poemrarA patsaliraäa.

IMB^ O *Jt*S
OIIKAr IM
■WDII^TEBMO. ^
^^^^VXXXXXXVXXXVXNXW^^
Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-■■■■■■ jine v srbohrvaškem narečju. ■■■■■■
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/L TELEFON ŠT. 174.
Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji in v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24'—. Inserati po posebnem ceniku.
ŠTEV. 11.
LJUBLJANA, DNE 20. MARCA 1921.
LETO III.
Prvovrstno
slikarsko platno
za slikanje umetniških slik, gledaliških dekoracij, kulis
izdeluje po najnižjih cenah
FrSlite VojtQ tov, slikar, platna
Praga - Visočany 222 Čsl. repbl.
I
Vsebina 11. številke:
Bosenska domača industrija. — The Eco-nomical Situation ih the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes (Jugoslavia). — Odgoj vajencev v tvornici Ludvika Loewe & Co., A. G. Berlin. — Zakaj je čitanje oglasov zanimivo ? — Trgovina s tujino. — Banke in kmetijstvo v Ameriki. — Narodno gospodarstvo. — Iz malega raste veliko. (Povest. — Dalje).
Bičevniki navadni,
barvani,
pleteni
se dobe.
Vprašanja na upravo lista.
Prestave
slovenske, hrvaške, srbske (tudi v cirilici), češke, nemške, angleške, francoske in italijanske oskrbi točno in po solidnih cenah
Anončna eksp. AL. MATELIČ,
LJUBLJANA, Kongresni trg št 3.
Bosanska domača industrija.
Obrt domače umetnosti more cveteti samo tam, kjer jo pospešujejo posebne okoliščine. Bodisi da imajo kupci dovolj smisla in so pri tem dovolj imoviti, bodisi da ljubitelji domače umetnosti pospešujejo z živo agitacijo in z izložbami objektov razširjanje blaga v inozemstvu in skrbijo na ta način za reden odkup. V Bosni in Hercegovini je razcvetela že od nekdaj pod orijent.. vplivom domača umetnost in industrija. Ta doba je trajala samo toliko časa, dokler so se imoviti ljudje interesirali za lepa dela in jih kupovali. Se pod turškim gospodstvom se je ohranila čista umetnost, ki so jo v njeno globino 1 poznali skoro samo domačim. Ko so pa nastajali 1 nemimi časi .v Bosni, dolgotrajne vojne s svo-1 jimi posledicami, je to zadelo v veliki meri tudi domačo industrijo. Prebivalstvo je obubožalo.
! Namesto prvovrstni materijal, so začeli rabiti različne manjvredne surogate. Luksuzne artikle so začeli opuščati, in se omejevali edino na naj-potrebnejše stvari, ki so imele še nekoliko možnosti dobrega odkupa. Tako je prehajala umetnost na vedno nižje stopnje. Samo nekatere oblike so še spominjale na dobo najlepše razvitosti te umetnosti. Po okupaciji Bosne in Hercegovine je sicer Avstroogrska vlada začela graditi nove železnice, ceste ta druga prometna sredstva, na domačo ‘umetnost se je spomnila zelo pozno. Nova civilizacija pa na razvoj domače umetnosti še nikjer ni dobro vplivala, seveda v Bosni tudi ne. Tuji vplivi so spravili v nevarnost zadnje ostanke domače umetnosti. Leta 1892 je ustanovila takratna vlada šole za domačo obrt ta umetnost v Sarajevu. Deželna vlada je pustila takrat preiskati deželo po strokovnjakih in našla nekoliko ostankov velike vrednosti domače industrije. Graviranje, iukru-stacija, izdelovanje tepihov, vezenje itd. so bile glavne veje velike domače obrti. Umetno izdelovanje različnih stvari iz železa in jekla je znal edino še stari Mustafa Letič iz Toče, ki je učil te svoje obrti še dva mladeniča. Po enem letu pa jima je učitelj umrl. Kar sta znala ta se naučila, je ostalo še ohranjeno, drugo pa je kot zadnji umetnik odnesel stari Letič v grob.
Bićeve obične,
u bojame
i pletene
dobije se.
Upiti na upravu lista.
Šivaće strojeve
najbolje svjetske tvornice „Kayser“, iz Njemačke, prodaje uz jamstvo, na malo i veliko, postavno željeznica Sisak: trg. tvrdka
Ivan Horvatič, Sisak.
Robert Slezak,Bystfica p.Host
tovarna kovinastega blaga — Morava (Češko)
izdeluje
železno
medeninasto flliVSIlZfi dekorativno	W
Proda se vila
v blizini Celja, zgrajena 1. 1915, enonadstropna, z vrtom, krasna lega, 8 sob, kabineti, kopalnice, pralnica i. dr. Kupec se lahko takoj vseli. — Ponudbe pod „Blizu železnice“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3.
Zaprta kočija skoraj popolnoma nova in fina poniklana konjska oprema se radi pomanjkanja prostora COilO proda. — — Ponudbe na A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta številka 21.
II
Tršan & Gorjanc
Import in export deželnih pridelkov in lesa. - KRANJ.
NajflnejSo ultramarlnovo v krogijlcah In prahu m
plavilo
SAMO ENGROS NUDI C TllVČn
lastna Izdelovalnica ■■ I Urin, N»tSIJU

Reklama je zlato
Export! Export!
Tekstilna industrija firme Jos. J. Häk Hotka u Stare Paky, Češko,
izdeluje in pošilja samo trgovcem: platno, prte, prtiče, damast, brisače, kuhinjske brisalke, ze-firje, kaneva, tančice, ažurno blago, robce. Zastopstvo: Chihago, New-York, Varšava, Amsterdam. Praški velese j m stojn. 46.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles.
Priporoča se tvrdka
BRNO
Starobrnšnska 9/11. Češkoslovenska.
Predpasniki, krila, damsko perilo. — Zahtevajte vzorčne pošiljke. — Spreten zastopnik se sprejme.
Brnska industrija predpasnikov (kecelja)
Wodak & spol
Raznovrstne samokolice, dvokolice in nosači na
Vprašanja na upravo lista.
Ne omalovažajte
vrijednosti modernih omota. Ukusna i fina oprema škatuljica, zavitaka i bočica, olakšava prodaju i ra-širuje krug konsumenata.
Ako želite o tome informacije, obratite se na „ALOMA“ Ljubljana, Kongresni trg 3.
Organ für den ::::	List za izmenjavo
Waren-Austausch	blaga med srednjo
zwischen Mittel-	in vzhodno Ev-
und Ost - Europa	ropo :: :: :: ::
Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Rumuniji, Bulgariji, Jugoslaviji,
izhaja v Berlinu.
OST- EXPORT
Kongresni trg 3.
GRADJEVNI
LES
u svakoj'^količini NA PRODAJU. Upiti pod „V.L.“ na upravu lista.
V graviranju se ni moglo najti nobenega mojstra več, ki bi bil po svoji izučen osli enak starim umetnikom.
Tepihe so izdelovali v Bosni skoro edino za okras mohamedanskih hiš, Vsled gospodarskega propada je degenerirala tudi ta umetnost tako z ozirom na materijal, kakor na barve. AniLinske barve so spodrinile stare lepe, motne barve, ki s.) bile proti svetlobi mnogo bolj stanovitne kakor pa so nove.
Da oživi staro tehniko v svoji prvotni lepoti in na ta način (.mogoči mnogim familijam nov zaslužek, je bosanska vlada ustanovila umetnoobrtne atelijeje y Sarajevu, ki so lazdeljeni v 5 oddelkov: prvi za lesno inkrustatacijo, drugi za tanširanje (metalno izdabljanje}, tretji za giaviranje, četrti in peti za montažo in druge stvari. Da bo naša vlada nadaljevala začeto delo s tem večjo vnemo, smo favnotako, prepričani, kakor smo prepričani o potrebi povzdige domače umetnosti povsod v naši državi in ne nazadnje v Bosni in Hercegovini.
POZOR!	POZOR!	POZOR!
Ljubljanski vel. vzorčni semenj
Ljubljana.	6.—20. avgusta 1921.
Ljubljana, III. 19. 1921.
The Economical Situation in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes (Jugoslavia).
The conditions in the wood-industry and — trade have experienced no improvement. The reasons as deseribed in our last edition are con-timthiK ito paralize a brauch of industry and trade, which on account of the vast expansive-ness of our fore st s could by a pmperly managed railway traffic and lower freight rates bc of the highest and most beueficial importance to our national prosperity. In consequence of the u-nfa-vorable influences existing at present the limited dem and after forest raw material did not ■ war-rant any increase of prices. Only ravtroad sluc-pers and boards went somewhat up in priceš. |
The prices of corn of all descriptions are I constant. In the Vojvodina — the main corn 1 produedng tenritory in Jugoslavia —, corn has wintered well. The mild weather augures a good crop. The šchedule of the imporfcing tariff has as yet not been published. lt is expec-ted the competent factors will not neglect take in consideraticm the domestic Industries contai-;ning all the primary elements for their further development.
In the niumber of economical questions the proceedilngs with Italy are of the ubnost importance because after many years they may bring again regulated conditions on our Adriatic shore. Not little auxicty is feit iiow our diplom als wnl in these fateful times acqnit themselves in this most urgent matter. All the circles interested in vmeyards, sea-fisheries, merchands with textile goods and other mer#handise, further domestic Capital seek'ing Investment in maritime enter-prises and all kinds of ways and means on the coast, are nervously awaiting the result of these Conferences. The entire nation is conscious of the overhelming gravity of these economical dis-cussions fearing new sacrifices after the ones extorted at the Rapall Conference and which im the heart of every patriot must create the most deckied resentment.
Dijete treba krstiti.
Isto tako trebate za svoje proizvode i odgovarajuća imena. Ako Vam treba to-predmetnih savjeta, obrnite se s pouzdanjem na
„ALOMA“
Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Trgovci! POZOR! Trafikanti!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki
ö[oslai[eilalit[|Dliliai,Si.Pi!lnül
Najuspešnejše orožje
proti konkurenci je
dobra reklama!
Zahtevajte proračune-!
A W O JV Ć N A EKSPEDICIJA
AL. MATELIČ
Ljubljana, Kongresni trg it. 8.
K np i m
v Ljubljani oz. neposredni okolici. - Enako podjetje vzamem tudi takoj v najem. Ponudbe pod „300.000 takoj“ na Anon. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev 3.
Inž. Vaclav Petak
Izdelava rudokopti
zrnih motorjev
Slezska Ostrava.
Albert Matijevič
odpremničtvo.
Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73.
REKLAMNE ZNAMKE IN ETIKETE ZA OVOJNINO
v modernem slogu oskrbi
Joma" Ljubljana, Kongresni trg 3
Nakladnici pozor!
Nacrte
za moderne umjetničke razglednice preskrbljiva
„A L O M A“
Ljubljana, Kongresni trg 8.
i	■ftiiaasnna	aanQ	na«	■■■■■■•■■ Ba««aa
Velika izbita izgo- ■ tovljene
obleke :
vseh vrsi za go- * spode, dame in : otroke. Zaloga vsa- * tovrstnega
blaga E
za moške obleke, j površnike in snk- i nje, dalje
vata ■
za krojače v kosih : in na metre. ;
For the Corning Sample-Fair in Ljubljana 4n the month August the interestcd industrial and mercantile world is malcing stremtous prepara-tions to make the aifaire as mudi as possible a success. More about this event we will bring in our next edition.
The „Jugoslovanska borza“ (Jugoslavie Exchange) is published weckly and äs rnailed gratis to every business man or firm which may apply for it. It is the only paper of its kind in Jugoslavia, therefore the onlj^ medium to reach the buyers and consummers in the Kingdom of Seirbs, Croates and Slovenes.
Address:	Jugoslovanska borza. Ljubljana,
Jugoslavia.
Domača tvrdka. Solidne tene.
Ljubljana
Prešernova ulica 9. Hajnovejši kroji. ločna postrežba.
nr v«
1 razimo
agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu
„Jugoslavenske burze“.
DRUŽABNIK s
h kakemu velepodjetju, veletrgovini ali tovarni [ J
s približnim kapitalom Kc. 400.000. I '
Samo reelne ponudbe pod ,ČehT00‘ na upravo lista. E
VSAKOVRSTNI ZABOJI
SRSmjniiffiöiSnSiSS
v debeljini od 3 mm naprej na prodaj. — Vprašanja na upravo lista.
Ribje olje
pristno norveško, sveže, na drobno in debelo. — Naročila na upravo lista.
»Jugoslovanska borza“ se razpošilja brezplačno!
Inserate
za vse
tuzemske in inozemske- časopise
sprejema
Anončna expedicija Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3.
•MiiMitiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiii'
iVELESEJM FOIREj
! V PARIZU DE PARIS j
I	10.—25. MAJA 1921. |
iiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiminiiiiiMmiiiiniiiiimimiiiiiiiiiiiniiMii/"
Odgoj vajencev v tvornici Ludvika Loewe & Co., A. G. Berlin.
Povzemamo po „Radiši“ interesanten članek ki pripoveduje o odgoji vajencev v tvornici Ludvika Loewe v Berlinu.
Tvornica L. Loewe si odgaja sama svoj tvomiški naraščaj. Naravno da je to najsigurnej-ši način, da se bodoči delavec temeljito upozna z delom, ki ga tako podjetje zahteva. Obenem pa spozna uprava pravočasno za tvornico in delo .nesposobne elemente. Racij on alna selekcija.
V tvornici je bilo v zadnjih letih pred vojno zaposlovamh okrog 200 vajencev. Razdeljeni šo bili v 4 oddelke, ki so odgovarjali splošni raz-predelbi tvornice same:	za gradnjo strojev, za
izdelovanje modelov, za strojno bravarijo in za ulivanje form. Razven teh jemlje tvornica tudi take učence, ki jih umešča v trgovski oddelek, da se izvežbajo za trgovsko - knjigovodstveni oddelek. Končno jemlje tvornica tudi eno- do dveletne volontere, ki nameravajo ostati po dokončanih praktičnih in ^teoretičnih študijah pri tvornici v službi. Ti volonteri so pred vojno še celo plačali en učni prispevek tvornici v iznosu 500 do 1000 mark na leto. Učna doba traja v tvornici 3 do 4 leta. Za vsako leto in vsak tečaj je izdelan minucijozen plan, ki se ga morajo vajenci in učenci strogo držati. Razven strokovnih stvari se podučujejo še vsi ostali predmeti meščanskih šol.
Prijavlja se običajno več reflektantov, kakor jih tvornica more sprejeti. Dečke sprejemajo na 1 do 3 mesece trajajočo poskusno dobo. V tem času morejo obe stranki odstopiti brez odpovednega roka.
Dodeljevanje učencev k po edinim strokam si pridržuje izključno' firma sama, ki se pri tem ozira mi naravne sposobnosti vajenčeve in na potrebe svojih strokovnih oddelkov. Princip pri podučevanja- vajencev in dečkov je tak, da morajo ti že v začetku dati produktivno delo. Radi tega dobivajo že odzačetka seveda minimalno plačo, kakor to odgovarja njihovi produktivnosti.
Vsakega pol leta dobivajo najmarljivejši posebne nagrade. Na drugi strani se malomarnim odvzame oz. zmanjša plača ali pa jih pri trajni malopridnosti odslovi iz šole in s tem tudi iz tvornice. Vsako leto se izdaja učencem in vajencem spričevala, po dokončanih študijah in prak-
Drvena roba
kao kuhače, čekiće, valjuge i.t.d.
NA PRODAJU.
Naručbe neka se šalju na upravu „Jugoslav. burze“.
Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v
„OST-EKSPORTU“
listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M, 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare)
izradjuje Tvornica drvenih čavlja,
Ivan Im ml., Taten pol Šmarno goro pri Liobllaoi.
Mizarske obliče mizarsko orodje
najboljše kakovosti in po zelo nizkih cenah nudi
! Specijalna tovarna mizarskih orodij
i S. KAUDERS,
Čista - Plzensko I (Češko.)
Štora <*•z z-
Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfama, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotete iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d.
Čitajte
Jugoslovansko
borzo!
Svakovrsna
pletena roba
kao košare, torbe itd. dobije se u svakoj količini. Naručbe pod „fina roba“ na upravu lista.
NA PRODAJ JE:
moško kolo
trieder
mikroskop fotografični aparat 9X12
vse v prav dobrem stanju.
Ogleda se pri Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. t. 3
rinit
iwvMtfue v
terpentlnovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga
Mi Trebar Ljubljana
Sv. Petra c. 6. Telet. 539.
TPA2KHM0
arH/me sacrynHHKe no cbhm BehnM MeĆTHMa sa nam jihct. ÜOHyÄÖe na ynpasy
»JVTOCJIABEHCKE EYP3E«
Trgovina čevljev (cipela)
in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo.
Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6
Telefon št. 539.
I
1
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova uL 1.
Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. ĆERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
urarm plakate-
IPEKLAMHE-RLfBE' iO/rtUTKE-VAiVrV' Z mamkE/iMEHA-Diplom E' MODERNO OVOJ NIMO-ETIKETE JCLPEJE-O/KRBI-
•ALOM/V*
LJUBLJANA
tičnem delu pa se jim da diplomo, v kateri je napisano, v katerih oddelkih se je diplomiranec vzgajal, koliko časa je trajala njegova študijska doba in s katerim uspehom je absolviral šolo in tovarno.
Pouk sam je teoretičen in praktičen. Socijalno - pedagoške uredbe šole so prvovrstne.
g	SEJM-VAŠAR	g
L1BERCE-REICHENBERG
■	(ČEŠKOSLOVAŠKA)	B
E AVGUST 1921
■■ ■ ■■ ■■■ ■ ■
Zakaj je čitanje oglasov zanimivo?
Oglasi bogate Vaše znanje. Vi se seznanite z mnogovrstnimi stvarmi, ki so osebne važnosti za Vas. Oglasi Vam pravijo, kaj je novega in vredno nakupa.
Včasih Vas oglasi obvarujejo nepremišljenega nakupa, ter Vam povedo razloge, zakaj en predmet ugaja Vašim potrebam bolj ko drugi.
Čitanje oglasov Vam pomaga štediti. Vi veste, da štedenje ni samo shranjenje denarja, temveč je tudi trošenje denarja v največjo korist. Oglašenje razodeva blago nedvomne kakovosti.
če tovarnar zaznamuje svoje blago s svojim imenom ter govori o njem, potem bodite prepričani, da je blago dobro. Nikakor se ne izplača ogiasovati blago, katero ni dobro.
Navadite se čitati oglase. Čitajte jih kot novice iz trgovskega življenja, ki se priobčujejo v Vašo korist. Čitanje oglasov Vam bo pomagalo udobnejše živeti, boljše se oblačiti ter boljše m prikladnejše vporabljati Vaše dohodke.
Trgovina s tujino.
Berlinski strokovni gospodarski in finančni listi se resno in na široko razpisujejo o gospo- , darskih razmerah Jugoslavije, o možnosti industrijskega razvoja in o izgledih mednarodne trgovine jugoslovanske. Dobri poznavatelji jugo- , slovanskih gospodarskih prilik se strinjajo v pre- j pričanju, da čaka našo državo velika bodočnost. Prirodna bogastva, bližina morja, plovne reke, zlasti Donava, omogočajo jugoslovanskim državljanom, da razmaknejo svoje sile, da stopijo v krog svetovne industrije in trgovine in da s svojim zdravim prirodnim razumom privedejo svojo državo do popolnega blagostanja.
V našem trgovskem življenju bo igrala Donava velevažno ulogo; veže nas s tremi industrijsko bogatimi državami: z Nemčijo, s Čeho-si o vaško in Avstrijo. Promet na tej reki bo postal živahen in naša dolžnost je, da si na njej zagotovimo odločilno besedo. Kdor bo imel to prometno žilo v rokah, ta bo obvladal tudi trgovino po njej. Iz tega spoznanja izvira tudi angleški trud, da dobe v svoje roke vse važnejše donavske paraplovne družbe In s tem trgovino po Donavi.
Radi pomanjkanja udobnih železniških zvez, radi pomanjkanja obsežnih modemih pristanišč, ki bi naše trgovanje obrnila v prekmorske kraje, bo naša trgovina v veliki večini vezana na severne države, zlasti Avstrijo, Čehoslovaško in Nemčijo. Zlasti s poslednjo se bo v najkrajšem času obnovilo živahno trgovanje, ko se sklene trgovska pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo.
Iščemo
agilne zastopnike v vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo
„Jugoslovanske borze“.
Velikanoč je tu!
Barve za jajca-plruhe izvrstne kvalitete karton lOO vrečic K140.
Barve: rdeča, modra, rumena zelena itd.
Za kvaliteto se jamčil
,Herba* z. z o. z. Zagreb, Palmotićeva 10
Antracen, alizarin črnila, rdočilo, razne barve za štampilje,
„SVITOL“
(čistilo za kovine) modrilo, nudi tvrdka
„Ravan“ Ljubljana.
hrvatske, srpske (i u ćirilici), slovenske, češke, njemačke, engleske, francuske, talijanske priskrbljava tačno i po solidnim cijenama
Anončna eksp. AL. MATELIČ,
LJUBLJANA, Kongresni trg št 3.
Prevode
Niže cijene, dok traje sadanja zaliha!
vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njem. M —'45, —'50, —'55, —'60: nadalje nudjam moje pod veza Če marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M 1*40, pomjedene M V50, posrebrene M 210, počrnjene M 1'70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu.
Traže se prodavači i zastupnici 1 Plativo kroz »Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542.
Ivan Babič, Berlin 0.34.
Memeler Strasse 76/1. v.
Svakovrsne kolice, kola, tačke i nosila za zidare dobije se.
Upiti na upravu lista.
Dejstva, da bo zlasti Nemčija v naši mednarodni trgovski bilanci igrala pomembno ulogo, naši trgovci, naše banke in podjetja ne smejo puščati v nemar to se morajo v svojo lastno konist potruditi to trgovino solidno organizirati, da naš konsument, ki bo potreboval nemško blago, ne bo po slabi kvaliteti oškodovan, to da dobrega glasu jugoslovanskega trgovca v tujini ne bodo pokvarili nezanesljivi in nesolidni elementi, oficijelne trgovske agenture vrše v tem oziru važno nalogo, vendar ne popolno. Potrebna je tu privatna inicijativa, ki na principu samopomoči ustvarja najzanesljivejše temelje za trajen uspešni razvoj. Iz tega stališča je pozdraviti ustanovitev družbe „Triglav“ v Draždanih (Zinzendorf-strasse 26), v kateri je močno zastopan jugoslovanski kapital. One družbe v tujini, v katerih je investiran naš domač kapital, dajejo najboljše jamstvo solidnosti, točnosti in vestnosti napram tujini in nam samim, ker s tem najbolj branijo svoje lastne interese. Družbe z izključno tujim kapitalom, ki imajo svoj sedež v tujini in Iiočejo posredovati trgovino z nami, imajo predvsem interes tujine pred očmi in vidijo v nas le objekt, ki ga je treba hitro lin temeljito izkoristiti.
Upamo, da bo naše trgovstvo z vsemi silami s svojim kapitalom pospeševalo ustanavljanje in razvoj uvoznih to izvoznih družb, agentur itd. v tujini, kajti samo od nas investirana podjetja bodo služila v našo korist. Ogibati se je raznih židovskih družb, ki nam nosijo dunajska darila.
Banke in kmetijstvo v Ameriki.
V Ameriki se ie začel živahen preokret na gospodarskem polju, še večji, kakor je navada v tej deželi neprenehnega napredovanja. Isti namen ima, kakor v Rusiji: preobraziti socijalne razmere tako, da bodo vsi državljani zadovoljni.
Razlika pa je ta: v Rusiji hočejo socijalno vprašanje potom proletarijata rešiti, v Ameriki pa potom kapitalizma. Z drugimi besedami: dobrot. ki jiih prinaša kapitalizem, naj se udeležuje
mogoče več državljanov in tem potom naj se ustavi daljni pohod preteče diktature proletarijata.
Kapitalizem' se je razvil v teku več stoletij i;i pač ho še dolgo dobo grajalo predno mu bo vzeta njegova moč in njegovo vplivanje. Nastopile bodo prehodne dobe preden se bo zjedna-čenje premoženjskih razmer med vsemi ljudmi uvedlo. To je gotovo.
Adi je sedanje gospodarsko gibanje v Ameriki začetek ene teh prehodnih dob? Ali se bo kapitalizem ponižal in se bo v teku desetletij ali' stoletij razpešil tako, da ga bo vsak deležen?
V Rusiji, kakor v Ameriki, vidimo, da je kmetijstvo glavni' faktor, okoli katerega se obstoj in sreča naroda suče. In to tudi ves drugi svet spoznava. Čeravno imajo Združene države jako obširno in visoko razvito industrijo, je vendar kmetijstvo ono, kateremu vlada posveča največjo pozornost in skrb. In vladi so se sedaj pridružili tudi bankirji in industrijalci, katerih naloga je, kmetovalce z vozili, z motorji vsake vrste m orodjem preskrbovati.
Nedavno so imeli narodni tovarnarji kmetijskih vozil m kmetijskega /orodja svoje zborovanje. Na tem zborovanju je predsednik kmetijskega odbora bankirjev nagovori] v daljšem govoru zbrane tovarnarje.
Iz tega govora se prav jasno pokazuje' sedanji gospodarski preokret v Združenih državah. Misli tega govora so vredne, da proderejo v mogoče široke plasti našega ljudstva, posebno inteligence in zatorej ga hočemo v celoti le-tu ponoviti.
Glasil se je:
Pred desetimi leti se je nekoliko bankirjev na severu ta zapadu Združenih držav združilo v svrho povzdige ta razvoja kmetijstva — imenovali so se kmetijski odbor bankirjev, Bankers Agricultural Committee. Malo pred tem je vlada po ministrstvu za poljedelstvo nastavila okrainc kmetijske nadzornike, kateri naj bi gledali, da sc naredbe in pravila izdane po tem ministrstvu med kmetovalci vpeljejo in izvršujejo. To se ni
godilo potom zakonov in nasilja, temveč s sredstvi poduka in prepričevanja, da je postopanje po znanstvenih, novodobnih načelih neobhodno potrebno, če se hoče doseči, da kmetovalec svoje pridelke na polju in v hlevu zviša in zboljša. Pri ameriških fanneriih je ta skrb vlade za njihov stan našla takoj potrebno razumevanje. Bankirji pa so uvideli, da blagostanje naroda od vi si od vzdrževanja plodonosnosti grude in razvoja naravnih skladišč. Da pomagajo ta cilj doseči, so ustanovili gori omenjeni odbor, kar pomeni v7 zgodovini bankirskega poslovanja v Združenih državah velikanski napredek m kar je pokazalo pot. po kateri se more bančno poslovanje v mnogobrojnih ozirih v prid splošnosti uveljaviti.
Ako se jemlje v poštev, da je med trideset tisoč bank dvajset tisoč, ki se nahajajo v čisto I kmetijskih pokrajinah, potem je razvidno, da dve tretjini bank odvi si od uspevanja kmetijstva, potem je pač tudi razvidno, da je sodelovanje bankirjev pri kmetijstvu neobhodno potrebno m le čuditi se je, če se to gibanje že ni prej pričelo.
Kot zastopnik društva ameriških bankirjev je moja maloga, vam povedati nekaj o delu našega kmetijskega oddelka to sodelovalnih državnih odborov pod vodstvom ministrstva za kmetijstvo, ker moje upanje je, da bodo naše skušnje v vašo korist in da se med narodno zadrugo izdelovalcev kmetijskih vozil in kmetijskega orodja in društvom ameriških bankirjev ustanovi tesnejša zveza, ker ta dva stanova sta med vsemi drugimi, ki 'prideta v najožji stik s kmetovalci.
Kmetijski odbor ameriških bankirjev je sestavljen Iz sedmerice bankirjev, kateremu vsakemu je prideljen delokrog, razprostirajoč se čez več držav. V vsaki državi se je osnoval odbor, katerega člani delujejo v gotovem številu okrajev. Naš glavni osnovalni načrt uvaja v vsakem kmetijskem okraju enega odbornika m na-djamo se, da bo prišel kmalu čas, ko bo na čelu i kmetijskega delovanja v vsakem okraju pred-
Iz malega raste veliko,
(Dalje)
Vsicd vedno večjega razvoja trgovine so nastajale tudi nove potrebe. Sarajevo, naše bosensko glavno mesto, je le nekoliko preoddaljeno od večjih naših morskih luk to lažjih prometnih potov. Pokazalo se je kot neprimerno za zbiranje večjih količin importiranega blaga. Razpošiljanje blaga pa je bilo Iz istih vzrokov tudi neugodno. Ravnotako pa je naša firma čutila veliko potrebo priti V kar najožji stik z beograjskimi, zagreb-šklimi, splitskimi in solunskimi velikimi impor-terji jn eksporterji in je zato začela misliti na preselitev centrale v glavno mesto Beograd, v Sarajevu pa je nameravala nadaljevati svojo trgovino potom podružnice.
Iz Sarajeva je težko naenkrat dobiti pravega kupca. Dokler se pisari sem in tja, se izgubi toliko na času to dostikrat se zgreši najboljši vir. Interesent, ki ni voljan 'dolgo čakati, se je rajši obrnil /na drugo bližjo firmo.
Tudi prokurist je bil istega mnenja. Soglasno so sklenili preseliti se v Beograd. Mesto z veliko bodočnostjo se jim je zdelo kar najbolj prikladno 7-a nov razvoj firme same. V Beogradu, kjer se ustanavljajo vzorčni magazini domače industrije, kjer se nahajajo zastopane večje svetovne firme, kjer je promet potom železnice, ceste in vodnih Prometnih sredstev neprimerno lažji kakor v Sarajevu, mora torej tudi naša firma najti svoje mesto. Spedioijski oddelek bo hitro delal, kakor to zahteva interes firme same. Zaloge blaga se
bodo nahajale v Beogradu, preizkavanje vzorcev odpošiljanje blaga itd. za vse to je treba glavnega mesta.
Načrt ustanoviti prekomorski importni in eksportni oddelek je tako premeščenje nujno zahteval. Če bi bilo mogoče še to leto izvesti nameravano selitev to vzdrževati magazine v glavnem mestu, bi bilo še najboljše. Sedaj se je kar naenkrat prav hudo mudilo vsem. Posebno sinovi so bili nestrpni. Najraje bi se že videli sredi Beograda. In vendar bo še mnogo truda treba, da se vse to uredi in napravi, kar se je v par večerih predebatiralo in izmislilo v glavah šefa, prokurista in sinov. Gospod Kovačič je sklenil v prihodnjih dneh potovati v Beograd, posebno še, ker je imel še en drug važen trgovski posel opraviti.
Načrt naših prijateljev je bil jako obsežen. Ustanoviti so nameravali v bližji bodočnosti podružnice v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Reki in Solunu. Ustanovitve bi sledile, kakoršna potreba in živahnost kupčije bi se pokazala na enem ali drugem od navedenih mest. Tudi na Novi Sad, Osjek in Subotico niso pozabili. Zaenkrat pa je bilo nujno treba najti primerne prostore v Beogradu samem.
Ko je po kakšnih treh tednih gospod Kovačič prišel iz Beograda zopet domov, so se mu sicer oči smejale, vendar je bilo truda dovolj videti na njegovem obrazu.
„Dobro je“ je rekel svojim sinovom. Ko se je drugi dan vsedel za svojo mizo, je poklical j prokurista in sinove in jim pravil o vseh težavah
beograjskih. Po naključju, ko jc začel že obupavati, se mu je posrečilo kupiti blizu sredine mesta malo hišico. Silno visoka cena priča samo o potrebah po stanovanjih, kontoarjih, trgovinah in drugih lokalih. S tem je naša firma stopila na beograjska tla to se napotila čeprav z znojem in trudom vendar boljši bodočnosti nasproti.
6. poglavje.
Pustimo za enkrat g. Kovačiča pri njegovih načrtih to se potrudimo v kontoar. kjer je začel prokurist g. Prinčič razlagati svojim nadebudnim delavcem Franjotu. Dušami. Milanu in Ivami zanimivejše in potrebnejše stvari iz knjigovodstva. Ta veja trgovskega znanja jim je ostaia doslej precej tuja. Ker pa je g. Kovačič polaga! vrednost na to, da se upel.jejo njegovi sinovi tudi v. ta del trgovske znanosti še predno se preseli finna v Beograd, je sklenil prokurist dati zopet enkrat svojim pomagačem eno privatno lekcijo. To pot naj se tiče 'knjigovodstva. En večer najdemo torej naše prijatelje zbrane na stanovanju prokuristovem.
„Knjigovodstvo“ je ta začel, „je čisto enostavna stvar, če se kdo potrudi priti mu do dna in se ne pusti zmešati z velikim številom različnih računov ali kontov. Debele knjige, nad katerimi kraljuje naš knjigovodja in ki posebno našemu Ivanu ulivajo toliko rešpekta, so precej enostavne stvari. Čim večja je trgovina, tem številnejše in obsežnejše so seveda tudi knjige, ker vsled boljšega pregleda in reda ni mogoče vsega ogromnega materijala stlačiti v eno samo knjigo.	(Dalje prih.)
sedoval bankir. Odbor bankirjev je vedno zasleden'al ono smernico delovanja, katero je kmetijsko ministrstvo zaznamovalo. Mi smo ravno končali znamovlto zborovanje v Washington!', katerega so se udeleževali kmet. odbori iz pojedinih držav in zastopniki kmetijskega ministrstva. Na tem zborovanju je kmetijsko ministrstvo razvilo svoj načrt, po kojem bi se moglo kmetijstvo v deželi najbolje razviti in kako nalogo bi mogli bankirji pri tem delu vršiti.
Edini list, ki se razpošilja brez' plačno, je „Jugoslovanska borza !u
Narodno gospodarstvo.
»Ruda« D. D. (rudarsko industrljaluo društvo) Split. -Na redovitoj glavnoj skupštini dne 13. io ibruara odobravanjem je primljen izvještaj Upravnoga Vijeća o uspjehu 'i lijepom razvitku radnja, te odobren godišnji račun. Prihvaćena je pront'c-tui pr-alvila, da dionička glavnica iznaša 7,000.000 kron, a da se odlukom Upravnog Vijeća može povisiti do 20,000.000 K. Za skupštinu je vladao Veliki interes te je prisustvovalo -četiri -petine svih dioničara. U upravno Vijeće birani su jednoglasno: dr. Josip Siniodlaka, advokat u Splitu, dr. Vje-koslav Lavi, direktor podr. Li-ubljanske kred.* banke u Splitu, Vjekoslav Stefanini, član upravnog vijeća »Aluminij d. d.« Zagreb, dr. Mirko Buić, ravnatelj »Ruda d. d.« Split, Frano Tripalo Petrov, veleposjednik u Sinju, Kazimir pl. Oro-chowalski, rudarski inženir u Sinju, dr. Ante Tr-i-palo, adv. i posjednik u Sinju. Na sjednici Upravnoga Vijeća nakon glavne skupštine izabran je jednoglasno presj ein ikom društva dr. Josip Sm-o-dlaka, a podpredsjednikom g. Frano Tripalo. Dru-š-tvo iskorišćujc u sEnjskome -polju rudokop smed-
jeg ugljena i rudokop biituminoznog škriljevca (sličan škotskomu »Boghead coa«) vrlo bogat sa mamim substancama, za čije potpunije tekorišči-vanije u projektu je gradnja velike modeme destilacije.
Zavarovalnim družbam. Trgovinsko min. je izdalo to-le naredbo:	Police vseh zavarovalnic,
ki se -sklepajo v -naši državi, se morajo izdajati v našem službenem jeziku; 2. zavarovalne vsote se marajo označiti v naši valuti: 3. kot kraj izdaje (izstavitve) mora biti navedeno mesto, v katerem trna družba sedaj sedež, če -pa družba nima sedeža v naši državi, pa mora biti naznačeno družbino zastopstvo v naši državi.
Odškodnina Nemške Avstrije. Kakor zvemo, ima Nemška Avstrija na izahtevo reparacijske komisije oddati 6000 molznih krav Romuniji, Italiji in Jugoslaviji. Kar se tiče naše države, velja isto, kar smo rekli glede nemške odškodnine. Namesto krav, ki se bodo za srbske dežele dobile v naših krajih, -prevzemimo stnoje, lokomotive in -drugo nam potrebno blago.
Tuj kapital in naše gospodarstvo. V Jugoslaviji se dobro zaveda/mo, da ne moremo s svo-jrmi sredstvi obnoviti in razviti svojega narodnega gospodarstva. Potrebujemo torej i tujega kapitala i tujih tehnikov. Vprašanje je le, od kod naj prevzamemo to pomoč In v kaki meri.
Odgovor je lahak. Poslužiti se nam je kapitala in tehničnega osobja toda le v neobhodn ) potrebni meri) onih držav, ki ne meje ob naše državno o-zemlje in s katerimi nimamo -tedaj n,-be-nih spornih točk. Pri nadaljnji izhini bomo volili one države, ki imajo interes .in -voljo, nas v naši samobitnosti, samostojnosti in v našem razvoju dobrohotno podpirati, ne pa ovirati.
Ako pregledamo v poštev prihajajoče države, vidimo, da nam bi mogel v vsakem oziru le kori-sLiti amerikanski kapital, potem v drugi vrsti pa nam bi prišel prav tudi angleški in francoski kapital oz. tudi kake druge manjše države. Popolnoma na dlani iti za vsakega otroka od Triglava do
Vardarja razumljivo pa je, da pomeni invazija laških gospodarskih krogov na vzhodno adrijansko obal naši . iti v nadaljni posledici tudi celega Balkana gospodarsko in politično zasužnjen je.
Druge države pa, ki bi stopile z nami v ožje
gospodarske stike, nam bi pa nudile — v to bi jih silil že njihov gospodarski interes — tud-i politično pomoč. Sicer pa nam ne more Italija v gospodarskem oziru prav nič dati in koristiti. Kaiti vse tiste predmete, ki bi jih mogli mi dobivati z Laškega, ali sami ipri-delujemo, ali pa nam bi j'h dnuge države dajale cenejše in v boljši kakovosti. Proč tedaj z laškim južnim sadjem, rižem, proč z ničvredno laško manufakturo!
-Neverojetno bi bilo, da bi ua&i dragi srbski bratje ne mogli spregledati igre Italijanov kljub njihovim sladkim besedam, njihovi prefriganosti m komedijjantstvit.	,
Laž je, da hočejo Lahi živeti z nami v miru in prijateljstvu. Konečni cilj njihove ekspanzivno -s ti in -imperijalizma je penetracija laškega življa na vzhodni adrijanski obali in v celem Primorju da bi mogli kedaj s tem večjim pravom zasesti vsaj severno Slovenijo z gozdi in premogokopi.
Zato je naše gospodarske kroge razvesei la vest, da dobimo iz Anglije 500,000.000 dinarjev v trgovinske svrhe in da nam bo belgijski kapital zgradil oz. popravil nekaj železnic.
Ali smemo tedaj upati na preobrat v naši z.u-.iunje-gospodarski politiki???
„Jugoslovanska borza“ se pošilja brezplačno, ker se vzdržuje iz dohodkov inseratov, kateri pa imajo vsled tega veliko večji uspeh kakor v listih, ki so navezani le na krog plačujočih naročnikov.
»JvrocjianeircKa Gvpaa« najiaan nenemno y nna nauaaa (v cjioBenaHKon H epnCKO-XpBaTCKOM jesn-Ky) re ve paaaranjse 6ec-nnaiHo na cbc rproBne, pdpTHHKe, imuycTpuja.jme i'ocnoflapcKe aanpyre, jasne JIOKajte H. T. JX., H3M6-tmne c.BaKH upvrn hjih rpehn 6poj. Ko nan iKe.rn, na uy ce csaKu opoj ma-.-be, njiaha 3a Kpuhe nom-.:be, n.aaha aanpuhe notiiT im roflHmu.e K 24.—. Becn Jiaraa eucn e/m uh ja »Jyrov.'iaBeHeice oyp.ie« ja.u'iy bau sa yenex nn-cepara.
„JUGOSLAVENSKA BURZA“ izlazi nedeljno u dva izdanja (u siovenštini i srbohrvaštini) te se razašil je besplatno na sve trgovce, obrtnike, industrijalce, gospodarske zadruge, javne lokale itd., izmjenice svaki drugi ili treći broj. Ko pa želi, da mu se svaki broj šalje, plati za kriče poštnih i otpravnih trošaka godišnje K 24"—-
Besplatno razašiljarje „Jugoslavenske burze“ Vama jamči za uspjeh oglasa
„JUGOSLOVANSKA] „JUGOSLOVANSKA BORZA“ izhaja tedensko v j B O R Z A“ vychäzi tydne dveh izdajah (v slovenski in v dvou vydanicii (slovin-srbohrvatski) ter se razpo- j skem i srbo-chorvatskem) šil ja brezplačno vsem tr- arozesilasebezplatnčvšem govcem, obrtnikom, indu- | obehodniktim, živnostni-strijalcem gospodarskim za- küm, prümyslniküm, ho-drugam. javnim lokalom spoda?skymdružstvum,ve-
i. t. d. menjaje vsako drugo ali tretjo številko. Kdor pa želi, da se mu pošilja vsaka
fejnym mistnostem atd., a sice stridavš každe druhe nebo treti čislo Kdo si
„JUGOSLOVANSKA BORZA“ (Jugoslav. Börse) erscheint einmal wöchen-tiih, in 2 Ausgaben (slo-venisch und serbokroatisch) und wird an alle Kaufleute, Industrielle, Gewerbetreibende, Wirtschaftsgenossenschaften, öffentl. Lokale und Ämter gratis versendet. Jene, die alle Nummern beziehen wollen, zah-
številka, plača za kritje po- preje, aby se mu zasilalo I štnih in pošiljalnih stroškov každe čislo, plati na hra- j len jährlich jugosl. K 24"
K 24"— letno.	ženi vyloh poštovnich a ex- 1 für Post- und Manipulati-
Brezplačno razpošiljanje pedičnich K 24"— ročne.	onsspesen. Unentgeltliche
„Jugoslov.borze“ Vam jam- Bezplatne zasiläni „Ju- Versendung der „Jugoslov.
I
za uspeh oglasov.
goslovanske Borzy“ Väm borza“ garantiert für den zaručuje üspäch inserätü. Erfolgt der Inserate!
La „JUGOSLOVANSKA
BORSA“ parait une fois par semaine, en deine editions (slovene et serbo - croate) et est adressee gratuite-ment ä tous les Commer-Cantsjndustriels et Societes commerciales, ainsi qu ’aux etablissements ouverts au public et aux Administration. Les personnes desi-reuses de recevoir la Collection du Journal au com-piet droit vers la somme de 24 K-SHS par an, par frais de poste et de manu-tention. — L’cnvoi gratuit de la „Jugoslov. Borsa^est une garantie du succes de la pubKcitć qu' y cst faite.
OBRTNA BANKA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 TELEFON 508
Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papir:ev, dcvir in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržižča. — Da^e predujme (posojila) na vrednostne papirje’. — Eskomptuje in vnovčuje menice.^— Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite.
Finansiranje obrtnih podjetij.
JADRANSKA BANKU
f JADJ
sprejema vloge na hanilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
L=,~ --------------------
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj. LJUBLJANA, Maribor, Metkovlč, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji == v tu- in Inozemstvu.
Ustanov. 1898.	Ustanov. 1898.
Anončna ekspedicija AL Matelič
Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174.
(Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.)
2. Plemenski ianci (Bergamaska) na prodaj.	31. Službo vratarja, pisarn, sluge ali podobno bi sprejel Ceh, ker bi se rad naučil srbohrvaščine. Pogoji začetno samo dobra hrana in stanovanje.
3. Lahke vožnje za trgovsko blago se prevzame za Ljubljano.	
4. Kupi se a) hiša v Ljubljani, b) pisalni stroj, c) decimalna vaga 200 do 250 kg, d) pisalna miza, e) telefonski aparat, f) steklenice za fina vina in olja.	32. Nov klavir (Flügel) črn, prvovrstne dunajske firme Gebr. Stingl, križepi strune, na 3 pedale krasen glas, izdelek mirnega časa se proda. Cena K 55.000’—
	33. 1500 kron j, nagrade fonemu, ki mi pove ali pripelje nazaj psa, prepeličarja čistokrvne pasme rujav srednjevelik, na levem boku ima precejšnjo zarastlo rano. Pes se nahaja najbrže kje na deželi. Pogrešan od 5./1I. Kupec dobi kupnino nazaj. Tajnost zajamčena.
5. Vinski sodi se prodajo.	
9. Špecerijske stelaže se kupijo. 10. Za predaju lanenog ulja i firnisa tražimo u Srbiji i Hrvatskoj sveze sa solidnim firmama Predaju se zastupstva.	
	34. Prodajalci kanarčkov in drugih ptičev pevcev naj javijo svoje naslove.
14. Steklena stena za predelitev pisarne, lepo izdelana se proda.	
	35. Službo tehničnega^Vpdje tvornice bi primio. Izvrsno kvalific. stroj, strukovnjak, specijalist za organizaciju i vodstvo industrije drva (pilan, parketarnic i dr.) Dugo-godiš. izkustva. Vješt montaže svakovrsnih strojeva. Ponude pod „Strukovnjak Čeh."
16. Lastnik trgov, prostorov išče kot družabnika izkušenega trgovca.	
18. Manometer se proda.	
19. Blagajna štev. 2 na prodaj. 22.	Razni stroji novi in rabljeni za predelavo lesa in železa franco Dunaj se ceno dobavijo. 23.	Vezna žaga (Bandsäge) čisto železna stružnica (Dickenhobelmaschine) lokomobila 20 do 30 HP, jarmenik (Schnellgatter) 24, stružnica 2 m, stroj za rezanje pločevine, stroj za kovanje pločevine (Elechtenzmaschine) vrtalni stroj (Bohrmaschine) za roko in pogon se kupijo.	
	36. Službo potnika za hrvatske in srbske pokrajine sprejme mlad Slovenec, zmožen slovenskega, srbohrvatskega in nemškega v govoru in pisavi, ter knjigovodstva
	37. Zastopstvo se odda agilnim trgovcem, ki bi hoteli Razpečavati jako praktično konstruirano luč na plin od olja, gorečo brez stenja (ohne Docht) pripravno za podeželske kuhinje, kleti, stopnjišča, „večno luč" itd.
24.	Bela sol večja množina na prodaj. Pomaranče se nudijo po ugodnih cenah. 25.	Stara okna, rabljena, za manjše stavbe, se prodajo. 27. Vinska klet s popolno opremo se proda.	38. Družabnik za mizarsko podjetje z 200.000 K kapitala se išče za že obstoječe dobro vpeljano podjetje.
	39. ‘Gostilno ali hotel vzamem v najem v Ljubljani ali v kakem letoviškem kraju.
28.	Salonska garnitura na prodaj po ugodni ceni. 29.	Lepo posestvo z gozdi se proda (177 ha in približno 26.131 m les) gozdarska poslopja, živina, orodje vodna moč za žago itd. Posestvo ima lepo lego v dravski dolini, blizu železnice. — Ponudbe pod „vredno 1,800.000".	40. Gospoda Ivan Krošel svoječasno Laporje pri Slov. Bistrici prosimo, da javi svoj naslov naši pisarni.
	41. 'Oni, ki imajo rudnike na prodaj naj javijo svoje naslove z opisom in ceno istih na gornji naslov.
	42. Moderna lokomobila na visok pritisk (Hochdruck) 16 HP, prvovrsten fabrikat, kurljiva'z drvmi, cirkularna žaga 5 HP in železo-stružnica se franko Slovenija po ugodni ceni proda.
30. Hiša v dobrem stanju z gostilno ob prometni cesti na Gorenjskem se proda. Ponudbe pod „77“.	
Poceni in dobro kupite stroje Jecf>THHO H ÄOÖpo KynHTC in elektromotore vseh vrst crpojene h e^eKTpoMOxope in izpeljav pri _ CBHX Bpcxa H HSBeAÖe KOÄ
Hebski razpečevalni,družbi strojev in motorjev
(Egerländer Maschinen- & Motorenvertriebsgesellschaft) d. z o. z.
Francovi vari.	Češkoslovenska.
TproBUH y CpÖHjH
Kojn jom ne aoÖHBajy öecn^axno »Jyroc^aseHCKe öypse«, Hena npnjaBe enoj nac^OB ynpaBH. JasHxe h Hacjxoße cbojhx Kolera!
Trgovački zastupnik prvih čeških zavoda
manufaktura, kemikalije, željezna i indu-strijalna roba svake vrsti: Rihard Jager trgov, zastupnik, Zagreb, Savska cesta 60 a.
TRGOVCI, POZOR!
Ako hočete kupiti ceno in dobro
krisetova krila, tambor, pred-pasnike in perilo vseh vrst
obiščite na II. praškem velesejm u tvrdko
Vaclav Doubravsky v Lomnici n. Pop.: Češko
tovarna perila, kril	v industr. palači od-
in predpasnikov :::	delek VI. stan. 270
SAMO 60	KRON
	stane OSMAN-cigaretni papir 60/60, vse druge vrste: ABADIE, OTTOM AN, GOLUB, SAMUM, po najnižjih dnevnih cenah. — Razen tega priporoča veliko izbiro raznovrstnega galanterijskega blaga, sukanca, pavole, nogavic, itd. na debelo tvrdka
Vašo Petričić nasl. L Samec, Ljubljana.	
PISALNI STROJI
„MINERVA“
z dvobarvnim trakom in vsemi modernimi pripravami, zelo solidno izdelani s triletnim A If X Aflflft jamstvom nudi <*• IVV.iVVV
V. Dostäl :: Praga II.
:: Mariänskä ulica 16.	::
TeL 228 VIII. Brz.: „Epidaurus“.
*
lewiaeei
GLAVNO ZASTOPSTVO

ŽA HRVATSKO, SLAVONIJO, VOJVODINO IN SRBIJO ODDA
THE REX & CO, LJUBLJANA
Svakovrsne cipele
na malo i veliko, proizvode iz prave kože bez papirnatih dodataka, sve ručno, fino i trajno izradjeno, r a z š i 1 j e
Cipelarska gospodarska zadruga
LjubnO pri Podnartu Gornja Kranjska.
(66S
KoiEsessas i rnnrr Mmi aDEimu vso opremo J. IlUuLi ÄbiSliÄ
NUDI S SKLADIŠČA	vboova ul. It. s

Otroka je treba krstiti.
Istotako pa potrebujete za svoje izdelke tudi primerna imena. Ako potrebujete tozadevnih nasvetov, obrnite se zaupno na
„A L 0 M A*
Ljubljana, Kongresni trg 3.
hi
1
mW
m
m
Belokranjske pisanice.
Belokranjske pisanice — znamenje vstajenja — so najlepše in najprimernejše darilce za Velikonoč. Cena kosu 8 kron 2 dinara. Stilizacija ornamenta po geometrijskih oblikah in po cvetju je pristno narodna. Lansko leto so jih naši Belokranjci prvič poslali v Ljubljano. Letos je risalna tehnika izboljšana. Če hočete podpreti Jugoslovensko Matico, če hočete podpreti domačo umetnost in našega umetnika — belokranjskega kmeta — kupite za Velikonoč belokranjske pisanice.
Dobe se v modnih trgovinah pri g. MAGDIČU pred pošto in pri g. P. ŠTERKU na Starem trgu.
m
gag
®t$>
m*.
đjg
ÜB;
m
®®
m9.
m?.
®®