f Blaž Hrovath. eizprosna tsmrt nam je t.c dni vzela"ly|S jednega najbolj znanih našib šolnikov,prezaslužnega gospoda šolskega svetnika Blaža Hrovatha, c. kr. ravnatelja nioškeniu in ženskeinu učiteljišču, kakor tudi obeina vadnicaina v Ljubljani — niožaj ki jc odgojil v zadnjih dvajsetib letih do maloga ves sedanji ueiteljski rod na Kranjskein in mnogo dragih nam tovarišev v sosodni slovenski Stajerski. Ranjki šolski svetnik Hrovath jo bil porojen leta 1832. v Žetalah, ležečib ob žtajersko-hrvaški meji v Rogaškern okraji. Dovršivši (1. 1853.) ginmazijo v Mariboru in vseučiližke nauke na Dunaji je prišel Hrovath jeseni leta 1858. za suplenta na veliko ginmazijo v Ljubljani, kjer je poučeval grški, slovenski in latinski jezik v nižjih razredih. Jeseni 1. 1865. je bil imenovan za pravega ginmazijalnega učitelja v Kranji, in 1. 1868. potein. ko je bil pri Miklošiči svojo učno usposobljenost po- polnil s preskušnjo iz slovenščine, za pravega gimnazijalnega učitelja v Celji, od koder se je jeseni 1. 1869. povrnil za profesorja na veliko gimnazijo v Ljubljani. Toda že dne 2. septembra 1870. leta je bil iinenovan za ravnatelja novoosnovanemu učiteljišču v Ljubljani, kateri zavod, združen pozneje z ženskim učiteljižčem, je spretno in modro vodil do svoje prerane in nepričakovane smrti: Poleg svojega ravnateljstva je bil ves oas tudi aajprej podnačelnik, zaduja leta pa načelnik c. kr. izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole in vrhu tega več let c. kr. okrajni šolski nadzornik za ljubljanski, oziroma za kočevski okraj. Hrovath je prevzel vodstvo tistib dveh zavodov, ki iniata nalog naši deželi vzgajati učiteljski rod, ob jako buniih časih, ko se je o novoosnovani ljudski šoli in o državnem in deželnein šolskem zakonu na Kranjskem med političnimi strankami bi'1 ljut boj. A dasi se je Hrovath z vso odločnostjo oklenil novih razmer, vender se je v svojem tpžavnem položaji vedel tako mirno in modro, nepristransko in pravicoljubno, da so ga jako čislala vsa šolska in cerkvena oblastva, ter visoko spoštovale vse politiene in narodne st.ranke v naši deželi. V srečnem zakonu in prijetnik gmotnik razmerak živee, priden, do skrajnosti vesten in natančen, je imel vedno in vseloj pred očmi samo dolžnosti svojega odgovornosti polnega službenega ])oklica ter se je ogibal vsega javnega, krupnega življenja. Pisarna, šola in rodbina — to jp bilo njegovo tvorišče, na katero jo omejil svoje neamorno delovanje zadnjih dva- indvajset let. Svojim učiteljskim gojencem skrben očp in inoder svetovalec, svojemu učiteljskemu zboru odkritosrepn prijatplj in dober tovariš, clovek plemenitega srca, dobra duša in v vsakcm oziru rahla in karnionična natura, vburnih in težavnih časik pravi rnož na pravem mestu, jp. širil okoli sebc dobrodojen niir, da ga je nioral eislati vsak, kdor je prišel ž njiiii v ožjo dotiko. Svoje plemenito mišljenje je razodevel zlasti tudi s teni, da se je jako vestno brigal za svoje nekdanjo gojence. katerih se je rad spominjal še čpz dolga leta ter se srono veselil, če so sp v ;>raktičnpin življpnji vrlo nosili. Zatorej tudi ini teniu vrlemu niožu ohranimo blag in trajen sponiin! L.