokozal na carico, ki je snela kapuco, da je ob plameu luči zablestel diadem. Ječar se je zgrudil pred njo na kolena. "Odpri, do Oriona!" "Oriona, Iztoka —" je golčal ječar. Z" žeblja je snel ključe in odšel pred njima. Odprl je prva, odprl je druga vratca in pred tretjimi je postal in se ni upal vtekniti ključa v ključavnico. "Vzduh je strašen, jasna despojna!" "Odpri!" je viknila ona nepotrpež-ljivo. Zaph je zaškripal, vratca so se odprla in skozi nje je buhnil vzduh, smrdeč po vlagi in plesnobi. "Daj mi luč — vidva stran!" Evnuh je izročil plemenico s tresočo se roko despojni in odbežela z ječar-jem. Teodori so ses vetile oči kakor dva plamena. Plašč je potisnila nazaj preko ramen krepko in stopila po šesterih lesenih sprhnelih stopnicah. Obstala je na vlažnih tleh. Obok je bil tako nizek, da je Teodora začutila na glavi vlažne kaplje, ki so jih sprožili od stropa njeni lasje. Luč je razsvetlila gnusni prostor. Njene oči so iskale žrtve, da se napije-jo slasti. V kotu je slonel, v sami kratki tuniki, otvezen z verigo za vrat in priklenjen na jasli — kakor žival —Iztok. Roke je imel na hrbtu vkenjene v debele spone, ki so bile prikovane z ve-rieo na težek bmen. I* jasli jc gledalo nekaj puste zelenjave in obgrizeni kosi repe... "Kako se zabavaš, magister pedi-tum? Čestitam!" Despojna je planila v diabolski smeh. Veriga na jaslih je zarožljala in se nategnila. Iztok je odkrenil glavo, spoznal despojno in zaškripal z zobmi. Na glavi je imel še zlapljene lasi od rane, ki so mu zadeli ono noč, ko so ga na Teodorino povelje zgrabili in zvezali. , "Ali se še pominjaš, kako si pehnil iz naročja despojno, pljunil na njeno ljubezn in zakričal: Verolomnica?" Iztok ni odgovoril. "Ti je pošla prevzetna sapa, barbar? Zdaj morda veš, kdo je despojna in kdo si ti, črv, pes barbarski!" Iztoku so se skrčile mišice na rokah, težka veriga je zarožljala — on pa je molčal. " Le natezaj, ne utrgaš! Kar zvarim jaz, drži na veke!... Dolgčas ti je po menihu — Po Ireni. — Haha, čudno, barbar-pagan — pa ljubi krščanskega meniha! Srbijo te roke, da bi jo objel, carico pa zadavil! Le potrpi, Azbad jo že potolaži..." Ob teh besedah se je vzvalovilo v njegovem osrčju. Irena — v Azbado-vih rokah... Strašno so zapokale verige, da je strahu zadrgetala Teodora, boječ se, da jih utrga. Ali vsa silna njegova moč je omagala pod železjem. Zato je obrnil glavo, pogledal z neskončnim zaničevanjem na despojno in pljunil v njeno lice. "Vlačuga! Nesramnica! Kristus — tvoj Bog •— o katerem mi je govorila Irena — te izroči najnižjemu peklu — verolomnica! Zadnji pes v barbarih je častivrednejši od tebe — ki si na tro-nu!" V Teodori je vzkipela vsa divja kri. Pozabila je despojanstjvo, pozabila^, da je žanska. Pobledela je od žolča, planila k Iztoku in s stisnjeno pestjo udarila po njegovi glavi. Črn curek se je pocedil jetniku iz komaj usehle rane po licu. Teodora ni mogla iz-pregovoriti besede, v grlu jo je davilo. In ko je zagledala na licu črni cirek in na lastni roki krvav madež, je zbežala iz ječe. Plamenico je vrgla evnuhu v obraz in bežala, da jo je komaj dohajal Spiridion. Iz vseli voglov, iz vseh temnih kotov je videla, da vstjajo sence in kriče, da odmeva: Vlačuga nesramnica! Krist — tvoj Bog — te izroči peklu! Kakor tisoč Erinij so se ji zdele sence, ki jih je prižila trepetajoča plamenicah v rokah evnuhovih. Zasopla je pribežala v stan. Plašč jc zdrsnil med durmi z njenih ramen, sesedla se je na kipeče blazine pod svetlim kandelabrom. Iz zlatih keli-liov sco pogledovali plamenčki in se čudili — krvavemu madežu na beli Teodorini roki. Dvigale iso so lučke in skrivale za robove kelihov na kan-delabru, kakor bi jih bilo strah, ker so zagledale — na roki vladarice — kri nedalžnega.--- Drugi dan je govoril Justinijan s Teodoro. "Premodra, kaj sodiš o trgovcu Epa-froditu? Kvestor ni našel kosmiča svile pri njem." "Pri kam? Pri Epafroditu?" "Pri njem, moj svetli angel!" "Laž, to je laž! Epafrodit je varal vsemogočnega despota." "Preiskali so skladišča in vilo." "Zakopal je v zemljo!" "In vendar je bil pošten doslej. Državi in dvoru je bil naklonjen. Veliki so njegovi darovi." "Pesek v oči, prejasni! Drobtine z bogatinove mize." "Torej sodiš, da vara despota?" "Vara, veruj mi, vara. Naperiprav-do zoper njega. Zapleni mu vse, če ne dobiš svile. Zatvori ga!" — "Ne smem prenaglo. Moj kodeks prava bi nasprotoval. Nasprotovalo bi ljudstvo v Bizancu. Buka bi nastala, če zatvorim nenadoma njega." "Ne boj se sodrge! Pomni na upor — ,nika'. Kdo se je bal? Ti, despot, in vojvoda Belizar! Teodora se nibala. Krvi sem zahtevala, s trona nisem hotela — in kdo je zmagal nad drhaljo?" "Ti mogočna, samo ti. Sicer bi Ju-sti nijan begal danes po tujini kakor plaha zver." "Torej ne boj se drhali in zatvori Epafrodita!" "Ne bojim se, dokler si ti ob meni, ne bojim se druhali, toida bojim se krivice. Zato naperim strogo pravdo zoper njega, on pa naj je svoboden, dokler ne izteče stvar natančno po ka-nonu." "Tvoja vest je kakor nedolžne deklice. Apostol si in svetec božji. Delaj torej po- vesti — toda časa ne trati, sicer te Grk še enkrat ukani!" Pred1 Teodoro se je nenadoma pojavil črni curek, ki se je pocedil po licu Iztoka — nedolžnega. Vsa njena dia-bolična narava ni zmogla, da ne bi groza pretresla njene duše, ko se je domislila, da preganja tudi Epafrodita po nedložnem, dasi tolikrat ni štedil zlata, ko je šlo za dvor. Zato ni silila dalje Justinijana, da bi zaprl 'Grka. g) m m ffl S 60 i ffi SI ffi ffl ® ® m s D ® eti S SJ al n n os s iS @ SI SI SI S) S) SI SI si SI SI SI SI SI ffl SI SI ffl S) SI S) S) g) S) ffl !*) SI BI S) SI SI SI H 1X1 SI SI M SI m Vsaka družina naj pomaga! Le z delom in varčevanjem se doseže zmaga. Samo govorjenje malo izda. Zdaj je čas, da se dejansko izkažemo. Vlada je uradno odločila Petek 28. Junija za National War Savings Day Ta dan se zahteva o vseh onih, ki so doma, da podpišejo! obljubo prihraniti vsak mesec 1918 nekoliko denarja in istega vložiti za vojno-varčevalne znamke. w. S. s. stanejo $4.17 v juniju in bobo vredni $5. jan. 1, 1923 Ne pozabite dneva—28. junija pomagajte do zmage! Te znamke lahko kupite v vsaki pošti, banki in mnogih prodajalnah n SI L*] SI ffi SI SI II D Tesno ga je objela. "Delaj torej po vesti, apostol, svetec božji!..." Juistinijan pa je delal po zakonih. Tistega popoldne je zdihoval Radovan v peristilu in jokal kakor dete pred Epafroditom. "Otmiga, pri bogovih, pri Kristu, otmi ga! Reši Iztoka, odkupi ga z zlatom. Suženj sem ti!" Odkar sta Epafrodit in Radovan izvedela od Spiridiona, kaj se je zgodilo z Iztokom, sta hodila po vrtu kakor plahi senci. Radovan se je valjal po travi in prejokal cele dneve. Vrč vina je stal nedotaknjen v njegovem stanovanju. Epafrodit ni govoril, ni veleval, ni računal. V čelo so se mu zagrizle tako grozne gube, da so sužnji strahbežali pred njim Pa je bil nepotreben njihov beg in strah. Nikogar ni kaznoval, nikogar oštel. Vse mu je bilo pogodu — ker se ni menil za no-beno stvar. ' Ko bi ga obsodili pod meč, bi bil kockal na predvečer smrti z jačerjem — tako neupogljiv je bil njegov duh. Ker pa je zmagala despojna v igri, katero je započel z njo, to ga je potlačilo, da se mu je zdela smrt radost v primeri s to bolestjo. Stoiško mirno, brezčutno je čakal, kdaj se pojavijo palatinci, zasedijo vilo in njega odženo v ječo. Minil je tedn — nikogar ni bilo. Grku se je pričelo zopet svitati v potrtem duhu. Naenkrat je oživel, kakor bi se poledenel ogrel na solncu. "Radovane!" Poklical jegodca izpod pinije, kjer jeobupan vzdihal in klical na pomoč bogove. "Radovane, pojdi z menoj v peristil. Zdi se mi, da vzhaja luč na orientu." Godec je šel z njim; neprenehoma ga je stresalo, kakor človeka, ki se ustavlja joku. (Dalje prih.) Dolžni ste zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sy. Družine (The Holy Family Society) it«*. 1 D. S. D., Joliet, Illinoia. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežer. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stensker papirja po nizkih cenah. A lexander Y\mstf Hk Chi Phone 37» \J N. W. 9t 120 Jefferson St JOLIET, IL1 POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovol V mesnic Anton Pasdertž ^e dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej it poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba S» naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 Odbor za leto 1918. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........ Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik.........Anton Nemanich st Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso ♦•«■ vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, SL Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Stublar. To druitvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom (icam). Kdor pla ča takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. r stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko ir napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. IZVANREDNA PONUDA SLABIM LJUDIMA Potrebno Je samo poslati Iznos od SO cen*' Slabi i nervozni tjudl temeljito 1 trajno olakšani kroz uporabu NOVO ljeka. Ovo Je izvrstan ljek, kojl Je olakgao vet tisufiama. Ako ste bolestni 111 pobolje* vate, ako trpite od živčane slabosti« izgubljenja snage, 111 ste sjetnl 1 turobnli 111 su vam hladne ruke 1 noge. Hi o® trpite od glavobolje, slabe 1 neredovit* probave, bolesti želudea. bubreg«. vodopustnih organa, ružnlh sanja, sti-dljivosti, strašljivosti 111 nesposobno«« pokazati se naravnim, kao ostali lju<*it tada če vam biti pomoženo sa NOW ljekom. Ovaj če vas ljek u kratkom vremenu učiniti, da se budete osječaU jakim, zdravim, sretnim 1 sposobnim životne naslade. Za dokaz toga, da <-e NOVO to učiniti za vas, ml čemo vam poslati 15-dnevno lječenje, vrijedno J2.M, 13ADAVA. nakon Sto čemo primiti vase ime i prezime, zajedno sa 50 centi u markama ill srebru za prlpomoč pošta-rine l odpreme. Molimo, da držite n® umu, da ovo nlje malenl uzorak, podpuno 15-dnevno lječenje, koje ee podati podpunu olakSicu u mnogim jajevlma. Ova ponuda je samo za st ' novlto vrijeme. Stoga nam i'iS:te i • okljevanja, i spomenite ime r,o\ ine. ste Čitaii, a ml čemo vam posla1' lječenje odmah. NOVO COMPANY, Dapt. 31, Box 4000, Philadelphia, P*? JI^JS^ES^i JoucT.au. PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILLINOIS' Naročite zaboj steklenic novega piva, ==ki se i iti e 11 u j e — Eagle Brew ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company OBA TELEFONA 405 South Bluff Street JOLIET, ILLINOIS iBBMMBaaaBmaaiaMiBBMaMBBMlartltfBfflaflMMm iS '