PtiamintKerObt Navadne Dia -—'74, •k nedeljah Dl« f'—* .TABOR* tahaj» —k *m, inf Lkli. . wmLtm% +1*. mi » 4b»M a«MMan Am I* etaee iAih>jw~wX ft •• mtn Dlf i*'iMg.y *■ DIV—, .. )U> D»- H»«t» m Hi Man »UMOM* humor, ya»Mi >»< Naslov PoIlnlitfbla!ii?16!^ln1. Cena današnje štev. 1! Din Posamezne številke. Navadne Din —•'75, •b nedeljah Din 1*—% UREDNIŠTVO M »h«« • Man Wtt, Jurčičeva «L £t- 4, L ead-etrom«- T«i«fo» mkuiii M. UPRAVA ar oaluaj. • jurii^m •fto tt. < pritličje ’sti. se čečko nemški socialisti zanje zavzemajo. Pljuinili so na »Vorwarts« in »Arbeiterzeitung«, pljunili so na vso II. internacijonalo. »Li d o v e Li s t y« pravijo, dia se je pričakovalo, da bodo Nemci kričali radi jezikovne naredbe. s komunisti pa radi odgorlitve priznanja Rusije, nihče pa ni slutil, da bo opozicija napela vse sile baš v zaščito zločincev — madžarskih failzitfkatorjev. Koalicija si je s tem pridobila na račun opozicije novih sim pati j, kajti Nemci in komunisti so pokazali, da jim je strankarska zsraga več kakor državno-politični in mednarodni interesi. — Vodnikova družba v Ljubljani. Na drugem mestu prinašamo poziv, ki ga je izdala uovo ustanovljena Vodnfikova družba v Ljubljani. Priporočamo ga najtopleje pozornosti čitateljev, kajti treba je takoj na delo. O namenu Vod nikove družbo smo poročali že pred dnevi. Značilno je. dia jo klerikalni listi strastno napadajo, dasi še ni izdala niti ene knjige in je tedaj vsaka vnaprejšnja sodba krivična. Ti napadi dokazujejo le to, da je Vodmikova družba res potrebna. Slovenski naprednjaki brez razlike strankarskih struj se vabijo, da se priglašajo kot poverjeniki im da začno takoj zbirattn olane. Letnimo 20 Din bo lahko vsak človek utrpel, zato e« nadejamo, da 6e bodo okoli Vodnikove družbe zbrali v.si, ki pri nas čutijo narodno im napreduo. — »Slovenec« je dobil rdeč robec v »Vodnikovi družbi« in kadarkoli ga zagleda, postane besen. Pomislite: Ustanovila se je družba za izdajanje poljudnih slovenskih knjig. V odboru te družbe so razni naši pisatelji in publicisti. Njen namen je, da omogoči slov. ljudstvu lepe in cene slovenske knjige. Ta družba pa je napredna, t. j. za razliko od Mohorjeve družbe ni bratovščina in njene knjige se ne bodo cenzurirale v škofijski pisarni. Drugače pa je družba daleč od tega, da bi širila kake protiverske ali kakršnekoli druge podobne ideje. Toda »Slovenec« je razjaren kakor bik, če mu pokažeš rdeč robec. Že v dveh uvodnikih je udaril po komaj ustanovljeni družbi in kliče vse slovenske kristjane na branik Mohorjeve družbe. Vodnikova družba, ki še ni Izdala niti ene knjige, mu je protikrščanska in protislovok a in kdor dela za njo, je po »Slov*....a« sovražnik krščanstva in slovenstva. Take bedarije ni že dolgo zapisalo nobeno slovensko pero. Tu velja zopet enkrat tista Levstikova, da jo je list »izpljunil«. — Das Schicksal der karntnerl-schen Slovvenen. Pod tem naslovom je prinesla sobotna graška »Tagespost« uvodnik iz peresa Bernharda Schei-chelbauerja, čigar izvajanja o koroških Slovencih smo na tem mestu zavrnili že pred nekaj tedni. Topot ta gospod iz Celovca razpravlja o članku našega rojaka g. profes. Iv. Vuge, ki je očrtal v praški »Slawische Re-vue« položaj koroških Slovencev. Scheichelbauerjeve trditve bomo še o priliki postavili bližje k jasni luči, da se bo videlo, kako Nemci umevajo manjšinski položaj koroških Slovencev. Kakšen lažnjivi kljukec tiči v g. Scheichelbauerju, pa priča že konec njegovih izvajanj, ki pravi: »Sigurno bi si lahko koroški Slovenci že marsikaj želeli, vendar pa so še vedno tako srečni, da jim je prihranjen blagoslov češke jezikovne naredbe in njenih posledic.« Pomislimo: Koroški Slovenci nimajo niti ene slovenske ljudske šole, v nobenem uradu — niti državnem niti avtonomnem — se ne sme uradovati slovensko. Nemške občine na Češkem uradujejo izključno nemško, državni uradi se poslužujejo slejko-prej nemškega jezika; Nemci imajo vse šole od ljudskih do visokih šol. Pa še pravi g. Scheichelbauer, da so lahko koroški Slovenci srečni, da se jim ne godi tako slabo kot Nemcem na Češkem. Da so take abotnosti mogoče v toli resnem listu kot je »Tagespost«, se čudimo. Sicer pa vemo, da so Nemci že od nekdaj mojstri v potvarjanju vsega, kar ni v njihovem nacionalno -egoističnem interesu. — Živahnost v Kamnici. Prejeli smo: Včerajšnji dan je bil za Kamničane nekaj izrednega. Pomladna nedelja je privabila iz Maribora več agitatorjev, ki so brodili po strankarskem blatu. Za klerikalno stranko je sklical shod Zebot, za mirotvorne Ra-dičevce Bende in Lipušek. Ob istem času je imela Autobus-družba sestanek interesentov, tako da je prišlo v Kamnico več prirediteljev kot je bilo posetnikov. — Rdeči križ v Ptujn. Redna letna skupščina krajevnega odbora »Rdečega križa« SHS v Pfcnju se bo vršila v nedeljo, dno 28. februarja 1.1. ob 10.30 url v posvetovalnici dvorani mestnega magistrata ptujskega. V spomin na 501etno delovanje Srbskega Rdečega križa bo predavanje »O početku in razvoju Rdečega križa v naši državi«. Z ozirom na kulturne in človekoljubne cilje društva, pričakuje ©bilme udeležbe odbor. — Kolkujte na oblasti naslovljene vloge. Privatniki pošiljajo često oblastem nekolekovane vloge, ki se po predpisih taksnega zakona ne upoštevajo. Radi tega opozarjamo stranke, da kolekujejo vse vloge tako, kakor predpisuje zakon o taksah. — Utopljenec v Dravi. Nedaleč od Ormoža so našli v Dravi razpadajoče truplo utopljenca, starega okrog 30—35 let. Visok je nad 170 cm in »e kostanjevo-rjavih las. Obleka je še dobro ohranjena. Hlače je imel rjave, srajco pa rumeno z dvojnimi rdečimi progami. Znakov nasilja ni bilo opaziti. Truplo je ležalo v vodi že več mesecev, tako da po vnanjih znakih ni ugotoviti mrličeve identitete. Komur bi bilo o njem kaj znano, naj sporoči nolicijskemu komisarijatu v Maribora IgSUfcr' %T*ar«Tnrs 53. fehWa»j a 133«. 'm— Redka starost. »Voseisehe Zeitnng« /»orooa: V neki vasi blizu Kage je umrl predi nekaj dnevi kmet Tretiey, ki je dopolnil 138 let. Bil je trikrat poročen; zadnjič se je oženil, ko je 'bnl 93 let star. Zapustil je hčer, ki je dovršila 100 let. Pokojni Metuzalemi se je še dobro spominjat Napoleonovega pohoda v Rusijo 1. 1S12. — To in ono. V Moskvi je bilo 13 ljudi radi vohunstva v prid Estonski obsojenih na smrt. —• V državi Utah v Ameriki je sneženi plaz usmrtil 100 ljudi. — Londonski in parižki zlatarji so sklenili, da bodo dali poročne prstane iz mode. Moderen bo poslej obesek okoli vratu. — Poročajo, da je Mussolini kljub vsem demantijem vendarle bolan. Baje večkrat bruha kri. — V Belgiji so osnovali bivši oficirji prvo fašistovsko društvo. — Pri občinskih volitvah na Romunskem je zmagala opozicija. V Bukarešti je dobila opozicija 80, vlada pa komaj 40 zastopnikov. — Radi jezikovne na-redbe na češkem je bila vložena^ v nemškem državnem zboru ostra ^interpelacija, ki jo češki listi odločno obsojajo, ker vendar ne gre, da bi se Nemčija vmešavala v češkoslovaške notranje zadeve. Za »locarnski« duh Nemčije značilno! — Kyffhauser - TecKnifcmnf Franken-hansen. Od mnogih nemških tehničnih srednjih šol stopa v ospredje zanimiva »Kyffhaui5©r-Teohniikum« s svojimi posebnostmi. Poleg oddellkov za bodoče strojne in elaktroi nžener j e goji že vrsto let pouk v posebnih oddelkih za poljedelske stroje iri zrakoplove. Kot priznanje za prizadevanja te že 30 let obstoječe višje tehnične šole naj služi dejstvo, da je prusko poljedelsko ministrstvo sklenilo, da se upeljejo na zavodu, ki raizpolaza z najmodernejšimi preizkusnimi napravami in laborastori ji. strojno-tehnični poučni tečaji. Poletni semester ee pričenja 8. aprila. Mariborske vesti |'"i':i Maribor, 22. februarja. češkoslovaško-jugoslo-vanska manifestacija Sobotni večer je nudil zopet sijajen dokaz, da je v Mariboru slovanska misel živa in aktivna; zlasti pa je razvita ideja vzajemnosti s Čehoslovaki. Vse dosedanje prireditve -mariborske Jč- lige so bile lepo obiskane; sobotni občni zbor združen z odhodroico g. generalnega konzula dr. Bencša in z družabnim večerom', pa je prekosil splošno pričakovanje. Večeru je dala markantno obeležje osebnost g. dr. Beneša in udeležba pre Ista-viteljev vseh naših oblasti in korporacij. G generalnega konzula dr. Beneša, ki se je pripeljal z dopoldanskim vlakom Bo sprejeli na postaji gg. prosvetni inšpektor dr. Poljanec, okrajni glavar dr. Majcen (v iimenu vel. župana) in podpredsednika lige gg. dr. Rei-sman im svetnik^ Knop. G. dr. Beneš se je na to odpeljal v češko šolo. čaje uspeh je laskavo pohvalil, nato pa je obiskal g. velikega župana, kjer je bila prirejena njemu na čast čajanka. V popoldanskih urah je obiskal še nekatere druge mariborske imenitnike. Zvečer ee je zbralo v veliki dvorani Narodnega doma najodličnejše občinstvo jugoelov. Maribora in številni člani tukajšnje češke kolonije. Slavje so obiskali tudi nekateri ligitni prijatelji iz Pttiuja in Rogaške Slatine. Na odru sta bili postavljeni z zelenjem oibdani in z narodnimi barvami obeh narodov okrašeni sliki našega kralja in prezidenta Masaryka._ Nato se je namestila vojaška godba, ki jo je dirigiral sam višji kapel-^k.g. Čermak. Sprednjo mizo so zasedli °dtičnigostje gg. knezoškof dr. Karlin, veliki župan dr. Pinkmaier s soprogo, general Kostič, župan dr. Leskovar soprogo, minister v p. dr. Kukovec e so-progo, pod župan dr. Lipold s soprogo, posk dr. Pivko « soprogo in drugi. Navzoči so bili med mnogimi drugimi tudi Sflg» predsednik okrož. sodišča dr. Žiher, državni pravdnik dr. Jančič, prosvetni inšpektor dr. Poljanec, dv. svetnik dr. Btare, vodja davčne oblasti dr. Sedlar, poveljnik 45. pešpolka pp. Spasič poveljnik 33. ari polka pp. Lukovič, pol Kovni k Priča, podpolkovnik Dršan Pe-kovič, prota Trbojevič in mnogi drugi oaisduiki. srezka poglavarja dr. Tpavic in Poljanec, polic, nadisvetriik Eerševan, predsednik okr. sodišča Ivan Zemljič, predsednik Zveze industrijcev dr. Pipuš, vodja kaznilnice Vrabl, sokolski starosta Julee Novak, predsednik »Zgodov. društva« dr. Kovačič, predsednik Češkega kluba Bureš, predsednik »Trg. gr ero i ja« - 'in drugi. Naše ženstvo je bilo odlično zastopano po gospej gener. Mai-, rovi in po soprogah honoraoi jorjev. V dvorani so bili dalje številni predstavi-telji šolstva in gostje iz vseh slojev in znalmuje lepe uspehe. Zlasti je povdaril pomen Masarykovih proslav v mariborski oblasti in usitamovitve nove Lige v Celju. Nato je podčrtal, s kako vnemo je podpiral Ligo odlični gost te prireditve, poslavljajoči se g. dr. Beneš in je ob veliki tišini predložil v imenu odbora občnemu zboru, da ga imenuj za častnega člana. Frenetično ploskanje je sledilo tem besedam in predlog je bil z vsem navdušenjem sprejet. Nat-o je predsedstvo lige takoj izročilo slavljencu diplomo, krasno umetniško delo g. prof. Cotiča. Ker pa je bil g. generalni^ konzul tudi vnet prijatelj »Ljudske knjižnice«, mu je vodja knjižnice g. dr. Reisman poklonil 'še sliko knjižnice. Blagajnik g. G i nt z je poročal, da je imela liga v minulem letu 5438 Din prebitka. Nato je dobil odbor absolutori j in so se še izvršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen zopet z velikim navdušenjem g. dr. Pivko, odbor pa je ostal isti. s to razliko, da so bili izvoljeni vanj gg. podpolkovnika Petkovič in Pogačar im prof. Špendal. S tem j® bil običajni dnevni red izčrpan. Nato je g. generalni konzul od- sfanov. I^o je g. generalni konzul vstopil v dvorano; tnu jc občinstvo priredilo bnr- e e ovacije. Godba je zasvirala obe dr-avni himni. Nato je predsednik lige g. posl", dr. Pivko otvoril zborovanje s pri-srcnim nagovorom, povdarjajoč vesolj ' !?ln?e 'deje tako lepo uspevajo. Pozdravil je goste Im še znova povdaril rotrebo da se stiki med Cehi in Jngo-»ovani kar najlon ntrdo likoval policijskega uradnika g. Cirila Bremca s češkoslov. vojnim križem v priznanje njegovih zaslug v bojih češko-slov. legij na Ruskem. Vrstili so se razni govori na čast poslavljajočemu se g. dr. Benešu. Prvi je govoril g. veliki župan dr. Pirkmaner. Njegov krasen govor je poslušalo občinstvo s posebno pozornostjo. Na koncu je napil preaidentu Masaryku. Predsednik Češkega kluba g. Bureš se je v lepem češkem govoru zah-valil g. dr. Benešu imenom češke kolo ulje. Pomenljiv govor je imel mestni župan g. dr. Ijeskovar, ki je povdaril, da smo bili Jugoslovani in Čehoslovaki pred prihodom Madžarov združeni. Sedaj, ko imamo lastni državi, moramo stremeti, da postanemo zopet eno. Slavil je Cehe, ki so nam lahko v marsičem vzor. I-dejnp bogat in duhovit govor je tmel nadalje g. minister v p. dr. Kukovec, ki je zlasti povdaril, da so Cehi u stvarili s svojo diplomacijo nov tip u-dejstvovamja narodov. Govoril je še zastopnik Sokolstva starosta Julče Novak. Vsem govornikom, prirediteljem in občinstvu se je zahvalil vidno ginjen g. generalni konzul z izbranimi besedami v slovenskem' in češkem jeziku. Napil je kralju Aleksandru in se v svojem Kovo-ru spominjal prijetnih let. ki jih je preživel med Slovenci, podčrtujoč zlasti prisrčno sodelovanje z ligami. Tudi ob tej Priliki so bile prirejene g. generalnemu konzulu burne ovacije. Vmes med točkami in po izčrpanem Progra,mu je vojaška godba pridno svi-rala češke in jugo.slov. komade. Ves čas je vladni o neskaljeno razpoloženje. G. dr Beneš je bil gost v gostoljubni nisi g. dr. Kukovca In se je odpeljal včeraj 8 popoldanskim brzovlakom v kolodvor so ga Spremili odborniki Češkega kluba s predsednikom g. Burešem na čelu, Jč. 1 ! ero nastopali. g, dr. Re i srn an. —o— Ministri Male antante v Temešvaru H Dr. Beneš, Duca in dr. Ninčič se posvetujejo o nadaljni politiki. pere tretjega ali četrtega reda, kot je Kienzlov »Evangeljmik«, in proizvaja koncerte s programom Schubert, Mozart, Beethoven. Vsi vemo, da jo štajersko Slovenstvo, čim više proti avstrijski meji, še od prejšnjih časov pod zelo močno fascinacijo nemške kulture. Umetnostna politika Maribora dela, kot da je treba to fascinacijo na vsak način obdržali v veljavi in kot da ni aktualnejših potreb za naše Slovenstvo ob meji, kakor ta, da se ne pretrgajo, ampak o-hranijo korenine in vezi s tradicijo nemške kulture. Za take vrste umetnostno politiko smatram, da je vržen v vodo denaT, ki ga daje država za umetnostne namene Maribora.« Ta sodba je seve povsem umljiva le v zvezi z avtorjevimi teoretičnimi izvajanji, z njegovim bojem proti tujemu repertoarju oziroma programu. Ker P3 njegovi nazori, o čijih objektivni vrednosti, v kolikor niso čislo subjektivni, na tem mestu ne izrekamo sodbe, niso edinozveličavna dogma, se nam zdi nekam neokusen njegov migljaj, da naj država ne izdaja denarja za kulturne potrebe Maribora, dokler ne bodo ta mošnji krogi sprejeli nazorov g. dr. Lajovica. Prinašamo to sodbo z namenom, da damo priliko prizadetim krogom, da odgovore na njo. Seveda je diskusija mogoča le na podlagi nazorov, ki jih razvija pisec v navedenem eseju in v tisti akademični formi, s katero ie sicer razprava spisana. HlH K Matičnemu koncertu p a ,ie rain n n s: • xa4I,.°i' kakor zahte- vajo naši in češki interesi. r dr^pl 4® P^devodeči Podpredsednik nivJm^vlot podaJ pregled o tntor-O, a”lu marjiborske liK« ki si HiTvc/pT7 ,nažeTn družabnem življe- tLZ- -nzh)} inP lahko ^di pagandi Jugoslov.-Čcškoslov. stikov za- Ostra kritika mariborske umetnostnega življenja [ziSla 2’ steviBfn »Ljubi jan-&Koga Zvona« prinaša obsežen esej zna- dat»0,ia ** Anrf<>r,a Lajovica: »Misli o umetnostni politiki«. Na koncu odaua pod črto sledeča opazka: IZ?™, vz*J°d zgrešene umetnostne po- SS3L * Tjde,,.na Pr' v gledališkem in glasbenem življenju Maribora. Maribor vnrizana nemške nonete im nemške o- V kraljestvu glasov so. od časa do časa porajajo muzikalična dela, ki so in ostanejo večno lepa, kajti nesmrtne so njihove melodije. So to umotvori, ki se jim divijo oeli rodovi in kojih milobe so človeštvo nikdar ne naveliča. Med te nesmrtne umotvore prištevamo po vsej pravici tudi Haydnove »Letne čase«. Nad 6to let je že preteklo od njihovega rojstva in vendar se jih danes ravno tako rado poje in posluša kot so jih peli in poslušali za časa velikega Napoleona. Rje so danes tista cesarstva, cesarji in kralji? Ni jih več, a »Letni časi« so^ostali kakor se pravi ponavljajo v božji naravi. Veliki zbori jih vedno ponavljajo; o nemških bi lahko rekli, da vsaj vsakih deset let enkrat ip vedno so največje koncertne dvorane do zadnjega kotička napolnjene. Dne 12. februarja so jih n. pr. peli v Berlinu. Dirigiral jih je dirigent dr-zavne opere^Selmar Mevrovits. Marsikdo jili je slišal po radio. Pri nas jih dne 3. marca dirigira mojster G. Hladek. — Glasbena Matica je poskrbela za ta kon-oort uprav klasične soliste. Imeni ga. Pavla Lovšetova in Križaj so kapaciteti prve vrste. Part tenorja, Luka, zahteva tudi ogromen obseg glasu. Prav posebej opozarjamo na njegov part v 3 in 4. delu. In zdaj še nekaj o materjelnih skrbeli prireditve. Stroški, ki si jih je Matica naložila s to prireditvijo so za njene razmere ogromni, vendar pa ne gre pri prireditvi nad običajne operne cone v gledališču. Za to. kar bo nudila poslušalcem. niso koncertne cene prav nič pretirane. Da pa nas podkrepi in vspodbiidi cenjena Publika še za druga velika in svetovno znana dela. si samo želimo da ditevV m '"k''4*0™ Počasti našo prtrc- 17.30 uri je prediseduilc, bivši župan, mariborski g. Grčar otvoril občni zbot in konstatiral, da je udeležba jako slaba (5 oseb), vendar pa to prisotnih ne sme motiti. Skoda, bi bilo da bi toli koristna akcija zaspala. Spomnil se je tudi pokojnega dr. Franje Rosine, ki jo z ve« likim veseljem deloval za uresničenj« društvenega namena. Nato je tajnik g. dr. T o p 1 a le priči-tal zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je prepustil posle sedanjemu odboru. G Grčar je pripomnil, da bo delo mnog« lažje, ko se uvede samouprava. Načrti so popolnoma, dovršeni iu odgovarjaj« najmodernejšim zdravstvenim predpi' som. (Razstavljeni so na higijenski J8& stavi). V porodišnici bi bilo 120 postell in bi stala 8 milijonov Din. Zgraditev 1» bila brez državne subvencije nemogoči*-Da pa bi se doseglo, da bi država in druge/ korporacije prispevale za dovršite? tako važne, potrebne in splošnokoristfn« institucije, je potrebno društvo, ki b« dajalo takim akcijam impuls. Vsled tega predlaga g. predsednik, da se društv« zopet oživi. Tajnik g. dr. Toplak je omenil, da 1® naprosil g. Setwegel delegata naše fina«' one delegacije, da naj skuša zainteresirati »R očke feler jev fond« za to akcij«' ki nam bo, če prispevajo Amerikanci le nekaj v dolarjih, znatno olajšala delo. Blagajnik g. prof. Ziiumcrman je poročal o prometu v preteklem letu in kofl-statiral, da razpolaga društvo z 18.518 Din gotovine. Nato je odbor sprejel nekaj izprememh pravil, nakar je sledi!3 volitev odbora. Izvoljeni so bili: predsednik g. Viktor Grčar; podpredsednic3 ga Marija Maistrova; tajnik g. dr. F r«a Toplak; blagajnik g. prof. Josip Zimmcf-man; gg. dr. Ljudevit Novak in dr. A«k Mulej odbornika, preglednika račun o? g. dr. Jakob Toplak, in g. dr. Fran Jankovič; namestnika ga Milica Grčarje?3 in g. dr. Karel Škapin. V razsodišče P3 so bili voljeni: gg. dr. Podlesnik, doc-dr. Matiko in dr. Ipavic. Predsednik v. Grčar je zaključil občni zbor ob 18.45 uri. Za preureditev našega parka Občni zbor „Društva za zgradbo porodišnice“ ,!°. wboto se je vršil v mestni po-svetovmlnici občni zbor »Društva za zgradbo Porodfšnice«. Delovanje v društvu jo skoraj dve leti počivalo in dru-vo J« Imelo v tej dobi le tri seje. Ob . Ker se je že ponovno poVrlnrjala 5 1 javnosti i v nekaterih društvih ter občinskem svetu potreba, da bi se p3|. park^preuredil in moderniziral, je poročevalec z IjUhezaiviin poSredo?3 ojem p. Džarnonje zaprosil g.' arhit«'^** l^cha. da mu pove svoje strokovno 31 ,1 _ - .... n.lc.. O. arh. Ksoli se je pri jazno od*^J >n je krenil ž njim v park. »Predvsem - je povdaril odlični kovnjak - jo opaziti' v moril Te dni se 'mudi v Mariboru eden n ni; znamenitejših strokovnjakov v vrtnarski stroki g. arhitekt. Albert ibreh. ki je dobil prvo nagrado v mednarodnem pisu načrtov za ureditev parka, Topči F* v Beogradu in takisto prvo nagrado f* ureditev osiješkega parka G. arh. FscIJ je umetnik v svoji stroki, kakršnih n» seveda nimamo im ki nam lahko stop dragocene usluge. Kakor izvemo, ga i® povabilo k sodelovanju tukajšnje po«-jetje »Vrt? Džamonja i drngovi, k’’ ^ jo železniško ministrstvo poverilo okcS' sitev vseh kolodvorov na progi Beogr«3 —Djevdjelija. Ker ima mar borsko jetje »Vrt« vse polno načrtov o roorir3' nizaciji in napredku našega vrtnars^V3' sadjarstva in zlasti cvetiiča-stva. je bi!3 zanj dragocena pridobitev, da se je od-Hčni strokovnjak odzval vabilu «n' sp*’®' jel sodelovanje. Naj omenimo, la I* konkurza za urediifcv TopčVlerja wdeW" žilo 130 tekmecev iz Avstrije, NemČil3, Švice, Francije. Italije, Cešikoslovfl^ lu Švedske ter domačinov; zmagal P« f g. Esoh kot vrtnarski arhitekt z u«1® niško-vstvarjajočo silo! x A ii 6 K *• Park« angleški tistem1; vsako 'drevo raste prosto in posledica jo, da se drevesa fle morejo tako razrezati, kot; bi bilo tre-.te, ker mnogokje stoje dirugo drugemu *a poti. Tako im Ate več dragocenih dre-Jes, ki pa zanje.ni poskrbljeno, da bi prišla do polne veljave. Ta drevesa bi bilo treba izolirati. Zato je potrebno razredne nje parka. S tem bi se sicer odstranilo marsikatero seneno mesto, pridobila pa »bi so solnčna mesta in teh je prebivalstvu zatohlih mestmih zidin na jveč treba. Več estetičnih ugodij in več svetlobe to bi bilo poglavitno načelo pri preureditvi mari borskega parka. Daljo bi bilo treba gojiti več stalnih ' cvetlic, ki cvet o vsako leto, ker se zdi, da je mariborski park baš v tem oziru Premalo pester. Oko, ki je naveličano barv vsakdanjih predmetov, ki jjb ima ' pred sabo. ječe v pa.rku pestrosti, barv, | nostl. pisanosti. Dosedam jemu cvetlične-mu sistemu v parku je treba nujnih ko rektur. Sam park je razmeroma velik, ni pa. njem prave simetrije, zato tudi obisko vaiee nima pravega vtisa o njegovi ve- ■ 1'ikosti. Steze teko in se izprepletajo ne mirno sefnintja: radi tega je splošen vtis bolj vznemirljiv ko pomirljiv. Treba bi bilo park presekati z lepo povprečno (horizontalno) cesto. ki bi dajala šetaloU Mie •miru in ki bi tudi znatno povečala cuit prostornosti, parka. Vendar pa. v podrobnosti m.l mogoče *>i, ker je to stvar natančnega načrta, ki sem zanj mestni občini vedno ua raz,po ■lak0> Sigurno ,ic pačifo; Mariborski park '*® Po legi jn obsegu tako lep, da je ško da. če bi ostal v zanemarjenem stanju .-n^sko ne bi izkoristili vseh možnosti Takšen, kakršen je zdaj. pa je še daleč • ?d ideajnegn. vzora in je naloga mero . da.Tnih čini tel jev, da ga približajo temu. Dpamo. da.'bomo imeli priliko sprego yorit,i o tem še ob drugi priliki in sicer . na - podlag« undalinlli strokovnjaških Jzjav g. arh. Escha. j Sr —O— ■ f» m IjJndsTra univerza. KoeoT predava profesor ljubljanskega vseučilišče v. dr. Lj. Hauptmann o predre volu,čai Fran pil’ opozarjamo na. to predavanje od «ancga našega znanstvenika! :m Radi našega stališča glede Požarne hrambe nas napada »Cillier Zeitnng« in Pravi, da smo mi za ■'■gauzliche nnsschab WP)g der deutechen Spraehe auf dem ve . ranetaltungen der Feuerwehr«. Tega mi hisrno nikoli trdili in povemo čisto od *™o, da tega niti ne zahtevamo. Na Sil eetrovj prireditvi ui nihče grajal nem ‘^h točk poleg slovenskih in vsa seda • afera je nastala radi tega. ker .so se vabili k izvrševanju čisto nemškega Programa umetniki iz Gradca, »Oillier ^ite-nor« naj ne pozabi, da smo Slovenci Priredili z avstrijskimi umetniki (Mieh "v kvartet itd.) že več koncertov ju jih he bomo, ali ne moremo dopustiti, da 'bi e na?? na humanitaunih nemških pri-re it vab preziralo. Neprimerno sestavljeni je postal bojna zadeva; kjer > takta iu diplomacije, je vedno tako. ovenen pa povemo, da »Tabor« ni na Padal Gasilnega društva, marveč je ne-v '1 dni pred izbruhom neprijetne afere , Poročilu o občnem zboru Požarne rambe pohvalil njeno delovanje in a-ilnost g. Vollerja. Ko pa se je pojavil gjPor proti programu kabaretnega ve-ra, smo grajali, in kritizirali samo to, j. ,P® celotnega delovanja duštva, ki mu *£Jznavamo agilnost im zasluge. »Sloneč« naj no kuje po nepotrebnem; ka-®^ala iz tcgai.Nam jo rekel odločen Ne »Tudi če so sč klerikalci zdaj po- za nos- 11 aJ n ikoni ne mislijo, da i bomo Nemci volili!« 'in Mariborska porota bVi pričela po-. ‘adausko zasedanje dne 1. marca. Ob- ^ navali se bodo sledeči slučaji; 1. fcnarc,a Janez Somer (požig), Frančiška • «e (detomor); 2. ni'a r c a .Tanos Lu- (goljufija), Franc Bauman (volju- tošini 3' marca, Ferdinand Flegel-v^tler (goljufija). ^^vor(tev libri jenske razstave. Vče-dopoldan ob 11. uri s» je izvršila sve- o-tVoritev bigi jenske razstave v ka-fc- v’ dvorani. Otvoritvi so prieostvova- fe: veliti župan, ^ g. dr. P i r k m a j e r, L e e k o v a r. generali g. K o-H. 'T podžupan, g. dr. L i p o l d. uriinister W k° V eC-. prosvetni inšpek- »b*./ r- Poljanec, kakor tudi številni ra7n’h organizacij in šolskih V imemu Ljudske univerze je Knrv to«. U •Sj* ....... «fcfcVo‘rd z lepim nagovorom otvoril rnz- ..ijJjT-l! inf- J?- Kukovec, nakar je za--pp ministra za narodno zdravje g «Wn ^kar so _ -M— ----- «W-VljeTnfh pro*net Din., > m S sejmišča. Na svnjiski sejem dne 19. im. se je pripeljalo 118 svinj. Cene šobile sledeče: Mladi Prašiči 7—9 tednov stari 225—250 Din, 3—4 mesece stari 350 —380. 5—7 mesecev stari 400—480, 8—10 mesecev stari 550—600, 1 leto stari 1500— 1700, 1 kg žive teže 10.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15—17. Prodalo se je 82 komadov. m V vednost železniškim upokojencem in vdovam. Prejeli smo: Podružnica društva železniških upokojencev v Mariboru obvešča tem potom1 svoje člane, da se bo vršil v nedeljo 7. marca 1.1. v Kazinski dvorani I. nadstropje shod železniških _u poko j en cev in upokojenk. Začetek točno ob 14. uri popoldan. Na shod se vsi člani vljudno vabijo in prosijo, da pridejo točno ob določeni uri. Odbor. Kavarna »Evropa«. Od danes naprej svira naš domači Trio Bernfcopf dnevno od 20.30 do 2.30 ure. Cene navadne, nič pobiranja. ;1S6 Narodno giodalf){« REPERTOAR. Pondeljek, 22. febr. Zaprto. Torek, 23. febr. Zaprto. Sreda, 24. febr. ob 20. uri ^Grofica Marica« Izv. Premijera. Četrtek. 5. fdbr. ob 20. uri »Hlapec Jernej in njegova pravica« ab. B (kuponi) Kalmanova opereta »Grofica Marica« na mariborskem1 odru. V sredo, dne 24. febr. ob 20. uprizori mariborsko gledališče enega največjih sodobnih operetnih »šlagerjev« »Grofico Marico«. Za popularnost in neverjetno privlačnost te o: perete jamči dejstvo, da še ni bilo opere- te, ki bi jo kakor »Grofico Marico« v enem in istem gledališču vprizorill preko sedemstokrat pri vedno polni hiši, Ta redek jubilej more doživeti le delo, ki — v tem slučaju kot opereta — vsestransko zadovoljuje. — Tudi na našem' odru obeta biti »Grofica Marica« nadvse privlačen operetni komad, kajti uprava se ni ustrašila gmotnih troskov (novi razkošni moderni in na-cijonalni kostumi, nove dekoracije), tako da bo »Marica« zanimiva tudi s te strani. Posebno bo zanimala tudi koreografija, v tej o-pereti bomo namreč prvič videli na našem odru čisto moderne plese. — Režira operetni režiser Kurt Bacbmann kot gost, dirigira g. L. Hercog. — Naslovna vloga je v rokah gdč. Luibejeve, njen partner bo g. Bratuš. Dalje bodo nastopili še v večjih vlogah gdč. Kovačičev# in gg. Harastovič, Urvalek itd. Stambnlska roža. Gostovanje g. Janka. K zadnji letošnji predstavi ta operete je povabila gledališka uprava g-Janka, člana ljubljanske opere, ki je ža pel lani vlogo Ahmcd-bsga. Poznamo ga kot ambicijoznega pevca in igralca, Id je v dobi svojega ljubljanskega, anga-žmana že vidno napredoval in to os obit* v pevskem oziru. Da je pri naši publiki še v dobrem spominu, je dokazal prisrčen vzprejem Jn topel aplavz. Obisk j« bil prav dober in tudi potek predstave je bi prav zadovoljiv. Grajati pa je razvado šepetanja med muzikalno predigro ki se hoče nekako vtihotapiti pri nedelj« ski publiki. H. D /okolstvo o Žrebanje saveznih srečk ho nepreklicno dne 1. marca 1926. Bratje, sestre, somišljeniki, kupujte! Dobitki po 50, 25, 10, 5 tisoč Din itd. v gotovini. Srečke razprodajajo: Podružnica »Jutra«, Mestna hranilnica. Posojilnica Nar. dom, blagajne Ljubljanske kreditno banke, Trgovske banke, Slovenske banke, trgovina Weixl. trafika Goleš, ss. Nabergo-jeva, Pavlinova, Pertotova, ter br. Naglič, Haller. Sila, Dr. Mihalič, Vidmar in v društveni pisarni oib uradnih urah vsako sredo od 18.—19. ure, ob nedelja«, od 10. do 11. ure. Cena srečke 10 Din. o Vsem darovalcem in Sodelujočemu članstvu pri maškeradi dne 13. k m, iskrena hvala.. — Odbor. /port vzrastlo, 4. vrsto vina (n. pr. beli burgundec, drobni rizling, moslaVina. me šanee), 5. množina ki je na prodaj." ozir. da ni na prodaj. 6. ceno. Vsakdo lahko razstavi toliko vrst, kolikor jih hoče. Ako ima kdo iste vrste. n. pr. mešanca, več kvalitet, naj tudi rtele označi in sicer s črkami a, b', o tako, da pomeni najboljšo; b manj dobro in c najslabšo kvaliteto. Prijave je postati na dopisnici ali Po pismu načelniku podružnico (Gabriel Majcen, prof. v p% Maribor) najkasneje do 3. marca. Po prijaJvi je treba vposlati vzorce in sicer za vsako yr»to_ dve buteljki barvanega stekla, ki jemljeta prt tri četrt litra; za belo vino sta buteljki naj stožčasta, za. Tdečc in orno vino pa valjaste oblike. Zamaški morajo biti iz plutovine in novi. Steklenice naj se denejo v slamnate stročnice, in vsaki ali če sta dve z isto vrsto vina zvezani in vkup zaviti, vsaj eni izmed njiju naj se trdno priveže tablica; iz le-penca ali trdega papirja z opisom, ki se mora n,tH arniko v jem ati v opisom ua prijavi. Ti vzorci naj se oddajajo v trgovini Klanjšek in Penič, Vetrinjska uh 9 (kier ima podružnica skladišče) naj-ka«bieje do 14, marca; razven tega je za vsako vrsto vina izročiti 5 Din razstavni ne. Na pozneje doposlane prijave in vzorce se ne bo več oziralo, Pozivamo svoje udc._ da se tega vlirekeg« «eimn, za karorega je že zdaj na Kran.lricem in v Nemški Avstriji zanimanje veliko. 7. mn o gimi vzorci, pa tudi osebno nmogobroj-110 rrieieže, — Načelstvo. m Trdosrčna mati. Marija Č. je včeraj prinesla 7 dni starega otroka na neko stanovanje, ga položila, na postelj in zginila nezniino kam. Zapuščeno nezakonsko dete je voljo* rediti neka stran* Občni zbor I. SSK Maribora Včeraj ee je vršil v gostilni Pečnik na Rotovškem tirgu jako dobro obiskan oibčni zbor ISSK Maribora, V posebno pohvalnem številu se je zbora udeležil klubov naraščaj. Točno ob 10. uri dopoldan je predsednik g. Toman otvoril občni zbor. Uvodoma je pozdravil delegata LNP g- Kost]a, delegata MO g. Radoliča in predsednika SPD podružnice g. dr. Seniorja, ki je včlanil članstvo SPD v SK Maribor. Nato je prešel na delovanje odbora im posameznih sekcij v preteklem letn. ki je bilo z malimi izjemami jako n,sPešno. Klub »L je uredil nogometno igrišče, deloma pa tudi lahkoatletske in bazenske prostore, za kar je Investiral 70.000 Din, kljub temu, da je bil ves ma-teri.ial podarjen. Najmanj uspeha je imela lahkoatletska sekcija, zimslci spori se polagoma razvija, a športna vzg »ja v nogometni panogi je bila kljub veliki agilnosti posameznih članov l>n celokupnih moštev pogrešena* Glavna napaka tiči v domišljavosti, egoizmu iu nediscipliniranosti članstva. Slediti bi moralo (tajnikovo poročilo, ki pa je vsled nanadne bolezni g. Berganta žalibog izostalo. h (Serajnik, g. Vodeb j« j>odal v detajlih stanje fclubove blagajne. Promet v preteklem letu je znašal nad 375.000 Din. Vendar ima društvo kljub precejšnjim dohodkom okrog 50.000 Din dolga. Poročilo hazona sekcije je mesto ge dr. Ravnikove prečita! g. Voglar. Rokometna sekcija, katere ustanoviitelj je bil g. Šepoc, je imela pod vodstvom ge dr. Ravnikove 66 vaj. Članice so pri lahkoatletskem mitingu dosegle Itndi nek n j rekordov lokalnejšega značaja. Iz poročila je bilo jasno razvidno delovamje to najmlajše sekcije, ki je Mia' klubu ponos in ki jo ina vseh tekmah častno nastopala za klpbove barve. G. Sepec je poda! izčrpno poročilo o delovanju in uspehu tenis sekcije, v kateri sta se posebno odlikovala gdč. Gra-selijeva in g. Bergant, ki je dosegel tretje mesto nacijonalnega juniorstva prvenstvo za Jugoslavijo. Za zimsko športno sekcijo je poročal g. Golubovič. Omenjal jo. da je sekcija šele v povojih in da je pričakovati šele v prihodnjem letu primernega razmaha'. Sledilo je poročilo nogometne sekcije načelnika g. Hvalenca. Sekci ja je štela le 22 članov, Ostalo pa so bili juniorji, v katerih ima klub izboren materija!. Vi minulem poslovnem letu znaša razmerje golov 91:62 v korist ISSK Maribora. Z ozi rom na nerazpoložen je, ki 6e je o-pažalo v nogometni sekciji, je g. predsednik pozval ola/nstvo, naj izrazi pred občnim zborom 6voje težnje. G. Fišer je predložil, da se odi bor v bodoče ne vmešava v sestavo moštva, g. Jovanovič pa je predlagal, da se naj izbere končno* veljavna postava, katere se naj ne, me-mja. Predsednik g. Toman je še pripomnil. da bo treba uvesti vojaško disciplino, kajti lažje je krotiti 10 levov kakor «30 nogometašev. Nato je poročal upravnik igrišč gosp. Roglič. Informiral je članstvo o delova-uju uprave, njenih dohodkih in izdatkih in o bodočih nalogah. S tem so bila poročila funkcijonarjev zaključena, nakar je g. Marčan v imenu računskih preglednikov predlagal »bsolurtorij. Po sprejetju absolutorija je predsednik prešel na volitev odbora. Izjavil je, da dokler ni boljših, je star odbor še vedno najboljši. Z malimi izjemami je članstvo izvolilo prejšnji odbor, ki je v celoti tale: predsednik ravnatelj g. Toman, podpredsednik g. glavar dr. Poljanec, tajnik' g. Vretovšek, blagajnik g. Doležal. načelnica rokometne sekcije ga. dr. Ravni-kova, načelnik tenis sekcije g. Šepec, nar čelmik lahkoatletske secije g. Cizol, na čelnik zimskošportne sekcije s. Golubovič. načelnik nogometne sekcije g. Hva-lenc, a upravnik g. Roglič. Po izvolitvi odbora je pozdravil občni zbor zastopnik LNP g. Kosti in ii-rasail željo, da doseže klub pod izvoljenim odborom ono mesto, ki mu v Mariboru pritiče. Nato je g. dr. Senjor ofi-cijelno prijavil pristop mariborske podružnice SPD v ISSK Maribor, kar naj bi zbližalo delovanje obeh društev, predvsem v zimskem športu. V to svrho bo treba zgraditi na Črnem vrhu, kjer je smučarski teren v Sloveniji najugodnejši primerno zavetišče. Predlagal je tudi, da se v znak hvaležnosti pošlje gosp. Badjuri, ki leži po peti operaciji v težkem stanju v ljubljanski bolnici, po-: zdrave z željo, da čim preje okreva v prospeh športa in planinstva. Občni zbor je predlog soglasno sprejel, nakar je predsednik g. Toman zakLiučU. Sfcratf t\ V Mariboru. 3ne 53. feb ma rja 1!»%. abor « pozivom, da naj T®e olansftvo, kakor tudii izvoljeni fnnkcijonarji, z vns-tmo poflvettdjo evoj-e moči napredku športa. — -o- Otvoritev nogometne sezone v Mariboru Včeraj se je s tekmo med SK Svobodo Dn SK Merkurjem otvorila leto&nja no-gometna in športna sezona v Mariboru. Prijetno, ne omrzlo vreme je jako razpoložljivo uplivalo na igralce, ki kljub temu ugodju niso v ničemer zadovoljili. Tekma za pokal LiNP bi morala biti igrama z drugačnim elanom in z večjo požrtvovalnostjo. Reajultat: SK Svoboda :SK Merkur 4:3 (4:2) je presenetil. PodJegflo je gilbkejše in tehnično boljše mošitvo požrtvovalnosti šibkejše »Svobode«. Igra je bila večinoma nezanimiva, kajti žoga se je podajala nesmiselno. »Merkur« si je posebno v dtrugem polčasu prizadeval izenačiti, a je pred golom vedno odpovedal. Skušal je s prodori posameznikov, s kombinacijo, toda ni miu uspelo. Edino priliko, ki bi se mu bila nudila, je sodnik gospod Franki, ki je sodil dokaj korektno izpre-gledal — handfi svobodi n ega srednjega 'krilca v kazenskem prostoru. Z ozirom na neopravičen poraz je izpadel Merkur iz konkurence v pokalnih tekmah. Tekmi ornem jenih klubov je sledila izbirna tekma A in B teama 4:3 (2 :2) A team so tvorili do sedaj večinoma igralci »Bapida«. dočim so bili od »Mar ribora« le trije (Vodeb, Geuer, Hreščak) v moštvu B team Pa so tvorili po večini igralci »Maribora«. A skupina je pred-vedla jaiko lepo kombinacijsko igro. Posebno se je odlikovaJ center Vodeb, Id je zabil tri gole, dočim je Hreščak tokrat odpovedal- Jako dobra je bila vrsta krilcev, a branilca nista zadovoljila. — Vratar je bi.l jako dolber. B skupima je bila sila požrtvovalna in je vsakokrat izenačila rezultat, le poslednjikrat seji ni posrečilo. Tako je A team izšel iz boja kot zmagovalec in bo na medmestnih tekmah, ki se bodo odigrale v Mariboru, ziastopail naše mesto. tol Nainoveiie vesti TEŽKA PONEVERBA NA POŠTNEM URADU V LITIJI. 140.000 dinarjev primanjkljaja. LJUBLJANA, 23. februarja. Revizija, ki jo je izvršilo ljubljansko poštno ravnateljstvo pri litijskem poštnem uradu, je razkrila veliko poneverbo. Poštna uradnica Zora Boršt-ner je osumljena, da je obdržala za se nad 140.000 dinarjev denarnih poši-ljatev. Tudi drugo uradništvo litijskega poštnega urada je zapleteno v afero. Uvedena je stroga preiskava. LJUBLJANA SR Ilirija s SK Primorje 1:3. Pokalna tekma med Primorjem mirijo je ostala tokrat neodločena in se bo morala ponoviti. BEOGRAD Jugoelavdja.-Hašik 2:8. ZAGREB Glori® (Roka: Grad jamski 1:3. PRAGA Sparta^Slavi ja 3:2. VOLITVE V LJUBLJANSKO TRGOVSKO ZBORNICO. BEOGRAD, 23. febr. Kakor se do-znava, bo trgovinski minister predložil v bodočih din eh ministri-kemu svetu nov volilni ukaz za volitve v ljubljansko trgovsko in obrtno zbornico. DruStvene vesti m Ljudska knjižnica v Narodnem domu izposojuje knjige vsakomur ob četrtkih in sobotah zvečer ter v nedeljo dopoldne. Na razpolago jo okrojr 10.000 knjig, zlasti je krasna izbira modernih svetovnih romanov evropske literature. m Stavbena zadruga drž. nameščencev »Svoj dom« v Mariboru ima svoj redni občni zbor v torek, 23. t. m. ob $). ari v klubov! sobi Narodnega doma. Dnevni red je razu n spremembe pravil običajen. m Rezervnim oficirjem — članom Ofic. doma! Te dni se začne pobirati članarina za Ofic. dom za 1. 1926., ki znaša za rez. oficirje brez razlike čina pavšalno 60 Din letno (oz. 80 Din polletno). Pro sim. da tovariši — stalni nameščenci vpoštevajo ta izdatek (bodisi celoten ali v»aj polleten!) v ,=vojem proračunu za mesec marc. — Predsednik Pododbora Udr. rez. ofic. m Občni zbor društva državnih nameščencev in vpokojencev v Mariboru se vrši dne 24. t.m. ob 19. (7.) uri v dvorani gostilne Pečnik na Rotovžikem trgu. —* Vhod iz Lekarniške ulice 6. Istočasno se vrši tudi občni zbor »Samopomoči«. Kino »APOTiO KINO« Danes, dne 23. t. m. zadnjikrat »Moč in lepota«. Pripominjamo, da eo včeraj po Mariboru krožile vesti, da je kimo Aipolo razprodan za vse predstave iu je nebroj ljudi po teh vesteh bilo odvrrue-nih od obiska. V resnici je bila zmeden: ena predstava šibko nad polovico, Jv predstave pap od polovico. <£rv bi do; prosimo, da se cenjena publika poslu teefona 121 (Kino Apolo), kjet bo zvedo1 resnico. »GRAJSKI KINO«. predvaja v nedeljo, pondeljek, torek v sredo sijajno Gdejansko komedi »Kraljica lutk«. Glavni vlogi: Marij Jacobiml in Harry Liedttke. Komedija nas seznanja z življenjsko ^godlbo tovarnarjeve hčere Jeanette, ki jo Izprosi neki hohštaipler, nastopajoč kot grof Duplessls. Ko bi bilo treba kreniti na žaaitovanjsko potovanje je izginil lažnjflvi grof Tedaj pa pride pravi grof Duplassis in se zaljubi v Jeanetto. Treba je aranžirati vzrok za ločitev zakona, Komedija^ ae razpleta živahno v toj smeri naprej in ima vesel im srečen konec. Kultura in umetnost X Slovenska mladinska literatura v češkem prevodu. V abirkj »TJmelecke snahy«, ki jo iasdaja znapi praški založnik B Koči, je izšla knjižica- »Dvč slo-vinsike detske hry«, obsedajoča prevod igre o y©wl4 vlogi od »Franca Milčin-»kapra« in iigre «Mladiina« od Josipa Ribičiča. Obe igri je preložil g, Otto F. Babler, ki je že znan po svojih prevodih iz slovenske mladinske poezije. Prevod «e bere jako gladko. Na koncu je dodal tudi prevod znanega Prešernovega sonata »Memento mori.« Navajamo kot primer Beblerjevega spretnega prevaja zudnjj del znamenitega sonata: 0 pomniž, kdo se oddal slastem svSta, kdo od veseli do veseli letd, že smrt se bližii každym »vitem zory. Snad ten, kdo nyui stioMen zpiva sobe, v rubiš.) dnes ur, ve večerni dobš nam1 mlčky vzpomene: Memento mori! .M T TMlI »mrtft iuimIJIt« te»n»««0« a tw, »» ** * I—mtfc wnitndror« fc. 31 359-t , ■ *+ stavbltče *h državni ea"tlj 10 minut od po*tai«, pro^a. Naalor » opravi. ag* Tairoi aaraimam dva d mnlkar-ak* oomoCnlka. sii»««r«r Smerdu, Pontojna, Jul. Ben**-*''»• 360 Malo poaostvo, hiia. reliM klat. ,[i orala riaotrad, amrr. nasad, sadonosnik njira i* travnik se ptoda.L*Ji v Vrb»»‘ dolu pel ure od LimbftM« Na*'or r upravi li