List m v • lecaj XLVIL i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 13. februvarija 1889 Obseg: Perutninstvo Naši dopisi Zemljepisni in narodopisni obrazi Novičar. Trgovinska in obrtna zbornica. Cesarjevič Rudolf, Gospodarske stvari. Perutninstvo. Spisuje Josip Lenarčič (Dalje.) II. Komaj je bilo gnojišče urejeno nosom gleda gospodar svoje v zlato k z nekakim po-- kar se pripodi druhal kokoši, katere se spravijo na gnoj in hitijo brskati po njem, v malo urah je vse nasmeteno. Večkrat se spominam iz svojih otročjih let, kako so se moj ranjki oče jezili kokošim, kadar so jih videli na gno- jišči, ter trdili, da jim vsak dan čevelj gnoja pojedo. Jaz pa jih z veseljem opazujem, kako pridno brskajo in iščejo raznih črvičev in tako si popolnjujejo same ani-malne snovi pri krmljenji. Ali kokoši so imele in imajo vedno zagovornikov, pri nas zlasti nežni spol. In do njega se obračam so-sebno s temi vrsticami v svesti si, da mi rade pritrde gospodinje; saj so se vsegdar veselo nasmehnile, kadar so stopile v hišo in pogledale v pletenico, polno lepih, debelih jajec, posebno pa, kadar se jim je kazal tak za razgled o zimskem času, ko je bilo jajec dobiti drag denar. Pri druzih narodih se pečajo sicer tudi moški s to stroko, ali mislim, da jim tudi gospodinje uspešno pomagajo. „sportnac Tu mi je omeniti, da je kokošja reja dvojna, in gospodarska reja" (wirtschaftliche Geflii gelzucht). Prvo rejo ravnajo posebno Angleži, kateri so pri ko z zbranimi močmi delali ter se bolje seznanili s to rečjo Omenil sem da je Angležem n šport u pri kokošji reji glavna reč. V pojasnilo bodi, da Angleži ne kokoši edij zato , da jim neso jajca ali da si pripravljajo dobro pečenko za nedelje in praznike. Pri njih je na- vadno: 1.) reja čistih plemen 2.) vzgoja kokoši po sebnih oblik, 3.) vzgoja kokoši posebnih barev in 4.) ustvarjanje novih kokošjih plemen. Kakor so v drugih strokah živinoreje Angleži prvi tudi v kokošji reji. Oni z nekako po- narod sebno 80 tako vztrajnostj težijo po zastavljenem si smotru tolikanj časa da ga dosežejo. Sklicujem se tu na iz vrstne tanje, leške konje za dirke/ Shorthorn-goved za pi Suffolk-Lincohishire in Yorkshire-prasiče, kateri po svoji velikosti in izvrstnem mesu presezajo vse kontinentalne pasme. Tu ne štedijo nikakor, če si hočejo omisliti žival Po * katera se bliža njih idealu ali ga doseza 500 gld. za enega petelina pritlikavske Bantam so plačevali in še plačuj pasme mišlj preveri se lahko Da ta svota ni iz-kdor pregleda kataloge raznih kokošjih razstav in cene po njih. Tako je v ka talogu leta 1888. dunaj kokošje razstave naznačena cena za petelina iu kokoš novejše pasme Phonix s 500 gld. Najviše meni znane cene so pa dosegle kokoši japonskih pritlikavcev ^svilnolasi Chabo" in kodri iste pasme, katerim je bila pri razstavi v kristalni palači v Londonu leta 1881. za 1 peteli m kokoši navedena cena z 200 st. to je okoli 2000 gld. Ali kakor so v drugih rečeh Angleži praktični > vsakem športu u merodajni, drugo pa Francozi, kateri tako so tudi v tej, ker so sprevideli, da jim u se v obče ne spuščajo v šport u Drugi narodi se šport Kdor se odloči take cene plačati, mora uže rojo ua glasu, toi bni prepričan, da ooae mogel morem izrekati sodbe, ker se mi ni še ponudila prilika, 8V0Je kokoši, oziroma jajca po primerno visoki ceni od nagibajo na eno ali na drugo stran, u siovencin ne nese. imeti da mogel presojati njih kokošje ravnanje, če prav dajati kokošerejcem, kateri svoje lepe kokoši naku sem prepričan, da bi tudi tukaj lahko mnogo dosegli ? od Angležev. jih Čuditi se moramo pa vztrajnosti Angležev. 8 VO je jako udomačeno. Znan mi n Bantam-klubih" določili so n. pr., naj se doseže pri svojem zavod je podjetnik, ki izvali v po 40 50.000 jajec na leto oziroma Bantam-pasmi natanko predpisaua barva poedinega eno spomlad. Izvaljena piščeta proda kmetom v bližini peresca; pa ne same niansa, ampak tudi podoba obrisa kateri je spitajo in prodade v mesto. Pa ne » na perji bila je predpisana, in klubi so to nalogo častno bližnj rešili. okolici prodajajo izvaljena piščeta samo po mpak raz- Poleg te „reje na perje" (Zucht uf Feder) ka pošiljajo jih po vsem kontinentu, ker jim kupcev za izvrstno njihovo pleme ne manjka Čuditi koršen je tehnični izraz, nahajamo pa tudi „rejo na male živalce dobro prenesejo tako dol blikou (Zucht auf Form). Kot prestavljatelj te bliki se je, vožnjo kako Jaz sem jih bil imamo pasmo Dorking, pri kateri je oblika in izvrstno lice pariške meso merodajao, barva peresna pa ne toliko. Ono čve- dospele. očil 1 teden starih pri taki firmi iz oko- dnevni vožnji so popolnoma zdrave po terovoglato podobo, katero vidimo pri prej omenjeuih Shorthorn in raznih prašičjih pasmah, zapazimo na prvi pogled tudi pri Dorking. Tu so vsi »nepotrebni" deli, kakor glava, vrat in uoge prav majhni, truplo pa veliko zlasti pa oprsje, okoli katerega se nahaja veliko izvrstnega mesa. Da se te kokoši res dobro ponašajo, raz- Pitanj valjenih, zlasti pa uže odraslih kokoši v Videl sem okolici pariški, pa je zares praktično urejeno, v parku Bois de Bologne pri Parizu zavod v katerim se pečajo s pitanjem prav zelo. Na premičnih odrih v 6 etažah bile so napravlj celice 9 le od kokoš in v vsaki je sedela tod, da so dobro pitani petelini vidno težki. V dokaz, da se trudijo z uspehom nove pasme ustvarjati, navajam slavnoznano pasmo Brahma, katero privezana za nogo z verižico ter mirno zrla pred se, premišljajoč minljivost tega sveta Ko pa je bilo čas krme, oživilo se je hipoma vse. Na gori in so vzredili 8 srečnim mešanjem Cochinov in Malaycov doli premikajočemu se stolu bilo je videti človeka, kateri je imel poleg sebe pripravo, r gaveuse" imenovano s pred kakimi 40 leti. V tej reči tekmujejo Angleži 8 so- rodnimi severnimi Američani, kateri so v novejšem času vzgojili novo pasmo Plymouth-Rocks, ki smo jo v Evropo dobili okoli leta 1879. in katera se je svojih lastnosti jako hitro razširila. katero vred se je z etaže do etaže premikal redoma si zavrtel pred se eno kokoš katera mu Pomolel ter zapo oziroma raco, uže z iztegnjenim vratom zijala nasproti radi izvrstnih je cev gaveuse v ki] malo pritisnil z nogo na nek valjar, ki je tiščal vlažno krmo v cev in iz navedenim „sportomu pa se okorišča tudi drugi namen kokošjereje, katerega sem zaznamenoval prej z izrazom gospodarska reja. Razume se ob sebi, da bodo kokoši, za katerih vzgojevanje se porablja tolikanj truda in pozornosti, poleg svojih »športnih" lastnosti, imele tudi marsikaj dobrega za kmetijsko gospodarstvo; na vsak način pa boljše lastnosti, nego li one kokoši, katere so vzrasle prosto, brez vsakega vpliva človeškega uma. cevi v kljun. Na aparatu napravljeni kazalec pa mu je kazal množino porcije. Hipoma je imela kokoš svojo porcijo v guši (krofu). (Dalje nasl.) Podučile stvari. Saj smo videli, da se včasi n port u peča tudi s prav praktičnimi vprašanji, kakor n. pr. pri Dorking. Prej sem uže omenil, da so Francozje oni narod, kateri se je poprijel druge smeri namreč »gospodarske reje." Velikanski koLsum glavnih francoskih mest, zlasti finim okusom, vzbudil je v njihovi oko- kokošij, katere se po svojem Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. Pariza, s svojim lici tudi izvrstno rejo finem mesu iu z jako lepimi, debelimi jajci odlikujeje. Navedem naj za vzgled pasme Houdau, la fleche, creve coeur itd. Okoličani so uvideli, (Dalje.) 99. Za mizo Vsako stoletje, vsak nov izum. in vsako novo odkritje nam prinaša novih živil. Odkar je Kolumb Ame-dobrih lastnosti v eai kokošji pasmi združevati. Kakor r ko odkril, koliko se je uže premenilo! Prav tako se da ne morejo vseh ne moremo zahtevati, da bi bile kra za mleko, vožnjo in za pitanje \ 9 K0UJ1 9 ob da nem izvrstne preminja tudi etiketa pri jedi. Zdravniki jo v obče za- ob enem metujejo. izvrstno tekali, pa tudi najtežja bremena vozili, tako Po dosedanjih naših nazorih se tudi od kokoši ne smemo zahtevati, da ob treba pri po enem iz- jedinah ozirati na kraj iu osebe, ako ne naletiš vrstno nesle, dobro valile in bile izvrstne za pitanje, Ženske imajo najrajše labke jedi in sladko da je vino: morebiti si tudi še ves svoj živež same iskale. Zlasti veliki pivci zahtevajo s korenjičjem dobro začimbenega prvi dve lastnosti nesenje in valjenje se ne strinjata, ragouta; Angleži velike kosove mesa; Francozi raznih Francozi so si pomagali na ta način da vzgojujejo jedi v malih porcijah, pa bogatega deserta. Bil sem na kokoši, katere izvrstno nesejo, pa skoro nikdar ne valijo, diplomatskem obedu in kar sem videl Valjenje preskrbevajo na umetelen način ugajalo mi ali pa s pu- Na en pot so prinesli strežniki skled in jih lepo raz- rami 9 katere so prave žive valilnice. Umetelno valjenje postavili, potem so koj odstopili, da smo mogli po volj se razgovarjati. Kedar je gospodar pozvonil, mahoma so > odletele duri do kraja; eni strežniki so pobrali umazano posodo, drugi so razpostavili novo in tretji so nasta- m vili novih skled, in potem so zopet odstopili. Pri takih prilikah se je tudi ozirati na starost, znanje in spol, vzlasti pa na one goste, ki imajo, dejal bi, prvo besedo, kajti po njih se ravnajo tudi ostali. Tako je bilo, in menda tudi ostane. Abul-Hasseim-Khan je bil poslanik v Angleškej. Nekoč ga je povabil znan dostojanstvenik, in je menil, da ga bode Bog zna kako iznenadil, ako mu postreže tudi s šparglji, vzlasti zato, ker je bilo sredi zime in so se šparglji le težko dobivali. Ali Khan je namrdnil čelo ter nezadovoljen omenil: »Ali menite da sem konj? Konju se zelje poklada." Na Italijanskem zdravijo kašelj z ledom, v Kodanju bi vjel oslovski kašelj, kdor bi ga z ledom zdravil. Hrana Lapončeva je Spanjolcu v Andaluziji skoro tisto kar strup. Porcija opija, ki Turka spravi v eksaltacijo, Pomeranca umori. Močni liner, ki Rusa poživlja, Špa-njolca zdela tako, da mu je skoro umreti. Leta 1813 sem gledal na lastne oči Kirgize, ki so slastno jedli strupene gobe. Fordyce pa je poznal črnca, ki je kuhal juho od kače ropotače; truplo in glavo, vse vkup je zmašil v lonec. Koliko jedi in pijače naj prihaja na mizo, kakih jedi in pijač, v katerej vrsti in drugo k temu tako, vse to je odvisno od dotičnega kraja, od ljudi, pa od nespametnih navad, katerim se klanjajo mnogi zgolj zato, da se ne zamerijo, ali da pokazujejo uglajenost svojo, če tudi želodec trpi škodo pri tem. Sloveči španjolski ekseget Pineda meni, da ne dade množina jedil prave veljave obedu, temveč način, kako se povživajo. General in pesnik Steigentesch je bil na glasu, da je za čudo razsoden gourmand. Res je bilo komično, pa tudi veselo, kedar nam je mej obedom mlada Tirolka surovo maslo sproti delala. Jaz sem se mu nek pot na vso moč zameril, ker sem menil, da jem škorjanca, pa je bila prepelica. To kulinarično zmoto, ali pregrešek, kakor je on trdil, odpustil mi je pozneje, ali pozabil je ni nikdar. In kar se tega tiče bil je brezoziren tudi do visokih glav. Kralj danski je blagovolil poslati mu par steklenic po vsem svetu slovečega likerja, kakoršnega je izdelovala madama Touls na Martinique-u. Geceral je spoznal, da liker ni pristen, temveč ponarejen. In bil je toli nediplomatsk, da je to sporočil v Kodanj. Vse mogoče, da je bilo prav to krivo, da se ni nikdar več povrnil na poslaniško mesto. (Dalje nasl.) Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje) II. II. Gospod zbornični svetnik Vaso Petri čič poroča o dopisu c. kr. deželnega kot trgovskega so- dišča v Ljubljani, katero javlja, da je triletna službena doba tukajšnjih trgovsko sodnih prisednikov, gg. Aleksandra Drea, Josipa Kordina in Josipa Luckmanna potekla meseca avgusta 1888, 1. in da je umrl pri-sednik Leopold Biirger ter se zbornica prosi, da na-svetuje radi imenovanja nove deželno-sodne prisednike. Po ministerskem ukazu z dne 2. decembra 1864. 1. drž. zak. štev. 89, predlagati ima zbornica namesto štirih izpražnlenih prisedniških mest. šest upisanih trgovcev ali osobno jamčečih drugov kake trgovske družbe, ki prebivajo v Ljubljani, in je njih tvrdka upisana v trgovskem zapisniku tukajšnjega sodišča. Z ozirom na gorenji ministerski ukaz priporoča tedaj odsek šest tukajšnjih trgovcev, od katerih so trije bili do zdaj prisedniki, in smejo tedaj po članu V. omenjenega ministerskega ukaza spet voliti za trgovske sodne prisednike in predlaga: Slavna zbornica naj priporoča v ta namen naslednje gg. trgovce v Ljubljani: A. Drea, Jos. Kordina, Jos. Luckmanna, Vasa Petričiča, Fr. Ks. Souvana in Iv. Perdana. — Predlog je bil sprejet. # III Gosp. zbornični svetnik Fr. Ks. Souvan poroča o dopisu c. kr. deželne vlade z dne 26. okt. 1888. 1. štev. 11.232 tičočem se popoljnenega tarifa Antona Miillerja v Stobu. Odsek se je s to stvarjo z nova pečal in poroča naslednje. Tarifa, in sicer: 1. za odtehtavanja 1 komada goveje živine 10 kr., 2. za odtehtavanje 1 teleta 5 kr., 3. za odtelitavanje 1 prešiča 10 kr., spoznala je že zbornica v svojem poročilu z dne 30. aprila 1888. 1. štev. 610, za primerne, in je le o dalnjih treh tarifih za odtehtavanje praznih in natovorjenih voz izrekla svoje pomisleke. Z ozirom na to pozval seje lastnik tehtnice, da premeni tarife v zmislu zborničnih opazk, in lastnik je premenjeni tarif prodložil z naslednjimi cenami: 1. za odtehtavanje jednouprežnega ali dvouprež-nega voza 5 kr.; 2. za natovorjeni jednouprežni voz 10 kr., 3. ža natovorjeni dvouprežni voz 20 kr. Ker te tarifne cene soglašajo s cenami, ki jih je nasvetovala zbrnica v rečenem dopisu, ni daljnjega povoda, da bi se ne odobril zdaj popolnjeni tarif, in zato odsek predlaga. Zbornica naj se v svoji izjavi do c. kr. dež. vlade izreče za odobrenje tarifa. — Predlog je bil sprejet. IV. Zbornični tajnik poroča o določbi okoliša obrtnih zadrug, ki se imajo osnovati v okrajnem glavarstvu kočevskem. Iz predloženega poročila obrtnega oblastva I. stopinje vidi se, da so se trgovci in obrtniki sodnega okraja kočevskega in velikolaškega izrekli proti snovanju obrtnih zadrug, dočim so se trgovci in obrtniki sodnega okraja ribniškega izjavili za snovanje zadrug. Odsek je posnel iz poročila c. kr. okrajnega glavarstva, daje ono i kar se tiče okoliša obrtnih zadrug, * kar se tiče njih števila, natanko uvažilo razmere ter zdravnikov dopuščen cerkven pogreb za pokoj-ipredložilo na podstavi natačnega prevdarjanja, da se nega in na to prišel je zopet odgovor z Rima, da je po osnuio naslednje zadruge za sodni okraj kočevski: 1 zadruga gostilni čarskih in krčmarskih obrtov in obrta za občasno pre takem izreku zdravnikov, cerkven pogreb dopuščen. Še daljni dokaz za trdno versko prepričanje cesarjevo, nahajamo v tem, da je v soboto po smrti svojega sina praznik Svečnice iz rok kardinala Gangelbauer-ja na važanje ljudij; 2. zadruga trgovskih obrtov ; 3. zadruga rokodelskih in dopuščanih obrtov, ki obsega vse obrt- cesar prejel zakrament svetega rešnjega nike > ki niso navedeni v 1. in 2., takisto lastnikov telesa. mlinov in žag Za sodni okraj ribniški zadruga gostilni čarskih in krčmarskih ter trgovskih obrtov, katera obsega vse gostilničarske in krčmarske obrte. obrte za občasno prevažanje ljudij in vse trgovce sodnega okraja; mrliča v kapucinski cerkvi z molitvijo in petjem vred, Vsa pogrebna slovesnost trajala je 50 minut, namreč : priprave za odhod sprevoda in sprevod sam, ako ravno hodil primeroma zelo kratko pot iz cesarskega dvora do kapucinske cerkve, trajal je 30 minut; blagoslovljenje zadruga rokodelskih in vseh drugih obrtov vra čunaje tudi mlinarske, žagarske in lončarske obrte s odnega okraja obrte Za sodni okraj velikoUski, zadruga za vse ki se izvršejejo v sodnem okraju. f da se posreči c. kr. okrajnemu Bilo bi tu želeti glavarstvu, izposlovati pri posvetovanj zadružnih pravil, da bi sedeži zadrugam bili tam, kjer so okraj- Ravno tako poln je bil ves trg ( na sodišča, ker so razlogi, ki se v to navajajo, vredni trajalo je 15 minut, 5 minut pa je trajalo prenašanje mrliča iz cerkve v rakvo pod cerkvijo in pa blagoslovljenje v rakvi. bližnjih ulicah pri sprevodu nabranih je bilo na tisoče in tisoče gledalcev in prav tako natlačena bila so tudi okna ob cestah, po katerih se je pomikal sprevod ki so bile pa sicer polne k pogrebu naročenega vojaštva. novi trg, ali po starem Menlmarkt) pred kapucinsko cerkvijo. Tukaj zbrani so t uvaževanja bili Odsek izreka se za okoliš pojedinih zadrug, pred poleg generalov, tudi državni poslanci, dunajski ložen od c kr ? okrajnega glavarstva ter predlaga: držav mestni odbor, višji uradniki itd Dvor, zastopniki unanjih najvišji dvorski dostojanstveniki, ministri, po n Zbornica naj se v zmislu tega poročila izjavi pri c. §estero zastopnikov vsake zbornice državnega zbora, za- kr. deželni vladi." Predlog je bil sprejet (Dalje nasled.) Politične stvari. stopniki ogerskega državnega zbora, vsi tajni svetniki, cesarski namestniki in deželni predsedniki, deželni maršali in deželni glavarji, mestni župan Dunajski in Serajev-ski, vseučiliščni rektor in prav bližine cesarjevičeve. malo število mož iz Ko se je sprevod začel pomikati od cesarskega dvora sem, začelo je v kapucinski cerkvi zvoniti z malim zvoničem ter je zvonilo, dokler ni mrlič pripeljan bil do kapucinske cerkve. Potem vstopil je v cerkev pri zadnjih stolonaslednika v rakvo kapucinske cerkve k truplom vratih cesar s svojem dvorom ter zasedel tri klopi na desni strani pred velikim altarjem, dvoru nasproti imeli so svoje odločene prostore zastopniki unanjih držav, Dne Cesarjevič Rudolf. februarja položili so truplo pokojnega pre predumrlih členov cesarske rodbine. Pogreb bil je slovesen in sijajen, ker po izreku strokovnjakov zdravnikov, bil je duh pokojnega ob času grozovitega čina, otemnjen, dvorni zdravnik izrekel je celo, da bi bil pokojni, ko bi bil še živel ne&aj časa, prav gotovo zblaznel popolnoma. Pomenljivo je in dokaz globokega verskega čutstva cesarjevega, da je cesar nesrečno dogodbo z vsemi na-drobnostimi svetemu očetu papežu naznanil v obširnem 2000 besed obsegajočem brzojavu. Na to prejel je cesar od papeža odgovor, ki mu je bil, kakor cesar potrjuje, v poleg svetniki n j i h proti velkemu vhodu doli ministri, tajni ileželni maršali in g lavarji > zastopniki državnega zbora. Na drugi strani cerkve pa so bili Komorniki, in najvišji dvorski dostojanstveniki. Na koru videti je bilo mnogo gospa v črni opravi Kmalu po vstopu cesarjevim pt so pri velkih drugem > papežu doposlanem brzoj poleg misli na Boga, največje tolažilo. Zdravnike, ki so preiskavali truplo umrlega pozval vratih notri mrliča ter ga postavili na nizek oder sred cerkve, za katerem gori proti velkem altarji je stalo duhovstvo s kardinalom Gangelbauer-om na čelu in to škofje v belih mitrah, za njimi pa oo. kapucini. Po blagoslovljenji mrliča, zapeli so pevci, gospodje z dečki v mešanem zboru, zelo lepo „Libera" in „dies je cesar po oddani izvedbi k sebi ter jih je poprašai slovesno, ali so pripravljeni v izvedbi navedeno potrditi irae", potem sledila je še molitev in vzdignili so nosniki tudi s prisego, in ko so mu zdravniki odgovorili, da so zopet mrliča ter ga nesli v rakvo pod cerkvijo. Po sredi pripravljeni vse potrditi s prisego, zadovoljil se je cesar in potem so se po uradnem listu razglasile bistvene točke izvedbe. cerkve stali so častniki dvorne straže v špalirju med katerimi se je sprevod pomikal proti velkim vratam tam je krenil na levo k stopnicam vodečim pod In v novič obrnil se je cesar do svetega očeta z zemljo. Za mrličem šel je cesar žalosti prevzet, vendar vprašanjem j ali je po vsih okolščinah in po izreku pa ravno hodeč. Ko je imel stopiti prvo stopnico navzdol videti je bilo z omahovanja glave, da ga žalost prema- skupno delovanje z združenimi močmi na srečo do gava Ko je prišel spod in so postavili mrliča na oder movine! zgrudil se je cesar na kolena ter je nekoliko trenutkov Na Dunaj i, dne 5. februvarija 1889 omamljen britko jokal po kratkem pa se ohrabri > Fra nc Jožef r. sklene roke, srčno moli, poljubi prt in se vrne od mrliča > drazega » pri odhodu na stopnice zadnjič oziraje se na tako rano zgubljenega edinega sina. Ko se cesar vrne v cerkev nazaj, odšel je z njim vred kmalu ves dvor in z njim vred tudi polagoma vsi gostje Tako pač govori le cesar, ki v resnici po očetovsko ljubi svoje narode in k narodom, ki tudi njega ljubijo kot svojega dobrega očeta. četrtek dne 11. sprejel je cesar predsed priče žalostne slovesnosti pri pogrebu pre- cesarjevičim razglasilo 8tolnika Rudolfa. Drugi dan po pogrebu je po Najvišjem povelji sledeče cesarsko pismo: Veličanstvo se Njegovo c. in kr. apostolsko goizvolilo izdati naslednje najvišje ročno pismo: Ljubi grof Taafle! je bla ništva obeh zbornic, katera sta imela nalogo primernim potom izreči cesarju milovanje obeh zbornic. Izredno srčen bil je sprejem predsedništva zbornice poslancev: Solznimi očmi poslušal je cesar srčni nagovor predsednikov, odgovor cesarjev na izrečeno lovanje pa mi Prava srčna potreba Mi je, še v dnevih najbrid e bilo čez vse ljubo in je vredno, da se ohrani za bodoče čase. Odgovor katerega si je deputa-cija takoj po odstopu iz cesarjeve sobe zapisala, prečital je predsednik dr. S molk v ečerai ja\ seji istega kejše žalosti neposredno obrniti Se do ljubljenih Svojih dne ia ge glagi do besede tako narodov da ečem njim vsem za brezštevilne dokaze ganljive udanosti in ljubezni polne zvestobe, Svojo naj presrčnejšo nikdar minljivo zahvalo ta namen Vam izročam v prilogi ta Moj nagovor skrb Vaša bodi provzročiti da se namenu primerno razglasi Na Dunaji, dne 5. februvarija 1889. Franc Jožef 1. r. Taaffe 1. r Svojim narodom! „Vsi narodi Avstrije so Mi tem povodom toliko ljubezni in zvestobe, toliko pravega avstrijskega domoljubja, toliko udanosti do dinastije, povdarjam izrečno, do dinastije, izkazali, da Mi je to v Moji nesreči, poleg misli na Vsemogočnega, največje tolažilo. Ne glede na P^J zvesto in vestno vladarske dolžnosti. Kaj mi je bila v teh težkih dneh Moja preljubljena bridki udarec osode, izpolnjeval bom slej kakor soproga tega Vam ne morem niti popisati, niti zadosti toplo izraziti srce Najhujši udarec, ki je mogel zadeti Moje očetovsko De morem se zadosti zahvaliti Bogu, da mi ]e dal tako Mojega dragega jedinega tovaršico za življenje. Le povejte to drugim; kolikor nenadomestna izguba sina, napolnil je Mene Mojo vladarsko hišo in oie bolj bodete to razširili, tembolj Vam bom hvaležen zveste narode z najglobokejšo žalostjo dno Svoje duše pretresen, ponižno klanjam Svojo glavo pred neizvednim sklepom previdnosti božj milo prosim s Svojimi narodi vsemogočnega Boga Mi podeli naj moči, da ne omagam v vestnem izpolnjevanji Svojih vladarskih dolžnostij, ampak, da tisti smer pred katerega nepremenjena stalnost je prej kakor slej hijena, pogumno in zaupno vztrajam Naši dopisi. Železnikov, 5. febr. (O prežalostni smerti Njegove očmi, za prihodnost zagoto cesarske visokosti, prestolo-naslednika Rudolfa.) čen je stari pregovor: Pač za ohranitev veselj v neprestanem trudu za občno blaginjo in blagovitega miru. Bilo Mi je v tolažbo, da Me je v teh dnevih največje dušne bridkosti, obdajalo vselej preskušeno srčno sočutje Mojih narodov in da sem prejel od vseh stranij sledi Za lepim vremenom pride nevihta prerado žalost. Komaj so namreč oddo neli po vsej obširnej Avstriji in tudi dalječ čez njene meje neštevilni gl eselj in radosti o redkem 5 praznovanji 401etnega vladanja Njegovega cesarskega in kraljevega apost. Veličanstva, našega premilega, iz vseh krogov od blizu in od daleč iz mest in s preljubi) O Kmetov, najraznovrstnejše in najganljivejše izjave tega sočutja. srčno zahvalnostjo čutim, kako vez vzajemne dovinsfci dogodek v povod ljubezn in zvestobe, ki veže Me in Moj vladarsko avstrijskih poaložnikov, naj si bivaj hišo z vsemi narodi Moj monarhije, ob toliki nesreči > palači in najboljšega deželnega Očeta, Vladarja auc Jožefa I., o nebrojnih veselicah, spo- bil ta zgo-serca vseh lajkrasnejši 3 kočice. in Cesarja Frauc minskih vstanovah, stavbah itd., katerim napolnila že je pervi noter doli do zadnje, revne in najbornejš postaja le močnejša in trdnejša, in zatorej Mi je potreba rekli nepopisljiva žalost o nepričakovani, veliko v Svojem imeni in v imeni cesarice in kral Svoje iskreno-ljublj soproge » potem v imeni Svoje hudo veliko prezgodni smerti obče-ljubljenega, vele-precenjenega nadepolnega cesarjeviča prestolo-naslednika Rudolfa m potrte snehe, za vse te izjave ljubezni polnega sočutja ob Naši žalosti, zahvaliti Se iz polnega srca. to globoko čuteno zahvalo, prosim s svojimi zvestimi narodi, milostive pomoči božje za nadaljno Besede naslednih verstic, menimo, da so o tem prežalnem slučaju govorjene o pravem in primernem času, ter naj služijo kolikor toliko vsaj v nekoliko serčno tolažbo vsem, ki jih bodo brali. Nenaravne smerti godile so se o vseh časih žali križi. Ob levej roki pripet je bil dalje na steuo gerb da, ponavljajo se le vse prepogostno tudi še zdaj. Uzroki avstrijski, ob desnej pa oni vojvodine Kranjske, verh i * takim žalostinkam pa ostanejo pogostno ljudem prikriti, obeh pa so bile simetrično vravnane olepšave iz čeme nerazumljivi; včasih jim pride zdravniška umetnost na tančice v znamenje, da danes ste si zavile v černo sled vselej pa morda celo tudi ona L. 1869 šolal se ji glavi žalujoči: Avstrija in Kranjska. Ob. 8. uri šla je je pisatelj teh verstic skoz 7 tednov na Dunajski Politehniki mladina paroma z zastavo, povito v černo polikano v gospodarstvenem kurzu. Za predavanje ukov poklicani platno, in verh tega še ogernjeno v plapujočo černo so bili v ta kurz odlični strokovnjaki; med njimi bil je tančico v cerkev k mertvaški tudi jako nadarjeni gosp. G usta v H ayek, kijepodučeva* služili č. g. župnik in katehet v našem (II.) oddelku naravoslovje. Svoje uke vterjeval sv. B) ž j i . M. službi, katero so Po skončanem obredu povernila se je mladina v enakem red pet pogostno z djanskimi dokazi, predmeti njegovih nazaj v šolo, kjer je po primernem ogovoru opravila še je razlaganj podajali, smo si slušatelji večkrat drug drugemu enkrat vskupno svojo otroško molitev za večni m in iz roke v roko, da si je dotično stvar vsakikedo lahko pokoj visokorodnega cesarskega pokojnika, kakor tudi blizu in natančno ogledal. Med drugim podala se nam za tolažbo prežalostnih cesarskih starišev, soproge-vdove in vse užalene rodbine preslavue Av>trijsko=Lotrinške je nekega dne v roke steklena posoda, v kateri se je nahajal v vinskem cvetu vtopljen dolgi, glisti enaki, dinastije, bledo rumenkasti červ. Gosp. docent opozoril nas je koj spričetka na pazno ogledovanje L. tega červa. in ko se mu prinese poslednjič na katedro, pravi n. pr.: Čujte go- sklep nadami Iz Postojine 6. februvarija. — Kako čudni res so i previdnosti božje! S Kolikim veseljem, s kakimi smo se Avstrijci ljublj cesar- spodje! červ, ki ste si ga ravnokar ogledali, najden je jeviča Rudolfa radi njegovih izrednih nadarjenosti bil v možganah necega zemljišnega posestnika v Slavoniji, božnosti, marljivosti in ljudomilosti Ta človek bil je v naj krepkejših letih možko dobe 5 bode eden naslednik svojega dobrotnega , po-srao vedeli, da očeta: ali nahajal se v srečnih in vgodnih materialnih razmerah ; človek obrača, Bog oberne ajlepših, cvetočih letih bil je oženjen, živil je s svojo ženo in otroci v lepem miru in slogi; z manjkalo eno besedo: na videz njegovej sreči. Pa, kaj vzela nam ga je nezapopadljiva modrost božja in vse prav nič ni naše sladke nade zginile so nepričakovano liki skrasno se zgodi? brez cvetočemu drevesu, ki ga je podrl ljuti vihar ter za vsega najmanjšega povoda in uzroka najdejo ga necega vselej uničil cvetje in sad njegov. In kolikokrat se jutra mertvega; vzel si je bil sam življenje in se obesil pripeti v tej solzni dolini, da nam Bog taisto Nihče si ni mogel tolmačiti, kaj da bi ga bilo gnalo bolj samomoru. A sodnijsko raztelesovanje mertveca pojasnilo radost kar naj ljubimo, kar nam napravlja največje veselje in je žalosten dogodek; glejte, gospodje! „djai je gosp. i nepričakovano za vselej vzeme, poskušaji nas, docent," v možganah njegovih najdili so červa, katerega ste si ravno ogledali. Kako se je ta golazen zaplodila v našati izvršitev njegovih modrih sklepov. Upati smemo, če smo zadovoljni tudi britkosti in žalosti voljno prenašati. Udati se moramo volji njegovi ter voljno pre njegovi glavi, ostane naravska tajnost ? je, da edino to brezdvomno pa da bode Bog za ta hud udarec, kojega je prizadejal mu omračilo duha in gnalo ga v visoki cesarski rodbini, starodavnemu rodu habsburškemu prezgodno, zoper natorno smert. u T in vsim nam zvestim in udanim podložnikom, ki grenke Kolikokrat sem od taistega časa čul o kaki taki solze točimo na prezgodnjem grobu nepozabnega Ru- žalostiuki, vselej mi je prišel v spomin ravnokar omen- dolfa > jeni červ vselej sem si mislil: Bog ve, ki tiči pravi vdovi on bode tudi znal cesarski obitelji, zapuščeni in nam vsim dati zdravil iu leka za skelečo uzrok tacim tužuim primerljejim in omračenju duha. rano. Vsaki kristjan pa že iz stališča pomiluje take žalne Uže v sredo 30. jan. proti večeru raznesla se je slučaje, ter prosi od vsemogočnega Vladarja nad zvez- po Postojmi srce pretresujoča vest o smrti Njegove dami, milosti za vse ki po tacem potu prestopijo Visokosti, koje na prvi hip niti verjeti nismo mogli. časnosti v večnost. Da bo na milijone tacih vročih pro- Bojazen našo nam je pa drugi dan ob 9. uri dopoludne glas velikega zvona iz šenj in želja puhtelo tudi iz sere vseh užalenih avstrij- žalostno potrjeval votlo doneči skih podložnikov prot nebu za dušni mir in pokoj vmer- stolpa Postojinske župnijske cerkve. V šoli molili smo loga cesarjeviča prestolo-naslednika Rudolfa, nad tem ni z otroci za dušo visocega mrliča. Koliko ljubezni imela prav nobenega dvoma. Že danes, v dan cesarjevičevega je uže šolska mladina do cesarjeviča Rudolfa, pričale pogreba, ko je bilo vsem šolam naše dežele velevano, so britke solze, ki so tekle med molitvijo nedolžnim naj se njihova mladina vdeleži, ako je le moč, mertvaške otročičkom po nežnih obrazih. Pri nas zvonilo je z božje službe, se je to gotovo obilno zgodilo. Tudi tukaj- vsemi zvonovi visokemu mrliču tri dni opoludne in se katere vhodam je iz strešne line razobešena črne zastave iu na Soviči pa cesarska in deželna, na šna mladina se je vsled tega ukaza zbrala prot 8. uri v zvečer. Na c. kr. uradnih poslopjih razobesile so šoli, nad bila 3 metre dolga černa zastava. Učne dvorane sprednja polovici droga. Čitalnica naša izrazila je pismeno stena kazala je užaleni mladini sprelepo in dragoceno najiskrinejše sočetje c. kr. okr. glavarstvu ter preložila dopersno podobo vmerlega cesarjeviča, obdano ob stra- veselico, ki bi se imela vršiti 2. februvarja na korist neh z černo tančico in černema zastavama z belimi M. Viiharja spomenika, na nedoločen čas. Tudi Pošto- Sokolski dom v Ljubljani za čegar zgradbo je rodoljub g. Gorup posodil 30,000 gl., ima se graditi po jinski občinski zastop, razna druga društva in korpo-racije izrazile so svoje sožalje okr. glavarstvu. Mnogo mrogo res smo zgubili z preblagim prestolonaslednikom a silno veljko nam je pa Bog še pustil rajo se prostovoljni doneski, v našem prevzvišenem vladarju Franu Jožefu I. kojega imel je „Narodni dom" v Ljubljani od prvega začetka naj Večui Oče tolači in ohrani še mnogo mnogo let na namen, vsa narodna društva združiti v svojih prostorih, staroslavnemu habsburškem prestolu zdravega in krep- načrtu deželnega inženirja Hrasky-a. V ta namen nabe- Kolikor se spominjamo, kega v blagor in srečo ljubljene Avstrije! mn Iz Ljubljane Smrt cesarjevičeva zbudila je tudi med slovenskim svetom, po vsih slovenskih pokrajinah posebno zato tolike bridkosti, žalosti in milo-vanja, ker je nastopila tako nepričakovana, ker je bil način smrti toliko žalosten, vso to žalost pa je povekšala in z bridkostjo navdala ljubezen do cesarja in skrb za njegovo zdravje. Žalovanje pa je po unanje izraževal vsak kraj po svoje, po svojem menenji prosto tudi vsaka oseba. Nekateri zastopi, oblastva, nekatere osebe kazale so svoje žalovanje z razobešenimi črnimi zastavami, kateri z zvonenjem, brale in pele so se maše in izre koma je v cerkvi, doma veliko molilo naše pobožno slo- ne- vensko ljudstvo. črnih zastav tako, Ljubljani bilo je razobešenih veliko da je vsakdo tudi unanjih znamenj žalovanja vidil dosti, na dan pogreba zvonilo je po vsih cerkvah, v petek po pogrebu pel je prevzvišeni gospod knezoškof v stolni cerkvi slovesno črno mašo; v nedeljo potem pa mase po vsi so se maševale v enak namen deželi. Globoko pa moramo obžalovati pri ti p;iliki, od neke strani sproženo in gojeno hujskanje duhovski osebi, katera ni razobesila proti zastave • y • • višji Kot posledica takega hujskanja pokazali so se takoj izgredi: pobijanje okeu. onesnaženje hiše, samo take reči, ki skrunijo čast Ljubljane in konečno padajo nazaj To delo bilo je na narod, iz čegar srede prihajajo, za naže nasprotnike, „N. Fr. Pr.", graška „Tagespost" padli in vsi drugi taki domači in inostranski Časni d so hlastno po teh v tem žalostnoresnemu času zelo neprimernim dogodbam. Po takem za grdenje domače naše n Tagblatt u dežele namenjenem blatu segal, je nekdaj in njegovi pristaši! Na rakvi cesarjevičevi položenih je bilo 835 veDcev, izključno krasnih in večinoma velikanskih vencev. Med temi venci bil je tudi oni Kranjske dežele, katerega je deželni odbor naročil, preskrbel pa državni posla prevzvišeni go* ? gospod grof Hohenwart. Gospod deželni predsednik baron Winkler de ležil se je z deželnim glavarjem vred pogreb sloves- nosti na Dunaji, vrnil se je minuli četrtek v Ljubljano črni maši za cesarjeviča v ško- in je bil v petek pri fijski stolni cerkvi. Namestilna volitev v državni zbor v volilnem okraju mariborškem na mesto odstopivšega Ausserer-ja, vršila se bode dne 24. marca. Kakor se čuje, je izvolitev nemškega liberalca nedvomljiva, a vendar bi bilo napačno, ne postaviti konservativno slovenskegt kandidata. Z zgradbo posebnega sokolskega doma, odpade glavni del namena narodnega doma, kar sicer po eni strani olajšava zgradbo takega poslopja, v obče pa vendar kaže napako drobljenja naših denarnih sil. Na to temeljno napako opozarjati štejemo, si v svojo časnikarsko dolžnost. Gospod Franc Kutnar, sodniški svetovalec z Gospiča, je kakor smo čitali v domačih listih, v bolnici dunajski. tem našem r OjaKU piše nam sošolec njegod z Dunaja: Zvedil sem iz časnikov, da se je prišel sošolec moj Kutnar na Dunaj, da je ostal v gostilni pri „Rudečem petelinu* na Landstrasi ter da so ga od tod odvedli v boinico, ker se je kazal na umu bolnega Pozvedavam in zvem, da je v veliki Alcerski bolnici na oddelku profesor Majnert-a, III dvorišče, stopnice 23. št. 67. na oddelku za plačujoče bolnike na čutnicah. Poiščem ga tam minuli ponedeljek večer krog '/26 ure v družbi slovenskega vseučilišnika zdravniškega. V mali e že sobi z enem oknam in dvema posteljama bilo temno in še le ko se je donesla luč, vidim, da je pri oknu postavljena postelja prazna, v postelji tik vboda pa je ležal bolnik z očali, katerega nagovorim za rojaka Kutnarja. Ta odgovarja slovensko z hrvatskim nagla- šanjem, da me ne pozna, ko se mu imenujem, pač sprevidi, da sim stari znanec njegov, vendar pa trdi, da bi me na ulici ne bil spoznal, ker sim postal mnogo bolj jak kakor sim bil pred leti. Videla sva se namreč v teku zadnjih 25 let samo enkrat in to leta 1877 v Ljubljani. Prašal sim ga kaj mu je, na kar odgovori, da ga buie noge, da teško hodi, in da mu je sekcijski načelnik za pravosodje v Zagrebu svetoval, poprašati zdravnike dunajske za svet ter mu v ta namen dovolil dva mesečni dopust. kresu svojih 25 službenih let, da daljuem razgovoru pove mi, da dopolni o ostal neoženjeu sedaj star 52 let, in da ga prestavijo, ako se ozdravi > bližj Zagreba, ker ima v oddalj ur do železniške postaj Og ii gorskem Gospiču Jesti sme, kar mu drago, piti pa samo izvrstno dunajsko vodo. Govorila sva Krog pol ure tudi o prejšnjih časih, pa ni je izrekel besede, iz katere bi sa dalo sklepati na urno- bolnost. Potrdil pa je sam. da je bolan, to da ni si bil svest, da postane gotovo se Sošolce bolnikove znajo sposoben za službovanje. zanimati te vesti, ker govore za ozdravljivost bolnikovo. Novičar iz domačih Dunaja. in tujih dežel. Po minulem tednu nesreče in ža- nastopili so zopet duevi ojačenja in delovanja losti Prehod iz žalovanja delu > posredovale so ljube oče tovske besede cesarjeve. Vse milovalo je cesarja, pa vanje, katero je do sedaj združeno v njegovih rokah cesar opozoril je v svojem odgovoru dr. Smolku, da ni Posebno spretnega pa se mladi Bismark ni skazal, izrekoma sam, da ni zapuščen, temveč, da mu je v najbritkejših ne za čas zadnjega bivanja Nemškega cesarja na Dunaji. urah hila zvestva tovaršica soproga njegova cesarica Laška. Minuli teden bil je Rim skoraj v vednem več Elizabeta. V resnici cesar za ves čas svojega vladanja nemiru. Delavci kličejo po kruha, po delu. Po nikomur še ni podelil toliko krasnega odlikovanja, ka- tisoč zbranih delavcev prehaja se po mestu, pobija okna, koršnp je srčna pohvala pri tej priliki izrečena cesarici, razložbe prodajalnic, svetilnice in vse kar jim pride pod roke. — Vsled tega je naštel toliki strah, da imajo trgovci in obrtniki zapite prodajalnice, premožnejši državnem zboru nadaljeval se je med tem dnevi red zastal v prvi seji nesrečnega dne 30. januarja. ponedeljek dopoludne podal se je cesar 8 cesarico ljudje zapuščajo mesto in ne da se presoditi kaj še na v Budapest, kjer jima je bil pripravljen izreden sprejem, stane iz tacih izgredov. Vojaštvo in policija storili so Včeraj pričelo se je zopet tudi meritorično zboro- poslednjič konec razsajanju. Ministerski predsednik od vanje ogerskega državnega zbora, kjer se bode nadalje- stavil je policijskega nadzornika in tako je tudi po vala razprava o novem vojnem zakonu. Dunajski mestni odbor je imel minuli teden zopet viharno sejo, pokazalo se je, da je bila v seji opozicija samo za 2 glavi manjega števila, kakor judovsko-liberalna večina. ulicah nastal zopet red. Najnovejše vesti. državnem zboru delujejo od Dunaja Včera daljevala se je razprava o- t. m. sim izre- zakonu zarad skladišč (Lagerhauser). Pri seji navzoči koma odseki bolj marlj Ta teden zgotovi budgetni so bili vsi ministri in prvič imelo je zborovanj zopet odsek svoje razprave o državnem proračunu. Tudi dav- svoje navadno lice kovski odsek in pa pododsek za hišni davek, zborujeta skoraj dan za dnevom. Davkovski odsek gel je v svoji seji ponedeljek budgetnem odseku predlagal je poslanec dr večer soglasno ljiškega davka vladini predlo cr o glede poravnave zem letih 1881= iu 1882. vpeljal se je Tonkli resolucijo v pospeševanje zgradbe dolenske že- namreč zemljiški davek na podlagi nove vcenitve, med leznice in pa je tudi podregal vlado, da odstrani zadnje tem rešili so se (reklamacije) pritožbo zoper vcenitev zapreke pri zgradbi Kamniške železnice. Minister odgovarjal je povoljno, izrekoma glede kamniške železnice, in leta 1883 je bila davku že podlaga cenitev priprav pehih reklamacij resolucija glede dolenske železnice bode se odstopila železniškemu odseku. po vs Vspeh rekla it acij bil deloma znižanj davka T deloma pa je centralna komisij tudi cele dežele ali Budgetna razprava v državnem zboru ne more se kose dežel zvikšala Kranjski kaže se priliko pričeti pred zadnjem tednom tega mesca. da je za dve leti 1881 in 1882 v primeri z davkam za Nemška. •. Pruski deželni zbor sprejel je z leto 1883 premalo plačala za okroglih 16,000 vsemi glasovi, proti 10 pristaši stranke Richterjeve, po- Gorenje atrijska za 99,000 višauje kraljevske dotacije za 3 V 2 milijonov mark. za 1,500.000 povračila onim pa vse dežele skupaj pa ki so preveč plačali, Borba zoper „dinastijo,< Bismarkovo se nadaljuje, pa so neznatna ta namen sostavili so se za poskuš Najpred prinesel je minuli teden angleški list dalje nje računi za eno davkovsko občino vsakega davkovskega članek z naslovom „Dinastija Bismarkova", v katerem okraja, in ti računi kažej da bi se na Kranjskem n. se na drobno popisuje, prizadevanje kneza Bismarka, imelo povrniti vsim posestnikom ene občine ki je imel za čas vladanja cesarja Viljema I. dejansko okraj skupaj 92 kr v rokah vso oblast, in jo ima tako tudi pod sedanjem občine kranjskega okraj cesarjem, prizadevanj da ta oblast polagom prenese čine krškeg okraj kr skupaj Vse na njegovega starejega sina Herberta. To prizadevanj preprečilo je najpred 99dnevno vladanje vsaka z druzega davkovskega okraj vsem posestnikom ene tako ene ob povračilo za 30 občin na Kranjskem zna- cesarja Fri šajo 125 26 kr. svota katero pa bi posestniki ravno derika teh občin morali povrniti, pa znašaj 267 15 Izrekoma bila je znana nasprotnica Bismarkova Ker ostane toraj jedro postave to prejšnja cesarica Viktorija Sedaj pa se vedno bolj in oni posestniki ki so že tako dobili višj da davek bolj kaže nasprotje med verskem menenjem cesarjevim rali za one dve leti doplačati se i i milij morali mo-. ka in Bismarkovem in nasprotja med pastorji Stocker in teri bi se pa Witte, porabljajo stranke v to da se nasprotje med Stankov večinoma potrosili za zračunanje teh za- davkovski odsek ta predlog soglasno rgl je cesarjem in Bismarkom povekšalo. Bismark sam rojen leta Ogerska ponedeljek klicali so dijaki v 1815 pravi o sebi, da pred letom 1890 ne bode umrl da pa tudi leta 1894 ne bode preživel, toraj sedaj po 5 Pešti med pričakovanjem cesarja Andrasy Elj « t pri prihodu Tisz-ovim pa lagom — „------r—----? """J pu- • f- r- — skrbi, da vpelje sina Herberta v vse ona pošlo- „Kaj še ni odstpil Tisza"? n u in Appony Abzug Tisza' »