(^mUKMSEGLAS Leto XLVffl - št. 36 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 9. maja 1995 Krizni štab obupuje Smeti lahko reši samo še država Kamorkoli se krizni štab obrne za pomoč, naleti na gluha ušesa ali na proteste krajanov. Tako 80 reagirali tudi krajani Tenetiš, ki so z zaporo preprečili, da bi radovljiška Komunala od sobote do ponedeljka vozila smeti na deponijo v Tenetiše. Gorenjska ^ Banka * d.d. Kranj Banka d posluhom Obletnica zmage in osvoboditve begunjskih zapornikov Partizanstvo je priseglo narodu Nad 2000 ljudi se je zbralo v soboto v Begunjah na proslavi ob begunjskem krajevnem prazniku in 50. obletnici osvoboditve jetnikov v zaporih ter zmage nad fašizmom in nacizmom. legunie, 6. maja - Partizanski pevski pod vodstvom prof. Franca Gornika, l0rianska pihalna godba pod taktirko j °dreja Arnola, begunjska zapornica ija°ka Šorli in dramska igralka Nadja cajnar - Zadnik so oblikovali kulturni pr?gram za nad 2000 ljudi, ki so prišli v s°botp v Begunje na proslavo. Borcem, Aktivistom, zapornikom v begunjskem ?aPoru in drugim udeležencem, ki se jim Je .zdelo potrebno priti v Begunje, je "ajprej nagovoril predsednik krajevne j*J"P»0«ti Begunje Niko Legat, saj je >rala skupnost dan osvoboditve zaporni- odreda >raznik, nato pa je zbranim irav komandant Kokrškega . m Janko Preielj - Stane, ki je 5. ^aja pred pol stoletja iz zaporov rešil 632 Zapornikov, ki bi lih Nemci in njihovi pomagači ob umiku zanesljivo pobili. Obudil je spomine na ta dogodek in dejal, da naj tisti, ki sovražijo NOB, Pustijo borcem praznovati, sami pa naj se °e silijo zraven, ampak naj praznujejo junija, ko so prisegli Hitlerju. S tistimi, ki so iz belogardističnih in domobranskih postojank streljali na partizane, se ni mogoče spraviti. Slavnostni govornik, član vodstva državne borčevske organizacije Pavle Žerovnik pa je opozoril na današnje razmere, ko se seje razdor in revanšizem, kar je zelo nevarno. Leta 1941 se je večina Slovencev zavedela dolžnosti do domovine in se uprla. Število mrtvih, pobitih, preganjanih, izseljenih in zaprtih (samo v Begunjah 12.134, od katerih so jih 849 pobili že v Begunjah in v Dragi) uvršča Slovence med narode, ki so dali časten prispevek k boju zoper fašizem in nacizem, in med narode, ki jim je Hitler namenil izrebitev. OF pod vodstvom partije ja začela upor in ga tudi končala, čeprav so se razmerja znotraj OF spremenila. To je bila zgodivinska zmaga slovenskega naroda in brez te države tudi ne bi bilo današnje samostojne države slovenskega naroda. • Besedilo in slika J. Košnjek Radovljica - Na območju nekdanje radovljiške občine vse bolj spoznavajo, kako presneto ga je polomila prejšnja občinska oblast, ko je pristala na zaprtje deponije na Črnivcu, ne da bi prej uredila novo odlagališče odpadkov ali si zagotovila odlaganje za prehodni čas, do izgradnje. Problemi z iskanjem začasnega odlagališča se namreč vse bolj zaostrujejo, rešitve izmikajo. Radovljiških, blejskih in bohinjskih smeti nihče noče. In ker smeti nihče noče, je vse večja verjetnost, da bo zaradi nevzdržnih sanitarno higienskih razmer ukrepalo ministrstvo za zdravstvo oz. pristojni inšpektorat. Ministrstvo je namreč Komunali že 26. aprila izdalo odločbo o rednem odvozu smeti, v kratkem pa ji bo verjetno tudi odločbo o izvršbi odvoza, v kateri bo določilo tudi lokacijo za odlaganje odpadkov. Kot možno rešitev so včeraj v Radovljici največkrat omenjali ljubljansko deponijo... Več na 5. strani • C. Z. i aan mm. V petek priloga na 8 straneh Pred 50 teti Avtorji Marko JenŠterle, Igor Tor-kar, Miha Naglic, Jože Dežman, Rudolf Hriber-nik Svarun, Jože Košnjek, Spomenka Hribar in drugi Mnogo reči je v zgodovini povozil čas. Pobral je revolucijo, pobral je komunizem, pa tudi bivšo Jugoslavijo, ne more pa zbrisati dogodkov, ki so se pred pol stoletja dogajali na slovenskih tleh. Druga svetovna vojna se je končala v Sloveniji Ko je po Evropi oroije ie utihnilo in so zmagovalci nad fašizmom, nacizmom in njihovimi sodelavci slavili svobodo in načrtovali novo svetovno ureditev, je bila v Sloveniji še vojna. Nemška armadna skupina E pod vodstvom generala Aleksandra Loehra se je valila skupaj s pripadniki skupin, ki so bile vdane Nemcem in Italijanom, proti meji z Avstrijo, da bi se blizu 150.000 moi predalo zaveznikom. Zmagovalci so jih prehiteli. Nemčija je kapitulirala, partizani so bili ie na Koroškem, Loehr pa je obtičal v Savinjski dolini. Hotel je preko meje, tudi brez orolja, do zaveznikov, vendar slovenski partizani, čeprav te močno reorganizirani zaradi ukrepov Beograda, ki je ukinjal slovenske enote in jih razporejal v druge dele driave, niso popustili. Devetega maja popoldne je sloviti nemški general odpel pištolo in jo izročil slovenskemu generalu Ivanu Dolničarju, zvečer pa je v Topolšici, na štabu 4. operativne cone, podpisal predajo. Primer je edinstven zato, ker je bil Loehr eden redkih nemških poveljnikov, ki se ni predal zaveznikom, ampak vojakom enega od odporniških gibanj, in ker je bila predaja napisana v dveh jezikih: nemškem in slovenskem. Loehrov popis je pomenil konec druge svetovne vojne v Evropi, pa tudi kapitulacijo nemških in vseh kvizlinških enot, ki so delovale v Grčiji, Albaniji, Makedoniji, Črni gori, Bosni, Hrvaški in Sloveniji. Loehrova generalska pištola je od danes dalje v muzeju v Topolšici. To je dejstvo, ob mnogih drugih, ki daje Slovencem častno mesto med narodi, ki so se uprli fašizmu in nacizmu. Vsak ima pravico soditi o nekem dogodku ali dogajanju po svoje, vendar je poniievanje slovenskega prispevka v boju zoper fašizem in nacizem, razglašanje 37.000 slovenskih partizanov ob koncu vojne in najmanj toliko Slovencev, ki kot prekomorci, aktivisti, vojaki zavezniških vojska, zaporniki in interniranci tvegali iivljenje za slovensko domovino za zločince, huda ialitev za te ljudi in dokaj nenavadna izguba meril in tudi zanikanje lastne, zavestne ali takrat nepredvidljive krivde. Slovenskim partizanom in vsem drugim, ki jim je bila svobodna Slovenija prva in najbolj sveta stvar, čestitke za praznik zmage. • JJKošnjek DANES OB SAVI IN KOKRI il mobitel 225-0600 27,1 % POPUST, UGODNI KREDITI UGODNA PRODAJA NfB KURILNEGA OLJA °CILA: skladišč« Medvode tel.: 061/611-340 611-341 B S Radovljica tel 064,715-242 Sto let kroparskega Plamena Plamen bo še plamenel Čeprav je Plamen po razpadu jugoslovanskega trga zašel v hude težave, je vendarle dočakal stoletnico. Pa ne le to! V novo stoletje stopa z upanjem, da je najhujše mimo in da bo Plamen še dolgo plamenel. (Več na 11. strani). • CZ. IŠN KLUB 486/40 ie od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno! Tel./Fai: 064/ 22 19 4«| SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA -Strau 27 tal.: 0043-4227-23-49 TORBA 251 nauILl,1SAF230+vrtalnik+ •Bai *»...!!:'Pret' hrupu, skupaj samo o o o 112 ATS O 1450 ATS —J 132.50ATS 1X1 15,80 ATS N Optika mali la9ovni center Medvode, tel.: 061/612-937 Nudimo vam: rJTROKOVNE OKUIJSTIČNE PREGLEDE •(>KVTRJH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV [VSE VRSTE SOCIALNIH STEKEL Centralna V Agencija I nlormat i vna_^—^ FIZIČNE OSEBE • NA PODLAGI OSEBNEGA DOHODKA, ČEKOV T.R. • HIPOTEKE,... PRAVNE OSEBE • PREMOSTITVENA POSOJILA (garancije, akceptni nalogi) • HIPOTEKARNA POSOJILA (nepremičnine) • INVESTICIJSKA POSOJILA INFORMACIJE VSAK DELAVNIK OD 8. DO 18. URE, SOBOTA OD 9. DO 14. URE TELEFON: 0609/624-258 Ali bi radi oplemenitili svoja finančna sredstva? Obrestujemo jih po 4% mesečni obrestni meri! 100% JAMSTVO!!! INF0.: 0609/624-258 PO SLOVENIJI Torek, 9. maja 1995 SLOVENIJA IN SVET Slovenija dobiva dobre novice iz Bruslja Povabljeni med zmagovalce Slovesnosti ob obletnici konca druge svetovne vojne v Londonu, Parizu in Moskvi se v imenu Slovenije udeležuje predsednik republike Milan Kučan. Brnik, 6. maja - Pred odhodom v London, Pariz in Moskvo, kjer so pripravili veličastne proslave v počastitev konca II. svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom, je predsednik Kučan dejal, da je Slovenija dobila vabilo za udeležbo v prestolnicah držav, ki so ob ZDA največ prispevale k zmagi v drugi svetovni vojni in imele tudi največ žrtev. Druga svetovna vojna je po predsednikovem mnenju trajno utrdila zavest o nujnosti ohranjevanja evropskih civilizacijskih tradicij, na proslave pa so vabljeni vsi narodi, ki so sodelovali na strani zmagovalcev. Vabilo Sloveniji je priznanje in zahvala za prispevek, ki smo ga dali v drugi svetovni vojni, pa tudi znak spomina in spoštovanja žrtev, ki smo jih imeli. Srečanja v prestolnicah držav zaveznic bodo prispevala k vseevropski spravi, obenem pa bodo utrdila prepričanje, da se vojn ne da preprečevati le s pragmatičnimi političnimi rešitvami, ampak s sožitjem, medsebojnim spoštovanjem, strpnostjo in solidarnostjo. Na proslavo vabljeni vsi Predsednik republike je na vprašanje, ali se bo morda v Moskvi srečal s predsednikom tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije, odgovoril, da nikakor ne. Glede osrednje proslave zmage v Ljubljani pa je dejal, da bo proslava potekala tako, kot je bilo dogovorjeno na odboru. Na proslavo so vabljeni vsi nosilci političnega življenja, njihova presoja pa je, ali se je bodo udeležili ali ne. Slovenija je v tej Evropi spoštovana in zaželena. O tem govorijo sporočila iz Bruslja, da bi z njim sklenili sporazum že junija. Ne gre le za vključevanje v Evropsko unijo, ampak tudi v evropske varnostne sisteme in zagotovila za našo varnost, kar je zelo pomembno zaradi razmer v soseščini. • J. Košnjek Združena lista socialnih demokratov Nerazumljiv odnos desnice do praznika Združena lista socialnih demokratov bo množično sodelovala na proslavah ob obletnici zmage nad fašizmom, ne razume pa nekaterih desnih strank, ki jih na proslavi ne bo. Za ZLSD pomeni to popolno odklanjanje ali nerazumevanje duha evropske demokratične tradicije. Stranka se bo s konferenco na državni ravni začela programsko in organizacijsko pripravljati na naslednje državnozborske volitve. Slovenska ljudska stranka Globoka kriza zdravstva Slovensko zdravstvo ima veliko znanja, neustrezen pa je sistem financiranja, ki tišči zdravnike in zdravstvene delavce v podrejen položaj, menijo v stranki. Marsikaj bi lahko zboljšali z minimalnimi sredstvi. Preveč je administriranja, zdravniki bi morali biti odgovorni pacientu in ne nadrejenemu, njihova samostojnost bi morala biti večja, ustrezno ministrstvo pa vodi zadnje čase zelo medlo politiko. Zakon o zdravnikih bi moral urediti tudi njihove plače. O zdravstveni politiki pa morajo soodločati tudi zdravniki. • J. Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta:!, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. Številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna Številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado m VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z točenima treboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti- VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni atestirani slovenski izdelek. VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nežno masažo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blaži revmatične težave, bolečine v krilu, hrbtenici in sprošča psihično napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno družino, ki blaži tegobe sodobnega načina življenja. V državnem zboru se je začela proračunska razprava Proračun čez prvo oviro Poslanci državnega zbora so s 50 glasovi za in 16 proti sklenili, da je predlog letošnjega državnega proračuna zrel za nadaljnjo obravnavo. Ljubljana, 5. maja - Kljub velikim kritikam v dvodnevni razpravi o proračunu, ki so jo izrekali tako poslanci vladajoče koalicije, še ostreje pa poslanci opozicije, je bil proračun v prvi obravnavi sprejet. Koalicija je očitno strnila vrste in skupaj s Slovensko nacionalno stranko in Demokrati zbrala veliko večino, čeprav to ne pomeni, da bo šlo v naslednjih obravnavah, ko se bo treba odločati o konkretnih številkah in dopolnilih, vse gladko. Do 20. maja je sedaj čas za vlaganje dopolnil, proračun pa naj bi bil sprejet sredi junija, kar je dokaj pozno. To priznava tudi vlada s predsednikom na čelu, ki je napovedal, da se bodo pri- [>rave prihodnjega proračuna otili že sedaj, tako da bi poslej posklušali proračune sprejemati v začetku leta in ne na sredini. V splošni razpravi o proračunu je bilo veliko povedanega. Poslanci vladajoče Danes nadaljevanje sej Državni zbor bo danes poskušal končati 30. in 31. sejo. S 30. seje je ostalo še 8 točk, med njimi tudi glasovanje o zakonu o igrah na srečo in o spremembi zakona o denacionalizaciji ter obravnava poročila o delu javnih tožilstev. Za 31. sejo pa je predlaganih 17 točk dnevnega reda, med katerimi je tudi obravnava poročila o lanskem delu Družbe za avtoceste in poročila o delu družbenih pravobranilcev. Dopolnili naj bi zakon o preprečevanju pranja denarja in v drugi obravnavi sprejeli zakon o javnih cestah. koalicije njeni višini 510 milijard tolarjev niso nasprotovali, so pa napovedovali, da se bodo tolkli za več denarja za resorje, ki jih vodijo njihovi ministri. Opozicija pa je bila neusmiljena. Predlog letošnjega proračuna naj bi bil poguben za državo, bil naj bi proračun preživetja, proračun sociale, ne pa proračun razvo- i'a. Vsem govornikom pa je >ila skupna težnja, da bi bila država varčnejša in da bi lahko pri državni upravi, zaposlovanju v njej in raznih naložbah, tudi v modernizacijo dvorane državnega zbora, marsikaj prihranili. Minister za finance Mitja Gaspari je zavračal očitke o zgrešenem proračunu. Dejal je, da je proračun razvojno naravnan, saj naj bi šlo kar 60 milijard državnega denarja za razne naložbe, višji proračun, na primer prvotni predlog za 670 milijard, pa naj bi bil poguben, saj bi zvišali javni dolg in ustvarili nad 100 milijard primanjkljaja. Zagotovil je, da pokojninska bla- gajna ni v nevarnosti, saj jamči zanjo država, čeprav manjka 10 milijard, ki bi jih lahko dobili z višjo prispevno stopnjo za pokojninsko zavarovanje. Minister ja prav tako zavrnil očitke o slabem pobiranju davkov. Davki se pobirajo, proračun pa bi lahko povišali z raznimi novimi davkli in višjimi cenami, vendar bi samo podražitev benci-na na primer povišala inflacijo. Oglasili so se tudi nekateri poslanci z Gorenjske. IvaD Oman (SKD) je grajal državo, ker ene zagotavlja dovolj denarja za zapiranje Rudnik3 urana Žirovski vrh. Jana PW možic (SKD) se je zavzela # večji prispevek države za ceste, za demografsko ogrožena območja, za občine in za stanovanjski sklad, Štefan M*' tuš (SLS) pa se je čudil, kako neusklajena je koalicija p11 pripravi letošnjega proračuna-Sašo Lap (SND) pa je menil, da je proračun narejen P° vzorcu bivše gniele Jugoslavije in ne sledi nujnim potrebam države. Višina proračuna maksimalno obremenjuje državljane, država pa ne zna pobirati davkov. Preveč de' narja gre za begunce, premalo pa za obrambo in Slovence v zamejstvu. • J. Košnjek Nove knjige za obletnico zmage v Sinkovčeve Begunje in Svarunovi Spomini Znanstveno in publicistično središče iz Ljubljane pa je izdalo tudi knjige Mussolini in fašizem, Demokracija in državljanska vojna v Španiji 1931 - 39 in Hitler in nacizem. tem govora. Svarun ni trmast oficir, ki hoče imeti vedno prav, je dejal naJ Begunje, 7. maja - Natanko po fetdesetih letih osvoboditve begunjs-ih zaporov je bila v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah predstavitev knjige Staneta Šinkovca iz Kranja Begunje - nemška okupacija 1941 -1945. Dr. Janez Romih, predstojnik Psihiatrične bolnišnice Begunje je v pozdravu udeležencem na predstavitvi icnjige dejal, da ima malo slovenskih graščin tako bridko zgodovino, da ima egunjska psihiatrija globoko spoštljiv odnos do vsega, kar se je dogajalo v graščini, da je sedaj ta niša odprta v življenje, in da zgodovinskih dejstev ni mogoče zanikati ali spreminjati. Če bi to počeli, bi zlorabili narodovo bit. Recenzent Sinkovčeve knjige prof. stane Šinkovec Ivan Križnar je povedal, da je nova knjiga o Begunjah dokumentarno delo, ki je grajeno ne številnih domačih in tujih vinh, razkriva pa tudi temelje nemškega okupacijskega sistema na Rudolf Hribernik - Svsrnin veselje. Na stotine rok je partizanom mahalo v pozdrav. Niti vedeli niso, da so bili prea tem obsojeni na smrt, da so jih imeli namen Vlasovci pokončati, Gorenjskem. Po Križnarjevem mnenju partizani pa so jih rešili so Begunje simbol zvestobe narodu in dokaz nemške genocidne politike. Ivan Jan - Srečko je opozoril na junaštvo zapornikov, ki so Nemcem upali v obraz povedati, da v Sloveniji nimajo kaj iskati, komandam Kokrskega odreda Janko Preželi - Stane pa je dejal, da je predstavitvi Martin Ivani£ Ali smo Slovenci res preveč skromni ali preveč bogatu da smo sposobni zavreči tako sijajne ljudi in da o teh ljudeh raje govorimo slabo kot dobro, se je vprašal general Lado Ambrožic - Novljan. Svarun je človek visoke morale in etike, kot vojak pa izjemen borec Rudolf Hribernik - Svarun je na predstavitvi knjige ponovno nedvoumno ponovil svoje stališče, kdo je bu med vojno zmagovalec m poraženece, kdo domoljub in kdo izdajalec in da je bil klic OF zj slovenski narod rešilni. Na sedanjm sporih zgubljamo Slovenci polovico energije. Prisega je prisega ali pa je ni, m,*a r>a na A* niti Kacin niti DrnovšeK Partizanski komandant, generalpolk- moti pa ga, da niti Kacin niti Drnov ovnik in narodni heroj, avtor šestih ne potrebujeta več dragocenih ^kuie!|j knjig Rudolf Hribernik - Svarun pa je iz upora slovenskega naroda. Tu a svojo najnovejšo knjigo poimenoval zaradi podpore upokojenih in aktivni Spomini - Klic svobode. To ni knjiga slovenskih generalov v JLA smo Storitveni vojni zmagan* Besedilo in slike J- vojnih spominov, ampak opisovanje venci v osamosvojitveni vojni zmagan* raznih dogodkov v avtorjevem življcn- je dejal Svarun. bila osvoboditev jetnikov nepopisno ju od otroštva naprej, čeprav je tudi o Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Liberalna demokracija Slovenije Petletnica parlamentarne demokracije Liberalna akademija in Liberalna demokracija Slovenije sta priredili v petek, 5. maja, prireditev v počastitev pete obltenice parlamentarne demokracije v Sloveniji. 8. in 22. aprila leta 1990 so bile v Sloveniji prve večstrankarske volitve, 7. maja pa se je prvič sestal svobodno izvoljeni par-lament.Na prireditvi v Cankarjevem domu so govorili dr. Janez Drnovšek, dr. Dimitrij Rupel, Jaša L. Zlobec, Spo-menka Hribar, dr. Slavoj Žižek in Zoran Thaler, sodelovali pa so še Igor Bavčar, Jožef Školč, dr. Ivan Kristan, Viktor Ža-kelj, Vika Potočnik, Franci Zavrl, dr. Bogomir Kovač in Marjan Cerar. LDS je po mnenju govornikov močno zaznamovala to obdobje, v katerem smo šli Slovenci v demokratični tok, vendar pripravljeni, zato je bil prehod miren in manj boleč. LDS bo odgovorna za prihodnost države in to delo ni nikdar končano. Opozorili so na nevarnost politične zmage skraj- nežev, za kar bo soodgovorna tudi LDS. Govorjenje o organizacijah in blodnje naj zamenja nov razvojni projekt. Parlamentarno demokracijo pa moramo predvsem zdržati. Slovenski krščanski demokrati Organizirali bodo svojo proslavo Politična koordinacija Slovenskih krščanskih demokratov je sklenila, da se ne bo udeležila dveh osrednjih slovesnosti ob prazniku konca II. svetovne vojne v Ljubljani, sodelovala pa bo na slovesni seji državnega zbora. stra^ y bo pripravila svojo proslav soboto, 13. maja, ob 10. un J Žalah pri spomeniku padlj"1 boju za Slovenijo, govorni* g bo Lojze Peterle. BoLoV-Slovcnijo je povezal vse sv enec. Ta teden se bodo ^ začeli intenzivni pogovori n» krščansko in liberalno dem. racijo. Predsednika P™°V^. in Peterle sta se preteki*' Jjj te pogovarjala, SKD pa m čaka na ustrezno P°,aS'vii glede glasovanja o Petcf ^ kot predsedniku odbora mednarodne odnose. MEH'GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS W ANI Urednička politika' neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / in elavni urednik' Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jože KoSnjck, l^a Mencinger, Stojan Saje, Sede. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplolnik, Danica Zavrl-Zlcbir. Andrej Zalar Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / FotomlUa: GorudStaik/ ■i nik. Media Ari Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubliana / Uredniitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 06*" . ja tclefav 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis t/» i ob torkih in petkih Naročnina trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceni* Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92). CENA IZVODA: 95,00 SIT Direktor Darinka Priprav« Mili Aktualni intervju ob dnevu zmage Dr. FRANCE BUČAR, državnozborski poslanec, publicist, gorenjski partizan Sramotenje narodnoosvobodilnega boja je norost "Ne vem, kaj bi k temu še rekel. To je hujše kot samo norost. Diskvalificiranje najbolj svetle strani zgodovine slovenskega naroda je zločinsko početje," pravi dr. France Bučar, partizan Kokrškega odreda in prvi partizan v osvobojenem Celovcu. Na predstavitvi nove knjige Tine-ta Hribarja Slovenci kot nacija ste dejali, da je za vsako veliko dejanje najprej potrebna notranja, duhovna zmaga. Je bila vaša v začetku vojne teta 1941 težka? "Zelo težko se je bilo odločiti. Vse avtoritete, ki so nas vzgajale, so bile proti vključevanju v Osvobodilno fronto. Proti je bil ravnatelj, proti |e bil ljubljanski škof, proti je bil ban Natlačen. Kot mlad, zelen, nedozorel fant si se moral soočati s temi avtoritetami, ki so te pa hkrati vzgajale v domoljubju. Vendar sem takrat vedel, poln narodnega zanosa, da je narod ogrožen, da smo napadeni. V tem precepu se je bilo strašno hudo odločati. Jaz sem se takrat prav odločil in sem še danes Ponosen na to." Bili ste aktivist, zapornik, inter-Mranec, nato partizan. Sem točno °pisal vašo medvojno pot? "Bil sem aktivist. Maja leta 1942 so Be aretirali, potem pa sem šel skozi 2apore in lagerje. Nobena slavna °sebnost nisem. Bil sem skromen, •nlad fant, ki še danes pravi, da je v odločilnem času ven darle opravil svojo nacionalno in državljansko dolž-nost. Nisem pa noben heroj." Kje ste dočakali konec vojne? "Bil sem gorenjski partizan v Kokrškem odredu. Ko smo osvobodili Begunje, smo šli čez hribe, čez Karavanke, na Koroško. Tam smo ^oroževali Nemce. Jaz sem bil J^oh prvi partizan, ki je prišel v j-elovec in je meni nemški kapetan r.rpčil jezuitsko kasarno. Potem smo di nekaj časa na Koroškom, lepega ne pa smo se morali umakniti." Mir, svoboda. Je nastalo tisto, za kar ste šli v partizane, v boj. Ste vedeli, da ste se šli tudi revolucijo? "Osvobojeni smo bili in to je bil moj ideal. Svoboda je prišla. Nekaj pa me je že takrat motilo, če ne šokiralo. Ko smo se umikali s Koroške preko Dravograda in Slovenj Gradca, sem videl na zidovih napisano: Živel Tito, živela partija, živela OF. Takih gesel pred vojsko nisem poznal. Sem jih pa pred vojno videl v Ljubljani, vendar v italijanski verziji: Viva Duce, viva Mussolini. V nos mi je šlo, šokiralo me je, čeprav takrat za tem nisem slutil nobene nove ideološke opredelitve ali bi se sam opredeljeval." Spominjam se vašega nastopnega govora kot predsednika prve demokratično izvoljene, takrat še republiške skupščine leta 1990, ko ste dejali, da je bila NOB tudi državljanska vojna. To je povzročilo predvsem v borčevskih vrstah velik revolt. Kako gledate na to danes? "Moja takratna trditev je danes splošno potrjena, vendar pa je treba nekaj zelo jasno ločiti. NOB je bil boj za narodovo osvoboditev. V tej funkciji se je borila večina partizanov, če ne sploh vsi. Šele po vojni sem zvedel, da smo se borili za Kardeljev komunizem. To nam je bilo nataknjeno na glavo. Res pa je, da smo v partizanih govorili o tem, da bo po vojni družbena ureditev boljša od starojugoslovanske, ki se je zrušila ne samo zaradi napada Nemcev, ampak zaradi notranje trhlosti, ki ni prenesla niti prvega sunka. V partizanih smo rekli: če se že osvobajamo, potem naj bo nova družba bolj solidna, bolj pravična, bolj trdna. To je bilo sprejemljivo za vsakega partizana. Nihče pa si ni predstavljal kakršnegakoli komuniz- Vas kot zavednega slovenskega partizana bolijo očitki, da ste bili zločinci, da niste šli v boj zaradi osvoboditve domovine, ampak zaradi komunizma, da ste praktično počeli samo najslabše reči? "To ni samo krivično. To je norost. Diskvalificirati del najbolj slavne zgodovine slovenskega naroda kot sedaj poskušajo nekateri. Ne vem, kako bi temu rekel. To je še hujše kot samo norost. To je zločinsko. Res je, da tako eno kot drugi delajo, da do sprave ne bi prišlo. Ko postane sprava političen problem, je logično, da boš svojemu nasprot- niku obesil za vrat čim več slabega in sebe pokazal v najlepši luči. Tako levi in desni delajo vse, kar je v njihovi moči, da do sprave sploh ne bi prišlo." Je sprava potem sploh mogoča? "Zame je to vprašanje brezpredmetno. Sprava je lahko samo notranja, duhovna. Dozoreti mora v človeku. Nekaj drugega se mi zdi bolj bistveno: zedinjenje o nekaterih najbolj temeljnih vrednotah, ki morajo biti skupne vsem. V tem je problem. Brez soglasja o nekaterih najbolj temeljnih vrednotah ne more preživeti nobena družba. Za to gre pri nas. Prepričan sem, da bomo to soglasje dosegli." Konec tedna bo v Ljubljani osrednja proslavitev konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom. Nekateri bodo sodelovali, drugi ne. Proslava je do konca spolitizirana in bo zato zgubila na pomenu. Boste vi zraven? "Absolutno soglašam, da je proslava do konca spolitizirana in zato nočem sodelovati. Jaz ne bom zraven. Imejte kar sami proslavo. Vendar mislim, da je proslavljanje zmage stvar, ki je absolutno potrebna za samozavest naroda. Slovenci to samozavest še kako potrebujemo in bi bilo potrebno z odločnostjo in pompom proslaviti tako stvar. Ko se je začela proslava izkoriščati v te ali one namene, ko je nastal iz proslave politični in ideološki problem, sem se odločil, da bo minila proslava brez mene." Jože Košnjek, slika G. Šinik PREJELI SMO Slovesnost v Kranju Kr«nj, 9. maja - Mestna občina Kranj prireja danes ob . '• u»i na Slovenskem trgu v Kranju ob 50-letnici konca rfuge svetovne vojne slovesnost v duhu sprave iz gostovanja do vseh, ki so v vojni prelivali kri za svojo ^ našo svobodo. 20. Javni protest Brez sveta mestne občine iJj^h »tajskih dneh ves So!}0liralični svet Proslavlja ni0etn.'co zmage nad naciz-HoI*1 '/' fašizmom. Slovenci, qe '-.»jo^in unc« kći odolčno zavračamo. 50 let 50-1° at^m svet proslavlja po koncu vojne ni nikakrš-^ e{nico 7mnoo nnA mri-,. nih razlogov, da bi današnji čas in zaradi političnih interesov preslikavali in zlorabl- nQŠ :\Jasizmom. Slovenci, Stno iava in vsi državljani pe fah ko ponosni na prisili naseRa NOB, s kater-enale Je slovenski narod bok redno P°stavil ob in nar<>dom protifašistične p0^ro''nacistične koalicije, osvohni)ker ie bil to boiza v,Cp "ditev in socialne pra-^irn OSVon°ditve večine Wqp>r,.*e» rojstvo slovenske sl°vee l?ker ie P™'? uvrstil dofoiTj narod med so-Evrn liem°kratične narode y°P* in sveta. frlreia *n/M pa 9- maia **iestn \l\I>an brez sveta V°- k± a ne svo)° prosla-"i/0 ' (e sodimo po redkih vQbn,iah O pripravah in S^kto.' ne bo proslava ^"Vp kHe f)roslava osvobo-5° lv,iUnja t* dan pred )eHa ?e xlovt"rihodnje imela občina, ob-ikovala dva bregova: svetniki SKD, SLS in del svetnikov iz SDSS menijo, da naj bi v statutu ne določali konkretnih krajevnih skupnosti, in da so te le lahko pravne osebe, medtem ko svetniki ZLSD in LDS vztrajajo, da se krajevne skupnosti takšne, kot so, zapiše v statut in določi stroge referendumske post- opke o tem, kako jih je mogoče preoblikovati. Prvi se zavzemajo le za načelno opredelitev krajevnih skupnosti, medtem ko naj bi teritorialno razmejitev, pravni status in pristojnosti določal poseben odlok, medtem ko so drugi za to, da se izhaja iz zatečenega stanja, nato pa naj ljudje na referendumu odločajo o morebitnih spremembah. Neuradno slišani argument prvih je, da so krajevne skupnosti ostanek kardeljanskega sistema s katerim je potrebno razčistiti, medtem ko drugi menijo, da je to pomemben del lokalne samouprave in da so krajevne skupnosti pri urejanju konkretnih krajevnih problemov napravile zelo veliko. Prenagljena odločitev, da je mogoče amandmaje na statut sprejemati z navadno večino, za sam statut pa je potrebna dvotretjinska večina, je povzročila, da je predlog statuta z amandmaji sicer pripravljen, ne želijo pa o njem glasovati, saj se zavedajo, da tak ne bi dobil dvotretjinske večine. Župan občine Škofja Loka Igor Drakslcr, ki je vodil usklajevanja, je ocenil, da je potreben le še dodatni čas za to, da krč različnih medstrankarskih pogledov popusti, saj so že dosedanja pogajanja pokazala, da so svetniki pripravljeni na popuščanja in kompromise. Vztrajal je tudi pri tem, da drugih vsebinskih točk (prva, že dvakrat preložena, je bilo odločanja o Ereureditvi nekdanjega So-olskega doma v knjižnico) ne obravnavajo pred spreje-mom statuta. Statut je tudi pogoj za to, da se prične i obravnavo letošnjega proračuna, ki je menda že pripravljen, kar bo v razmerah tako različnih pogledov strank v Škofji Loki verjetno zelo zahtevna naloga. Nerodno je le to, da bodo morale na škofjeloški proračun čakat) tudi preostale tri občine, JO so proračun že sprejele (Žiri), ali pa so tik pred tem (Železniki in Gorenja vas Poljane). Š. Zargi Z GORENJSKIH OBČIN Krizni štab "za smeti' Zdaj ni čas za politične igre Radovljica - V četrtek se je krizni štab obrnil na jeseniško občino oz. njenega župana Božidarja B rudarja s prošnjo, da bi smeti iz radovljiške, blejske in bohinjske občine začasno vozili na deponijo na Mali Mežakli. Župan je v petek odgovoril, da ne more pomagati, saj na osnovi mar ■ cevskega sklepa občinskega sveta lahko o izkoriščanju deponije odločata le sveta občin Jesenice in Kranjska Gora. štab je o problemu obvestil ministrstvo za zdravstvo in zdravstveni inšpektorat. Že v Sredo je naslovil na ministrstvo za okolje in prostor zahtevo, da naj ukrepa po zakonu o varstvu okolja; v četrtek pa je za to zaprosil še ministra. Ministrstvo za okolje in prostor je potlej zaprosilo kranjsko občino, da bi za tri dni dovolila odlaganje smeti na deponijo v Tenetiše. V Kranju so prošnji ustregli. Ko so o tem zvedeli v krajevni skupnosti Tenetiše, so se zvečer zbrali na zboru krajanov (35 navzočih) in sklenili, da fizično (z avtomobili) preprečijo odlaganje smeti iz radovljiške, blejske in bohinjske občine. Ko je v soboto zjutraj v Tenetiše pripeljal prvi tovornjak radovljiške Komunale, ga je že čakala zapora. Potlej ni bilo nikogar več. (Podobno se je zgodilo "komunalcem" tudi prejšnji torek, ko se peljali smeti na škofjeloško deponijo.) Krizni štab, ki ga sestavljajo župani Vinko Gole, Franc Kramar in Vladimir Černe, je izdal izjavo za javnost, v kateri prosi občane za razumevanje in strpnost, hkrati pa jim sporoča, da je odpovedala solidarnost in vsi institucionalni vzvodi za reševanje problema. V nastalih razmerah lahko ukrepa samo še država, pravijo v štabu in tudi izjavljajo, da zdaj ni čas za politične igrice niti za "manipuliranje kapitala", ampak za ukrepanje. Smetiščna problematika po oceni štaba ne more biti "gradivo za popravljanje volivnih rezultatov in poravnavanje osebnih Otočani zahtevajo razveljavitev sklepa Krajani Spodnjega in Zgornjega Otoka so v četrtek radovljiškemu županu Vladimirju Cernetu izročili pismo (s 67 podpisi), v katerem zahtevajo, da naj občinski svet takoj razveljavi sklep o začasni lokaciji za odlaganje odpadkov Na Stanu v krajevni skupnosti Mošnje. Navajajo, da je svet krajevne skupnosti dal soglasje za začasno odlagališče, ne da bi prej za mnenje vprašal krajane, in da imata dva člana sveta KS na tej lokaciji osebne interese (parcele). Županu tudi sporočajo, da smetišča oz. regijske deponije na njihovem območju ne bo. Županu predlagajo razpis volitev Ker je svet krajevne skupnosti Mošnje prejšnji torek kolektivno odstopil, so krajani (prevladovali so iz Spodnjega in Zgornjega Otoka) na sobotnem zboru pozvali radovljiškega župana, da naj v krajevni skupnosti čimprej razpiše nove lokalne volitve. Otočani so še enkrat jasno in glasno povedali, da nasprotujejo smetišču, še posebej vsiljenim in tajno dogovorjenim rešitvam. zamer niti kot pritisk za rahljanje živcev ob razrešitvah s funkcij ali ob jurišanju na vodilna mesta. Komunali Radovljica je do rešitve pro- blema in odvoza vseh odpadkov prepovedal izstavljati občanom in podjetjem račune za neopravljene storitve. * C. Zaplotnik Ob prvi obletnici energetske pisarne v Škofji Loki Za prijazno energijo daje država tudi denar ^ energetski pisarni v Škofji Loki po enem letu delovanja ugotavljajo, da bi lahko ljudem P°magali več, če bi se le obrnili nanje. Državni razpis sredstev za obnovljive energetske vire. !k?fja Loka, 8 j- o. maja - Pred "obrinia dvema tednoma je gjnilo eno leto, odkar so v ik°iji Loki odprli energetsko Syetovalno pisarno. Prepričani s,°, da so se za svetovanje d°br0 usposobili in pripravili, Pričakovali Pa so vecJ' obisk-r°taagajo lahko tudi do ne- sredstev za izkoristil« alternativnih energet-k|™ virov. O tem smo se P°8ovarjali z energetskim sve- *kp\ • ? Robertom Bratužo, j/ !5« strojništva. V (eih , o ljudi vas je obiskalo ko k u delovanja energets- «pe*ovalnc pisarne? naje° enem letu delovanja nagQ SVetovalne pisarne smo z soblj 0r£amziranostJ° in uspo-Jenostjo za svetovanje za- Svetovalci vas pričakujejo Vse naše bralce v Škofjeloški energetsko svetovalni pisarni vabijo, da se oglasijo in brez zadrege razložijo probleme, ki jih z rabo energije imajo. Pisarna je odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ko dajejo predvsem nasvete iz strojno-energetskega področja, ter ob sredah od 15. ure 30 minut do 17. ure in 30 minut, ko je mogoče dobiti nasvete iz energetsko-gradbenega področja. Svetovanje je brezplačno, zaželjeno pa je, da se obiskovalci predhodno najavijo, da jim rezervirajo termin v izogib čakanju. To je mogoče storiti vsak dan dopoldne na telefon štev. 624 032. dovoljni, žal pa ocenjujemo, da ljudje naše brezplačne usluge premalo koristijo. To pripisujemo premajhni obveščenosti. Poleg svetovanja smo organizirali še šest javnih predavanj o smotrni porabi energije, predvsem na področjih, ki so v našem prostoru ob plinifikaciji, ki je v teku, aktualna, navezali pa smo stike tudi s šolami in nekaterimi drugimi ustanovami. Sicer pa smo v tem letu svetovali v obliki analize in nato izdelanega pisnega svetovalnega GORENJSKE KORENINE Železno poroko ima v načrtu jjanez^ Sršen, Jerasov s Sela 14 pri Vodicah, jih bo prihodnje leto "v esu< im^i devetdeset. Do Šmartnega se še vedno pelje z mopedom, Potem pa je v dobre pol ure peš na Šmarni gori. Je bilo za gasilce Vodicah'ki J« etos ob 70-letnici Prostornega gasilskega društva v,I»kov turn že 69 Rilcev, »včasih let je član bilo teb» pri gasilcih vefiko več Ko so bile bili žejni S da Je b»l izkupiček od nt f,,ce večji. Gasilski dom prvi narediH v Kosezah že društv?,' k° Sem postal ^,an 23 ^nez. iin bo prihodnje leto tet Jnni^a Praznoval devetde- letn-\rav». da bi letos ob 70- turn ,gasilccv v Šinkovem Ust. ahko Praznoval kot b anOVllvcni flan yendar le n arratl 1925- lt,a kot 19-bi lli nt,č Se "prezelen", da lispri ™cd Rasilcc "denarja o»ir, lmel> da bi postal član PoSS" da bi se ob vpisu L . ' s članarino. Potem pa \u\l kasnt'ji', 1926. pri WrnC na SHu Vel'ki s»no zgorelo in gradili je Ja 8as,,ski d""«-" Iako si dinU 1 po P°klicu kovač z Člans,Vo nckak° Potrdil OZ,roma z ddom dfuStluSe'? ,udl blagajnik v s^J*"' *oaj pa sem desetar pri veteranih. Pa mi komandiranje nekako ne gre. Vpiti je treba, jaz sem pa tako majhna suha reva. Res pa je, da sem najstarejši v društvu. Gusarjev Lojze s Sela je štiri dni mlajši od mene, v društvo pa je prišel iz G D Polje. Janez pravi, da mu delo ne "diši" kaj prida, če ni koristno, šel bi v gozd, da bi drva pripravil. Pa se je lani opekel po hrbtu in ima zaradi opeklin še vedno težave. Se pa še vedno rad popelje z mopedom. V nedeljo je bil že drugič letos v Šmartncm, od tam pa je v dobre pol ure peš na Šmarni gori. "Lani sem bil štirikrat, letos že dvakrat. Marijo sem vprašal, če bova z ženo Francko, Kazinarjevo s Sela, dočakala železno poroko. Lani sva praznovala biserno. Marija pravi, da bo to težko. Jaz pa si 65 let zakonskega življenja s Francko vseeno tako zelo želim in imam to v načrtu. No, pa je Marija rekla: Potem pa naj bo." Janez je vedno dobre volje. Ženo od časa do časa rad "podraži", da gre h gasilcem tekmovat, ker mu bodo tam mlada dekleta "lubčke dajale". Francka pa "jezna". "Še dobro, da sva oba malo naglušna. Tako vsega niti ne slisiva, kadar pride kaj malega navskriž. Televizije tudi ne gledam, ker je, ko je bila Francka bolna, nisem smel. Je rekla, da jo televizija moti. No, zdaj pa tudi ne vidim. Prehitro napise menjajo." Je pa Janez še vedno prav a korenina. Konjev sicer ne podkuje (ker jih ni), koso pa še skleplje. Pri hrani pa ni izbirčen. Njegova najljubša jed je vedno tista, ki mu jo žena Francka pripravi. • A. Žalar poročila približno šestdesetim občanom, bilo pa je še več krajših nasvetov osebno ali celo po telefonu." Katero področje ljudi najbolj zanima? "V Škofji Loki v tem času zagotovo prednjačijo vprašanja povezana s zamenjavo energetskih virov, kar je povezano s plinifikacijo. Gre za zamenjave ogrevalnih naprav, sanacije dimnikov in podobno. Zelo pohvalno pa je, da se vse več bodočih graditeljev, ki se šele pripravljajo na gradnjo, že v fazi priprave načrtov obrača na nas po nasvete, saj je tako mogoče še pravočasno preprečiti vrsto napak, ki se običajno pojavljajo ob gradnji. Manj je povpraševanja po nasvetih za sanacijo obstoječih objektov. Po naši oceni je največ možnosti pri drugačnem, bolj smotrnem ravnanju z energijo, za kar pa je potrebno spremeniti tudi ravnanje in navade. Cilj bi moral biti, najti pravi, optimalni kompromis med potrebnimi vlaganji in prihranki, ki jih ta prinašajo." Vse pomembnejša postaja ekologija. Se ljudje tega zavedajo? "Zavest o tem bolj počasi prodira, zato si več obetamo od uveljavitve predpisov, ki se pripravljajo. Zlasti pri izpustih v ozračje, ki so v tesni zvezi z izbranim kurivom, načinom kurjenja in pravilno rabo vseh naprav v objektih, je mogoče še precej storiti, in pri tem lahlco z našimi nasveti za morda sorazmerno poceni ukrepe, precej pomagamo. Pomembna je pri tem seveda osveščenost ljudi, da ne puščajo npr. po cele dneve odprtih oken, hkrati pa zato nadpovprečno kurijo. Očitno je, da je Eotrebno v tej smeri še marsi-aj storiti pri vzgoji in izobraževanju ljudi, zato tudi naša predavanja in povezovanje s šolami." Kako ocenjujete potek plinifikacije v Škofji Loki? "Mi ocenjujemo, da je plinifikacija dobro zastavljena, z naše strani pa ugotavljamo, da je premalo materialno z občinske strani podprta oz. stimulirana. Prehod posameznika na plin pomeni kar precejšen strošek, hkrati pa ta zamenjava energenta cenovno ljudem nič ne povrne. Učinki so dobri le za širše okolje, zato bi morali posameznikom pri tem pomagati." • Š. Žargi Župan podprl dolgoletno željo Na Štefanji Gori je Lovska sekcija TD Cerklje organizirala že štirinajstič lovsko tekmovanje na glinaste golobe in v tarčo srnjaka. Štefanja Gora, 8. maja -"Prizadevanja in željo članov lovske sekcije pri Turističnem društvu Cerklje, da bi imeli svojo lovsko družino in svoje lovišče, je zdaj, ko so Cerklje občina, treba uresničiti," je v nedeljo dopoldne, ko je s strelom na glinastega g~oloba odprl 14. lovsko tekmovanje za člane lovskih družin iz cele Slovenije v streljanju na glinaste golobe in v tarčo srnjaka na Štefanji Gori med drugim poudaril župan občine Cerklje r rane Čebulj. Člani sekcije so ob soglasju krajanov Štefanje Gore letos za organizacijo tradicionalnega tekmovanja na Frajki uredili strelišče, ki ga bodo slovesno odprli prihodnje leto. Kot sta v nedeljo poudarila Peter Slatnar, referent za strelstvo in Andrej Ropret, predsednik organizacijskega odbora za prireditve v TD in predsednik sekcije se člani sekcije krajanom še posebej zahvaljujejo za soglasje in sodelovanje za ohranitev stre- lišča. Sicer pa so se tradicionalnega tekmovanja v zares lepi spomladanski nedelji udeležili lovci v tričlanskih ekipah iz več kot 20 lovskih družin. Prvo mesto ekipno za osvojitev prehodnega pokala občine Cerfdje (do letos je bil to pokal KS Cerklje) je osvojila LD Udenboršt pred Gojitvenim loviščem Medved Kočevje in LD Šmarno goro. Posamezno Ea so v kombinaciji bili najboljši ►rago Peric (LD Uden boršt), Franci Barbič (LD Šmarna gora) in Tone Markič LD Uden boršt). V streljanju na glinaste golobe so bili najboljši Miloš Zupančič (LD Jezersko), Tone Markič ( LD Uden boršt) in Matjaž Benedičič (LD Jošt). V streljanju v tarčo srnjaka so bili prvi trije Zdravko Vrankar (LD Kamnik ), Drago Peric (LD Uden boršt) in Franci Babic (LD Šmarna gora). V skupini nad 55 let starosti pa so bili prvi trije Franci Babic (LD Šmarna gora), Peter Slatnar (LD Uden boršt) in Boris Pflaum (LD Storžič). • A. Ž. Urbanov sejem Mengeš, 8. maja - Odbor Mihaelovega sejma v Mengšu, ki tudi letos pripravlja prireditev pod tem imenom, se je odločil, da ta mesec uresniči tudi že lani začrtano zamisel. Včasih je bil namreč na praznik sv. Urbana - 25. maja v Mengšu Urbanov sejem. Predsednik odbora Mihaelovega sejma Štefan Borin ugotavlja, da Urbanov sejem pomeni po eni strani oživljanje starih običajev, po drugi pa predvsem uresničitev želje kmetov po takšni sejemski prireditvi. Sejem bo letos prvič po drugi svetovni vojni v soboto, 20. maja. Prireditev bo od 7. do 18. ure pri Staretovem gradu v Mengšu. Na sejmu pa bodo prodajali živino, rabljeno poljedelsko orodje in stroje ter kmetijske pridelke. Odbor Mihaelovega sejma pripravlja prireditev tudi zato, da bi z njo popestril turistično, zabavno in nenazadnje tudi kulturno življenj v občini Mengeš. • A. Ž. r Nadaljevanje radovljiške seje Radovljica - Radovljiški občinski svet bo danes nadaljeval z redno sejo, ki jo je začel 26. aprila. V osrednji točki dnevnega reda bo obravnaval predlog statuta, sicer pa je na dnevnem redu tudi problematika odlaganja smeti. Kot je znano, krajani Spodnjega in Zgornjega Otoka zahtevajo razveljavitev sklepa sveta o začasni lokaciji za odlaganje odpadkov Na Stanu, nedaleč od Spodnjega Otoka. • CZ. Veselošolci na občinskih tekmovanjih Kranj, 9. maja - šola ni vedno na vso moč učena in smrtno resna, pač pa zna biti tudi vesela. Dolga leta že osnovnošolci tekmujejo v znanju iz Vesele šole, ki ga prireja mladinski časopis Pil. Letos je veselošolski slogan "Veselje za danes, znanje za jutri" združil prek 32 tisoč otrok iz vse Slovenije. Približno 10 tisoč se jih je uvrstilo na tekmovanja druge stopnje (nekdaj občinska), ki jih bodo izpeljali v soboto, 13. maja. Tekmovanje za učence nekdanje kranjske občine (tekmujejo še po starem) bo letos v osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču. Pričakujejo 246 učencev in učenk, od tega 188 četrtošolcev, 12 petošolcev, 25 Šesto-šolcev, 17 sedmošolcev in štiri osmošolce. • D.Ž. znam g brati, t berem I IZ GORENJSKIH OBČIN Žur na Šmarjetni Predvsem pa s Paniko... ... bomo napisali, če seveda malo pogolj ufamo pri citiranju Haškovega Dobrega vojaka švejka. Namreč na Šmarjetni gori nad Kranjem bo v petek, 12. maja, na dan sv. Pank-racija bržkone glasbeno plesni dogodek leta na Gorenjskem, saj bo nastopilo kar dvajset različnih glasbenih izvajalcev, tako posameznikov kot skupin, ki bodo igrali od popa, pop ročka in akustične glasbe do narodnozabavne glasbe in muzike za najmlajše. Gre za glasbenike, ki so v zadnjih štirih letih posneli kasete in cedeje pri založbi Pan Records (večinoma tudi v Studiu Pan), ki bo odslej nove moči združevala v imenu Panika Records. California, Pomaranča, Ego Malfunction, Panda, Peter Pan, Adi Smolar, Romana Krajn-čan, Boštjan Soklič, Dixie-land band Kranj, Melos... hmmm... le nekaj imen za pokušino. Program, ki ga bosta vodila Lucija G. in Jonas Ž. bosta poleg glasbenikov popestrila tudi Plesni studio Valkulta in pa modna revija Alenke Dolenc Križaj. Vstopnine jasno ne bo, bo pa poskrbljeno za avtobusni prevoz, saj bo od 15. ure naprej, ko naj bi vsa zadeva na Šmarjetni gori pravzaprav potekala, na vsakih pol ure izpred hotela Creina na žur plac odpeljal poseben avtobus. • I. Kavčič Z dobrodelnostjo do računalnikov Ugledni Slovenci bodo pomagali invalidnim otrokom V Zavodu za invalidno mladino v Kamniku so sprožili dobrodelno akcijo, s katero bi najteže prizadetim otrokom omogočili nakup računalnikov. Kamnik, 4. maja - V kamniškem zavodu, edinem za šolanje in usposabljanje telesno prizadetih, se šola okoli 160 učenk in učencev. 40 je med njimi takih, ki bi potrebovali prenosni osebni računalnik, saj zaradi narave poškodb in bolezni drugače ne morejo spremljati pouka, opravljati nalog in komunicirati z drugimi ljudmi. Ker zavod de-narja zanje ne more zagotoviti, razne državne institucije pa to skrb prelagajo z druge na druge, so se obrnili na vrsto uglednih Slovencev in Slovenk. "Najprej smo poskusili pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, da bi invalidom priznali osebni računalnik kot ortopedski pripomoček in bi ga tako sofinancirali," je povedal direktor kamniškega zavoda za invalidno mladino Davor Dominkuš. "Odpravili so nas, češ da bi bil to prevelik strošek in nas napotili na šolsko ministrstvo. Res smo se nanj obrnili s peticijo staršev naših otrok, na kateri je bilo okoli tisoč podpisov. Tudi to nam ni uspelo, zato smo se lotili akcije, s katero se obračamo na ugledne Slovence in Slovenke." Idejni oče tega projekta je dr. Dušan Rutar, psiholog v kamnišem zavodu, ki je na novinarski konferenci najprej okrcal leporečni in ignorantski odnos države do telesno prizadetih. Vsi soglašajo, da je Davor Dominkuš Dr. Dušan Rutar treba invalidom zagotoviti boljše pogoje za pouk, hkrati pa odgovornost za to prelagajo drug na drugega. • M Teden mladih Kranja '95... Prebuditi Kranj za mlade, manj mlade Kakih deset, petnajst let nazaj, še v zsms-jevskih časih, so neko poletje po Kranju viseli plakati "Tedna mladih Kranja ne bo". Takrat je bil problem denar, oziroma pomanjkanje posluha za tovrstne prireditve s strani tistih, ki so denar imeli. Te dni lahko na plakatih prebirate ravno nasprotno, namreč "Teden mladih Kranja bo" in v okviru njega kup kulturnoumetniških, športnih in zabavnih prireditev, ki se bodo, večinoma v starem delu Kranja, dogajale naslednji teden od ponedeljka, 15. maja, pa do sobote, 20. maja. Zadevo nam je pobliže pomagal predstaviti Matjaž Sladojevič, ki v okviru projekta Teden Mladih Kranja '95 skrbi za odnose z javnostjo. Po dolgem času bo v Kranju spet tako posameznih športnih tekmovanjih pripravili imenovani "Teden mladih". Tokratni organizator Klub študentov Kranj je v zadnjih leth dejaven na več področjih (studentski radijski program, stalna Info točka...), v čem je "catch", ko gre za "Teden Mladih"? "KŠK je trenutno najmočnejša organizacija mladih v Kranju in se kot taka trudi, da bi se skozi njo mladi lahko tudi dokazovali. Eni so pasivni, drugi aktivni. Slednji nimajo kje nastopati, tisti, ki so pasivni pa se obnašajo po tržni logiki in izbirajo med stvarmi, ki v Kranju sploh obstajajo. Trenutno so najboljše gostilne. Pravzaprav s tednom prireditev želimo prebuditi stari dela Kranja, kjer se bo večino prireditev tudi dogajalo, hkrati pa je to tudi izziv za nas, ki vse skupaj organiziramo." Poleg koncertov glasbenih skupin, ki bodo v glavnem v dvorani na Primskovem, gledaliških in lutkovnih predstav v gradu Kiselstein, Filmskih projekcij v gostilni Stari Mayr so u še okrogle mize...? "V torek, sredo in četrtek bodo javne tribune na teme: ali Kranj potrebuje mladinski kulturni center, ali v Kranju obstaja mladinski turizem in pa predstavitev mladinskih organizacij v Kranju. Organizacije, kot so KŠK, AIESEC, Klub poslovnega komuniciranja. Novi KLG, skavti, taborniki in še kdo, bodo v času Tedna mladih na Glavnem trgu v Kranju imele tudi svoje stojnice. Skozi cel teden se bodo odvijale štiri mladinske delavnice in sicer fotografska, slikarsko - risarska, glinena in pa delavnica o ljubezni. V soboto se bodo kranjske mladniske organizacije pomerile tudi v Igrah brez meja, prva nagrada pa bo kar 500 DEM. " Kaj pa vstopnine? "Kotizacija bo le ob prijavah za športna tekmovanja. Ampak, s tem si bomo le zagotovili udeležbo tistega, ki se bo prijavil za določeno tekmovanje, saj bomo prijavnino udeležencu kasneje vrnili. Nočemo namreč obreme-njevati njihovih žepov, saj smo tudi sami mladi in vemo, kako globok je naš žep. Vse prireditve na Tednu mladih bodo tako zastonj, nasprotno pa smo za najboljše štiri v denarne nagrade, pri odbojki in košarki od 5.000 do 20.000 tolarjev, pri namiznem tenisu pa od 3.000 do 10.000 tolarjev. "Teden mladih bo nedvomno velik zalogaj, tako finančni, kot za vse vas, ki zadevo organizirate? "V pripravljalnem odboru nas je s konkretnimi zadolžitvami petnajst, naslednji teden, ko bodo prireditve v polnem razmahu pa nas bo sodelovalo več kot šestdeset. Izračunali smo, da bomo v projekt vložili več kot 5000 ur dela. Predračun celotne prireditve je štiri milijone tolarjev, tako da so poleg lastnih sredstev, s katerimi razpolagamo na KŠK-ju, precej prispevali tudi sponzorji Športna zveza, Urad za mladino Slovenije, ZKO Kranj, Kinopod-jetje Kranj, Gimnazija Kranj, Turistično društvo Kranj, ŠOU Maribor in SOU Ljubljana, Sava, Coca Cola, Union, Studio Oreh Avtošola Golf, Kisarna Strniša... 250.000 tolarjev pa je prispevala občina Kranj." Prireditve bodo v glavnem popoldne in zvečer? "Od druge ure popoldne naprej, razen stojnic, ki bodo na Glavnem trgu tudi dopoldan in seveda treh razstav, razstavljali bodo Borut Omerza, Andrej Štular in Mojca Osojnik, v Prešernovi hiši, slednja pa bo v Galeriji Pungert razstavljala tudi svoje grafike. Klub škofjeloških študentov pa bo iz Škofje Loke do Kranja in nazah organiziral tudi prevoz, zanj pa že zbirajo prijave. • Igor K. Založba Panika Records nedvomno postaja ena izmed večjih v Sloveniji in predstavitev vseh "njenih glasbenikov" na enem mestu, najprej pred domačim občinstvom na Gorenjskem, bo vsekakor edinstven tovrstni dogodek pri nas. Naj bo precej Panična himna, ki jo bodo na koncu zapeli in zaigrali vsi nastopajoči zaenkrat še skrivnost. In kot rečeno, veliko panike na petek dvanajstega na šmarjetni gori. • Igor K. Žiro račun Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, namenjen humanitarnim prispevkom in donacijom, je: S0140-697-S3S04. "Ker nam samo lepe besede ne pomagajo, smo se odločili, da si pomagamo sami. Porodila se mi je zamisel, da bi potrebe naših otrok po računalnikih združili z idejo letošnjega leta strpnosti do drugačnih, kajti tudi naši otroci so drugačni. Znanim Slovenkam in Slovencem (med njimi, razen predsednika Kučana, ni nobenega politika) smo poslali pisma, naj napišejo prispevke na temo telesno prizadeti otroci in mladostniki. Te zapise bi zbrali v posebnem zborniku, ki bi ga tržili, izkupiček pa namenili nakupu računalnikov in dodatne opreme, ki jo potrebujejo telesno hendikepirani." Doslej se je vabilu odzvalo že kakih 30 Slovencev in Slovenk, od umetnikov, znanstvenikov in akademikov. Prva je odgovorila slikarka Dora Plestenjak, ki je poleg zapisa poslala tudi eno svojih slik. Sicer pa dr. Dušan Rutar pravi, da odgovori prihajajo vsak dan in da so vsebinsko zelo dobri, brez patetike, ki bi žalila invalide. Nekateri ponujajo tudi denarno pomoč. Glasbenik Primož Ramovž denimo ponuja zastonj kon- cert v Kamniku. Dušan Rutar pravi, da bodo morda njegovo ponudbo izkoristili jeseni, ko izide načrtovani zbornik. Na dobrodelno prireditev bi povabili vse, ki so jih prosili za sodelovanje (tudi one, ki se nemara ne bodo odzvali z odgovorom), nakup zbornika pa bi pomenil vstopnico na to prireditev. Knjigo, pravi, bodo prikazali tudi film "Z računalnikom zmorem več", v katerem invalidni otroci sami govorijo o svoji potrebi po sodobni tehnološki opremi, podrobno pa jo je utemeljila tudi delovna terapevtka Staša Rener. Nekateri otroci v zavodu sicer že imajo računalniško opremo, nekaj po zaslugi red- Špelca in Darko sta svoja računalnika v eni od dobrodelnih akcij dobila od donatorjev. Potreb po taki opremi pa je v kamniškem zavodu nekaj deset. Foto: L. Jeras tržili tudi pri državi, ki se tako izogiba odgovornosti do prizadetih. Posebne načrte imajo tudi s sliko Dore Plestenjak. Ena od možnosti je, da bi jo podarili generalnemu sponzorju akcije v zameno za njegov prispevek. Na novinarski konferenci ob predstavitvi projekta so nih virov ministrstva za šolstvo in šport (oprema učilnic), nekaj posameznikov pa ima svoj računalnik po zaslugi sponzorjev. V zavodu tudi razmišljajo, da bi osnovali poseben sklad, kjer bi se zbirala sredstva za obnavljanje in dopolnjevanje opreme, saj ta hitro zastara. • D.Z.Žlebir, Bistriški osnovnošolci o znamenitih Tržičanih Pesnik Vojteh Kurnik ni več neznanka Njegovo življenje in delo so spoznavali v umetnostni delavnici, ki so jo končali z literarnim večerom. Tržič, 6. maja - Prvo umetnostno delavnico v nizu Znameniti Tržičani so učenci šestih razredov osnovne šole Bistrica pri Tržiču posvetili tržiškemu pesniku Vojtehu Kurniku. Po enomesečnem raziskovanju so obsežno gradivo objavili v posebni številki šolskega glasila Stezice, staršem in drugim gostom pa so znanega in znamenitega Tržičana pobliže predstavili na literarnem večeru. Tomaž v pesnikovi vlogi je sedel na trinožnik in s peresom v roki ponazarjal Vojte-hovo kovanje verzov. Zatem je glasno prebral besedilo: "Moj oče je Vodnik, Prešeren pa stric, zato sem podpornik, Slovenskih modric." Obiskovalci, med katerimi je bilo največ staršev šesto-šolcev, so med petkovim literarnim večerom lahko prisluhnili še drugim šalji- Učenke Nina Balantič, Ivana Vujičič, Eva Gaber, Mojca Kolar, Valerija Smolei, Serge-ja Valjavec, Tjaša Krave ar, Eva Moškon, Mateja Ropo-ša, Ania Kaloper, Eva Uran-jek in Živa Jalovec ter učenca Aleš Paplar in Tomaž Valjavec so zbranim natrosili veliko zanimivosti o življenju in delu pesniku Kurnika, današnjem pomenu Kurnikove hiše in Kurnikovih nagradah. Pripovedovali so tudi svoja spoznanja z obiskov v Tržiškem muzeju, Centralni tehniški knjižnici, Slovanski knjižnici in Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer je veliko ^* zapisanega o znamenitem IV- Vodja umetnostne delavnice Tanja Ahačič je pohvalila učence za sodelovanje Učenec 6. c razreda Tomaž Valjavec je z desko in obličem v roki spomnil obiskovalce, da je bil Vojteh Kurnik po poklicu kolar. Poklica se je učil na očetovem domu, pri Rodarju v Tržiču, kjer so je rodil 1826. leta. Med ukom v nedeljski obrtni šoli v Celovcu je profesor Ahacelj, ki je nabiral slovenske narodne pesmi, spoznal izredno nadarjenost svojega učenca. V Vojtehu je zbudil ljubezen do domače vezane besede. vim in resnim pesmim, ki jih je Kurnik največ objavljal v Bleiweisovih Novicah. Dekleta so zapela tudi pesem "S'm Tržičan", ki so jo po Kurnikovem besedilu ?ozneje uglasbili in jo imajo ržičani še danes za nekakšno neuradno himno. Med pripovedovanjem in prepevanjem se je okrog nastopajočih sprehajala učenka z lutko, pesnikovo muzo, ki je kolarja navdihovala k umetniškem ustvarjanju. *-"r""*--~e>"------------, . . i žičanu. Razen tega so obisKan mojstra domače obrti Jerneja Kosmača, ki je izdelal rehel pesnika Kurnika v lesu. Svojo delavnico pa so začeli z anket0 med Tržičani, ki je potrdila bolj skromno vedenje o Kurni-kovi umetniški dejavnosti. "Vsaka tržiška družina bi morala imeti izvod posebne številke Stezic, ki smo jo posvetili Vojtehu Kurniku. Druge znamenite Tržičan« bomo spoznavali v prihodnjin delavnicah, saj so jih otroci ocenili za primerno obli ko učenja. Ob skupnem delu smo veliko videli in spoznali, imeli pa smo se tudi zelo lep0 Staršem lahko rečem le, da so lahko ponosni na SVOJ« otroke," je pohvalila sodelovanje učencev Tanja Ahacic» vodja delavnice. Njej in Gabrijeli Bodlaj so se otroci zahvalili s suhim cvetom vrtnice, v Stezicah pa ostajaj zapisani še drugi sodelavci i gostje • Stojan Saje v Časopis za zabavno računanje Računanje je lahko tudi igra £yeza prijateljev mladine na Jesenicah že šesto leto izdaja privlačen časopis, ki ga pošiljajo vsem Učencem slovenskih osnovnih šol. Povsem amatersko delo posameznih jeseniških pedagogov. V petih 'etih je sodelovalo kar 400 tisoč slovenskih otrok. Jesenice, 8. maja - Zveza Pnjateljev mladine, ki jo na Jesenicah vodi Anton Dež-pan» ravnatelj osnovne šole *!°lde Stražišar, je pred šes-leti začela uresničevati ^l0 zanimiv projekt. Zveza PriJateljev mladine se je redno objavljamo nagradni kupon, ki nam ga izpolnjenega tudi pošljejo nazaj. Ce samo povem, da petkrat letno dobimo več kot tisoč paketov, in da nam otroci pošljejo 60 tisoč kuponov, potem je dovolj zgovorno, I-- i ć> < t a J •>/ JamreČ odločila, da mladim "a osnovnih šolah približa mat način ematiko na drugačen Začeli so izdajati i ezke z matematičnimi na-. Sami in nalogami iz logike, ^patično ilustrirane in jih jj?Slljali vsem slovenskim .Cencem od prvega do četr-teKrazreda .Časopis Računanje jc J1*, izdajamo dvakrat letno, °rejme pa ga 84 tisoč slo-n-^kih otrok," pravi ured-rj \ Časopisa Anton l^&an^Ta projekt uresni-^•»o že šesto leto, pri g) ^.Pa sodelujejo pedago-Oiiart' S' Pr'/adevajo, da m ko 111 približali matemati-j|u drugačen način. Za fjevr»cije poskrbi Magda Ton ' časopis oblikuje tjske Dolenc, tiska pa ga H^."rna knjigoveznica v Uih J'ci* Vsak časop's Ce.v nakladi okoli 20 7* »vodov. Mn Zelo POVedat». da otroci želo *a<^' sodelujejo in se stevilno odzovejo, saj koliko dela imamo samo s paketi in papirjem. Vsi pa sodelujemo povsem prostovoljno in brez plačda, saj časopisa ne prodajamo po komercialni ceni. Za vsako številko si prizadevamo, da sestavimo nalogo tako, da imajo z njo otroci veselje in da jo pravzaprav morajo rešiti. Dobimo veliko telefonskih klicev staršev in vsi so bili do zdaj pohvalni: nas pa le veseli, da se projekt uresničuje in da je naš časopis Računanje je igra postal med mladimi zelo priljubljen. Na idejo smo pred šestimi leti prišli sami, ni pa doživela kakšne posebne medijske publicitete, ki si je tudi ne želimo. Naš namen je bil in je še vedno le ta, da otroci radi sprejmejo nač časopis za zabavno računanje - dokazati hočemo, da je matematika lahko tudi privlačna. V vsakem časopisu imamo tudi kar precej nalog iz logike, ne le iz računanja. Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj ^Javlja prosti delovni mesti *• ZAVAROVALNI ZASTOPNIK r9anizacijski enoti terenske mreže JESENICE ?: SKLEPANJE ZAVAROVANJ H ŠALTERJU . poslovni enoti JESENICE Poskus razrnerJ6 o° sklenjeno pod tč. 1 za nedoločen čas s NdornH de'om do 4 mesece, pod tč. 2 pa za določen čas ^•om rt n'e de,avke 113 porodniškem dopustu) s poskusnim C| od 3 mesece ^'nimT'l-30'6 del mora kandidat poleg splošnih pogojev Kkd t£ ^atl naslednje posebne pogoje: ■da 3* ima srBdnJ° strokovno izobrazbo (V. stop.) * staro*? na'TlanJ 1 'eto delovnih izkušenj * v»seije ^,mani 18 let (moški odslužen vojaški rok) v da st~L terenskega dela in sposobnost za delo z ljudmi &0d tč 2U|e v 2as*opu oz. njegovi neposredni bližini ir^* ima srednJ° strokovno izobrazbo ekonomske smeri *arKlidmna,man' 1 teto oelovnih izkušenj ^'san«|Za nav°deni prosti delovni mesti naj svoje prošnje, "4., QJr'astnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, 2P|oSn(Tno*na enota Kranj, Bleiweisova 20, Kranj, sektor za v prbšnir kadrovske zadeve, tanjerv potrBbno predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek Potreh!; n*v>e|b0 dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki [^9ojev 2a ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih ^Sa?* k9'° P"3^6 poteče 8 dan po objavi. O izbin bodo S. obvešččeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. Otrokom, ki tekmujejo in se izkažejo za najboljše, pošljemo tudi plakete in priponke. Letos uvajamo zlato priznanje, ki ga bomo podelili 20 odstotkov otrok, ki se bodo najbolje odrezali. Kljub temu, da imajo nekateri na to obliko kar nekaj strokovnih ugovorov, bomo mi vztrajali in nadal- jevali. Ob vsaki priložnosti poudarimo, da naš časopis za zabavno računanje ni učbenik. Vsak se lahko prostovoljno odloči za sodelovanje in doma rešuje matematične naloge. Če pa smo v petih letih pritegnili k sodelovanju kar 400 tisoč slovenskih otrok, nam je to v veliko zadoščenje in zadovoljstvo." D. Sedej AVKCIJSKA objavlja TERJATVE SPREJETE NA 12. AVKCIJO terjatev, ki bo 11.5.1995 ob 12. uri v dvorani Avkcijske hiše Ljubljana, Šmartinska 152 dolžnik znesek /SIT/ (100% vrednosti) 1. A & B d.o.o., Maribor 2. AERO d.o.o., Celje 3. AGROTEHNIKA TRGOVINA d.o.o. 4. AP1S, Šentilj 5. AROSA d.o.o., Ljubljana 6. AVTOBUM d.o.o., Kočevje 7. BABILON-Vršec Igor, Ljubljana 8. BARTA & BARTA d.o.o., Maribor 9. BREST, Cerknica 10. ČAST d.o.o., Ljubljana 11. CENTER trg. podjetje, Ljubljana 12. CIMOS Koper - obresti 13. CIMOS Koper - rac. za blago 14. DEKORATIVNA, Ljubljana 15. DONNA TINA d.o.o., Slovenj Gradec 16 EKOMEX d.o.o., Murska Sobota 17. EMONA INŽENIRING, Ljubljana 18. ENF.RGOENGINEER1NG d.d.. Ljubljana 19. GALLA TRADE d.o.o., Celje 20. GALLA TRADE d.o.o., Celje 21. GAIJA TRADE d o.o., Celje 22. GIO po., Ljubljana 23. IKOM Grosuplje 24. INGRAD, Celje 25 INTERSTIL d.o.o., Ljubljana 26 JEKI.OTEHNA MALOPRODAJA, Maribor 27 KRANJSKA HRANIUMICA, Ljubljana 28. KTL-NAVITA EMBALAŽA, Ljubljana 29. LEPENKA, Tržič 30 IJF.SNA, tov ivernih plošč, Šentjanž/Dravograd 31. LESN1NA-VELEPRODAJA, Ljubljana 32. LESNINA-VELETRGOVINA, Ljubljana 33. LESNINA-VELETRGOVINA, Ljubljana 34. LIBELA po., Celje 35 I IHI I A trg. na debelo in drobno, Celje 36 UTOSTROJ, tov. ind. opreme, Ljubljana 37. LUCIA d.o.o., Sevnica 38. LUCIA d.o.o., Sevnica 39. MARIBEX, Maribor 40 MESNICA-Štefan, Mengeš 41. METALNA KOVINAR, Maribor 42. NOVOLES, drobno pohištvo. Novo Mesto 43 OMNIA COOP d.o.o., Ljubljana 44. OMNIKO 2 d.d., Trbovlje 45. OMNIKO 2 d.d., Trbovlje 46 PIONIR GIO, Novo Mesto 47 PIXNKR PB d.o.o., Maribor 48 PLUTAL, Ljubljana 49. PRIMi:X. medn. trg d.o.o.. Nova Gorica 50. SAŠA • trg., Vrhnika 51. SLAVNIK INTERNATIONAL, Koper 52. SUKOPIJSK TI RMOPLAST, Ljubljana 53. SLOVENUALES SlJNG, Ljubljana 54. STENPLAST, Vrhnika 55 TAM d.d , Maribor 56 TEKO TP, Celje 57. Tenis, turizem, trgovina d.o.o., Ljubljana 58. TOPER, Celje 59. IJTENSHJA d.o.o., Ljubljana 60. UTENSIUA d.o.o., Ljubljana 61 UTENSIUA d.o.o, Ljubljana 62 VEPLAS, Velenje 63 Zdravilišče R(X JAŠKA, Blag center 326.397 1.500.992 3.714.609 2.331.505 799.440 2.315.929 8.876.078 16.610.608 9.578.836 3.441.408 576.657 6.296.451 26.204.250 966.709 736.120 22.742.984 1.637.324 3.078.814 670.800 7.202.267 9.954.174 428.321.383 942.897 1.542.293 14.732.795 3.251.336 48.396.517 2.007.895 1.142.216 7.611.041 3.352.556 2.132.449 4.078.563 17.302.883 18.620.353 7.868.630 42.499.971 7.273.746 10.292.105 2.468.074 8.121.662 126.407 5.641.697 2.372.791 6.466.368 20.000.000 629.655 97.158.993 29.609.400 1.804.012 6.413.477 (i87.606 24.700.000 2.249.619 878.89r< Q Cankarjevega doma na Ogled velika pregledna raZ'taV*flj« arhitektovem življenju in delu, ki jo je spremljalo predaV« mag. Dušana Hlaganj.i. * M. A. časa- ZKO Gorenjske - Zveza kulturnih organizacij Kranj GORENJSKO PEVSKO SREČANJE - 1995 za odrasle pevske zbore Gimnazija Kranj, petek, 12. maj 1995, ob 20. url TELE-TV Krani GLAS V. MMUu 20. SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA 9. STRAN • GORENJSKI GLAS STORITVE GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE °BMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA KRANJ • pomaga in svetuje podjetnikom pri zunanjetrgovinskem Poslovanju, kreditih, carinskih predpisih, uvozno-izvoznih farnih, nastopih na sejmih in poslovnih konferencah, pri Pridobivanju finančnih sredstev, zaposlovanju novih delavcev, Pndobivanju novih znanj z zakonom predpisane izobrazbe, , * informira in svetuje podjetnikom o razvojnih spodbudah ?*?Ve> bančnih storitvah in pogojih pridobitve bančnih redstev, o specifičnih pogojih poslovanja na območju bivše ugoslavije, informira o dvostranskih sporazumih gospodarskega sodelovanja, • pripravlja informacije o subjektih poslovanja iz registra, o Jihovi dejavnosti, o zunanjetrgovinski menjavi (glede na Potrebe zainteresiranih) • podjetniško borzo ponudbe in povpraševanja, ki vključuje Se osnovne informacije o proizvodih, storitvah, delovni sili, Prostorih, kooperacijah, prostih kapacitetah, inženiringu, kon- ^tingu, financah, kupnin vlaganjih idr. • izdaja in potrjuje javne listine: izvorna spričevala, preferencialna spričevala, potrdila, da se oprema ne izdeluje v R •oveniji, obrazce za uvoz kontingentiranega blaga, ata karnete. 2. *v nudi strokovno in administrativno-tehnično pomoč anuenju podjetnikov Gorenjske STROKOVNE SLUŽBE GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE '• SLUŽBA ZA KONJUKTURO W EKONOMSKO POLITIKO , * Analizira domače in tuje tržne konjukturne trende, učinke jj0n^°rnske politike, konkurenčnost slovenskega gospodarstva, r- Na razpolago so ažurna gradiva, gj, * .Pripravlja informacije, strokovne podlage in analize o ° anjih v proizvodnji, zunanji trgovini, investicijah, zaposlo-vsefiU' cena"> plačah, tečajih, obrestih itd., ki so dosegljive na .n točkah v sistemu GZS. Kazalnike poslovanja podjetij J* Pravlja po lastni metodologiji, ki omogoča najrazličnejše ^merjave. Pod . ormira m svetuje podjetjem o aktualnostih in vplivih na den fiskalne politike, o stopnjah oprostitev, olajšavah, o trp ^ Pontiki in bančništvu, o sprejetih ukrepih na področju Politik" m ^m^X a^tualnih ukrepih domače ekonomske pQ* Svetuje glede izvajanja določil tarifnega dela kolektivnih po s mJavno objavlja izhodiščne plače ter druga povračila nr,j Pjošnih kolektivni pogodbi za gospodarstvo ter spremlja Podatke o stroških dela ' ^UŽBA ZA EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO Pr°gran!ef 02«romaesl _ devi2n ^0rrnira in svetuje o zunanjetrgovinskem poslovanju, ^ poslovanju, vlaganjih, kreditih, carinskih predpisih, ^formira in svetuje o tržnem okolju, vključevanju v 02i °-me tehnične in finančne pomoči v posameznih državah, °ma skupinah držav preferencialih, uvozno-zvoznih režimih in bonitetah, registracij podjetij, tržnih pogojih, nastopih na sejmih, idr. • Pripravlja skupne ali posamične udeležbe na mednarodnih Slošnih ali specialnih sejemskih prireditvah, predstavitve tujih žav in firm ter poslovna srečanja med podjetji, posvete, seminarje, poslovne konference neposrednega trženja • Posreduje in servisira tuje baze podatkov, kooperacijsko borzo, registre tujih podjetij, zunanjetrgovinsko menjavo • Za posamezne države, ah skupine držav, so na razpolago samostojni svetovalci. Oddelek za potrjevanje listin • Potrjuje in izdaja javne listine: izvorno spričevalo, preferencialno spričevalo, spričevalo o končnem koristniku, potrdilo, da se oprema na izdeluje v R Sloveniji, potrdila o kontigentih, ATA KARNETE, izvozne licence in certifikate o poreklu za tekstilne proizvode, potrdila za uv oz po tržaškem sporazumu o maloobmejnem sodelovanju in dr. ///. SLUŽBA Z OBMOČJE BIVŠE JUGOSLAVIJE • Informira in svetuje o specifičnih pogojih poslovanja v gospodarskem okolju, carinskih predpisih, uvozno-izvoznih režimih, pogojih pridobivanja lastnine, poslovni praksi, povpraševanju in ponudbi s tržišč posameznih republik bivše Jugoslavije, dvostranskih sporazumih o gospodarskem sodelovanju IV. PRAVNA SLUŽBA • Pravno svetuje o statusnih problemih podjetij in drugih organizacijskih oblik, pri prestrukturiranju in privatizaciji podjetij, pri urejanju premoženjskih vprašanj podjetij, o vprašanjih stečajnega prva in prisilne poravnave, s področja delovnega prava, kolektivnih pogodb, o varstvu konkurence konkurenčnem pravu, nudi pomoč pri pripravi osnutkov vseh vrst pogodb • Informira o pravni ureditvi in praksi ukrepanja v primeru plačilne nesposobnosti, možnostih ustanavljanja in prenehanja podjetij v tujini in predstavništev tujih oseb v Sloveniji, glede pravne ureditve v Evropski skupnosti V. SLUŽBA ZA RAZVOJ • Svetuje glede razvojnih programov, izhodišč panoge, prenove in prestrukturiranja podjetij • Pomaga pri investicijskih študijah in poslovnih načrtih • Informira o razvojnih spodbudah države VI. SLUŽBA ZA NAPREDEK POSLOVANJA • Pomaga in svetuje s področja problematike kakovosti, metrologiie, standardizacije, atestiranja, certificiranja industrijskega oblikovanja, industrijske lastnine, inovativne dejavnosti, racionalne rabe energije, organizacija dela v proizvodnji in uvajanju novih tehnoloških programov, varstva okolja • Posreduje ponudbe in povpraševanja po odpadkih, ki imajo uporabno vrednost v obliki borze opadkov • Daje informacije in posreduje črtne kode VII. CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM • Izvaja kompletni informacijski inženiring o domačih in tujih ekonomskih subjektih • Razvija in vzdržuje pomembnejše baze podatkov, ki so plod lastnega razvoja • Podjetniška borza ponudb in povpraševanja vključuje vse osnovne informacije o proizvodih, storitvah, delovni sili, prostorih, kooperacijah, prostih kapacitetah, inženiringu, kon-zaltingu, financah, skupnih vlaganjih, projektiranju idr. • Subjekti poslovanja, spremljanje proizvodnje, finančno poslovanje podjetij, kadrovska struktura, zunanjetrgovinsko poslovanje, evidentiranje inovacij, bonitete domačih podjetij • Povezuje se s cca 30 pomembnejšimi mednarodnimi poslovnimi sistemi in bazami podatkov VII. CENTER ZA TURISTIČNO IN EKONOMSKO PROMOCIJO • Organizira sejemske nastope na 35 turističnih sejmih • Pripravlja tekoče informacije o zasedenosti hotelov v vseh turističnih krajih, nastanitvah, turističnih prireditvah, kampih, jahalnih centrih, smučarskih centrih, turističnih kmetija^, turističnem prometu Pripravlja turistično-promocijske publikacije, prospekte in video kasete ter cenike turističnih storitev X. CENTER ZA ZUNANJO TRGOVINO RADENCI • Izvaja programe temeljnega izobraževanja na področju zunanje trgovine in carinskega poslovanja (šole) • Prireja krajše seminarje s področja novosti mednarodnega poslovanja in komuniciranja • Nudi možnost podiplomskega študija v Šoli mednarodnega treženja • Organizira seminarje splošnih in poslovnih tujih jezikov XI. CENTER ZA TEHNOLOŠKO USPOSABLJANJE • Organizria in izvaja strokovno izobraževanje za proizvodne vodstvene kadre, za funkcionalna znanja, nove tehnologije, standardizacije in meroslovje • Uvajanje sistema celovite kakovosti POSVETI, RAZGOVORI NA 20. SEJMU MALEGA GOSPODARSTVA, KOOPERACIJ, PODJETNIŠTVA 1. DANES, TOREK, 9. 5.1995, ob 12. uri GZS - Območna zbornica Kranj organizira POSVET O NOVI CARINSKI ZAKONODAJI 2. JUTRI, SREDA, 10. 5.1995, ob 10. uri GZS - Območna zbornica Kranj oraanteira POSVET O POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU IN SVETOVANJU V LUČI NOVE ZAKONODAJE BSC, Poslovno podporni center, d.o.o., Kranj Laa.k.°ie nastal, Kal Je in čemu i SPX CENTER - černuje namenjen? Borza kooperacij in partnerstva 5*Mog za ustanovitev Poslovnega podpornega Glavne dejavnosti SPX centra Jjntra v Kranju, ki bo združeval dva bistvena cilja, . Iskanje in vzpostavljanje kontaktov med ^nacionalizacijo poslovanja malih podjetij z .jganizacijo poslovne kooperacije in partnerstva W5 , ustanavljanje novih podjetij, ki bodo (Bir\ na sodobnih tehnologijah in inovacijah Teh Je nasta' v okviru PHARE projekta -j"1 nična pomoč malim in srednjim podjetjem, ki le v svojih pilotskih aktivnostih osredotočil na yoren)Sko regijo. okvfer 'e še v ustanavljanju. Trenutno deluje v dar"^ Pospeševalnega centra za malo gospo wa'StVO Dri MiniotroK... ~----->—<—'-:----- USTANOVITELJI V Tiaiu i ? Min|strstvu za gospodarske dejavnosti. Potem hT0S ie Predvidena ustanovna skupščina, center začel z rednim delovanjem. bistvena Povedo znac''nost zasnove podpornega centra je kem - an'e razvite industrijske baze na Gorenis- njiho^ Drocesom nastajanja novih podjetij ter rn prodorom na mednarodne trge. Haj bi d3'11 'e 2 vidika Slovenije pilotski projekt, ki iristrum usil temeljni koncept in vrsto razvojnih tudi v H?,n*ov' s čimer bi uspešne zamisli prenesli oruge slovenske regije. Cilji Ust Poslovno podpornega centra Ustanavljanje in promocija novih tehnološko % 'aprednih podjetij zagotavljanje kakovostnih storitev podjetjem . 'a""n°v razvoj H* - Center - borza kooperacij in partnerstva aS?ter 00 ci|Je uresničeval z naslednjimi ^'vnostmi: j-ogistična podpora (prostor, komunikacije, nnične storitve (računovodstvo, pravno i (*0braževanje °moč pri iskanju virov financiranja (posojila, , rrancije, "venture capital".. ) • AL»e2ava v mreže (BC-NET in podobno) kivnost SPX centra domačimi in tujimi firmami • Svetovanje domačim firmam na poslovnem in tehnično tehnološkem področju pri realizaciji sodelovanja s tujimi partnerji • Pomoč pri trženju in promociji doma in v tujini Iskanje in vzpostavljanje kontaktov med domačimi in tujimi firmami • Zbiranje, vrednotenje in ocenjevanje zahtev tujih naročil za kooperacijsko delo in industrijsko sodelovanje • Zbiranje, vrednotenje in ocenjevanje poslovnih in tehniško tehnoloških zmogljivosti domačih firm • Uporaba zbranih podatkov za uspešno izbiro domačih in tujih firm pri kooperacijskih poslih, tehničnem sodelovanju in/ali skupnih naložbah Svetovanje domačim firmam na poslovnem in tehnično tehnološkem področju • Pravna pomoč pri sklepanju pogodb med kooperantskima partnerjema • Svetovanje pri strategiji trženja in posamičnih projektih • Tehnično tehnološka pomoč pri uvedbi novih tehnoloških postopkov in izdelkov, prenosu tehnologije, uvedbi standardov v proizvodnjo, zagotavljanju kvalitete, certifikacijskih postopkih,... Pomoč pri trženju in promociji • Informiranje o izdelkih in storitvah domačih firm • Organizacija skupinskega sodelovanja sorodnih firm na specializiranih razstavah • Organizacija sestankov in prikazov dejavnosti pn potencialnih kupcih • Zasnova, izdelava in razpored promocijskega gradiva • Izvedba kompletnih marketinških projektov za določene izdelke ali skupine izdelkov BSC Kranj opravlja razvojne funkcije, ki ne morejo biti pretežno komercialno organizirane, spadajo pa v temeljne ekonomske naloge državne in regionalne politike. Zato so naslednji javni subjekti ustanovitelji centra BSC. • Pospeševalni center za malo gospodarstvo (Ministrstvo za gospodarske dejavnosti) • Tehnološko razvojni sklad (Ministrstvo za znanost in tehnologijo) • občine v gorenjski regiji, • obrtne zbornice Gorenjske. Lokacija centra: Center deluje v prostorih Iskre Terminali na Laborah v Kranju, Ljubljanska cesta 24 a, vhod pri vratarni ob cesti Kranj - Škofja Loka. Poslovni čas za stranke je od 9. do 15. ure. Prednosti poslovno podpornega centra za podjetja • Posrednik med malimi podjetji, lokalnimi, državnimi in mednarodnimi institucijami • Pogoji za uspešno rast podjetij • Pomoč pri marketingu in investiranju • Hitri zagon (start up) • Manjši stroški izobraževanja • Manjši stroški poslovanja • Manjši rizik novih podjetij To je sedem razlogov za sodelovanje z nami ii zato pričakujemo Vaš obisk. BSC, Poslovno podporni center, d.o.o., Kranj Ljubljanska cesta 24 a 64000 KRANJ tel./fax: 064 331 313 "NA ZALOGI IMAMO VEDNO NEKA) TISOČ IGRAČ NAJBOLJŠIH SVETOVNIH ZNAMK IN SLOVENSKIH DOBAVITELJEV: UNIKA MEHANO, KOCKA EFEKT, GARTNER, EMONA, SPEKTRA, DONNA, MEDEX, PAPSO, URA KOCKA METRONIC, HIBISCO, KARAKAL, EDIGS, MOKO, KOKRA SMALL, SILVER, BENOSJOMI, TINKOM, PIATNIK, SCHMID, BURACO, EUROLINE, BIEMME, GRAZIOU, SICA FAGES, FAiPiAST, cm, V\0 1 L)A iT) ,NPAG' REEL T0YS' C & J) VIHA GIO PLAST, TAMIYA HELLER, PLAYDOH, SMITS, GERCO, EDISON, AIRFIX, DRAGON, MATHBOX, REvVELL, HASEGAVVA MGM, HASBRO, FALKE, ROZENCO, SIKU, GAMMA ITALERI, HERPA SCHABAK, GUILOY, GUISVAL, LITTLE T1KES, KENNER, KOOSH GORENJSKI GROSIST IGRAČ SEJEM UČILA UČE Ji JE IGRA! 15. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja Oglejte si bogato ponudbo učil in šolske opreme, izberite si program izobraževanja za odrasle ali pa skupaj s svojimi najmlajšimi obiščite salon igrač. Marsikaj zanimivega ponujajo tudi Dnevi slovenskega izobraževanja, v okviru katerih vas na sejmišču pričakujemo s številnimi delavnicami, strokovnimi posveti in predavanji. Vstopite v svet igre in izobraževanja! Od 9. do 13. maja, od 9.30 do 18. ure in zadnji dan sejma do 16. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sejem se pripeljite ceneje z vlakom Slovenskih žeieznic! UUBUANSKI SEJEM Sejem UČILA, 15. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja je gotovo eden najpomembnejših strokovnih in specializiranih sejmov, ki potekajo na Gospodarskem razstavišču, v organizaciji Ljubljanskega sejma. Letos se bo odvijal od 9. do 13. maja, privabljal pa bo številne strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja kot tudi vse tiste, ki jih zanimajo novosti in naša ponudba. Razstavni program sejma obseg poleg standardnega programa učil in šolske opreme še vrsto novosti. Program igrač v okviru predšolske vzgoje ter kvalitetni izbor ponudbe dopolnilnega izobraževanja za odrasle sta že lam v veliki meri izpopolnila strukturo razstavljalcev. Sejem se programsko širi tudi na celoten kadrovski inženiring kot pomemben element poslovne politike podjetij in ustanov, vključujoč izobraŽevanje ter prekvalifikacijo delavcev, mened-žerska usposabljanja, ponudbo kongresnih in Sejem učila Pomembnejše informacije seminarskih dejavnosti, ustrezne notranje opreme in novosti na področju avdiovizualnih sredstev. Sejmu UČILA so letos že tretje leto zapored pridruženi DNEVI SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA, ki bodo potekali pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport in v soorganizaciji z Andragoškim centrom Slovenije, Centrom za šolske in obšolske dejavnosti, Olimpijskim komitejem - Združenjem športnih zvez Slovenije, Uradom RS za mladino, Zavodom RS za šolstvo in šport, Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije in Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Na sejmu UČILA in DNEVIH SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA sodeluje 322 razstavljalcev iz trinajstih držav, ki bodo letos razstavljali na več kot 4500 kvadratnih metrih površin. Predstavniki organizatorjev Slovenskih dnevov izobraževanja so podrobneje predstavili aktivnosti, ki jih pripravljajo, in ki bodo potekale v času sejma. Zvrstila se bodo številna predavanja, seminarji, delavnice, demonstracije, tekmovanja itd. Sejem UČILA je sejem z najbogatejšim programom, saj se bo v 5 dneh zvrstilo več kot 200 dogodkov. Organizatorji so poskrbeli tudi za sejemski vrtec, v katerem bodo otroci lahko preizkusili številne nove igrače. Otvoritev sejma UČILA bo danes, v torek, 9. maja, ob 10. uri v Kongresnem centru * Forum, v hali B/l na Gospodarskem razstavišču. Slavnostni govornik in otvoritelj bo dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport. Sejem bo odprt od torka do sobote, od 9. do 13. maja, vsak dan od 9.30 do 18. ure, razen zadnji dan, v soboto, ko bodo vrata zaprli že ob 16. uri popoldne. Vsak dan bo potekalo nagradno žrebanje vstopnic z bogato glavno nagrado. Za ogled sejma nudijo Slovenske železnice 50 % popust pri nakupu povratne vozovnice. Organizatorji pričakujejo, da bo letos sejem obiskalo najmanj 18.000 obiskovalcev. Antus JESENICE KRANJ Glavni trg 17 Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete na sejmu UČILA '95 od 9. do 13 maja, v hali A2 Ljubljanskega sejma. Predstavili Vam bomo: • maso FIMO, keramični prah za odlivanje, kalupe... • materiale za modeliranje EFAPLAST, HOLZY... • barve za tekstil, steklo, les, plastiko, kovino... • visokokakovostne šolske potrebščine • barve za svilo, priročnik o slikanju na svilo • delovne zvezke za predšolske otroke VIZIJA na sejmu UČILA 95 predstavlja izobraževalne programe VSEVED, HALA A2 - 20 Podjetje Vizija je danes uveljavljeno in priznano ime Y slovenskem prostoru. Našo dejavnost predstavlja tudi razvoj multimedijskih izobraževalnih programov, ki jih tržimo pod imenom VSEVED. Izobraževalni programi so namenjeni učenju in preverjanju znanja ter pripravi in sestavi vseh vrst vprašalnikov in testov. Namenjeni so šolstvu vseh stopenj W vsem izobraževalnim programom. Baze znanja: VSEVED Biologija za osnovne šole, VSEVED Biologija za domači računalnik - baze znanja iz biologije so usklajene z učnirn načrtom biologije za osnovno šolo. Baze so izdelali učitelj; biologije, njihova recenzija pa je potekala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. VSEVED PP-NMP Prva pomoč - nujna medicinska pomoč - za vse, ki se v praksi srečujejo s potrebo po znanjih s tega področja. Viz i j a Računalniško informacijski inženiring, d.o.o., Ljubljanska 42, 63000 Celje, telefon: 063/452-100 EDINO PRAVO DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE A JE KAJ TRDEN MOST? Most je čvrst. Saj je grajen z izkušnjo, znanjem in zanesljivostjo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je pri nas novost, ki jo v deželah Evrope poznajo it dolgo. Tudi po upokojitvi zagotavlja ohranitev enake življenjske ravni kot v času zaposlitve. Skrb za svojo slarost lahko prenesete na zavarovanje, ki ga z ugodnimi in preverjenimi pogoj zagotavlja moder in skrben gospodar. POT V VARNO IN BOGATEJŠO JESEN IJUBLJANA, Kolodvorska ulic; I3.MJL06J 13,24-122 CELJE, GregorćiOeva ulica 5a. tel. 06.1 25-53! KOPER. PrisianiSka ulica 12. tci. 06b 31-953 KRANJ. Stara cesta 11, let. (»64 2I5-I62 MARIBOR. Sodna ulica i:'., tel 062 223-42 I MURSKA SOBOTA. Kocljeva I2d, tel. 069 32-330 NOVO MESTO. Prešernov trg 6, tei. 068 32 l -412 NOVA GORICA. Kidričeva ti, tel 065 28*080 R da bi koncem Slovenske relezarne začel poslovati brez £gube. S tem bi po mnenju dr. lajnikarja tudi davkoplače-Valce prepričali v pravilnost odločitve, da je bilo bolje Nameniti denar za sanacijo žel ezarstva kot za zapiranje Kroparski zbornik Muzeji radovljiške ob-<**e so na pobudo Kovaško, muzeja iz Krope ob ttpletnici Plamena izdati ^roparski zbornik, za ka-f**k* sta denar zagotovili Občina Radovljica in podjetje Plamen. Kot je na Predstavitvi zbornika povedala glavna urednica Ver-e»« Stekar - Vidic, 21 JJJotfev v 23 Člankih opi-\iUt KfoRrafske. upravno-lil kulturnozgodovinske, 'ffihške, iivalske, ras-IfJ^ke, jezikovne, etno-in ter drug* posebnosti Značilnosti Upniške doto* * Dobravami in Kropo, t^bji del zbornika sta jTJJPeve* Janeza Šmltka o uSfntnt razvoju Plamena g ei*nek Nade Holvnski o kako je bila ukinjena tn™,arsk« zadruga Pla- in iskanje novih delovnih mest. Optimizem je upravičen, je dejal dr. Tajnikar in poudaril, da tudi letošnji četrtletni gospodarski rezultati kažejo na nadaljevanje konjunkture in na ugodna gospodarska gibanja. Industrijska proizvodnja je bila domala za desetino večja kot v enakem lanskem obdobju, produktivnost je porasla za dobrih 12 odstotkov, izvoz za 37 odstotkov in uvoz za 39 odstotkov, naložbe za 68 odstotkov (prevladujejo naložbe v gospodarstvo), plače realno za nekaj več kot štiri odstotke, zaloge so se zmanjšale... Gospodarski rezultati se izboljšujejo Optimizem, kakršnega "seje" minister, veje tudi iz Plamena. Če so v času najhujše krize, ki jo je povzročil razpad jugoslovanskega trga (v najboljših časih so samo v Srbijo prodali 25 do 30 odstotkov izdelkov), mnogi dvomili, da bo Plamen dočakal stoletnico, se je v zadnjem času morala spet dvignila. Podjetje je na dobri poti, da premaga krizo in da začne poslovati pozitivno. Gospodarski rezultati se izboljšujejo. Predlani so imeli 260 milijonov tolarjev izgube, lani 88 milijonov tolarjev, v letošnjem prvem četrtletju le tri milijone tolarjev. V prvih štirih mesecih so naredili že okoli dva tisoč ton izdelkov (prevladujejo vijaki in matice, predvsem za potrebe avtomobilske in elektro industrije, ter specialni izdelki) ali le dvesto "sier za gospodarske dejavnosti dr. Maks tajnikar Direktor Sašo Jevšnik s certifikatom kakovosti ISO 9001, ki ga je Plamen dobil letos ton manj kot v vsem lanskem letu. Ob tem, ko so lani imeli za 8,5 milijona mark prometa, načrtujejo za letos 11 milijo- V 47 letih 15 direktorjev 16. novembra 1894 je bil ustanovni shod Prve zadruge za iebljarski obrt in druge izdelke iz železa v Kropi, prvi občni zbor zadruge je bil 1. maja 1895, naslednji dan pa je 47 delavcev ie začelo delati pri desetih ognjiščih - je-sah. To je bil začetek današnjega Plamena, ki je do 1947. leta deloval kot zadruga, potlej pa je prešel v driavni sektor. V obdobju zadruge so se zamenjali vsega trije ravnatelji, nato v 47 tetin petnajst direktorjev. Samo lani so se zamenjali trije. 17. januarja so namesto Dore Luštnove imenovali Jožeta BenediČiča, maja pa je direktorsko mesto prevzel Sašo Jevšnik. nov mark, od tega za šest milijonov mark na domačem trgu. V prvem četrtletju so na tuje prodali za 1,5 milijona mark izdelkov, kar je nekaj manj kot tretjina letos načrtovanega izvoza in že več kot lani, ko je celotni izvoz znašal en milijon mark. Kot je na slavnostni akademiji povedal direktor Sašo Jevšnik, so si za letos zadali številne naloge, med drugim nadaljevanje sanacije podjetja, pozitivno po-slovanje, količinsko proizvodnjo 4.500 ton izdelkov (v najboljših letih so jih z več kot petsto zaposlenimi naredili tudi 7.000 ton), 40-odstotno povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov, spodbudnejše nagrajevanje zaposlenih, izoblikovanje dolgoročne strategije, pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001... Certifikat, ki so ga pridobili ob koncu marca, je za podjetje zelo pomemben, ker več kot polovico izdelkov proda industriji, ki se ravna po svetovnih standardih in kakovostnih merilih. • C. Zaplot-nik, sliki: L. Jeras °vanje turističnih krajev *°ja dežela - lepa, urejena in čista 'etu ^"^»čna zveza Slovenije tudi letos, v evropskem P°oWrStVa "aravc- razpisuje tekmovanje slovenskih krajev na i ges](, U !,urizma in varstva okolja. Znak tekmovanja je golob Kraj"]I Slovcmia- moJa dežela - lepa, urejena in čista." CsUi t ra7tl^ljeni v več skupin (večja, srednja in manjša ihovLUr-st'čn' kraJ'< kraJ' s prehodnim turizmom, izletniški, nril Pa bod*' m uru8' kraji, večja in manjša zdravilišča), posebej Oceni., i (>ccnJevali urejenost osnovnih in srednjih šol. V fcogrjj- nih komisijah bodo turistični delavci, arhitekti, Str°Kov' e!no'.°S'< sociologi, urbanisti, agronomi, prometni ^jbolie 'n drugi. Po končanem tekmovanju bodo Pn2ria^e urejenim krajem na javnih prireditvah podelili Teling uspel na mednarodnem natečaju Digitalno omrežje za Dravske elektrarne Kranj - Dravske elektrarne Maribor in podjetje Teling iz Kranja sta v četrtek v Mariboru podpisala pogodbo o izgradnji t.i. inteligentnega digitalnega komunikacijskega omrežja Dravskih elektrarn. Teling je dobil posel na mendarodnem natečaju, v močni konkurenci ponudnikov. Posel se nanaša na enega od dvanajstih samostojnih projektov obnove verige dravskih vodnih elektrarn. Obsega prenovo in nadgradnjo sistema za zanesljivi nadzor in upravljanje energetskih objektov in elektroenergetskega procesa iz centra za daljinsko vodenje. Regionalno pokriva več elektrogospodarskih podjetij (Eles, Elektro Maribor, Elektro Celje) in je načrtovan tako, da bo možno povezovanje celotnega telekomunikacijskega omrežja slovenskega elektrogospodarstva in vključevanje v omrežje Telekom Slovenije. Pri poslu bodo bodo poleg Telinga sodelovala še podjetja Iskratel, Iskra Transmission, Sitel in Smartcom. • C. Z.. Dnevi slovenskega zavarovalništva Bled - Slovenski zavarovalni biro, Društvo ekonomistov Ljubljana in Inštitut za gospodarsko pravo pri Pravni fakulteti v Mariboru bodo v četrtek in petek pripravili v Festivalni dvorani na Bledu strokovno posvetovanje 'Dnevi slovenskega zavarovalništva 1995". Na posvetu bodo razpravljali predvsem o uveljavljanju oktobra lani sprejete zavarovalniške zakonodaje, o nadaljnjem dopolnjevanju zakonov (to zahteva zavarovalniška stroka in slovensko približevanje Evropski uniji) ter o drugih aktualnih problemih slovenskega zavarovalništva. Posveta se bodo udeležili strokovnjaki s področja zavarovalništva, predstavniki zavarovalnic ter tudi različnih gospodarskih družb in zavodov, ki jim je zavarovanje pomemben poslovni strošek. • CZ. Janez Bule, direktor podjetja Donit Tesniti Uspešni poslovni rezultati kljub precejšnjim starim dolgovom Kakšen je vaš proizvodni program? Naš proizvodni program je izdelava tesnilnih plošč, ki se uporavljajb v industriji za različne medije. Več kot 94 odstotkov svoje proizvodnje prodamo v petinštirideset držav na vseh kontinentih, naš delež na svetovnem trgu pa se giblje med sedmimi in osmimi odstotki. Ta del proizvodnje je bil vseskozi izrazito izvozno usmerjen, kar ostaja tudi vnaprej. Kako bi predstavili podjetje Donit Tesniti in kakšna je vaša zveza z ostalimi Donitovimi podjetji? Sistem Donit pa je leta 1992 zašel v krizo. K temu je največ prispeval razpad takratnega jugoslovanskega tržišča, precej pa tudi zainvestiranje sistema, saj Donit bil več sposoben redno izpolnjevati obveznosti do kreditov. Takrat je imel Donit za 11,1 milijona mark dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Zaradi težav so se v podjetju odločili, da bo prenesel družbeni kapital na republiški razvojni sklad. Sklad je začel s sanacijo programa, Donitu je dal denar za servisiranje obveznosti, prav tako pa je bil narejen program prestrukturiranja. Ustanovljena so bila samostojna podjetja, i med njimi pa je tudi naše podjetje Donit Tesniti. Staro podjetje je imelo prevelike stroške poslovanja. Ti stroški so bili v večini primerov posledica prerazkošne organiziranosti, predvsem režije. Program prestrukturiranja je prinesel približno 200 tehnoloških presežkov, z njimi kot tudi z obveznostmi pa so se ukvarjale vse Donitove hčerinske družbe. Vse omenjene družbe so se sorazmerno uspešno prestrukturirale ter servisirale prevzete obveznosti. Kako je z obveznostmi Donita Tesniti kot ene od Donitovih hčerinskih podjetij danes? Naša družba je prevzela največji del obveznosti, in sicer za 3,2 milijona mark, danes pa je odplačala že za več kot 2 milijona, prav tako pa je prispevala več kot 700.000 nemških mark za odpravnine tehnološkim presežkom. In lanski zaključni račun? Lanski zaključni račun je bil presenetljivo dober. Ustvarili smo dobiček, ki je bil večji, kot smo pričakovali. Lani so imeli okrog 100.000 nemških mark realizacije na zaposlenega, kar je v Sloveniji še vedno sanjska številka. In načrti za prihodnost? Naša proizvodnja je sorazmerno ekološko kritična, saj več kot polovica proizvodnje še vedno temelji na azbestu. Pričak ujemo, da se bo delež azbestnih proizvodov tudi pri nas vse bolj zmanjševal in se bodo prej ali slej prenehali izdelovati. Zato se moramo izredno hitro prestrukturirati in čim hitreje osvojiti proizvodnjo brezazbestnih materialov. Vse te stvari smo opredelili v strateškem načrtu, izredno veliko pozornosti pa namenjamo razvoju. • U. Špehar Prva obletnica zasebnega podjetja Donit Laminati Na svoje jim gre bolje Lani so imeli 15,5 milijona mark prometa oz. dve petim več kot leto prej. Več kot 80 odstotkov izdelkov prodajo na tuje trge. Medvode - Zasebno proizvodno podjetje Donit Laminati iz Medvod je v petek s slovesnostjo na Ljubljanskem gradu proslavilo prvo obletnico uspešnega delovanja. Podjetje je bilo v preteklosti del enovite delovne organizacije Donit Medvode, ki pa so jo v času sanacije razdelili na tri podjetja: Donit Laminati, Donit Tesnit in Donit Filter. Republiški sklad za razvoj se je kot začasni lastnik podjetja odloločil za javno prodajo podjetja Donit Laminati. Februarja lani ga je kupilo podjetje Gender. Donit Laminati so organizirani kot družba z omejeno odgovornostjo. Poslovodstvo sestavljajo direktor Tadej Petek, komercialni direktor Tomaž Marzidovšek in finančna direktorica Silva Frančič. Upravni odbor vodi Lovro Žemva, nadzorni odbor, ki šteje tri člane, .pa nameravajo razširiti še s predstavnikom delavcev. Podjetje, ki je sicer razdeljeno na štiri proizvodne enote: energetika, laminati, lepila in absolutni filtri, je edini slovenski proizvajalec laminatov. Na pobudo Philipsa je razvilo proizvodnjo zelenega laminata, za katerega je značilno, da ne vsebuje okolju neprijaznega halogena. Zanj je na celjskem sejmu prejelo tudi nagrado za ekološki izdelek. Več kot štiri petine izdelkov proda v Italiji, Nemčiji, Avstriji, na Poljskem, Češkem, v Franciji in Veliki Britaniji in le manjši del na slovenskem trgu. Med tujimi kupci so nekateri svetovno znani proizvajalci, kot so Philips, Siemens, IBM in Grundig. Njegov največji poslovni partner je nemško podjetje Isola Dueren, ki obvladuje več kot polovico evropskega trga. 130-članski delovni kolektiv s 15 odstotki visoko izobraženih je lani imel 15,5 milijona mark prometa oz. dve petini več kot leto prej, medtem ko naj bi letos že dosegel 22 milijonov mark. Vodstvo podjetja načrtuje v prihodnosti 20-odstotno povečanje proizvodnje, uvajanje nove proizvodne linije in razširitev proizvodnje, najprej na razrez laminatov, potlej pa tudi na izdelavo celotnega tiskanega vezja. Med pomembne naloge šteje tudi izobraževanje delavcev, še zlasti v razvojnih oddelkih, in pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000. • C. Z. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *J* NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: MARUTI 800 DX CITY STAR POD MESTNIMI ZVEZDAMI Marati je bil tako nekoč suzuki alto, toda ne v zdaj poznani obliki, ampak gre za licenčno kopijo prejšnje generacije. Zato je pri nekaj let starih marutijih na sprednji maski pisalo suzuki maruti, s tem pa je Suzukijevega vtikanja v ta avtomobil tudi konec in z novo generacijo modela alto so Indijcem prepustili delo pod svojim imenom. Maruti 800 je tipičen mestni avtomobilček, z vsega 3,30 metra zunanje dolžine. Oblika seveda ni moderno okrogla, kajti bivši suzuki alto je imel na grbi že toliko let, da so ga Japonci opustili. Škatlasto oglata karoserija sicer res ni po modi, ampak s svojo majhnostjo in vendarle prijetnimi karo-serijskimi linijami je maruti še vedno prikupen avtomobilček, kajti pri Suzuki j u so se vedno trudili, da je imela avtomobilska oblika primeren rok trajanja. Maruti želi biti kljub majhnosti resen avtomobil s po parom bočnih vrat na vsaki strani in z zelo strmo zaključenim zadkom, ki ga zaključujejo peta vrata. Prtljažni prostor je seveda majhen in drugačen tudi ne more biti. To pomeni, da gre vanj v najboljšem primeru manjši kovček, ob podiranju zadnje klopi, ki je po novem deljiva, pa je marutija mogoče spremeniti v vozilce za dva potnika in kar II precej potovalne krame. Kljub majhnim zunanjim meram se zdi notranjost sorazmerno prostorna in udobna, zamera na prvo oko ie notranja širina. Prednja sedeža sta za ta avtomobilski razred sorazmerno dobra in vsaj pri krajših vožnjah ne povzročajo pretirane utrujenosti. Vzdolžni pomik je nekoliko premajhen, da bi v marutiju brez težav sedeli tudi tisti z nadpovprečno dolgimi nogami, seveda pa tudi zadnja klop ni narejena za potnike izven običajnih telesnih mer. Maruti 800 ima po novem še dodatno oznako city star. Gre za obogatitev z odlagalnimi policami na vratih, analogno uro na sredinski konzoli, vgrajeno radijsko anteno, naslone za roke ter varnostne pasove spredaj in zadaj. Med dodatki za dodatni poseg v denarnico si je mogoče omisliti še okrasne pokrove koles, okrasne bočne letve in celo klimatsko napravo. Maruti 800 DX city stan najbolje se znajde v mestu vsaj hladen vrti nekoliko robato, njegov zvok je tipičen za trivaljmke, kar pomeni, da je hrupa nekaj več kot samo za sobno jakost. Za vbrizg goriva skrbi vplinjač, zato mu je pri hladnem vžigu potrebno pomagati s čokom in v hladnejših dneh se utegne zgoditi, da motor ne bo vžgal v prvem, zato pa zanesljivo v drugem poskusu. Agregat je kljub skromni gibni prostornini in samo trem valjem sorazmerno živahen, predvsem v srednjem območju vrtljajev. CENA do registracije: 11.390 DEM (Globus Motors Int., Ljubljana) +majhnost +okret-nost +udobje glede na velikost I -majhen prtljažnik -štir-istopenjski menjalnik -pregrevanje zavor Na cesti se maruti obnaša primerno svoji velikosti. Na SPI m m Notranjost: oglata, plastična in skromna Marutija poganja znani trivaljni motor z 796 kubičnimi centimetri gibne prostornine, ki pri najboljši volji zmore 26 kilovatov oziroma 39 konjskih moči. Motor se Prtljažnik skromnost prostorninska OPEL V KRANJU SAMO KORAK DO NOVEGA OPLA CORSA že za 17.900 DEM serijski airbag, ojačitve v vraiih, samozatezni varnost ni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in Ogrevanje zunanjega iQgtedaIa, servo volan ASTRA že za 23.800 dem serijski airbag. ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel... UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJK avtotehna DELOVNI ČAS: SALON AVTOMOBILOV od 9. do IK. ure. ob sobotah od 8. do 13. UK SIRVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV ob delavnikih od 8 do 16. ure KRANJ, Koroška 53a tel. 064/212-191,224-621, faks 064/212-191 avtocesti se marutijeva končna hitrost giblje skorajda v okviru predpisanih hitrostnih omejitev, pri najboljši volji pa merilnik pokaže nekaj nad 130 kilometri na uro. V ostrejših ovinkih je maruti sorazmerno stabilen, Čeprav je nagibanje karoserije kar precejšnje, ob pretiravanju pa ni izključeno, da se notranje zadnje kolo tudi za kakšen centimeter dvigne. Ampak maruti takšnemu početju ni namenjen. V Indiji, kjer {'e doma, pretirano veliko do->rih cest ne premorejo, pri nas pa mu je največkrat namenjena vloga drugega hišnega avtomobila, da o tem, da se ga je oprijela oznaka ženski avto, niti ne govorimo. • M. Grego-rič, slike Lea Jeras TEHNIČNI PODATKI: Vozilo: kombilimuzina, 5 vrat, 4 sedeži. Motor trivaljni, štir-itaktni, postavljen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, gibna prostornina 796 cem, največja moč 26 KW/ 39 KM pri 5500 vrtljajih, največji navor 56 Nm pri 2500 vrtljajih, štiristopenjs-ki menjalnik. Mere: d. 3300 mm, š. 1410 mm, v. 1400 mm. Najvišja hitrost 130 km/h, poraba goriva po ECE: 5,5/-/6,91. neosvinče-nega 95 okt bencina na 100 km, poraba na testu 6,6 I. KMEČKI STROJI KOVIN OTEHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škof jo Loka, Kidričevo 26, Tel.: 064/634-800 TEHNIČKA IN KMETIJSKA TRGOVINA VSE POTI § VODIJO gg KRANJ « ..... v Š RAZŠIRJENO 3 TRGOVINO M S TEHNIČNIM % IN S KMETIJSKIM *** ILAG0M i ZA GOTOVINO SVETILA UVOZ 25% POPUSTA candV HLADILNIKI VSEH VRST POMIVALNI STROJI C 4800 PRALNI STROJI C 431, C 634 XT 15% POPUSTA VRTNE KOSILNICE PRALNI APARATI 1.0% POPUSTA MEŠETAR Cene predsetvenikov Če morda kupujete predsetvenik, posezite po katalogu traktorskih priključkov, ki so ga pred nedavnim izdali pri Kmečkem glasu. Cene v katalogu so sicer informativne, pa kljub temu so dobra orientacija pred nakupom. Za "pokušino" navajamo nekaj cen! * Gorenc STD 125 489 DEM * Gorenc STD 180 648 DEM * Gorenc STD 220 830 DEM * Mušič 130 453 DEM * Mušič 240 736 DEM * KEP KB 1 18/4(210) 920 DEM Živina še po starem Ko se je živina na Gorenjskem zadnjič podražila, so nekateri napovedovali, da bodo "nove cene" dolgo veljale. Napovedi se uresničujejo: v klavnicah Škofja Loka, Jesenice, Radovljica in Bohinj namreč še naprej odkupujejo živino po cenah, kakršne veljajo od lanskega novembra dalje. Razlog, ki ga ob tem navajajo v klavnicah, je preprost: živine je zadosti, povpraševanje po mesu in mesnih izdelkih ne najboljše. * Gorenc STD 165 * Gorenc STD 205 * Mušič 260 * Mušič 200 * KEP KB 1 16/4 (180) * KEP KB 1 20/4 (235) 591 DEM 743 DEM 981 DEM 638 DEM 870 DEM 980 DEM plačilni in kakovostni razred odkupna cena (v SiT/kg) * meso * živa teža * Biki, stari do dveh let, ter telice, krave prvesnice in kastrati, stari do dveh let in pol I. E2.E3 II. E1.E4, U2, U3 III. E5, U1, U4, R2, R3 IV. U5, R1, R4, 02, 03 V. R5, 01, 04 VI. 05, P1.P2, P3.P4.P5 491,45 448,70 427,35 363,25 320,50 256,40 265,38 242,30 230,77 196,15 173,10 138,45 * Krave, stare od dveh let in pol do pet let, biki starejši od dveh let, in voli, starejši od dveh let in pol: I. E2.E3 II. E1, E4, U2, U3 III. E5, U1, U4, R2, R3 IV. U5, R1, R4, 02, 03 V. R5, 01,04 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 393,16 358,97 341,88 290,66 256,41 205,13 212,30 193,85 184,61 156,92 138,46 110,77 "Krave, starejše od pet let I. E1.E2, E3 II. E4, U1, U2, U3 III. E5, U4, R1, R2, R3 IV. U5, R4, 01.02,03 V. R5.04 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 294,87 269,23 256,41 217,95 192,31 153,85 147,43 134,62 123,20 108,97 96,15 76,92 Cene, kakršne veljajo na Gorenjskem, so med najvišjimi v Sloveniji. V radgonski mesni industriji plačujejo meso bikov Ervega kakovostnega in plačilnega razreda po 460 tolarjev za ilogram, v Mesninah Otiški vrh po 446 tolarjev, v Celjskih, mesninah po 450 tolarjev, v ljubljanski Emoni po 491 tolarjev... Johanna Paungger, Thomas Poppe Vse ob pravem času Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju Prva knjiga te vrste na svetu, ki je zajela bogato znanje in izkušnje naših prednikov o vplivih Lune na človeka in okolje. Prepričali se boste, da so zaradi bližine Lune ti vplivi zelo veliki. Knjiga je prodajna uspešnica v Evropi in v mnogih knjigarnah je na prvem mestu. V kratkem času je bila prevedena že v 4 jezike in natisnjeno več kot 30 izdaj. Izjemno zanimiva knjiga, ki je mnogim spremenila življenje, mnogi jo upoštevajo pri vsakdanjem delu in ravnanju. Knjiga vam bo razkrila in svetovala, kdaj je pravi ali najprimernejši čas za: * nabiranje, pripravo in uživanje zdravilnih zeliSč * kirurške posege * opravila pri zobozdravniku * post In za uživanje določene vrste hrane (vplivi na naše zdravje in počutje) * različna opravila na vrtu in polju * učinkovito, a nestrupeno zatiranje plevela in drugih škodljivcev * gnojenje, s katerim ne zastrupljamo podtalnice * sekanje drevja glede na uporabo lesa in druga opravila za uspešno gozdarjenje * čiščenje stanovanja * pranje perila s polovično količino pralnega praška * vlaganje in vku-havanje sadja in zelenjave * nego las in telesa itd. Knjiga je trdo vezana, format 16 x 21,5 cm, 214 strani. Posebna priloga: lunini koledarji do konca leta 1998! Cena knjige po povzetju: 3.400 SIT - poštnino plačamo mi-Knjigo lahko plačate tudi v dveh obrokih - prvega po prejemu položnice, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige- NAROČILNICA Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige VSE OB PRAVEM ČASU po ceni 3.400 SIT, ki jo bom plačal(a) □ v enem obroku □ v dveh obrokih (označite!) Ime in priimek:............................... Ulica in hišna št............................... Kraj in poštna št............................... Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27^34 Torek, 9. maja 1995 13. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME Danes bo po napovedih vremenoslovcev spremenljivo oblačno s popoldanskimi plohami, jutri delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, večinoma suho. V Četrtek se bo nadaljevalo spremenljivo vreme 2 občasnimi plohami. LUNINE SPREMEMBE Ker bo v nedeljo prvi krajec nastopil ob 23.44, bo po Herschlovem vremenskem ključu v prihodnjih dneh lepo vreme. Alpski večer Bled '95 Kot srečanje velike družine Bled, 8. maja - V soboto na Bledu res ni bil navaden večer. Športno dvorano so že pred osmo uro zvečer napolnili ljubitelji narodnozabavne glasbe tako rekoč do zadnjega kotička. Program je, potem ko sta vse ljubitelje iz različnih krajev Slovenije, pa tudi iz Francije, Italije, Avstrije, Švice prireditve, ki so jo že uro pred začetkom napovedali na vhodu godbeniki iz Gorij, smo v Rib-nem na srečanju in kosilu poskrbeli župan Bleda, Hotel Ribno in Gorenjski glas. Najprej smo bili z nastopajočimi kot velika družina v Ribnem, zvečer pa potem pozno v noč, in proti jutru, v Športni dvorani na ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Tokrat pa je bilo nekaj več sreče. Stara razglednica, ki smo jo objavili ^akrat zapored, je bila očitno res stara, saj ste komaj spoznali vas, ki ?^aj spada pod mesto Kranj. Gre namreč za Primskovo, ki je bilo I. J*57 skupaj s še petnajstimi naselji iz kranjske bližnje okolice Priučeno mestu Kranju. Žrebali smo in naslednjih pet, ki so poslali JJJJne odgovore in so bili izžrebani, bo prejelo po pošti nagrade v v-?dnosti po 1.000 tolarjev: 1. Alojzija Avbelj, Planina 32, Kranj; 2. Irena t'c- Britof 241, Kranj; 3. Damjan Pristov, Sp. Gorje 99, Zg. Gorje; 4. a1*10 Oštrek, Valjavčeva 14, Kranj; 5. Špela Vavpot, Britof 131, Kranj, pitamo! Tokrat pa gremo z razglednico iz časa Avstro-Ogrske bolj na zahod Idrijskega. Kot vidimo na sliki, je glavni trg mesta še netlakovan. uonf0-esto 'e na s''k'in katere so njegove glavne značilnosti, morate sotovrti vi in nam odgovore poslati do petka, 12. maja, na naš naslov ^eniski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih pravilnih Ugovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Začel in tudi sklenil je deveti Alpski večer seveda Alpski kvintet. in Nemčije na začetku pozdravila blejski župan Vinko Gole in tajnik TD Miro Mulej, trajal kar debelih pet ur, povezovala pa sta ga simpatična Betka Šuhel in Janez Dolinar. Veliko dela so poleg gostinskih delavcev Krima, Lovca, Jelovice in Bistroja Plošček imeli tudi televizijci M MTV in nenazadnje tudi ansambli. Da so po dopoldanski generalki lažje pričakali začetek Bledu, ko je za razpoloženje skrbel še ansambel Mira Klinca. Eno je gotovo: Deveti Alpski večer Bled '95 je več kot uspel (tudi kar zadeva dolžino). V Gorenjskem glasu pa smo skupaj z Alpskim kvintetom (oziroma organizatorji) tudi že odločeni, da bo 10. jubilejni Alpski večer še bolj nenavaden, kot je bil letošnji. • A. Zalar V Hotelu RIBNO Bled v Ribnem smo imeli srečanje s kosilom. Vendarle se je minuli teden Pokradla v naše časopise rahlo privoščijiva vest. Namreč: nekateri poslanci, ki so Špricali seje, so dobili nekoliko tanjše plačilne kuverte. Prav! Je reklo delovno ljudstvo. Ko pa je pod tem naslovom prebralo, za koliko so v resnici njihove kuverte tanjše, pa vest sploh m bila več tako zelo žgečkljiva. Čeprav tanjše kuverte jim vendarle ne bo usojeno, d<» bi živeli ob kruhu in vodi. Njihove kuverte so še vedno kar precej precej odebeljene. Gorenjsko so minuli teden ZaZnamovali tudi - odpadki treh občin, ki jih je zdaj že toliko, da stvar postaja hudo resna. Kam z njimi, ko se je uPrl zdaj še jeseniški župan in ne dovoli uporabe odlagala na Mali Mežakli? . & bi stvar zelo preprosto j rahlo zlobno interpretirali, bi rekli, da... Da kdor druge-^u jamo koplje, sam vanjo Pfde! Odpadke bi namreč Jeseničani že takojci in v Prvem hipu radi sprejeli, pa ]lm je bilo tedaj očitano, da nJihova deponija onesnažuje Radovno. Pa so očitek mirno Požrli, čeprav je morda tudi "rez osnove in se - umaknili. ^■daJ, ko so ena za drugo Pr°padle vse variante, pa so Se Jeseničani najbrž spomnili Jesenice so sploh mesto, ki ima stalne probleme z odpadki. Najprej s tistimi križi in težavami, ki so jih prinesli industrijski odpadki iz Bosne, nato pa - hočeš nočeš - pade to sramotno grdo mesto še v odpadne probleme sosednje ji občine. In la o nekem zelo zanimivem možu, doma iz grdega jeseniškega mesta, se pač ni mogla načuditi, kako da ima starejši domačin še vedno lepe spomine na mesto, v katerem je bil rojen - kot da bi kdo lahko podvomil o rojstnem kraju. Vsak se z Tema tedna Maja vse cveti in dehti Maja vse dehti in cveti in maj je bil vedno mesec ljubezni. Na žalost pa bo letošnji maj zaradi nenehnih razprtij zapisan kot mesec sovraštva... Zd 8a očitka in rekli: ne! aJ Pa deponije ne damo! za povrh vsega imamo ob koncu minulega tedna priložnost prebrati v neki sobotni prilogi, da so Jesenice že apriori grdo mesto. Ko je namreč avtorica članka pisa- najlepšimi spomini obrača na kraj svojega otroštva - pa naj bodo to magari grde in neugledne Jesenice. A nekam bodo odpadki morali iti. Če bi se sprehodi- li okoli blejskih hotelov, bi se prijeli za glavo, tako zelo zaudarja! Se tisti turisti, ki jih ni prestrašila vojna v soseščini in so korajžno prikorakali kljub vsemu na lepi Bled ali v Bohinj, bodo zdaj zdaj odšli - kdo bi letoval v kraju, ki se duši v odpadkih? Država bo poslej morala posredovati in povedati svoje - kajti na Gorenjskem se zmeniti najbrž ne bomo znali kot se v vsedržavnem pomenu ne moremo dogovoriti, kdo je bil pravzaprav zmagovalec in kdo poraženec druge svetovne vojne. Na koncu koncev bomo vsi poraženci... In tako maj ne mineva v znamenju zaljubljencev in ljubezni - mineva v znamenju peripetij in razprtij, ki smo jim priča tako na gorenjski, lokalni in državni ravni. Kakšna ljubezen! Če pomislimo samo na križe in težave, ki jih imamo z organizacijo parade, lahko maj kot mesec ljubezeni kar odpišemo. Pri nas še mesec maj ne more biti več mesec ljubezni, ampak mesec razprtij in sovraštva. Vse se maja lepo razcveta in cveti in dehti - na žalost pa tudi nestrpnost, ki dela naš maj mesec sovraštva, ne pa ljubezni in razumevanja. • D. Sedej Pokrovitelj nedeljske oddaje "Kolovrat domačih" na Radiu Tržič, v nedeljo 7. maja 1995 je bilo: Soboslikarstvo in pleskarstvo - Franc Pavec, s.p. Nagradno vprašanje: Kako se imenuje veliki čopič za beljenje stanovanj (lahko pravilno slovensko - zaželeno pa je, da v kupon vpišete gorenjski izraz)! Kupon "Kolovrat domačih" Odgovor: Ime in priimek: Odgovore pošljite do petka, 12. maja 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, s pripisom: "za Kolovrat domačih". Lepa nagrada čaka in veliko sreče pri žrebanju! Lep pozdrav in nasvidenje v nedeljo. Pokrovitelj oddaje 30. aprila je bila optika Primic. Nagradno vprašanje pokrovitelja je: ali gospa Primic nosi očala ali ne? Odgovore pošljite čimprej na naslov Radia Tržič. SOBOSLIKARSTVO IH PLESKARSTVO Franc PAVEC, s.p. "ZLATI MIKROFON" Radia Žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar. Ponovno objavljamo predloge naše lestvice "Zlati mikrofon" Radia 2iri meseca maja. Kot že veste, so predlogi naslednji: 1. RANJENO SRCE - Štajerskih 7 2. JODLAVTOMAT-Gamsi 3. ŠOFER - Ansambel Dore 4. PA BREZ ZAMERE - Ptujskih 5 5. LJUBEZEN V MAJU - Igor in zlati zvoki To so naši in vaši predlogi meseca maja, še vedno pa čakamo na vaše glasovnice, ki nam jih pošljite na naš znani naslov: RADIO ŽIRI, TRG SVOBODE 2, 64226 ŽIRI. Z veseljem jih pričakujemo. Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: VASOVANJE S P0D0KNIČARJEM NA RADIU KRANJ 97,3 FM 1. Oda ljubezni - Irena in Oto 2. Nazdravje naših žena - Andrej Šifrer 3. Domovina v mojem srcu - Nagelj 4. Naj me nihče ne zbudi - Helena Blagne 5. Pomembno je nekoga imeti rad - Slapovi 6. Tiha noč -12 nasprotje 7. Šofer - Dore 8. Trmasti vasovalec - Trio Svetlin 9. Nočem domov - Rudi Trojner 10. Lepa je kot sen - Janko Ropret 11. Naša dežela - Jožica Svete 12. V dvoje je lepše živeti - Melos 13. Ranjeno srce - Štajerskih 7 14. Hop - hop - Marička 15. Bolečina - Pop design Oddaja je bila na sporedu 28. aprila v nočnem programu Radia Kranj. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, 64000 Kranj - Vasovanje s podokničarjem, do 23. maja. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 26. maja, ob 19.30 uri. Ker nam veliko poslušalcev tarna, da ne dobijo telefonske zveze, nam za glasbeno željo lahko tudi pišejo. KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št. Moj naslov Glasovi izleti vse prve sobote v poletnih mesecih Spet bomo rajžali Seveda bo tudi letos poletje in čas za Glasove tradicionalne izlete na avstrijsko Koroško. Termini celodnevnih kombiniranih turistično nakupovalnih izletov s turističnim avtobusom + luksuzno potniško ladjo so vse prve sobote v poletnih mesecih: 3. junij; I. julij; 5. avgust in 2. september. Rajžali bomo z udobnimi avtobusi jeseniškega in tržiškega Integrala, z odlično glasbeno spremljavo in "zavzeli" koroško prestolnico Celovec, rožo ob Vrbskem jezeru (po katerem bomo tudi pluli). V Celovcu bo po uradnem sprejemu pred Mestno hišo nekaj časa za skupinski turistični ogled in individualne nakupe. Videli bomo praktično ves svet - v Minimundusu 170 svetovnih znamenitosti v velikosti 1:25, poleg tega zibelko krščanstva med Slovenci na Marija Otoku ... Pester, zanimiv, zabaven in raznolik program torej, ki obeta štiri lepe sobote vsem, ki se boste prijavili. Tudi nagradne igre bodo, pa še kaj. Prijave oz. rezervacije zbiramo od danes naprej do zasedbe sedežev v avtobusih. Vsakič je število udeležencev izleta omejeno na največ 4 avtobuse. Prijavite se lahko po telefonu 0641 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - 111, poleg tega prijave in vplačila za vse omenjene štiri Glasove poletne izlete v Avstrijo sprejemamo v turističnih društvih Bohinj, Cerklje, Jesenice, Kranjska Gora, Dovje Mojstrana, Radovljica in Škofja Loka ali v Agenciji Tik-Tak v Preddvoru. Odhodi avtobusov bodo vsakič malce pred 7. uro zjutraj z Jesenic (Žirovnice, Lesc in Radovljice), iz Škofje Loke in Tržiča - "uradni" odhod bo vsakič ob 7.30 uri izpred Kina Center v Kranju. Vračali se bomo zvečer, avtobusi bodo razvozili udeležence do odhodnih postaj. Strošek izleta, ki vključuje prevoz, zajtrk in popotnico, vstopnino za Minimundus in vozno karto za ladjo, je 3.200 tolarjev na osebo. Za naročnike Gorenjskega glasa in njihove ožje družinske člane znaša strošek izleta le 2.600 SIT, za naročnike s plačano celoletno naročnnino vsega 2.400 SIT Za otroke do 12 let je cena celodnevnega izleta samo 1.900 SIT. Strošek izleta bo možno plačati na avtobusu med izletom ali že ob prijavi za izlet - pri vplačilu ob prijavi priznamo 5-odstotni popust. Pridružite se nam - Vašo odločitev pa sporočite čimprej, ker je število udeležencev za vsako od štirih prvih sobot v poletnih mesecih omejeno. Vzpenjavke na pergolah in stebrih Pergole, stebri in druge namenske opore omogočajo vzpenjavkam, da jih vidimo z vseh strani, v vrtni zasnovi pa so krepke slogovne prvine. Posebno primerne so za plosko urejene vrtove. Glede na gradivo so te opore lahko pravilno oblikovane in elegantne ali sproščene ali rustikalne. Če so opore lepih oblik, so včasih bolj zanimive, če so le delno obraš-čene z rastlinami, vselej pa morajo biti dovolj močne, da prenesejo znatno težo stebel in listja. Biti morajo tudi trajne, saj potrebujejo rastline njihovo oporo več let. Pergole Pergole ali drevje, ovešeno z girlandami, niso v vrtu namenjeni le hladnemu, senčnemu prostoru za sedenje, temveč vnesejo tudi nekaj samote in zasebnosti v sicer odprti prostor. V ta namen izberemo rastline, ki so najlepše podnevi ali v letnem času, ko prostor tam največ uporabljamo. Ob utici, ki je namenjena počitku ob poletnih večerih, naj rastejo navadni jasmin (Jasminum officinale), sorta kovačnikov (Lonicera periclv-menum "Graham Thomas") ali Ko urejamo vrt Vzpenjavke 4 vrtnica vzpenjavka "Mme Alfred Carriere; vsi imajo krasne dišeče cvetove bledih barv, ki so posebno lepi v pojenjajoči svetlobi. Za poletno senco posadimo vzpenjavke z velikimi listi, kot sta trta (Vitis coignetiae), ki je tudi jeseni sijajno obarvana, ali V. vinifera Purpurea, katere krvavo obarvani mladi listi se spremenijo v škrlatne, ko dozorijo. Namesto teh lahko posadimo kitajsko glicinijo (VVisteria si-nensis Alba), ki bo videti kot cvetoč baldahin. Njeni cvetovi so posebno učinkoviti na pergolah ob sprehajalni poti, kjer pa morajo biti prečni tramovi dovolj visoki, da cvetje ne ovira hoje. Za privlačen pogled pozimi sadimo zimzelene vrste, npr. bršljan, in v toplejših območjih občutljivo Lardizabala biterna-ta. Namesto teh lahko posadimo tudi listopadne rastline, kot so vrste davilca (Celastrus) ali glicinije (VVisteria); njihova stebla so pozimi arhitektonsko zanimiva. Stebri Če hočemo dodati mešani ali zelnati gredi močan navpičen poudarek, lahko okoli stebra posadimo vzpenjavke iz vrst okrasnih srobotov ali pasjonk. Steber v vrtu lahko označuje vrtno os, lahko je žariščna točka ob robu grede ali na mestu, kjer se spreminja ravnina vrta. Vrsto stebrov v ozadju cvetlične grede ali vzdolž poti lahko povežemo z girlandami in nanje napeljemo vzpenjavke. Za zimzeleno vzpenjavko ali za začasno postavitev daje zadostno oporo močen kol, ovit z žično mrežo. Če sadimo listo-padno rastlino, kar pomeni, da bo steber pozimi viden, kupimo raje latnati obelisk ali slop, ki sta zanimiva tudi gola. Gojenje vzpenjavk po drugih rastlinah V divjini številne vzpenjavke naravno rastejo po drugih rstli-nah. Ta način rasti ima veliko prednost in ga posnemamo tudi v vrtu, vendar vzpenjavke ne smejo biti prebujne za svoje gostitelje. Barvne kombinacije je treba načrtovati pred sajenjem in pri tem upoštevati cvetove, listje in plodove. Vzpenjavka lahko dopolnjuje gostitelj-sko rastlino ali je z njo v kontrastu, ko je le-ta v razcvetu ali pa podaljšuje njeno zanimivost. Vzpenjavke, ki so primerne za rast po grmih, so križanci južnega srobota (Clematis viti-cella) in tisti velikocvetni sro-boti, ki jih je treba skrajšati vsako leto. Tako sajenje je koristen način za gojenje večine enoletnih vzpenjavk in zlasti vzpenjave kapucinke (Trapaeolum speciosum), saj so za njena stebla in ognjeno rdeče cvetove druge rastline najboljša opora. Pri gojenju na drevesih ustvarjajo krepke vrste, kot sta Ampelopsis brevipedunculata var. maximowiczii ali Schizo-phragma hvdrageoides, čpudo-vite kombinacije listja, cvetja in plodov. Lahko pa tudi poskušamo mešati v slapu padajoče cvetove Rosa filipes "Kifts-gate" z belim ali rožnatim dežjem gorskega srobota (Clematis montana). Obe rastlini oblikujeta krepko ovijajoča se stebla, ki se hitro vzpenjajo med drevesne veje. (Iz knjige Enciklopedija vrtnarjenja, ki je izšla pri Slovenski knjigi.) Pa še to: Na uredništvo Gorenjskega glasa se je več bralcev oglasilo po nasvet, kje dobiti sadike vzpenjavk, ki jih opisujemo. Dobe se skorajda na vseh večjih vrtnarijah pri nas in tudi v trgovinah za vrtičkarje. Na željo kupca jih posamezni vrtnarji (npr.vrtnarija Reš v Podvinu, ki ima te dni posebno ponudbo vzpenjavk) tudi nar-oče pri večjih dobaviteljih. Iz babičinih bukev Kako neguj roke? Gospe, ki imajo mnogo posla v hiši, naj si umivajo vsak dan roke v medeni vodi. Žlica medu zadošča na liter vode. Roke postanejo mehke in bele. - Hrapave roke postanejo tudi mehke in bele, če jih dobro nataremo z milom, naprašimo z drobnim laganjem ter jih nato omijemo v vodi. S fino presejanim laganjem je dobro omivati tudi lice, ker postane kola fina in bela. Seveda naj se to godi le redko in previdno, ker bi se sicer kola vnela. Poskusimo še mi Cvrtje z drobnjakom Količine za 2 osebi: 2 jajci, 4 žlice mleka, žlička drobno zre-zanega drobnjaka, ščep popra, žlica masti. Jajci ubijemo vsako posebej in damo v lonček. Dodamo mleko, drobnjak, poper in sol ter maso dobro stepemo. Maščobo razgre-jemo, vlijemo nanjo stepeno maso in jo čez čas z vilicami premaknemo, da enakomerno zakrkne. Cvrtje v ponvi obrne- mo in še malo zapečemo. Ponudimo ga s kruhom. Skutne palačinke Količine za 4 do 6 oseb: 15 dag moke, žlička soli, 2 jajci, 1/ 2 I mleka, maščoba za pečenje; Nadev: 1/4 kg skute, 2 dl smetane, 2 jajci, žlica sladkorja, ščep soli, 1 vaniljin sladkor, 5 dag rozin, žlica drobtin. Pripravimo boljše palačinkino testo in spečemo tanke palačinke. Skuto za nadev pretlačimo, zamešamo vanjo polovico smetane, 2 rumenjaka, sladkor, ščep soli in vaniljin sladkor. Mešanico dobro umešamo. Rozine očistimo, operemo in odce-dimo, beljaka stepemo v trd sneg. Narasli zmesi primešamo beljakov sneg, drobtine in rozine. S pripravljenim nadevom namažemo palačinke, jih zvije-mo in zložimo malo poševno v pekač. Pokapamo jih z ostalo polovico smetane in pečemo 20 minut pri 2(X) stopinjah C. Na mizo damo tople palačinke. Po želji postrežemo še sladkor. Domači zdravnik Grenkuljica zdravi pljuča O grenkuljici v tejle naši rubriki še nismo pisali, a je, pravijo, zelo zdravilna in tako pogosto jo je najti. Dokler med prsti ne pomaneš njenih listov, ki so polna eteričnih olj, jo imaš za navaden plevel. V svojo zbirko zdravilnih rastlin jo je vzel tudi pater Ašič. Tiikole pravi o njej: Grenkuljica - Glechoma hederacea, hrv. dobričica, raste ob plotovih, živih mejah, po zidovju, močvirnih pašnikih, travnikih, neobdelanih njivah. Nabiramo jo od marca do junija, ko modro cvete, celo rastlino, pa tudi ločeno liste in cvete. Sušimo jo na prepihu na zračnem prostoru v prav tenkih plasteh in večkrat premešamo. Vsebuje obilo takih snovi, ki ji podeljujejo znatno zdravilnost. Čaj posebno močno vpliva na dihala in zdravi razne njihove bolezni: katarje, zasluzena pljuča, katar žrela in bronhialno astmo. Zadostujeta le dve skodelici tega čaja na dan. Zdravi tudi vneta sečila in pospešuje presnovo. Dobro vpliva na živčevje, lajša težave zaradi histerije. Blaži črevesne in želodčne težave, če se preslabo izloča solna kislina. Prav tako pomaga pri motnjah v črevesju in jetnh. flNP f? ■ 1 Vino, kuhano z njo, prežene gliste, pospešuje mesečno perilo, zravi išias in zlatenico. Ta zavre-tek zdravi tudi rane, ki se nerade celijo. Enako tudi mazilo iz grenkul jice. Prašek krepi slabotne prsi in čisti gnojna ter zasluzena pljuča. Cenijo ga tudi proti kamnom ledvic in žolča. Vino, kuhano z grenkuljico, je dobro za splakovanje vnetih dlesni in za umivanje krast. Juha iz mladih poganjkov grenkuljice in drugih spomladanskih zelišč: marjetice, koprive, breze, kreše in rmana čisti telo bolezenskih snovi, ki so se čez zimo nabrale v njem. Grenkuljico dodajamo pomladanskim solatam, kot so krebuljica, vodna kresa, marjetica, kopriva. Pri obolenju ušes naredimo soparo. Urejuje holesterol! V mleku kuhano zelišče pijemo pred spanjem in pri težavah s pljuči. Proti bolečinam zmečkano, svežo grenkuljico pomešamo z laneno moko in toplo vodo ter položimo na boleče mesto. Lahko pa tudi samo zelišče. To velja tudi za preganjanje celulitisa. SREDA, 10. MAJA TVS 1 11.10 Otroški program: Hroš-čosned, ameriška risana nanizanka 11.55 Iz življenja za življenje 12.00 Narava in tehnika, angleška poljudnoznanstvena serija 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 15.00 Obiski 16.00 1939, švedska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 M. Zupanič: Radio DOC, TV film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.30 Žarišče 22.55 Sova; Princ z Bel-Airam ameriška nanizanka; Mancuso F.B.I, ameriška nanizanka. TVS 2 13.00 Euronevvs 13.30 Zgodbe iz školjke 15.35 Prima sezona, češka nadaljevanka 16.30 Videošpon 17.15 Sova, ponovitev 18.25 No- §omet, prva tekma finala Pokala lovenije 20.15 Pariz: Nogomet: Finale PPZ 22.05 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Sobro jutro 10.00 Poročila 10.05 olski program 11.30 Sandokan 12.00 Poročila 12.15 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Nenadno izginotje, ameriški barvni film 14.45 šolski program 15.45 Otroški program 16.30 Hrvaška danes 17.00 Učimo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Pazi, steklo 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Željka Ogresta in gostje 22.00 Znanost in mi 22.45 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.35 Trilček 0.25 Sanje brez meja HTV 2 18.15 TV koledar 18.25 Inšpektor Maigret, zadnji del nadaljevanke minister19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Nogomet: Pokal pokalnih prvakov: Arsenal - Zar-agoza, prenos 22.50 Vlak, francoski film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 Na velikem platnu 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 To trapasto življenje, ponovitev 11.55 A shop 12.05 Spot tedna 12.10 CMT 15.15Spot tedna 15.20 A shop 15.30 Male živali 16.30 Karma, ponovitev 17.25 Računalniška kronika, ponovitev 17.55 Album show 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pariš, ameriška nanizanka 20.50 Vreme 20.55 Unpato 22.00 Dance session, oddaja o plesu 22.40 Epikurejske zgodbe 22.55 Album Show 23.45 Spot tedna 23.50 A shop 0.00 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program, ponovitev 9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.40 Knight rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Orto - Film, ponoitev nemške komedije 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise16.2 Knight Rider17.10 Strašno prijazna družina17.25 Naš hrupni dom 18.05 VVolffov revir 19.30 čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Preplah na oddelku dve, nemški TV film 21.50 Mesto zločina 23.20 čas v sliki 23.25 Prestrašeno mesto, ameriški film 0.50 Strašno prijazna družina1.30 Vsak dan s Schiejokom2.30 Dobrodošli v Av-striji4.05 Noč leguana, ameriški film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 Škoda za očeta, ponovitev 10.55 Bolnišnica Chicago Hope, ponovitev 11.40 Raji živali 12.00 Vreme 12.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Dželada - evropski pavijani, ponovitev 14.00 Pravica do ljubezni 14.20 Moč strasti 15.05 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Nogomet - evropski pokal, finale pokalnih zmagovalcev 22.00 čas v sliki 222.30 Žrtev bombe, portret 23.00 Roparji človeških organov, dokumentarec 23.45 Kontrola obraza, dokumentarec 0.15 Les Rita Mitsouko, posnetek koncerta v Munchnu TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 OTROŠKA POROČILA 3 19.30 OBJEKTIV GORENJSKE 10 (ponovitev informativne oddaje) 19.50 Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 TOLAR NA TOLAR - TV prodaja (y živo) 20.30 BORZA NEPREMEČNIN -MANDAT d.o.o. 20.55 EPP blok -3 21.00 ŽIVLJENJE IMAMO ENO SAMO: VARNOST V PROMETU (v živo) 21.45 UTRIP ŠENČURJA 22.00 STREL 20, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: SAŠO HRIBAR (v živo) 23.000 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 13.15 Utrip občine Železniki 19.00 Novosti iz šolske knjižnice -oddajo pripravila Darja in Roman 20.00 športna oddaja M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -pranorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 ALPSKI VEČER, 1. del 21.35 KAMERA V AKCIJI, dokumentarni film, 1. del /25 22.05 NEMŠKI UPOR PROTI HITLERJU: Upor častnikov, 6. del/7 22.35 LE KDO JO MORI SEDAJ, ameriški film 0.00 Video strani 1.00 Deutsche vvelle LOKA TV ... Videostrani (non stop) TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 Veni vidi 21.00 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica 21.50 Telemarket 22.00 Napoved sporeda TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.55 Okrogla miza: DONIT o podjetju DOnti se bodo pogovarjali v živo v našem studiu predstavniki vodstva podjetja in sindikalisti. Več vsebinskih sklopov bo obravnavalo pot Donita od vstopa v Sklad do danes, trenutno stanej podjetja ter vizijo vodstva ter program lastninjenja podjetja. Vprašanja gledalcev bomo sprejemali v živo po telefonu 612-372. 21.55 -22.00 Reklamni blok 22.00 -24.00 Videostrani KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 9. oddaja iz cikla ekološko izobraževanje 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Vsakdanje skrbi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kahne 17.00 Lestvica diseoteke Gau7loisses Blondes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas - Večer kulture R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacijam-Sleid beseda o knjižni zbirki Žepni humor in priročniku o nosečnosti in vodenju poroda, nekaj kasneje pa bomo govorili o novostih iz videoteke Pazi. Predstavili bomo tudi nekaj zanimivosti iz sveta glasbe. Dobre glasbe torej ne bo manjkalo. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremensak napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Minute za ljubitelje NZ glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Radio Triglav v Radovljici, voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ZIRI 5.30 Prva jutranja kronika R^ Slovenija 5.40 Napoved Pr09rf^ ma - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narodno zabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.3» Glasbo izbirate poslušalci 10.0« Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 ŠkofjeloškihJ> 13.30 Morda še niste slišali M-3" Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 R£ Slovenija 16.30 Zakajčkovi starši 17.00 Glasbeno popoldne: zaba^ no glasbe, lestvica + klepet 19-°V BBC - jezikovni tečaj 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99.5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHZ 5.00 Jutranji program - vodi Tanj Fajon 5.15 Novice 6.15 Novig 7.00 Horoskop 7.15 Novice Vreme 8.00 Dopoldne z Maja Juvan 8.15 Napoved dogodko 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Yf danes 10.15 Novice 11.00 AnKei 12.00 BBC novice 12.15 Novina' jev gost 13.00 3x1 - g|as£Li oddaja 13.15 Novice 14.05 PWf radio 14.15 Novice 14.30 Glaso na oddaja 15.00 Popoldans vodeni program z Edito Zugeu Trček 15.15 RGL komentira obvešča 16.10 Spoznajmo = 16.25 Nagradna uganka 1'-Naj-naj pesem tedna 17.15 vice 18.00 Glasovanje za pes* tedna 18.15 RGL na rajžo jfjp ROYAL in HIT 19.15 Novice 1»-^ Vreme 20.00 Pole position Z* fl Radosti življenja 24.00 Nevv w glasba - Uroš Novak 2.00 OUn Cure z vami do jutra CENTER avstral. nora kom. PRISCILA - KRALJICA PUŠČAVE oj 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. rom. kom. LAHKO SE ZGjAj! TUDI VAM ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAFt amer. kom. AO«j VENTURA - NORI DETEKTIV ob 18. in 20. uri TlG^r BOHINJSKA BISTRICA amer. film HITRE TARČE ob 20.30 l£ ŠKOFJA LOKA amer drama JESENSKA PRIPOVED ob 1° 20.30 uri OB SAVI IN KOKRI Priloga Gorenjskega glasa o občinah Cerklje, Kranj, Preddvor in Šenčur (13). Jezersko je bilo lani občina le pet ur Jezerjani trdno upajo, da bodo dobili lastno občino Slovenska vlada je v programu nove lokalne samouprave marca lai občina. Enaka je bila volja domačinov: Občina je bila izglasovana in potrjenaUidi v^lovenskemj^m^tu, a so Poslanci svojo voljo v tretjem branju preklicali. Pet ur smo bili samostojna občina, pravijo J^^^^o^^vatcnz^no vodilo aktivnosti za imenovanje samostojne občine, kakršno so v pi Jezersko, 9. maja - Jezerjanom se je občina konec oktobra lani na zasedanju državnega zbora izmuznila le Zo> las, za tri glasove, za kolikor je bil preglasovan Q^ndma Braneta Eržena, ki je zahteval takšno spre-Ktembo zakona o občinah, ki vključuje tudi imenovanje ^oe občine Jezersko. V kratkem bo (morebitna) občina Jezersko spet na dnevnem redu v slovenskem parlamen-To so Jezerjani dosegli z vztrajnimi aktivnostmi v zadnjih mesecih. Med drugim so sami izdelali elaborat o utemeljenosti ustanovitve občine Jezersko in se z 9orenjskimi poslanci dogovorili, da bodo vprašanje samostojne občine spet sprožili v državnem zboru. Res Je poslanka Irena Oman aprila vložila v obravnavo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij in zahteva-^ da se obravnava po hitrem postopku. Pričakujemo ^hko, da bo maja zadeva slednjič v parlamentarni Proceduri znova prepuščena volji poslancev. Parlament je obšel voljo ljudi Tokrat Jezerjani pričakujejo l^čjo naklonjenost kot prvič. ^°rali so že kopico poslanskih ^nenj, ki jim zagotavljajo n?klonjenost. Upajmo le, da *)lso mišljena s figo v žepu, in jjjjj D°do Jezerjanom vendarle Ponesla samostojno občino. Toda začnimo zgodbo z ^cem 1994, ko je slovenska j v svojem programu nove °*alne samouprave predvidela območje Zgornjega in SPodnjega Jezerskega kot samostojno občino. Predlog je °U utemeljen z zgodovinskimi Jfjatvi, saj je občina v pretek-l0s'i obstajala 118 let. Območje Jezerskega pa jc tudi Slcer specifično: zaznamuje ga ^ografska in prometna odmaknjenost, samostojna komunalna celota in dovolj e»ko obmejno območje, kar tudi govori v prid samostojni ?°čini. V elaboratu o utemeljenosti ustanovitve nove ob-e Jezersko, ki so ga izdelali za državni zbor dokončno zavrnil amandma o oblikovanju samostojne občine Jezersko. Izgubili so jo za las, za tri glasove, in še to po tretjem branju. Tedaj se je zamajalo tudi zaupanje ljudi v demokratično državo, češ da je obšla jasno izraženo voljo ljudi z Jezerskega. Zaradi take parlamentarne odločitve so se na Jezerskem dogovorili, da bodo decembra bojkotirali lokalne volitve. In res je 4. decembra lani od 517 volivcev na volišče prišlo samo 11 ljudi, kar je za Jezersko nov izraz želje po samostojni občini. Jezersko je za zdaj del občine Preddvor, kjer pa razumejo njihove "odcepitvene" težnje in jih v teh prizadevanjih ne ovirajo. Nasprotno, omogočili so jim celo sodelovanje v občinskih organih, čeprav Jezerjani v pričakovanju lastne občine v njih ne želijo delovati. Zelo so tudi zaposleni z aktivnostmi za lastno občino, saj vedo, da brez stalnih kontaktov z državnimi organi ne bi veliko opravili. O korakih, ki so jih napravili v zadnjih mesecih, vodijo natančen dnevnik, z datumi, imeni in postopki, ki jih vodijo samostojni občini nasproti. Zdaj so dosegli, da je njihova zadeva ponovno prišla v državni zbor. Čin lolcaFrredl°8 mi^s*r"s^a —.no samoupravo in v zadetku letošnjega aprila predlo-«U javnosti, so tudi sami Podrobno utemeljili razloge Za samostojnost. Pravijo, da 50 v vladnem predlogu takoj Prepoznali svojo zgodovinsko Možnost večjega vpliva na £°spodarjcnje s prostorom, *° hi vrednost naravnih bo-Eastev svoje doline spet lahko Usmerili v razvoj Jezerskega. "volja Jezcrjanov, da želi-m° svojo občino, je bila Gažena že na poizvedoval-5*J> referendumu maja lani. p'° tedaj, ko še ni bilo docela SS0-ali bo ostala kraniska ocina v enakem obsegu kot ^!eJ, ali bo nemara namesto le več manjših občin, smo se ^Jezerskem v 54 odstotkih počili za samostojno obči-|?» nam je povedal Milan Jvjl«", predsednik krajevne j*uPnosti Jezersko in eden od JJJOV krajevne komisije, ki aanje leto pospešeno dela za w0stoino občino. "Svojo • u> na več zborih krajanov 0l na volitvah. Do lanskega oh a> ko Jc ° zakonodaji o njm°cjih občin sklepal držav-Ukv • sc nismo intenzivno Slt/arJali z aktivnostmi v *er ? Sam°stojnc občine Je-C3*°» saJ smo se zanašali na mokratičnost državnega zbora in na to, da bo spoštoval voljo ljudi." Predtem je bila v javnosti že znana inačica o novih slovenskih občinah, po kateri je Jezersko spadalo pod novo občino Preddvor, kar je Jezer-jane spodbudilo h glasnejšim zahtevam po samostojnosti. V začetku oktobra je bil sprejet zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, po katerem jc Jezersko spadalo pod občino Preddvor. Aktiv- Jezersko je kraj, ki ni primerljiv z nobenim daleč naokrog. S svojo sedanjo občino v Preddvoru ima tudi bolj malo skupnega, zatrjuje Milan Kocjan. Na višini tisoč metrov pač vladajo drugačne zakonitosti. Tako so denimo ob letošnjem zadnjem snegu Jezerjani orali sneg kar 92 ur, medtem ko so imeli denimo v Preddvoru z njim le uro dela. ti svoj razvoj. Turizem se je razcvetel še pred drugo svetovno vojno, pozneje pa je zaradi spleta okoliščin usahnil, vendar ga nameravajo spet oživeti. "Veliko ljudi z Jezerskega si je možnost zaslužka poiskalo zunaj domačega kraja," je dejal Milan Kocjan. "Pred leti se je za štiri avtobuse ljudi vozilo na delo v dolino, zdaj se je to število razpolovilo. Pa ne le zaradi tega, ker imajo ljudje več osebnih avtomobilov, temveč predvsem zato, ker iščejo možnost zaslužka doma. Ti premiki na Jezerskem obetajo gospodarski zasuk, ki bo, upam, zagotovil nove zaposlitvene možnosti." nosti so sc stopnjevale, Jezcr- Iani so imenovali krajevno :omisijo za lokalno samoupravo, sc sestajali s poslanci in vladnimi predstavniki ter zahtevali svojo občino. Vsi so razumeli željo po lastni občini, hkrati na ponujali lastne rešitve. Konec oktobra lani je Jezersko že zdaj deluje kot samostojna občina V elaboratu, ki so ga izdelali na predlog ministrstva za lokalno samoupravo, so natančno utemeljili razloge, ki govorijo za samostojno občino. Izpolnjujejo tudi večino pogojev, ki jih določa zakon o lokalni samoupravi. Poleg volje prebivalcev za samostojno občino na zborih krajanov in na referendumu se sklicujejo tudi na vrsto dejavnosti, ki Jezerskemu že zdaj omogočajo samostojno funkcioniranje. Nimajo sicer osemletke (do leta 1965 so jo imeli), pač pa štiriletno osnovno šolo in tudi otroški vrtec. Zdravstvena in zobna ambulanta zagotavljata osnovno zdravstveno varstvo prebivalstva. Pet trgovin skrbi za osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami. Tudi v komunalnem pogledu so samostojni: imajo krajevni vodovod (12 kilometrov cevi vodi do domala vsakega porabnika, razen do zelo oddaljenih kmetij), javno razsvetljavo, lastno komunalno mehanizacijo za letno in zimsko vzdrževanje cest, poskrbljeno je za zbiranje, razvrščanje in deponiranje odpadkov na lastnem smetišču, imajo male elektrarne, mrliško vežico in pokopališko službo, urejene avtobusne postaje... Krajevno cestno omrežje obsega 11 kilometrov krajevnih cest, od tega 6 kilometrov asfaltiranih, 60 kilometrov gozdnih cest in kar 150 kilometrov gozdnih traktorskih vlak. V kraju imajo pošto, kjer so dostopne tudi finančne storitve, razvejano je tudi telefonsko omrežje. Nosilec vseh izboljšav glede komunalne in telekomunikacijske infrastrukture je bila krajevna skupnost z lastnim delom, lastnimi finančnimi in natečajnimi sredstvi. Na Jezerskem je močno razvita tudi društvena dejavnost, ki kaže na kraju pripadne ljudi in na njihovo prepričanje, da jim zaradi samosvojih življenjskih razmer in oddaljenosti od kulturnih in upravnih centrov samo lastna organiziranost in iznajdljivost dajeta možnost za preživetje. Imajo gasilsko, športno, planinsko društvo, kulturno umetniško društvo, turistično društvo, lovsko družino. Rdeči križ in borčevsko organizacijo. Med gospodarskimi dejavnostmi prednjačijo kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, oživlja tudi obrt, na katerih kanijo Jezerjani gradi- Jezersko v številkah Jezersko je geografsko zaključena celota, ki obsega območje katastrskih občin Spodnje in Zgornje Jezersko, na nadmorski višini tisoč metrov. Meri 6881 hektarjev in po zadnjem popisu prebivalstva (1991) šteje 638 prebivalcev. Slednja številka je veliko premajhna, da bi zadostila zakonskim merilom za samostojnost občine (5000 prebivalcev). Toda eden od zakonskih členov dopušča, da sme zaradi geografskih, obmejnih in narodnostnih razlogov imeti občina tudi manj kot 5000 prebivalcev. Domačini imajo skrbnejši odnos do okolja Občina Jezersko bo zajemala enako teritorialno območje kot sedanja krajevna skupnost, zato bo tudi njena pravna naslednica, pravijo avtorji elaborata. Občinski svet bo štel sedem članov in bo najvišji organ odločanja. Župan, ki bo ključna oseba v kraju in bo skrbel za občinsko upravo, bo delal prostovoljno. Tudi siceršnji način dela bo volonterski, kakršen je bil že doslej in ki se je izkazal kot uspešen. Kot pravi Milan Kocjan, jim na Jezerskem ni do tega, da bi v kravatah posedali na sejah in modrovali v nedogled, pač pa bodo nadaljevali po že utečenih kolesnicah, z lastnim delom, saj vedo, da morajo zase poskrbeti sami, ker ne bo nihče drug. Uspešen razvoj kraja je doslej zagotavljalo skupno prizadevanje Jezerjanov. Velikokrat jim je bilo to oteženo, ker niso imeli vpliva celo na dogajanje v domačem kraju. Jože Meško, prav tako član krajevne komisije za lokalno samoupravo, meni: "Nove občine bodo lahko delale prostorske plane na svojem območju, Česar prej niso mogle, ker so bili centri odločanja drugje. V preteklosti se je veliko ljudi odselilo z Jezerskega, ker niso mogli dobiti parcel v domačem kraju. Veseli smo tistih, ki se vračajo na Jezersko, zato bi jim morali na poštenih temeljih omogočiti, da se spet vključijo. Do zazidalne zemlje imamo mi, ki tu živimo, zagotovo skrbnejši odnos. Varovanje okolja vključujemo v vse naše projekte. Kdo ima lahko boljši občutek za gospodarno ravnanje s prostorom in za ekologijo na Jezerskem kot ljudje, ki so tu doma!" Ekološke probleme v kraju so doslej reševali sami s pomočjo strokovnih služb iz Kranja in Ljubljane. Tudi naprej nameravajo tesno sodelovati z institucijami, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora in okolja, zlasti če naj turizem v prihodnje postane najpomembnejša gospodarska dejavnost te doline. Dovolili bodo le posege, ki so skladni s skrbnim gospodarjenjem in vzdrževanjem naravnih danosti. Ohranjali bodo gozdno krajinsko značilnost jezerskih kmetij, izdelali pa bodo tudi Erogram ekološke sanacije udournikov, vodotokov in pritokov ter Planšarskega jezera. • D. Z. Žlebir KRANJ, Ukozarjeva ulica 1 tel.: 064/331-741 poslovalnica PREDDVOR Trgovski center VENCELJ 45 880 PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K, NAM SALON POHIŠTVA ARtt MAJA Kranj, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 MESEC KUHINJ PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure KRATKE DOMAČE Županova plača 164 tisočakov Cerklje, 9. maja * Koliko bo za svoje županovanje zaslužil Franc Čebulj, župan občine Cerklje, ki se je odločil svojo funkcijo opravljati profesional-no? Kot je povedal nedavno tega, sodi v peti rang županov, za katere je določena bruto plača 220 tisoč tolarjev. Njegova neto plača za 25 let delovne dobe pa bo znašala 164 tisoč tolarjev. Župan je tudi povedal, da ne bo zaposlil občinskega tajnika, ker namerava opravljati tudi te naloge, pač pa je po {»rvomajskih praznikih n as topi-a službo administratorka. Avgusta naj bi v občini vzpostavili tudi finančno službo. Konec leta naj bi bili v cerkljanski občinski upravi zaposleni vsega trije ljudje. Po prvomajskih praznikih so se dvakrat na teden začele tudi uradne ure za občane. Župan jih sprejema ob ponedeljkih od 8. do 12. ure, v sredah pa od 14. do 16. ure. Cerkljanskim učencem je pretesno Šola jim ni več prav Osnovna šola Davorina Jenka v Cerkljah je za 678 učencev postala premajhna. Cerklje, 9. maja - Štiri razrede nižje stopnje imajo zaradi tega v popoldanski izmeni, en oddelek, gostuje v domu AMD Cerklje, še za en oddelek cerkljanskih otrok pa vozijo k pouku v podružnično šolo v Zalogu. Prostorsko stisko bi lahko rešili bodisi z dvoizmenskostjo pouka, bodisi z novimi učilnicami na šolski podstrehi, tretja možnost pa je prizidek. Kot nam je nedavno tega dejal ravnatelj cerkljanske šole Jernej Zaje, bi bila prva možnost najslabša, saj starši že zdaj pritiskajo, da bi bil pouk samo dopoldne. Štirje razredi razredne stopnje, so namreč stalno na popoldanski izmeni. Dodatne učilnice na podstrehi bi na kratek rok odpravile najhujšo gnečo v šoli in odpravile tudi popoldansko izmeno, toda ob uveljavitvi devetletne osnovne šole zgolj ta prostor ne bi zadoščal. "Poleg tega, da imamo štiri oddelke v popoldanski izmeni in dva dislocirana oddelka, se prostorska stiska kaže tudi drugače," pravi Jernej Zaje. "Tudi telovadnica nam že postaja premajhna in naši učenci morajo telovaditi v šolski dvorani in na hodnikih. Gospodinjskih učilnic nimamo, tudi jedilnica je na hodniku, enako šolska knjižnica, dve tehnični učilnici pa smo bili prisiljeni opremiti v kleti." Prizidek z novo telovadnico bi najbolje pomagal cerkljanski šoli. Zaenkrat šola še ni kandidirala na razpisu ministrstva za šolstvo in šport, ki pomaga Od 678 učencev, kolikor jih obiskuje cerkljansko šolo, jih je 569 na centralni šoli, ostali so na podružnični šoli v Zalogu. Tam obiskujejo šolo otroci iz Zalogu bližnjih vasi, v podružnico pa vozijo tudi za razred otrok, za katere v Cerkljah ni dovolj prostora. Gre za 25 otrok v četrtem razredu. V centralni šoli pa imajo za štiri razrede otrok v popoldanski izmeni, to je 73 učencev. 25 učencev pa trna pouk v učilnici cerkljanskega doma AMD. tovrstnim naložbam iz šolskega tolarja. Za ta denar mora pravzaprav kandidirati občina. Cerkljanski župan Franc Čebulj je že večkrat omenil, da je večja šola med prednostnimi nalogami nove občine. Ker pa mora Cerkljanska šola postaja premajhna. Potrebovali bi vsaj novo telovadnico. polovico denarja za naložbo zagotoviti občina, ta pa je še brez proračuna, zamisel zaenkrat še nima realne osnove. Tudi v vrtcu poleg šole, ki varuje in vzgaja 113 otrok (v Zalogu jih je 45), si želijo, da bi nekoč skupaj s šolo dobili večjo telovadnico. Vodja vrtca Irena Naglic pravi, da jih bo devetletna osnovna šola v prihodnje razbremenila največje gneče, saj male šole ne bo več, ko se bodo šestletniki preselili v šolo. D. Z. Žlebir Gneča v šoli daje upanje, daje v Cerkljah in okolici dovolj mlade generacije, in da v teh krajih še ne zvoni demografski alarmni zvonec Ravnatelj Jernej Zaje pravi, da se v šolo vsako leto vpiše okoli 80 otrok. Trenutno imajo precej "močna" peti in sedmi razred, saj ju vsebuje po 95 učencev. Božo Janež, občinski svetnik v Cerkljah Z razpravami ne rušim, pač pa pomagam županu in svetu a ne ruši županovih odločitev, z argumenti mu je le v pomoč, pravi Božo Janezi Cerklje, 9. maja - Občinski svet v Cerkljah je pretežno enobarven. V njem sedi večina svetnikov iz desnih strank, poleg dveh (nevtralnih) iz združenja podjetnikov se je v druščino občinskih veljakov prebil tudi par iz opozicije, Jože Bohinc in Božo Janež, predstavnika LDS. Tokrat smo k besedi povabili slednjega, ki je bil na lokalnih volitvah tudi tekmec za županski stolček V tedanji tekmi je izgubil, kakšno vlogo pa igra v pretežno enoglasnem občinskem svetu? Kakšen vpliv ima lahko na odločitve v občinskem svetu opozicija, če jo predstavljata le dva glasova? "Neposrednega vpliva na odločitve s samo dvema glasovoma jasno ne more biti, pač pa lahko prodremo s svojimi predlogi v raznih komisijah. Seveda morajo biti v soglasju z zakonodajo. Tudi v občinskem svetu se z močnimi argumenti da pro- dreti, vendar strankarski interes pri tem ne igra glavne vloge. Zakonodajo s področja lokalne samouprave ves čas pozorno spremljam in prepričan sem, da se tega učijo tudi drugi svetniki. Ko bomo tozadevno vsi skupaj bolj načitani, bo tudi na sejah občinskega sveta manj praznega govorjenja in bomo veliko lažje bodisi podprli bodisi ovrgli katero od županovih odločitev." V lokalnih volitvah ste bili tudi kandidat za župana. Kako ste prenesli občuten poraz v tekmi s Francem Čebuljem? "Naj povem, da si je naša stranka edina upala na volitve s protikandidatom za župana, Čeprav so sicer na volitvah nastopile kar štiri stranke in eno nestrankarsko združenje. Dokler je bilo razmišljanje o več kandidatih za župana, ne le dveh, so tudi zame obstajale možnosti, pozneje pa so se desne stranke in združenje podjetnikov odločile združene podpreti Čebulj a, zaradi česar so se tudi moje možnosti zmanjšale." Ko vas poslušamo v občinskem svetu, imamo pogosto občutek, da s svojimi razpra- vami minirate odločitve lupana ali rušite siceršnjo enotnost sveta. Je to nemara ravno zaradi decembrskega volilnega poraza? "Daleč od tega. Kar rečem v občinskem svetu, je vedno podkovano z argumenti in zakonitimi predpisi. Županovih ali odločitev sveta nikakor nočem rušiti, temveč pomagati. Seveda pa nočem podpirati nekaterih "ad hoc" odločitev, saj se te lahko pozneje izkažejo za slabe." Katere zadeve, s katerimi se ukvarja občina, se vam zdijo pomembne za ljudi? "Osebno menim, pa tudi v programu moje stranke je tako, da so za Cerklje najpomembnejši razvoj turizma, kmetijstva, obrti in podjetništva. Če bomo ta vlak začeli zamujati zdaj, ga bomo v prihodnosti le težko dohiteli. Prepričan sem tudi, da morajo biti kmetijstvo uj obrt tet podjetništvo usmerjeni tako, da so v podporo turističnemu razvoju teh krajev." Ali na sejo občinskega sveta prihajate opremljeni s stališči svoje stranke? "Pred sejo občinskega sveta se navadno sestanemo tudi t stranki, premeljemo dnevni teo in se odločimo, na kaj bi kazalo v občinskem svetu opozoriti. B)' sem tudi član statutarne komi* sije, vendar smo pri snovanju le* tega manj gledali na strankine interese in bolj na zakon, kaj ta veleva glede rešitev v občini.' D. Z. Žlebir Piroterm iz Češnjevka Pirotermovi izdelki znesljivo ščitijo pred požarom češnjevek, 9. maja - Podjetje Piroterm, leto dni samostojno zasebno podjetje, se s svojimi izdelki za pasivno protipožarno zaščito in s paleto proizvodov za gradbeništvo uspešno prebija na tržišče, če so prvi vezani pretežno na naročila in zaradi tega unikatni, pa se z gradbenim materialom prebijajo v široko potrošnjo. Za jeseni načrtujejo odprtje lastne industrijske prodajalne na področju tovarne v češnjevku. Pirotermova mešalna linija. Piroterm kot edini v Sloveniji proizvaja in vgrajuje celoten asortiman materialov in sistemov za pasivno protipožarno varstvo. Izdelujejo in montirajo protipožarna vrata. Izdelujejo jih po naročilu, vsaka so unikat in lahko se pohvalijo, da so njihova vrata vgrajena v mnoge znane stavbe na Slovenskem, zlasti domove ostarelih in bolnišnice. Med ostalimi izdelki za pasivno protipožarno zaščito najdemo: sisteme za zaščito energetskih prehodov (požarno odporne blazinice, kiti, kombinacija kitov in malte), zaščito jeklenih in železobetonskih konstrukcij, protipožarni omete in premaze, premaze za les in kovino. Vsi ti izdelki so zasnovani tako, da v primeru požara preprečujejo pregrevanje materialov in s tem porušitev nosilnih elementov, ter tako zmanjšujejo škodo, ki nastane pri požaru. Tako denimo protipožarni kit za zaščito energetskih prehodov (Pyroexpan A) zagotavlja kar dveurno varovanje. Ta izdelek, ki so ga razvili sami, ima doma patentno zaščito. Enako učinkovit je tudi tako imenovani PKE sistem, kombinacija protipožarne malte in kita, ki je poleg vsega še plinotesen. Požarno odporen omet Izoverm zagotavlja tudi triurno požarno zaščito. Da so izdelki resnično kakovostni, dokazujejo tudi številna priznanja, ki so jih dobili na sejmih. Tako imajo znak Slovenska kakovost Zasteklena vrata požarne odpornosti. za požarno odporne blazinice, steklena požarno odporna vrata, in sistem PKE. Za slednja dva izdelka so dobili tudi zlati medalji za kakovost, na kranjskem sejmu Varnost pa so prav tako nagradili njihova vrata, požarne blazinice, kite in premaze. Svojevrstno priznanje pa je že to, da so ti protipožarni izdelki vgrajeni v mnoge objekte, denimo v cel sistem dravskih elektrarn. Ker bi njihova mešalna linija zgolj z izdelovanjem protipožarnih ometov ne bila v zadostni meri izkoriščena, izdelujejo tudi druge gradbene materiale, denimo lepila za ploščice, lepila za siporeks, sistemi za izdelavo termoizolacijskih fasad, izolacijsko malto, ometi, lepilo za stiropor, lepilo za lepljenje mavčnih plošč, fugirno maso za lepljenje plošč, hidrofobirane malte in omete. Nekatere teh izdelkov so tudi sami razvili-Njihovi požarno odporni materiali in sistemi izdelki so vgrajeni ■* številne zgradbe po vsej Sloveniji-Nanje so zelo ponosni, zlasti na tiste, ki so jih sami razvili. V prihodnje nameravajo v svojem objektu v Češnjevku opremiti nov lasten laboratorij, da bodo pogoji za razvoj boljši in da bodo spisek svojih protipožarnih in gradbenih izdelkov morebiti se razširili. Poleg izdelkov bi radi v prihodnje prodajali tudi znanje, pra* vita Bojan Gričar in Veljko C6'31^^ vodita češnjevski Piroterm m drugim aktivno delata tudi v Slovenskem združenju za P°f-*« y varstvo. V prihodnjih letih bi radi češnjevku vzpostavili nekakšen center za informacije o materialih ■ področja pasivne zaščite pred P0' žari. V prihodnje želijo s svojimi izdelki tudi v izvoz, saj je domače tržišče premajhno, vendar ne za vsako ceno. Z domačimi proizvaja1' ci, bi se radi združili v bitki t Slovensko tržišče. S ponudbo kvalitetnih materialov bi radi pridobili syo del trga, na katerega čedalje bou prodirajo tuji proizvajalci, včasih tuo s ceno primerni kvaliteti. Ekološki krožek ob dnevu Zemlje Plastična vrečka, ki ne more umreti Ob nedavno minulem dnevu Zemlje so preddvorski otroci, člani ekološkega krožka z mentorico Miro Vizjak predstavili zanimiv ekološki projekt pod geslom "Misli na prihodnost, varuj naravo". Preddvor, 9. maja - Projekt so preddvorski šolarji zasnovali na več temah, o katerih so Pripravili tudi nadvse mikavno razstavo. Tako so se lotili odpadkov, zlasti tistih, ki se kopičijo v gospodinjstvih, odnosa do voda in vse večjega onesnaženja vodotokov, tudi v njihovi okolici. Raziskovali so Kokro, Bistrico, Suho in je-2ero Črnava. Pri projektu so Pomagali tudi člani drugih krožkov in njihovi mentorji. Tako je denimo turistični podmladek raziskoval črna odlagališča smeti. Pri tehničnem krožku so otroci izdelali recikliran papir in ves postopek tudi razstavili. Pri likovnem krožku pa so izdelali kostume in sceno za igrico na ekološko temo. Igrica o smetnjaku Mojmiru in njegovih odpadkih, med katerimi je tudi plastična vrečka, ki ne more umreti, je bila tudi eno od sporočil ob dnevu Zemlje. Kot nam je povedala mentorica ekološkega krožka Mira Vizjak, so se učenci s projektom ukvarjali dva dolga meseca. Upajmo, da se bo njihov trud obrestoval, in da bodo ekološka sporočila o tem, kako varujemo naše okolje za prihodnost, prijela pravih ušes. • D. Z. Žlebir, foto: L. Jeras Preddvorski ekologi z mentorico Olepšano središče Preddvora ^ddvor, 9. maja - V Preddvoru so uredili cerkveno Uredili so park, s tlakovan-Pfočel/e, to pa je spodbudilo tudi obnovo ostale okolice jem pridobili nekaj parkirišč, VQskega središča. M op e temu pa bo kmalu sledila tudi obnova stopnišča pred občino (pošto). Oočinski oblastniki obljubljajo, da bo dostop do občinskih prostorov urejen tako, da bodo vanje lahko prišli tudi invalidi. Občina od maja naprej že dela v novih prostorih. Občane vabijo, da si jih ogledajo, pa tudi priložnostno razstavo na hodniku, kjer se s svojimi likovnimi deli predstavljajo otroci pre-ddvorske šole. Ob urejanju središča Preddvora so se dogovorili tudi o varnosti. Občinski svet naj bi v zvezi s tem sprejel idejni projekt za rešitev nevarne poti proti šoli. Na sliki: središče Preddvora pred prvomajskimi prazniki, ko so bila olepševalna dela še v polnem zamahu. • I).Ž., foto: L. Jeras ZA TEKAČE* Predstavljamo vam teniške loparje HEAD, VVILSON in ELAN ter pribor PACIFIC. Strokovnjaki proizvajalcev vas pričakujejo od 16. do 18. ure: 9., 10. 5. 13. in 15. in 12. in 11. in 17. maj maj maj maj HEAD: 4. VVILSON: ELAN: PACIFIC: Vsi teniški loparji in oprema omenjenih proizvajalcev bodo od 3. do 13. maja 10 % cenejši, kupci pa bodo prejeli še darilo: komplet treh žogic Nassau. Nekatere teniške loparje boste lahko tudi preizkusili. Barbara Mulej vam pomaga pri izbiri teniške opreme: v soboto, 13. maja, od 9. do 12. ure ter v sredo, 17. maja, °d 16. do 18. ure. ?> MERKUR Gasilci bodo obnavljali dom Preddvor, 9. maja - V Preddvoru bodo za-čeli graditi prizidek h gasils-kemu domu. Gradnja je nujna, ker so potrebne predvsem nove garaže, dosedanje so namreč premajhne in ob vsakem intervencijskem izvozu predstavljajo veliko nevarnost za gasilce. Z dograditvijo bodo namesto sedanjih garaž pridobili tudi primerne garderobne in sanitarne prostore. V novih prostorih bodo tudi lažje posodobili opremo. Ta čas še čakajo na gradbeno dovoljenje, čez kak mesec ali dva pa bodo lahko začeli z gradnjo. Najprej bodo podrli leseni del doma in prestavili instalacije, potem pa se začne dozidava. Dobršen del sredstev bodo zbrali med občani. Na letni konferenci društva so se dogovorili, da bodo pobirali po 10 tisoč tolarjev na gospodinjstvo in dodatne štiri tisočake na kmetijstvo, obrt ali podjetje. Vse, ki bodo darovali več, bodo objavili v posebnem biltenu ob stoletnici društva ter na plošči, ki bo na novi zgradbi. Nabiralna akcija kar dobro teče, le med lastniki vikendov je nekaj manj odziva. Člani gasilskega društva so se poleg denarnega prispevka zavezali opraviti še vsak po sto delovnih ur. • D. Ž. Preddvor, 9. maja -Ceste v preddvorski občini so nadvse klavrne. Cesta Preddvor - Bela - Bobo vek, ki povezuje občini Preddvor in Kranj, pa bi bila najbolj potrebna obnove. Preozka je, bankine so neurejene, cestišče pa polno jam. Naj jo le pokrpajo ali pa docela obnovijo, preddvorske občinske oblasti še niso gotove. Za obnovo ceste bodo vsekakor kandidirali na ministrstvu za ceste. • Foto: L. Jeras KRATKE DOMAČE Kulturno druženje sosedov Jezersko, 9. maja - Kulturno društvo Jezersko, ki ga vodi Karmen KarničaT, goji dolgoletne odnose s kulturniki z druge strani meje. Tudi pred letošnjimi prvomajskimi prazniki so se srečali. Slovensko prosvetno društvo Gorjanci iz Kotni are vasi na avstrijskem Koroškem, je ob svoji 110-le t niči gostovalo na Jezerskem. Pevski zbori so občinstvu pripravili lep večer slovenskih napevov. Vsa dolina na očiščevalni akciji Jezersko, 9. maja - Domala vsi Jezerjani so sodelovali na letošnji tradicionalni očiščevalni akciji, ki je bila že konec aprila. Že desetletje se vsako pomlad zberejo in očistijo okolico. Letos so Čistili nabrežine vodotokov prav do mejnega prehoda, v prihodnje pa se bodo morali lotiti tudi struge Jezernice in uscdalnika pred jezerom, če hočejo slednjega ohraniti. Najbolj so veseli sodelovanja otrok iz osnovne šole na Jezerskem, saj pravijo, da to privzgaja pozitiven odnos do okolja, kar je najboljša naložba za prihodnost. Plaz ogroža cesto Preddvor, 9. maja - Občinski odbor za ceste je v Preddvor povabil inšpektorja za ceste, ki si je med drugim ogledal tudi plaz v Potočah, Ta ogroža cesto med domom ostarelih in vasjo, zato bi ga nujno morali sanirati. Najprej pa naj bi zagotovili sredstva za geološke raziskave terena. POSADIMO RODODENDRONI Rododendroni so zelo lepe spomladi cvetoče grmovnice, ki se med seboj razlikujejo po številnih lastnostih. So različnih barv, različne velikosti in rasti, z različno oblikovanimi listi, a vsi po vrsti zelo lepi in atraktivni. Rastlina, ki nam postaja vse bolj domača in prikupna, pa je za vzgojo tudi zahtevna. Te zahteve niso tako zelo velike, pač pa -ODLOČNE! Kdor jih upošteva, bo imel z rododendronom uspeh, kdor jih ne, mu bodo propadli. Zemlja zanj mora biti najprej rahlo kisla, s stopnjo kisiosti pH 4-5. Poleg tega naj bo rahla, humuzna. Ker so običajna tla premalo kisla in pretežka, za rododendron zemljo posebej pripravimo. Da pa se nam ne bi prehitro izenačila s tisto v vrtu, napravimo vzpetino ali kot rečemo "grob, ki naj bo visok do 40 cm. Osnova za grob naj bi kisla bela šota, ki ji dodamo slamo, listje, žaganje, lubje, mlete ostanke, iglice, pepel, hlevski gnoj in podobno. Težko ilovnata pa tudi šotna tla je potrebno pred sajenjem dodatno drenirati, da povečamo zračnost tal, pa tudi talna voda nam ne zastaja v tleh. Taka humuzna prst se tudi razmeroma hitro mineralizira, to se pravi, da jo je čedalje manj, zato jo moramo vsako leto dodajati. Sadike torej sadimo nad površino, da pa grob nima preveč neprijetnega izgleda, ga posadimo s pokrovnimi rastlinami, kot so rese, bršljani in podobno, dokler nam rododendroni sami ne prekrijejo groba z listjem in cvetjem. Ta pokrov ohranja zemljo svežo in vlažno, kar onemogoča preveliko ogrevanje zemlje preko poletja in ustvarja pogoje za najboljšo rast in cvetenje. Pri sajenju in vzdrževanju nam veliko pomagajo tudi že vnaprej pripravljene posebne zemlje in gnojila, ki omogočajo popolno prehrano in uspešno rast rastlin. Tehtno izberemo tudi mesto, kjer bomo sadili rododendron. To naj bo sončno, do polovice zasenčeno z drevjem, a vseeno nekaj ur dnevno osvetljeno s polnim soncem. Varovati pa jih moramo močne opoldanske sončne pripeke, kajti zaradi premočnega ogrevanja listov, nam ti kaj radi postanejo rumeno zeleni in rjavo obrobljeni. Prav take poškodbe so možne tudi zaradi izsuširve pri močnih vetrovih in zimskih opeklinah. Torej, rododendroni bodo resnično vrtni prijatelji le, če bodo zanje primerno poskrbeli. Pravo mesto in natančna priprava tal niso zahteve, ki bi jih ne zmogli, so pa za uspeh neobhodno potrebne. Poskusimo postati prijatelji z eno najlepših rastlin na svetu. Lepota cvetja in barv nas bo prepričala, da trud in skrb nista bila zastonj. SUPER CENE R0D0DENDR0N0V■ 2.500 SIT • CVETLIČARNA AURA, tel. 212-737 • CVETLIČARNA MAJA, tel. 325-787 • CVETLIČARNA PINO, tel. 311-600 KRATKE DOMAČE Diplomska naloga o Šenčurju Šenčur, 9. maja - študentka Irma Potočnik je marca letos zagovarjala diplomsko nalogo pod naslovom "Socialnogeo-grafska transformacija Šenčurja". Raziskave, ki je imela namen ovrednotiti učinke preobrazbe Šenčurja iz agrarne (kmečke) v urbano družbo, se je lotila zato, ker geografi o Šenčurju več desetletij niso pisali, medtem pa se je gospodarska, socialna m geografska struktura tega kraja zelo spremenila. Diplomska naloga, o kateri avtorica piše tudi v letošnji številki glasila krajevne skupnosti senčur, bo lahko v pomoč pri predstavitvi Šenčurja, kaže pa tudi nekatere možnosti razvoja naselja v prihodnosti. Prijatelji mladine znajo z otroki in mladimi Šenčur, 9. maja • Društvo prijateljev mladine iz Šenčurja se tudi v sezoni 1994 -1995 lahko pohvali z nekaj uspešnimi prireditvami, čeprav društvom Časi niso ravno naklonjeni. Decembra so priredili miklavŽe-vanje in prihod dedka Mraza, marca letos spet ?riredili tradicionalni šen-urski Vrtiljak, ki vselej do zadnjega kotička napolni šenčursko dvorano. V zadnjih letih so na njihovem Vrtiljaku gostovali nekateri najuspešnejši slovenski pevci, od Magnifica, Čukov, Petra Lovšina z Vitezi obložene mize do Vlada Kreslina. Letos so povabili v goste tudi Adija Smolarja. Prijatelji mladine pa imajo še vrsto načrtov za naprej. Pripravljajo zanimiv kviz v smislu "pokaži, kaj znaš", za zimske počitnice pa različne delavnice, ki bodo šolarjem v prostih dneh krajšale Čas. V društvu se tudi ne bodo branili novih članov, ki bi radi sodelovali pri organizaciji takih in drugačnih prireditev. Za četrtino manj krvodajalcev Šenčur, 9. maja - Tudi Šenčurjani so sc marca letos udeležili krvodajalske akcije. Kri je darovalo 89 krvodajalcev, kar je za četrtino manj kot lani, ko so med prostovoljnimi krvodajalci zabeležili 122 imen. Tamkajšnja organizacija Rdečega križa je že lani skušala spodbuditi krvodajalstvo, in sicer tako, da je priredila dodatni izlet, vendar žal rezultatov še ni. Sicer pa se krajevna organizacija RK ukvarja tudi z drugo dejavnostjo. Konec marca so obdarili občane, stare nad 80 let, ki jih je le v Šenčurju in Srednji vasi 46. Obiska in darila so bili zelo veseli, zato so tudi pri RK hvaležni vsem občanom, ki so to omogočili s svojimi prostovoljnimi prispevki pri pobiranju članarine. Poleg tega načrtujejo še nekaj akcij: ponovno bodo merili krvni tlak (do novega leta so to počeli v prostorih domače lekarne nad nakupovalnim centrom Šenčur), pripravili jesenski izlet za krvodajalce in pomagali ogroženim družinam. Šola v Voklem je stara 120 let Več kot stoletje naš drugi dom kajšnja šola je bila leta 1874. leta dozidana m 1. decembra 1874 začel se je nauk. Tako stoji zapisano med "spomina vrednimi šolstvo zadevajočimi dogodki*' izpred 120 let, ko je bila v Voklem osnovana enorazredna ljudska šola. Voklo, 9. maja - Tako se je po stotih letih tudi v manjših krajih uresničila splošna šolska naredba cesarice Marije Terezije, ki je velela po vsem avstroogrskem cesarstvu osnovati ljudske šole, ki so jih bili dolžni obiskovati vsi otroci ne glede na stan. Za majhen kraj, kot je Voklo, je 120 let šolstva že lep dosežek. Temu primerno so tudi proslavili visok jubilej. Drugošolka Katja in tretješolka Špela v starih šolskih klopeh na razstavi Šola nekoč in danes. Črnilnik, tablice in staro računalo spominjajo na čase, ki jih ni več. Nada Avsenik Katja Murnik Marija Pusto vrh Čestitke nekdanji vodji šoli Viktoriji Šter, ki je v Voklem učila in vodila šolo tri desetletja. Sabina Murnik Borut Pestar Aljoša Vidmar Šolski upravitelji, ki so se menjavali v Voklem, so skozi desetletja vestno zapisovali šolsko kroniko. Prva leta je šolo obiskovalo okoli sto šolarjev; po dvajsetih letih je bilo v šoli 122 rednih učencev in 40 v ponavljalnem razredu. 1905. leta so se zaradi prostorske stiske odločili šolo povečati. Šola, ki je postala dvorazrednica, je tedaj dobila tudi novo opremo, ki je trajala vse do leta 1941. Proti koncu tridesetih let je šola postala petrazrednica, leta 1939 pa osemrazrednica s petimi oddelki. Pred tremi desetletji je bila šola ob svojo domala stoletno samostojnost. Postala je podružnica osnovne šole v Šenčurju, kamor zadnja desetletja hodijo otroci od 5. do 8. razreda, v Voklem, kjer so šolo leta 1972 še enkrat obnovili, se šolajo še učenci Voklega in Vogelj, iz Prebače-vega in Hrastja, ki so prej sodili v vokelski šolski okoliš, pa se vozijo v Žagarjevo šolo v Kranj. V sedemdesetih letih je šola doživela še en preobrat: po stoletni vladavini moške "dinastije" šolskih upraviteljev so vodstvo šole prevzele ženske. "Šola v Voklem je edina podružnica osnovne sole Šenčur," je dejala ravnateljica matične šole Mira Pustavrh. "Centralno šolo obiskuje 469 otrok, v Voklem je 50 učencev od 1. do 4. razreda. Od 5. razreda naprej se tudi šolarji iz Voklega in Vogelj vozijo v šenčursko šolo. Četrtina naših učencev je vozačev, med njimi polovica otrok ravno iz omen- Šolsko poslopje v Voklem obnovljeno leta 1972. je bilo nazadnje temeljito Komu zajetnejši kos kranjskega občinskega kolača? Cerklje- Ko so na eni prejšnjih sej cerkljanskega občinskega sveta razpravljali o zaključnem računu proračuna stare kranjske občine, se je razvnela razprava tudi o spornem ključu, ki ga je za delitev ostanka iz občinske blagajne določila država. Po ključu, ki se ravna po vplačani dohodnini iz posameznih novih občin, Cerkljam pripada 6,65 odstotka denarja, ki ga je prihranil proračun bivše kranjske občine. Občinski svetnik Božo Janež, ki je v pretežno "črnem" občinskem svetu eden od dveh predstavnikov opozicije, se je pridušal zlasti zaradi tega, ker gre Cerklja-nom samo dobrih šest odstotkov, medtem ko so njihovi sosedje Šenčurjani v tej delitvi udeleženi kar z 10,58 odstotka. Kako je to mogoče, je zanimalo Janeža, saj sta občini približno enako veliki in bogati! Predstavniki bivše občine Kranj so komaj uspeli razložiti, da številke pač kažejo, da so sosedje z dohodnino več vplačali v nekdaj skupno kranjsko blagajno, zato jim tudi pripada večji delež pri ostanku. Ker je sosedska zavist na Gorenjskem že folklora, je ni težko razumeti niti med novo-nastalimi majhnimi občinami. Dodajmo le, kako prikrajšane se morajo čutiti šele v Preddvoru, ki jim je omenjeni "ključ" odrezal le dobre štiri odstotke včasih skupnega občinskega kolača. A od tam ni bilo slišati nobenega podobnega negodovanja. So se pač sprijaznili, da so kot davkoplačevalci nekaj manj prispevali, zato zdaj tudi skromnejši izkupiček! • D.Ž. jenih dveh vasi. Šolski avtobus je tudi edina povezava obeh vasi s Šenčurjem, saj redni avtobusi na tej relaciji ne vozijo. V preteklih letih je šolo v Voklem obiskovali okoli sto otrok. Zdaj je to število razpolovljeno. V prihodnje pa upamo, da bo v Voklem spet več šolarjev in da bomo v prve razrede morda že prihodnje leto lahko vpisali 15 otrok." "V šoli v Voklem nas je ravno toliko, da lahko delamo v štirih čistih oddelkih brez kominacije pouka," je povedala vodja šole Nada Avsenik. "V prvem, drugem in tretjem razredu imamo letos po 13 otrok, v četrtem pa deset. Učimo jih štiri učiteljice, v šolo pa prihajata tudi knjižničar in glasbeni učitelj iz matične sole. Poleg rednega šolskega dela otrokom omogočamo tudi sodelovanje v raznih kriožkih: likovnem, pravljičnem, prometnem, dramskem, pri pevskem zboru in plesnem krožku, k nemščini jih vozimo v Šenčur. Prepričana sem, da imajo tudi otroci v majhni šoli, kakršna je naša, enake možnosti kot oni v centralni. Zaradi manjših oddelkov imajo morda celo nekaj prednosti, saj nam to omogoča več individualnega dela kot v večjih razredih." Prvošolki Katji Murnik iz Vogelj je v šoli zelo všeč. Prijazno učiteljico ima, Matejo Rozman, rada imam matematiko in pravljični krožek. Njena starejša sestra Sabina je že v petem razredu šen-čurske šole: "Hodim že v tretjo šolo: najprej sem obiskovala šolo v Cerkljah. Ko smo se lani preselili, sem pol leta hodila v Voklo, zdaj pa sem v Šenčurju. Četrti razred v Voklem, ko nas je bilo samo 16 učencev, imam v lepem spominu." "Kdo bi si mislil, da je naša šola že tako stara," je dejal zdaj že bivši učenec šole v Voklem Borut Pestar, zdaj petošolec v Šenčurju. "Štiri leta sem hodil v šolo v Voklo. Imeli smo največ štiri ure pouka, v razredih pa nas bilo pol manj, kot nas je sedaj v petem razredu. V šolo se vozim z avtobusom. Zdaj bi se sicer lahko tudi s kolesorn, vendar je cesta do ŠenČurj3 nevarna." Tudi Aljoša Vidmar je že odrasel štirirazrednici v Voklem: "Šola v Šenčurju se precej razlikuje od te v Voklem. Učenci se v višjih tdZtc-dih selimo iz razreda v razred, imamo več učiteljev, pa tudi več ur pouka. V šolo se vozimo, avtobusne karte i"}' amo zastonj. Svojo prejšnjo šolo imam v lepem spominu, tudi zato, ker mi je šlo dobro, saj sem bil odličen učenec." * D. Z. Žlebir, foto: L. Jeras mobitel BEŽKOVA VILA - arti. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 ?> MERKUR KLJUKE, ŽIČNIKI, VIJAKI NAJCENEJE od 3. do 13. maja v prodajalni MERKUR Koroška c. 1, Kranj medeninasta kljuka, Titania, kljuka, art. 136879: 2.035,00 SIT, Premar: 2.598,80 SIT, medeninasta I olT, žlčniki 60:146,40 SIT/kg, žičniki 60: 130,50 SIT/kg, žlčniki 100: 125,40 SIT/kg, navojne palice, M10 j x 1000 mm: 206,40 SIT, pocinkana matica, M 8: 2,91 SIT/kos, I pocinkan vstavni vijak, M8x25: 7,20 SIT/kos, univerzalni vijak, 50x60 I mm: 3,24 SIT/kos, PVC-vložek, 0 8 mm: 1,92 SIT/kos Količine so omejene! Torek, 9. maja 1995 ČETRTEK, 11. MAJA TVS 1 10.15 Otroški program 10-15 I. Zorman: Storžkovo popoldne 10.30 Martinova skrivnost, EBU drama 10.45 Arhiv zemlje, ameriška Poljudnoznanstvena serija 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Oči kritike, ponovitev 14.50 Collin, ponovitev nemške drame 10.20 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 18.55 Šport 20- 05 Komisar Rex, avstrijska Nadaljevanka 21- 00 Tednik »2.00 TV dnevnik 22- 16 Šport »2.20 Žarišče 2r*0 Poslovna borza 22.55 Sova '^en sanjač, ameriška nanizan-Ka; .^ancuso, FBI, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.25 Kinoteka: ciklus filmov Franka Capre: Za en dan gospa, ameriški film (čb) 16.00 Sova, ponovitev 16.55 'slandija: SP v rokometu (m): 1'ovenija - Kuba, prenos 18.45 ze veste 19.05 Majhne skrivnosti ^likih kuharskih mojstrov 19.20 r°k, tok, kontaktna oddaja za J'adostnike 20.05 Moški, ženske 21-05 Umetniški večer: Mahab-^rata, angleška nadaljkevanka 22.00 Akcent 23.00 KOlesarska *H» po Sloveniji, reportaža HTV1 5j Tv koledar 7.55 Poročila 8.00 Si 5 'utro 1000 Poročila 10.05 125» Pr°9ram H-30 Sandokan nart Por°č'la 12.15 Emparatriz, p aaljevanka 13.00 Težave v Š0|!?j*u. ameriški film 14.45 l6 3ft Program 15.45Glasbila Jadri ^^aska danes 17.00 Z rr)on,0koli sveta, hrvaška doku- bara a seriJa 17'30 53013 Bar" 18 is arner'ška nadaljevanka irp" kolo sreče 18.50 Govor-201ft° zdravju 19.30 Dnevnik b*!,0 ^iskoteka 21.30 Ekran 2o ^n^irja 22.40 Moč denarja 23 2! °nevnik 23.10 Slika na sliko ?V banje brez meja HTV 2 17.50 Tv koledar 18.00 Železnice, Ponovitev dokumentarne serije 18.55 SP v rokometu: Hrvaška -Češka, prenos 20.25 Klic v sm, •iT, dokumentarna serija 21.30 Brooklvnski most, ameriška nadaljevanka 21.55 Železnica, dokumentarna serija 22.45 Nocoj z Vami, zabavnoglasbena oddaja kanala J°.00 Spot tedna 10.15 Luč ^etlobe, ponovitev ameriške na-^alievanke 11.05 Pariš, ameriška ~ar"*anka 11.55 A shop 12.05 tedna 16.15 Dance session ^■SS Unpato, ponovitev 18.00 itfgnetoskop 18.45 A shop ti k poročila 19.10 Luč sve-5n« ■ ameriška nadaljevanka S'°0 Pred poroto 20.25 Vreme rV-30 Nori golt, ameriški barvni 21.55 Kino, kino, kino 22.45 ^a9netoskop 0.20 Spot tedna ™ A shop ^STRIJA 1 S^&Umo6' -----t, je napisala 9.45 9rA IS £e,r, 13,00 otroški pro" Stra«J, 25 Kn'9ht Rider 1 Nas k? Pr'jazna družina 1 !£vir iftEP1 dom 18.05 vvolffov C«s uSffL™ Huxtablovih 19.30 20.15 r' 20 00 Pogledi od strani narn«w°avarec na 0,oku Rugen, Hamh,?JJerija 21-1° Detektivki iz NYpD S3' nemška serija 22.00 22.50 p " Newyorški policisti f^lka n ^ara' ameriška TV krimi-^O.so w S,rasr>o prijazna druži-m vsak dan s Schiejokom, 7.10 7.35 ponovitev 1.50 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 3.40 Prevarana, ponovitev filma 5.10 Oddelek S AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 10.05 Dekleta, ameriški glasbeni film 11.55 Vreme 12.05 Raji živali 12.30 Žrtev bombe, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Reportaža, ponovitev 14.00 Alpe - Donava - Jadran, ponovitev 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shie-jokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ko zaigra godba, domača glasba; Kuharski mojstri 21.10 Vera, talk-shovv 22.00 čas v sliki 22.30 Šiling, oddaja o gospodarstvu 23.00 Stric Sam in brat Vanja 23.50 Med Dunajem in Jeruzalemom 0.35 Pogledi od strani/ Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.05 LEPA JE NAŠA DEŽELA: TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENČUR 21.00 SLEDI ZGODOVINE: ZNANI ŠENČURJANI (sodeluje prof. Martin Kadi-vec) 21.10 UTRIP TRŽIČA 2. 21.25 EPP blok - 3 21.30 HALO, MAJA! (v živo) 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 UTrip občine Železniki 19.00 Spoznavanje ljudi in krajev - serijski film 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.00 CAM-ERA ON THE MOVIE, dokumentarna serija, ponovitev 1. dela 18.30 SANJE IN RESNIČNOST, dokumentarna serija, ponovitev 5. dela 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP 20.05 ŠPORT MMTV 20.50 KLEPET NA MMTV 21.50 UMETNOST MIMIKE, 3. del/4 22.05 NEMŠKI UPOR PROTI HITLERJU: Konec, 7. del/7 22.35 GLASBENI VIDEO SPOTI 23.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.15 Video strani 1.00 Deutsche Welle LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 Videoboom 40 37. del 20.57 EPP blok 21.00 škofejloški kulturni utrip, ponovitev 21.30 Izmenjava programa LTV .... Videostrani TV ŠIŠKA NI PROGRAMA! TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.05 NOVICE MED VODAMI, 167. tedenska informativna oddaja, tokrat med drugim tudi - občinske novice občine Medvode, - o delu odbora za praznovanje 700 letnice župnije Sora, - pregled bikov v osemenjavelnem centru, - komunalne novice, - novo v medvoški knjižnici, - aktualnosti 21.05 - 21.10 Reklamni blok 21.10 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Poleg inforamcij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem, katere pokrovitelj je pripravil presenečenje nagrajencu. Tudi šaljiv-ci naj se pripravijo. Za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenaka napoved 7.00 Draga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Tema: ekologija 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 11. lekcija angleščine ONE TO ONE 16.30 Osmrtnice, DOmače novice 17.00 Mavrica (vodi: Alenka BOle Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 17.30 Moda za velike in male 18.30 Predstavljamo narodno zabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz • LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi taksno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit KINO CENTER prem. amer. thrill. IZBRUH ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIC znanst fant. črna kom. AKCIJA MUTANT ob 21. uri, amer. rom. kom. LAHKO SE ZGODI TUDI VAM ob 17. in 19. uri ŽELEZAR danski thrill. NOČNI ČUVAJ ob 18. in 20. uri BLED avant. film RAPA NUI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA mak. film PRED DEŽJEM ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. drama JESENSKA PRIPOVED ob 18. in 20.30 uri TVS 1 10.15 Otroški program: Pot v šolo, nizozemska nanizanka 10.45 Med ribiči 10.55 Roka ročka 11.45 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 12.35 Že veste 13.00 Poročila 14.05 Kam vodijo naše stezice 15.05 Film tedna: Noč svetega Lovrenca, ponovitev italijanskega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.30 Žarišče 22.55 Sova: 22.45 Brooklvnski most, ameriška nanizanka; 23.25 Mancuso, FBI, ameriška nanizanka 0.15 Spremenjena stanja, ameriški film TVS 2 13.45 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 14.15 Tango za tri: Daj no, Benny, zadnji del danske humoristične serije 15.05 Osmi dan 16.55 Islandija: SP v rokometu (m): Slovenija - češka, prenos 18.20 Sova, ponovitev; Večen sanjač, ameriška nanizanka 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me! 20.00 Maribor: 50 let Radia Maribor, prenos 22.00 VVestbach, angleška nadaljevanka 22.50 (Ne)znani oder 0.05 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.15 Emparatriz 13.00 Strupeni bršijan, ameriški film 14.50 Šolski program 15.45 Otroški program 16.30 Hrvaška danes 17.00 Hrvaška književnost v evropskem merilu 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50Turistični magazin 19.30 TV dnevnik 20.10 Usode 21.00 Dobri ljudje 22.30 Lepa naša, dokumentarna oddaja 23.00 TV dnevnik 23.20 S sliko na sliko 23.50 Diamantni meči, ameriški film HTV 2 16.45 Turbo limatch show 18.00 Triler, resna glasba 18.55 Rokomet: Hrvaška - Rusija 20.10 Me je kdo iskal? 21.10 Sto let filma: Ukigusa, japonski film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Pred poroto 11.30 Ameriških deset 12.00 A-shop 12.10 Spot tedna 12.15 CMT 16.10 Spot tedna 16.15 A shop 16.35 Nori golf, ponovitev ameriškega filma 18.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Obalna straža -Zaliv utopljencev, ameriška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Teden na borzi 21.05 Prepozno za solze, ameriški film 23.05 Učna leta, ameriška nanizanka 23.35 Zgodba o igri, ameriška nanizanka 0.05 Pozitiv +, ponovitev 0.50 Krik, ponovitev oddaje o stilu 1.20 A shop, televizijska prodaja AVSTRIJA 1 6.05 Naš glasni dom 6.30 Heidi 6.55 Viking Viki 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.05 Tom in Jerry 8.30 Fičifaji 9.00 Umor, je napisala 9.45 Knight Rider 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.15 Na daljnem obzorju 11.30 Natalie končna postaja 13.00 Heidi 13.25 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am dam des 14.35 Tom in Jerrv 15.00 Vroča sled 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.10 Knight Rider 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Naš glasni dom 18.05 VVolfov revir 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Pre- varana, ameriška srhljivka 22.00 Rocky IV, ameriški film 23.30 čas v sliki 23.35 Ženske iz Stepforda, ameriška srhljivka 1.05 Grozno prijazna družina 1.45 Schiejok vsak dan 2.30 Dobrodošla, Avstrija! 4.10 Kanadčani, britanski vestem AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Ljudska glasba 10.55 Na prizorišču 11.25 Slike Avstrije 12.15 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Primer za dva 21.20 Peter in Pavel 22.05 Čas v sliki 22.35 Na začetku so bile ruševine - cerkev 1945 23.25 Kontroverze 23.55 Paternov nočni šiht 0.25 Bogdaj in Heil Hitler, Vedenje avtrijske cerkve in vernikov 1938 1.25 Pogledi s strani 1.30 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.05 EPP: ADAMIČEVA HIŠA - R3 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 63. tedenska informativna oddaja 19.40 GLASBENI UTRINKI... 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 MIKROFON MED VAMI: ŠENČUR 20.25 PRVOMAJSKO SREČANJE -JOŠT 95 20.55 EPP blok - 3 21.00 19. SPOMINSKI REKREACIJSKI POHOD NA BLEGOŠ 95 21.30 SMRTNO NEVARNA CESTA KRANJ - MLAKA - GOLNIK 21.50 IZREDNI ZBOR OBČANOV V TENETIŠAH 5.5 - ZAPORA CESTE K DEPONUI KOMUNALNIH ODPADKOV TENETIŠE 6.5.1995 22.20 ELAN Z VAMI (zabavna oddaja) 23.30 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) obl6.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GA GA na TV - pripravili Polona, Špela, Domen in Peter 20.00 ŠOLSKI UTRINKI - informativno poučna oddaja OŠ Železniki 20.50 BREZ KOMENTARJA MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.45 UMETNOST MIMIKE, 3. del/4, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti 20.25 POPOTNIK, oddaja o popotovanjih in nasveti popor-nikom 21.10 POTOVANJE K UMETNOSTI, dokumentarni film 6. del/10 21.40 SVOBODA (Free-dom), film 23.10 DEFECTOR 1, ameriški film 0.40 Video strani 1.00 Deutsche Welle LOKA TV Videostrani, non-stop TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 TV ŠIŠKA predstavlja - koncert 20.55 Telemarket KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Večerja za dva R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Ob 13.30 bo stekel program Radia Tržičč, tudi z nekaterimi študentskimi vsebinami, ob 14.30 bomo prisluhnili glasbeni temi, uro kasneje bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnte obvestilom, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Tudi recept tedna bomo izbirali in sodelovali v kvizu radia Tržiški študent. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca in se pogovarjali z zanimivimi gosti. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpe-tourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 21.00 Ročk izpod Alp 22.00 Rockoteka 1.00 Curi in čure z vami do jutra znam brati, berem TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. HULA HOP ob 20 30 uri BLED amer. drama NELL ob 18.30 uri RADOVLJICA avant film RAPA NUI ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer drama JESENSKA PRIPOVED ob 18. uri, mak. film PRED DEŽJEM ob 20.30 uri Nagradni izlet štiridesetih mladih sodelavcev Gorenjskega glasa Zvonili na Blejskem otočku, žurirali v preddvorskem Boru Sponzor vsakotedenske Literarne delavnice, v kateri smo izbirali najboljše pisce poezije in proze iz gorenjskih osnovnih šol, je bilo podjetje Živila iz Naklega, ki nam je minuli petek podarilo res izjemen dan. Hvala zanj. Kranj, 9. maja - Na izlet smo povabili štirideset nagrajencev, smo jih začeli izbirati že med lanskimi poletnimi počitnicami, njihove pesmi in spisi so bili objavljeni v Literarni delavnici na torkovih straneh Gorenjskega glasa Prepovedano za odrasle. Z nami so šli tudi štirje mladinski porotniki - Miha, Sergeja, Marjeta in Klemen - ki že nekaj mesecev svetujejo vrstnikom v najrazličnejših težavah in smo se jim z izletom skušali skromno oddolžiti za njihov trud. Nasmejana družina nagrajencev Gorenjskega glasa. lep, posebno v jasnem, sončnem dopoldnevu, kakršno je bilo petkovo. S pletnama smo se popeljali na otoček, pocukali za zvonček želja, si ogledali cerkvico in se potešili s sladoledom. Še pred tem nepogrešljivim opravkom, kosilom namreč, smo imeli turir v pikadu, ki nam ga je prijazno poklonil Jože Hribar, kranjski trgovec z igračami. Tekmovali smo (skoraj) vsi, puščice so zade- Milo poje zvon želja na Blejskem otoku. O tem, kaj vse smo videli, doživeli, spoznali, ne bomo razpredali na dolgo in Široko. Prepričana sem, da nobeden od izletnikov ne bo oporekal ugotovitvi, da smo se imeli lepo. Po tradiciji smo ostali na Gorenjski, ki jo, čeprav smo domačini, najbrž še vedno ne poznamo dovolj. Startali smo pred Gorenjskim glasom v Kranju, kjer nas je zjutraj čakal avtobus Živil in prijazni šofer Janez. Popeljal nas je v Radovljico in nas "zložil" pred tamkajšnjim sodobnim nakupovalnim centrom. Poslovodkinja Štefka Mijatovič nam je razkazala skladišče in bogato založeno trgovino, razložila, kje in kako nabavljajo blago, kako računalniško vodijo zaloge in prodajo, se pohvalila, da je radovljiški center med 85 samopostrežnimi trgovinami Živil po prometu najuspešnejši itd. Skratka, čeprav vsak dan zahajamo po nakupih, smo videli in slišali marsikaj novega, zanimivega. Iz Radovljice smo pot nadaljevali na Bled, ki ga v turističnih prospektih imenujemo biser Gorenjske. Zares je smejali zgrešenim metom, skratka, bilo je pravo športno vzdušje. V prvem krogu je bila najboljša Tanja Šilar, v kasnejših Gregor Eržen, ki pa ga je v finalnem dvoboju pošteno premagal Primož Ozebek. V Boru nas je po kosilu zabaval duo Kaneba. Porotnik Miha je z njima korajžno zapel Ko si zaljubljen, nato pa sodeloval tudi v tekmovanju za najboljši vic. No, zmagovalca v tej tekmi ni bilo, zmagali so vsi, ki so prišli pred mikrofon in tako je tudi prav. V Kranj smo se vrnili okrog pol štirih popoldne. Siti, zadovoljni, prijetno utrujeni in predvsem željni, da se še kdaj srečamo na podobnem izletu. Še enkrat hvala Živilom, z moje strani pa tudi vsem nagrajencem, mladim literatom, ki ste sodelovali v Go- Katera pletna bo hitrejša? Ne bodimo preveč šolsko učenjaški, predvsem se zabavajmo, lepo imejmo, smo si rekli, ko smo ubirali vesljaje nazaj proti kopnemu in vreščali, ko nas je hudomušni pletnar "nevarno" zazibal na jezerski gladini. Naša naslednja in hkrati končna postaja je bil Preddvor, v katerem imajo Živila ob jezercu Črnava kar dva hotela; novejšega Bor in starejšega grad Hrib. Gostovali smo v Boru, kjer nam je pred odličnim kosilom izrekla dobrodošlico direktorica Marjeta Bren. Primož, zadovoljni zmagovalec, poslej lahko trenira rudi doma... Gregorju, ki je bil drugi, pa je pripadel prvi solo ples v hotelski restavraciji. Za sople-salko je izbral porotnico Marjeto. vale kroge pa tudi steno bar- renjskem glasu s svojimi pris-ake, na kateri je visela tarča, pevki in bili v petek super Navijali smo, stiskali pesti, se druščina. Helena Jelovčan Turnir v pikadu Po izletu nam je o svojih vtisih včeraj pisal Žiga Svete z Bleda. Takole pravi: Nagradni izlet dopisnikov Gorenjskega glasa je za nami. Potovali smo po Gorenjski proti Bledu. Ker sem Blejec, Bled kar dobro poznam, a sem se kljub temu rad popeljal s pletno na Blejski otok. Posebno pa sem vesel, da sem spoznal turistični kraj Preddvor. Nad njim sem opazoval vrhove Kamniških Alp, potok Bistrica pa se zliva v jezero Črnava. V tem lepem okolju s stopetdeset let starimi ameriškimi sekvojami stojita grad Hrib in hsotel Bor, kjer so nas lepo pogostili. Bilo ie super. Hvala vsem, ki so nam omogočili ta izlet. Lep pozdrav! NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Medtem ko po sončnih prvomajskih počitnicah gotovo počasi že odštevate dni do "pravih", poletnih počitnic, začenjamo nov krog ugibanja imena šole na skrivnostni fotografiji. Kdor ugotovi, kateri šoli pripada tale košček, naj piše na Gorenjski a las, Zoisova 1, in dobil bo majico Gorenjskega glasa. Če pa je oreh morda še pretrd, počakajte do naslednjega torka, ko bo v časopisu nova fotografija iste šole. Skujmo naj Vrtiljakovo pesmico Tole povabilo je namenjeno vsem mladim pesnikom. Romana, voditeljica radijskega Vrtiljaka, vas vabi, da napišete naj Vrtiljakovo pesmico. O čem, vas zanima? O vsem, kar se vsak torek vrti na Vrtiljaku, o nagradnem izletu, ki se približuje.... "Najbolj posrečeno pesmico bomo uglasbili, se jo na izletu 26. maja naučili ter s seboj povabili tudi mladega ustvarjalca, ki bo pesmico napisal," pravi Romana. Se splača potruditi, kajne? časa ni prav dosti, zato pohitite in pišite na Radio Kranj, Slovenski trg 1, s pripisom Za naj Vrtiljakovo pesmico. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Izbruh Prejšnjič smo našim mladim bralcem v zvezi s filmom Z odliko zastavili vprašanje o dosedanjih filmskih vlogah Joea Pescija. Kot kaže, igralca poznate zlasti po filmu šam doma, saj je ta rešitev napisana na največ dopisnicah-Zadošča tudi za našo nagrado, vstopnico za eno od kino predstav, ki jo podarja Kino podjetje Kranj. Žreb je iz kupčka dopisnic tokrat določil tele mlade bralce: Jože Žitnik, Krvavška 17, Vodice; Mateja Zveršen, Srednja vas 158, Šenčur; Uroš Brdnik, Smlednik 34; Tanja Krek, Klobovsova 12, škofja Loka. Čestitamo! V kranjske kinematografe pa že vabi nov film Izbruh. Prijazno kalifornijsko mestece Cedar Creek se čez noč spremeni v pravi pekel. Ljudje obolevajo, trpijo, umirajo, nihče ni varen pred strašno boleznijo . Morilski virus, ki je dolga leta zdel v globinah afriškega pragozda, je prodrl v svet in mutiral. Bolezen grozi vsej Kaliforniji, vsej Ameriki, vsemu svetu. Vojska sklene okoli Cedar Creeka neprebojen obroč. dr. Sam Daniels, virolog, polkovnik v vojaškem inštitutu, se spopade z nenznanti*1 virusom... Film je režiral VMolfgang Petersen, glavlX vlogo ugra znani Dustin Hoffman. Tokrat vas spet sprašujemo po glavnem igralcu. Du l0 Hoffman je bil večkrat nominiran za najvišjo fi\ms nagrado oskar, dva je tudi dobil. Napišite naslova filntov> ki sta Hoffmanu prinesla oskarja za najboljšega igralca-Odgovore kot ponavadi pošljite do konca tedna * Gorenjski glas (filmska nagradna uganka), Zoisova l< Kranj. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Obresti postopoma padajo Vpliv trga denarja, zlasti vse večje ponudbe, postopoma vpliva F"a so Potrebne delovne izkušnje - najmanj ^fcnje dostavite najkasneje do 15. 5. 1995. 20. specializirana prireditev Sejem malega gospodarstva Kranj, 9. maja - Predsednik Združenja podjetnikov Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije Franc Zavodnikov bo dopoldne ob 10. uri v Kranju odprl 20. sejem malega gospodarstva, kooperacij in podjetništva. Prireditev, kar zadeva ime in tradicijo najstarejšo oziroma prvo v Sloveniji, letos ob prizadevanjih za čimbolj zanimiv in aktualen spremljajoči program organizirajo Območna zbornica Gospodarske zbornice Slovenije, Združenji podjetnikov Slovenije in Gorenjske in Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem. Za tridnevno prireditev z okrog sto razstavljalci je tokrat značilen predvsem vsestranski in pester spremljajoči program. Že ob otvoritvi pa bodo dijaki Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole v atriju prikazali modno revijo. Ta postaja stalnica tega sejma v Kranju. Eno uro po otvoritvi pa bo v konferenčni sobi uradna predstavitev Poslovno podpornega centra, d.o.o., Kranj (BSC), ob poldvanajstih pa bo SPIM mreža predstavila Katalog slovenskih in inovacij. Območna zbornica Kranj Gospodarske zbornice Slovenije bo že prvi dan opoldne pripravila posvet o novem carinskem zakonu, SPIM mreža pa bo po predstavitvi slovenskega kataloga inovacij pripravila danes ob 13. uri tudi predstavitev dejavnosti Evropske mreže inovatorjev. Jutri, 10. maja, bo na sejmu Dan podjetnikov, Območna zbornica Kranj Gospodarske zbornice Slovenije pa ob 10. uri dopoldne vabi na posvet o poklicnem izobraževanju mladih in odraslih po novem zakonu o poklicnem izobraŽevanju. Na razširjeni seji upravnega odbora Združenja podjetnikov Slovenije pa bodo obravnavali ponudbo bank v Sloveniji. Tema razprave bo: Podjetnikom prijazne banke. Obetaven je tudi naslov četrtkovega dneva Aiesec v otvoritveni dvorani sejma: Delati v 21. stoletju. AIESEC je sicer kratica za mednarodno nepolitično, neprofitno izobraževalno združenje študentov, ki se zanimajo za ekonomske, poslovne in organizacijske vede. Združenje s sedežem v Bruslju sodeluje s 25.000 podjetji, mednarodnimi organizacijami in vladami. Zadnji dan v Četrtek pa bosta prireditev sklenila posvet z inovatorji (SPIM mreža) in podelitev ocen inovacij po evropskih kriterijih tako imenovanega Sprint programa. • A. Ž. Zaščita potrošnikov KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA Ntf UPNVKODAffll I NtfUfflMUODAMI I NtfUFNMTOOAINl 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA {Kmnjjržfc,) «0,00 81,25 11,15 AV AL Bled 80,70 81,30 11,40 AVALKran|skagora 80,70 81,30 11,37 BANKA CREDTTANSALT d.d. LJ 80,30 81,40 11.30 COP1A, Kranj 80,80 81,20 11,48 EROS(Starl Mtyr}, Kranj 80.80 81,20 11,40 GEOSSMedvode 80.90 81.20 11,44 GORENJSKA BANKA (vse enoto) 79,45 81.59 11,07 HRANILNICA LON, d.d JOanJ 81,20 81.20 11,50 HDA-tržnlca Ljubljana 81.00 81,20 11,42 HRAM ROŽICE Mengeš 80,89 81,09 11,46 ILIRIKA Jesen 80,40 81,40 11,20 MVEST Škofj* Loki 80,80 81,05 11.43 LEMA, Kranj 80,80 81.20 11,40 MIKEL St razišče 80,70 81,18 11,42 PBSd-d. (na vseh poštah) 78,90 80,90 10.70 R08S0N Mengeš 80.70 80.99 11,40 SHP-Slov. hran. In po*. Kranj 81.00 81.20 11.40 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 80.20 81.20 10,80 SLOGA Kranj NE POSLUJE VEČ 8L0VENUATURJST Boh. Bistrica 79,45 SLOVENUATURJST Jesenice 80.20 SUH Kranj 80,90 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,95 TALONZg. Bitnje 80,95 TENTOURS Domžale 80,70 TROflCALKamnlk-BakovnJk 80,95 UBK d.d. Šk. Loka 80,40 WILFAN Kranj 80,90 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 80 80 MLFANTriK 80,90 POVPREČNI TEČAJ B0\58 81,20 81,20 81.15 81.15 81,40 81.19 81,35 81.10 81,10 81.10 81,21 11,07 11,20 11.44 11,45 11,45 11,40 11,43 11,32 11,44 11,43 11,42 11,32 11,50 11,55 11,55 11,60 11,52 11,50 11.51 11,60 11,50 11,50 11,52 11,45 11,46 11,48 11,50 11,42 11.50 11.48 11,65 11,45 11,51 11,52 11.52 11.60 11.49 11.57 11.52 11,49 11,46 6,50 6,50 6.40 6,30 6,55 6.70 6.80 6.18 6.70 6,75 6,68 6.70 6.82 6,65 6,80 5.96 6.60 6.65 6,35 «.« 6,60 6,80 6,85 6.85 6.65 6,79 6.50 6,75 6,70 6.75 11,52 6,60 6,95 6,85 6.85 6,90 6,75 6,90 6,90 6,99 6,70 6,90 6,73 6,95 6,99 6.90 6,95 6,69 6,75 6,80 6,83 6,90 6,90 6,95 6.95 6,95 6,89 6,90 6,90 6,85 6.85 6.88 Prt Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke 21 tečajnico nam sporočajo menjalnice, M si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. HRANILNICA LON ZARAČUNA 0,3% PROVIZIJO Top Job v Kranju PLINIFIKACIJA Potrošnica iz Kranja nas je povprašala, ali je doltna pristati na napeljavo plina. Upravnik je namreč stanovalcem bloka predstavil celotni projekt in jih tudi obvestil o stroških, ki bi jih takšna napeljava prinesla. Nekateri stanovalci pa so se kljub prepričevanju odločili, da plina za svoje stanovanje ne potrebujejo. Ko so o tem obvestili upravnika, so dobili odgovor, da se bo plinifikacija izvajala za vse ali za nikogar, in da imajo lastniki stanovanj, ki so se za projekt odločili pravico in motnost, da odločitev izsilijo s tožbo na sodišču. Po našem mnenju navedbe upravnika niso točne. Tukaj gre za izboljšavo v večstanovanjski hiši. Stanovanjski zakon v 3. odstavku 31. člena določa, da je za odločitve, ki presegajo upravljanje (odtujitve, spremembe namembnosti, prenove, izboljšave in podobno) potrebno soglasje vseh solastnikov. Če takšnega soglasja ni, se lahko preostali solastniki odločijo in izvedejo napeljavo individualno, torej le v stanovanja tistih, ki se strmjajo. Drugače bi bilo, če bi v hiši ie obstajala plinska napeljava in bi šlo le za prehod iz mestnega na zemeljski plin. Ta zamenjava je potrebna zaradi varnostnih razlogov in bi jo morali opraviti vsi stanovalci. Stanovanjski zakon tudi po- sebej določa, da mora upravnik brez odlašanja sklicati lastnike in ukrepati skladno z njihovimi navodili, če so zaradi izrednih razmer (npr. poplave, poiari) potrebna nujna popravila, za katera so potrebna znatna sredstva. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Kranj - V okviru mednarodnega združenja študentov, ki se zanimajo za ekonomske, poslovne in organizacijske vede AIESEC bo letos že tretjič zapored takoimenovani TOP JOB - sejem kadrovskih potencialov. Projekt bo letos prvič predstavljen tudi v Kranju, potekal pa bo od 8. do 11. maja v prostorih Fakultete za organizacijske vede in v prostorih Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem. Prvi in drugi dan bodo za udeležence potekala predavanja na teme: Branje oglasov, Življenjepis, Sprejemni intervju Poslovni bonton, Poslovno komuniciranje, Predstavitvene veščine, Racionalno upravljanje s časom, tretji dan bodo študentje tekmovali v menagementu, zadnji dan TOP JOB-a pa se bodo študentom predstavila podjetja Merkur, Iskratel, Iska ERO, Liko Pirš, Gea College, Termo, Jelovica, Hiram VValker, Sava Kranj, Deloitte & Touche in Republiški zavod za zaposlovanje. • I.K. V ČASU 23. MEDNARODNIH DNEVOV MINERALOV, FOSILOV IN OKOLJA 12., 13. IN 14. MAJA BO PRODAJALNA ^Eko DETELJICA ODPRTA: V PETEK, 12.5. OD 8. DO l9-URE, V SOBOTO, 13.5. IN V NEDELJO 14.5 OD 8.DO **a voljo vam je bogata izbira ženske, moške in otroške Obutve po izredno ugodnih cenah. Ženske vzorce v velikostni številki 37 dobite že od 990 tolarjev dalje. &©stri ponudbi in nizkih cenah s* boste lahko prepričali tudi v rt««.- haVlSamopost''ežni trgovini Peko Bistrica pri Tržiču Deteljica GOLF HOTEL BLED ★ * ★ ★ ★ G&P HO TEL H PARK HOTEL VLOŽITE CERTIFIKAT V VARNO IN DONOSNO NALOŽBO! SODELUJTE PRI LASTNINJENJU BLEJSKIH HOTELOV PARK IN GOLF HOTEL! V drugi polovici leta nameravamo izvesti javno prodajo delnic. Z nakupom boste postali lastnik PARK in GOLF hotela, dveh največjih in uspešnih hotelov, ki na Bledu ustvarita skoraj polovico vseh nočitev. Več kot 80 % naših gostov prihaja iz vseh dežel sveta. Turizem ima perspektivo, zato se vam bo vaša odločitev bogato obrestovala. Podrobnejše informacije vam bosta po telefonu 064/77-348 in 064/741-717 posredovali Vera Vahtar ali Marinka Vodopivec in sicer vsak delovni dan od 8. do 16. ure ali pa se osebno zglasite na upravi, Cankarjeva 6, Bled. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmečka zveza zahteva Država naj uredi mlečna razmerja Ljubljana - Slovenska kmečka zveza ugotavlja, da republiška vlada pri določanju odkupne cene mleka ne spoštuje njihove zahteve po 100-odstotnem pokrivanju stroškov. Ker naj bi država "priznavala" rejcem manj kot 80 odstotkov pridelovalnih stroškov, zveza zahteva od vlade, da to nesorazmerje uskladi. Po podatkih, s katerimi razpolaga zveza, naj bi se ta razmerja zaostrila predvsem zato, ker je vlada pred nedavnim ukinila državno nadomestilo v vrednosti en tolar za liter mleka. • CZ. Košnja se je že začela - Čeprav mineva šele prva tretjina maja, so na nekaterih gorenjskih kmetijah že začeli s spravilom prve letošnje košnje. Kositi so začeli predvsem na kmetijah, kjer se dobro zavedajo, da je dobra, kakovostna krma tudi pogoj za kakovostno pridelavo mleka in pitanje živine. Ugodne lanske izkušnje z baliranjem trave in z ovijanjem v folije napovedujejo, da bo letos še več trave kot lani končalo v balah. • CZ. Primer iz Strahinja Nenavadno obrezovanje jablan Strahinj - Sadjarski strokovnjaki in tudi vsi sadjarji z dolgoletnimi izkušnjami, a brez akademskih nazivov, dobro vedo, da je sadno drevje treba obrezali še pred spomladanskim prebujanjem dreves. No, nekateri v Strahinju tega očitno ne vedo in so se "obrezovanja" lotili v času, ko so jablane le začele cveteti! Kmet Janez ima nedaleč od vasi sadovnjak. Že njegovi predniki so priblilno tri metre od roba sosednje njive posadili jablane (besniške voščenke). V pol stoletja so se drevesa tako razrasla, da del njihovih krošenj sega le čez mejo sadovnjaka, tja na sosedovo, kamor jeseni odpadajo tudi sadeži, listje... Lastnik sadovnjaka je letos nameraval krošnje toliko oblagati, da ne bi več segale na sosedovo. Februarja se je le lotil dela, a glej ga zlomka - s sekiro se je malo vsekal, rana se je zagnojila, dnevi in tedni pa so minevali. Sam ni mogel na lestev, "tamladim" dela ni zaupal... Pa se je ponudil mejaš, da bi kar sam porezal veje, ki segajo čez mejo! Prav, je dejal Janez in si mislil, da bo posekal le tisto, kar "gleda" čez mejo. Mejaš je privoljenje očitno razumel nekoliko drugače in je 25. aprila, ko je sadje le lepo cvetelo, petero jablan dobro oskubil. Veje, ki so molele na njegovo, je odlagal kar pri deblu ali le malo proč. Janez se je kajpak nad mejašem, s katerim sta se dotlej dobro razumela, razjezil in je najel advokata, ki mu je le napisal pismo. Veje še vedno lelijo v travi in bodo očitno tam lelale Se nekaj časa. Le kako naj jih pospravim, se sprašuje Janez, ko pa je trava le tako velika, da bi povzročil še dodatno škodo. In škoda bo po zatrjevanju lastnika kar precejšnja: v dobri letini bo pridelka od ene do poldruge tone manj, nevarnost pa je tudi, da bi jablane zaradi "majskega obrezovanja" opešale. In za konec še naš skromni namig! Prepirov in pravdanja je po gorenjskih vaseh le zdaj dovolj in preveč, morda bi lastnik sadovnjaka in mejaš poiskala sporazumno rešitev v duhu "lepa beseda pobije sto norih" ■ in še naprej ostala v dobrih odnosih! • CZ. Na Podjedovi kmetiji v Olševku Doma namolzeno mleko tudi predelajo Koje Franci pred štirimi leti ostal brez službe, je sklenil, da nadaljuje družinsko tradicijo (mama Marija se že štirideset let ukvarja s predelavo mleka), in da doma namolzeno mleko tudi doma predela. Olševek - Podjedovi iz Olševka so danes že uveljavljeni predelovalci mleka. Na dan predelajo v skuto, sladko in kislo smetano ter navadne in sadne jogurte od 250 do 300 litrov mleka. Izdelke prodajajo predvsem v trgovinah na območju nekdanje kranjske in škofjeloške občine. Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so že tretjo leto zapored dobili priznanja, letos zlati znak za sladko in za kislo smetano, srebrnega za navadni jogurt in bronastega za sadni jogurt. Na Podjedovi kmetiji so nekdaj redili le pet ali šest glav živine in pridelovali vsake stvari po malo. Dohodka iz kmetovanja ni bilo dovolj, gospodar Ludvik in sin Franci sta hodila v službo, mama Marija je na star kmečki način predelovala doma namolzeno mleko. Ko je pred štirimi leti Franci, sicer po poklicu finomehanik, ostal brez službe, so se na kmetiji povsem usmerili v prirejo mleka. Zgradili so nov hlev za trideset glav živine in v kleti hiše uredili "mlekarno", v kateri predelujejo mleko. Del opreme so uvozili iz Francije, precej so jo naredili sami, s pomočjo mojstrov. Vsak začetek je težak In tudi mlekarski je bil, pravi Franci in priznava, da jim je v prvih tednih in mesecih šlo tudi kaj narobe, in da so kak izdelek morali zavreči. Mleko je namreč "živa stvar" in nastopijo težave, ki jih je mogoče reševati predvsem z izkušnjami. Za začetek so predelali v izdelke od 40 do 50 litrov na dan, potlej ko je bilo izkušenj in znanja že več, so količine povečevali. Zdaj ga predelajo že od 250 do 300 litrov, vse doma namolzeno mleko, po potrebi pa ga kupijo tudi pri kmetih v vasi. Na kakovost mleka zelo pazijo, saj je od tega odvisna tudi kakovost izdelkov. Obvezni nadzor nad mlekom, predelavo in izdelki jih precej stane, vendar jim tega denarja ni žal. Ob tem, da so potrošniki vse bolj zahtevni, je na trgu mogoče nastopati le s povsem neoporečnimi, zdravju neškodljivimi izdelki. Predelava jih je "priklenila" Če jim predelava doma namolzenega mleka zagotavlja boljše plačilo za mleko, kot bi jim ga dajala mlekarna, ima hkrati tudi slabe, manj prijetne strani. Podjedove je namreč "priklenila" k delu. Prav vsak dan, naj bo petek ali svetek, državni ali cerkveni praznik, morajo mleko predelati v izdelke. In tudi v času, ko si večina vendarle privošči krajši ali daljši dopust, ne morejo na vrata obesiti tablice: "Zaprto! Smo na dopustu." Krave namreč ne poznajo dopusta in dajejo mleko prav vsak dan. Vrinili so se med velike Čeprav je konkurenca mlečnih izdelkov v Sloveniji in na Gorenjskem velika (poleg domačih izdelkov je v trgovinah tudi dosti uvoženih), je Podjedovim uspelo, da so se kot majhni "proizvajalci" s pomočjo kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj uspeli vriniti med velike. Izdelke prodajajo prek zadruge v trgovinah na območju nekdanje kranjske občine, deloma tudi na Škofjeloškem. Njihova skuta, smetana in jogurti se na zunaj ločijo od ostalih po embalaži, sicer pa po okusu. Posebnost so pokrovčki, ki omogočajo zapiranje lončkov tudi potlej, ko so že odprti. Vse večje povpraševanje po Podje-dovih mlečnih izdelkih je narekovalo tudi povečanje prireje mleka. Zdaj imajo v hlevu 25 glav živine, molzejo do 14 krav. Poleg štirih hektarjev lastne kmetijske zemlje obdelujejo še pet hektarjev najete. Dela je veliko in vse več. Oče in mama skrbita predvsem za hlev, Franci in njegova žena Vika, ki je kot komercialni tehnik zaposlena v Mesoizdelkih, imata "na čez" predelavo in prodajo, ob enem redno zaposlenem jim občasno, ob konicah, pomagajo tudi drugi. Štiri priznanja na razstavi dobrot Priznanja, ki so jih Podjedovi prejeli na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, so jim predvsem v moralno zadoščenje in tudi dokaz, da njihovih izdelkov ne cenijo le kupci, ampak tudi strokovnjaki z izostrenim okusom. Če bo volja, bodo v prihodnje predelavo še malenkostno povečali. Ponudbe izdelkov za zdaj ne nameravajo širiti, ostali bodo pri skutu, jogurtih in smetani. Poskusili so že tudi z izdelovanjem sira, vendar je postopek dolg in tudi denar se obrača počasi. • C Zaplotnik Težave pri pridobivanju zemljišč za gradnjo avtocest Omejevanje lastninske pravice? Pridobivanje zemljišč ovirajo nedokončani denacionalizacij ski, zapuščinski, arondacij ski komasacijski postopki, neznano lastništvo, pomanjkanje kakovostnih nadomestnih zemlji^' zahtevki za visoke odškodnine... višje, kot to določa metodologija za vrednotenje kmetij5' kih zemljišč iz 1987. leta-lastniki pa zahtevajo odškod nine Ljubljana - Slovenska vlada predlaga državnemu zboru, da po hitrem postopku sprejme zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z gradnjo avtocest v Sloveniji. Z zakonom naj bi izjemoma, samo za gradnjo avtocest, določili posebne pogoje pri pripravljalnih delih, pridobivanju zemljišč in pri izdaji enotnega dovoljenja za graditev cest. Investitorju naj bi med drugim omogočil, da bi lahko začel z gradnjo tudi na zemljiščih, ki jih še ni pridobil. S tem bi pospešili priprave na gradnjo odsekov avtoceste Malence - Šentjakob, Zadobrova - Tomačevo in Arja vas - Vransko in preprečili, da bi zaradi izgube gradbene sezone nastala tudi velika materialna škoda. Čeprav navedeni cestni odseki neposredno ne zadevajo Gorenjske, pa bo problematika, s katero se ubada ministrstvo za promet in zveze oz. družba za avtoceste, v prihodnosti (ob nadaljevanju gradnje avtocest) aktualna tudi na Gorenjskem. V ministrstvu ugotavljajo, da uresničevanje programa izgradnje avtocest, ki ga je sprejel parlament, ovirajo zlasti za- koni o pridobivanju potrebnih kmetijskih in gozdnih zemljišč ter enotnega dovoljenja za gradnjo. Investitor lahko pridobiva zemljišča na podlagi zakona o razlastitvi in s pogodbo, ki nadomešča razlastitev. Družba za avtoceste je v pol leta na podlagi tovrstnih pogodb pridobila na 21-kilometrskem odseku Arja vas - Vransko 95 odstotkov potrebnih zemljišč, na vzhodni ljubljanski obvoznici (Malence - Šentjakob) le 54 odstotkov in na severni obvoznici nekaj več kot 90 odstotkov vseh zemljišč. Pogoj za izdajo enotnega dovoljenja in za začetek gradnje je pridobitev vseh zemljišč na območju trase avtocestnih odsekov. Nedokončani postopki in neznano lastništvo Ovir, da bi družba za avtoceste lahko v nekaj mesecih pridobila še preostala zemljišča, je več. Zemljišča, za katera poteka denacionalizacijski postopek, je možno pridobiti šele po končanem postopku, ki pa lahko traja tudi več let. Podobno velja za zemljišča, za katera po zakonu o dedovanju potekajo zapuščinski postopki. V nekaterih primerih sploh ni znano, kdo je lastnik zemljišč. Stanje v zemljiški knjigi ni ažurirano, zemljišče je vknjiženo na ljudi, ki so že dolgo časa pokojni, dedni postopki niso bili uvedeni, iskanje morebitnih dedičev pa bi lahko trajalo zelo dolgo. Težave pri pridobivanju zemljišč nastajajo tudi zaradi tega, ker številni arondacijski in komasacijski postopki niso bili izpeljani do konca; v zemljiški knjigi pa je pri vseh parcelah zaznamovana prepoved razpolaganja do dokončanja postopka. Zakon o razlastitvi daje kmetom, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost, pravico, da za izgubljeno zemljišče zahtevajo ustrezno nadomestno zemljišče. Ker na območju graditve cest, še zlasti v Ljubljani, Domžalah, Mariboru, Celju in Kopru, ni na razpolago dovolj kakovostnih zemljišč, kmetom tudi ob sodelovanju sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč ne morejo izpolniti zakonske obveznosti. Visoki zahtevki za odškodnino Problem so očitno tudi odškodnine za zemljišča. Družba za avtoceste ne more vrednotiti kmetijskih zemljišč v vrednosti nezazidanih stavbnih zemljišč - to je °° 4.000 do 8.000 tolarjev & kvadratni meter. Tržna vreOj nost kmetijskih zemljišč Sloveniji je od dve marki o deset mark za kvadratni mej ter, po veljavni metodologij pa je cena kmetijskih zern1^ v okolici Ljubljane od lWr do 1.600 tolarjev, kar J bistveno višje od tržne vrej* nosti. Kmetje v Savinji* dolini so večinoma pristali ceno, ki izhaja iz metodo! J gije, na območju Ljubljane P s takšnimi cenami niso zao voljni in zahtevajo odškodn no v vrednosti stavbni zemljišč. • C. Zaplotnik W POKUĆin 221-111 gOBISKALl o VAS BOMO SCOTT "to je to - dob'r kolo" največja izbira koles na Gorenjskem - kolesa: gorska, treking, dirkalna znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal In šola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d .0.0. "Zlata" padalca Brane MIRT in Roman POGAČAR SLOVO REPREZENTANCI, NE PA PADALSTVU Brane in Roman sta nad 15 let v padalstvu, deset let pa v njegovem svetovnem vrhu. Oba skupaj sta doslej opravila nad 10.000 skokov, domov pa se običajno nista vračala brez kolajn. Koliko let sta že zvesta temu športu, ki je Sloveniji prinesel toliko kolajn, in koliko skokov "oata za seboj? MIRT: "S padalstvom se !}kvarjam sedemnajsto leto. Skupno imam okrog 5400 skokov. Mislim, da jih imata samo dva v Sloveniji več." POGAČAR: "Podatki so Podobni kot za Braneta. S Padalstvom se ukvarjam sedemnajst let, skokov pa je tudi nad 5000." Oba sta se odločila, da za dižavno reprezentanco ne bosta tekmovala. Pomeni to od-Jfod dveh izvrstnih padalcev in sPorinikov iz padalstva nasploh? MIRT: "Odločil sem sc, in tako je bilo dogovorjeno, da za r?Prezentanco Slovenije, tako Clvilno kot vojaško, ne bom jeČ tekmoval. Za klub pa bom £ tekmoval, dokler bo pač šlo. Predvsem pa se želim bolj Usmeriti k skokom s tandem Padalom." POGAČAR: "Od padalstva g absolutno ne poslavljam. Poslavljam se pa od tckmo-Vanj. Moram reči, da ne zmor-eH več tempa, ki ga terja s°dclovanjc v državni reprezentanci. Tekmoval pa bom še za *lub in za svojo dušo, bolj ^tadi načela sodelovati, kot ^imagovati." > Oba imata za vrhunskega »P°itnika dolgo kariero. Pona-' se s kolajnami kot le redki I°Venski športniki. Kateri us-Pehi so vama najdražji? MI RT; "Na neki način mi je ^ajdražja prva kolajna, srebrna Svetovnega prvenstva v skokih Brane Mirt na cilj leta 1984 v Vichvju. Takrat smo bili mladi in smo bili tako srečni, da bi težko našli srečnejše ljudi na svetu. Zelo sem ponosem na naslov svetovnega prvaka v skokih na cilj, ki sem ga osvojil leta 1990 v Lescah. Ta zadnja na svetovnem prvenstvu v paraskiju pa ima zame posebno težo. Šestnajst let smo čakali na zlato kolajno v ekipni konkurenci. Vsa leta smo bili abonirani na srebrne kolajne, tokrat pa je bila zlata, za šestimi ali sedmimi srebrnimi. Ker je bilo že prej odločeno, da bo to moje zadnje tekmovanje za reprezentanco, sem te kolajne še dodatno vesel." POGAČAR: "Cenim vse uspehe na državni, evropski in svetovni ravni. Jaz končujem tekmovanje za reprezentanco z deveto in deseto kolajno s svetovnih prvenstev. Štiri med njimi so zlate, ostale pa so srebrne in bronaste." Padalstvo imamo navadni ljudje za zelo nevaren šport. Je šlo vama v zraku kdaj za življenje? MIRT: "Kaj hujšega ni bilo, ker sem še cel. Bilo pa je več kritičnih trenutkov, ko se je bilo treba reševati. Eden mi je še posebej v spominu. S prijateljem Dušanom Intiharjem sva se zapletla z odprtimi kupolami približno 400 metrov visoko. Začela sva odmetavati padala in odpirati rezerve. Meni se rezerva ni takoj odprla in takrat mi je šlo res za nohte. Ko se je rezervno padalo odprlo, je bilo spet vse v redu." POGAČAR: "Življenja nisem še nikoli reševal z rezervnim padalom, kar je pri 5000 skokih edinstven primer. Kožo pa je treba večkrat reševati, posebno v slabem vremenu." Vidva odhajata iz reprezentance. So za vama padalci, ki vaju bodo dostojno nadomestili? MIRT: "Na vsak način so za nama talenti. Karun in Prista-vec sta bila že v tej reprezentanci, ki je osvojila zlato v paraskiju. Potem pa so še mlajši: Tadej Pristavec, Ban, Lah in njim podobni. Prva dva imata že mednarodne izkušnje. Na treningih so že zelo dobri, za vrhunske rezultate pa bodo potrebne izkušnje z velikih mednarodnih tekmovanj." POGAČAR: "Naša generacija vključno z Intiharjem zaključuje sodelovanje v državni reprezentanci, za nami pa so zelo dobri mladi tekmovalci in to je tudi eden od razlogov za odhod starejše generacije. Mladim je treba dati priložnost, ten v Domžalah te dni In is mmmmoavoaiiiiiij ■ Domžalah se Je v soboto začel 6. Renault Slovenian open Vsi nasi končali V kvalifikacijah °«niale, 9. maja - Teniški center Tcn sosti V| Rcnau|( Slovenian open, teniški turnir serije Challenger z jj*Rradnim skladom 125 tisoč dolarjev in gostoljubljem. Letošnja h!!nu.lrcnca Je močnejša kot na kateremkoli dosedanjem turnirju, "jeni pa nastopa vrsta obetajočih mladih igralcev. Turnir se je začel v soboto in nadaljeval v nedeljo, ko so tekmovalci nastopili v kvalifikacijah za glavni turnir. Nastopilo je 32 tenisa-čev, štirje najboljši pa bedo igrali na glavnem turnirju. Žal med njimi ne bo nobenega slovenskega igralca, saj je vseh pet Slovencev izpadlo. Najbolje je v kvalifikacijah igral Iriglavan Borut Urh, ki je v prvem kolu izločil Maročana Kamir-ja Alamija, vendar pa je nato v drugem kolu izgubil s Špancem Galom Blancem. Tako bosta na glavnem turnirju nastopila le dva Slovenca, ki sta dobila povabilo organizatorjev: mladi Portorožan Andrej Bizjak (igral je včeraj) in kvalifikacijah naš najboljši igralec Iztok Božič (igra danes). Poleg tega sta včeraj v Vend- u dvojic nastopila tudi Borut Urh in Žiga JanŠkovcc, rCdMdr. Partije proti Matsuoki in Kiistianssonu do zaključka naše i Vubii ^skovec te v **** 11 s Spancem Portasom. fcdar\ linije proti Si*cijc 5e nista odigrala. prejiCCr Pa so domžalske kvalifikacije že postregle sprvim 'e° v Domžalah potekal ves teden, končal pa se bo v nedeljo, ala- s finalnim obračunom • V. Stanovnik, slika: L. Jeras Roman Pogačar imajo motivacijo, ki pri nas že pojenjuje." Kaj bosta počela sedaj, ko bosta manj v Lescah, manj v letalu, manj pod kupolami padal? MIRT: "Lahko se bom posvetil svojemu hobiju, izdelovanju vitražev. Imam namreč popoldansko obrt. Pa še kaj imam v planu. Z ženo si bova vzela nekaj časa zase in odšla enkrat na pravi dopust. Rad bi bolje spoznal Slovenijo. Veliko tujine sem videl, Slovenijo pa le bolj iz zraka." POGAČAR: "Dela je čez glavo. Zame bi bil dan prekratek tudi če bi imel 30 ur. V padalstvu bom vztrajal naprej in predvsem pomagal trenerju in ekipi, pri šolanju, pri komer-cialu in pri tandem padalih in skokih, ki imajo komercialni pomen. Mislim, da svoje izkušnje lahko prenašam naprej." • J. Košnjek, foto L. Jeras Finci prvič svetovni hokejski prvaki sloveniji troje tekmovanj Kranj, 7. maja - Na Švedskem se je s finalnim obračunom med Finsko in Švedsko končalo letošnje svetovno prvenstvo skupine A v hokeju na ledu. Finci, ki so sicer vse prvenstvo igrali odlično, so Švede premagali s 4:1 in tako prvič postali svetovni hokejski prvaki. Tretje mesto so po zmagi nad Češko z enakim rezultatom osvojili Kanadčani. Iz elitne konkurence je izpadla ekipa Švice. Za slovenski hokej pa so bili dnevi ob prvenstvu pomembi, saj so nam zaupali organizacijo kar treh pomembnih tekmovanj. Tako je HZS na rednem kongersu IIHF dobila organizacijo SP skupine C za igralce do 20 let, ki bo konec tega leta, v prvi polovici marca firihodnje leto pa bo v Sloveniji EP skupine C 1 za igralce do 18 et. V konkurenci Ukrajine, Estonije in Slovenije pa je naša Hokejska zveza na koncu dobila še člansko SP skupine C. Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo skupine B na Nizozemskem, skupine A pa na Dunaju. • V. S. KONCERT ZA POMOČ HOKEJISTOM Bled, 9. maja - Blejski hokejski klub, katerega ekipe so v minuli sezoni dosegale lepe domače in tudi mednarodne uspehe, bo to soboto, 13. maja, v športni dvorani na Bledu organiziral koncert znanih slovenskih zvezdnikov. Tako bodo na prireditvi, ki se bo začela ob 20. uri, nastopili Helena Blagne, Čuki, 12. nasprotje, Moped show in drugi, izkupiček pa bo namenjen delu Hokejskega kluba Bled. • V. S. Plavalci so se prvič letos pomerili na prostem KAR 12 REKORDOV MITINGA Ljubljana, 8. maja • Konec tedna je bil na kopališču Ilirije v Ljubljani 15. mednarodni plavalni miting, ki je bil posvečen tudi 50-letnici osvoboditve Ljubljane. Na njem je nastopilo več kot tristo plavalcev in plavalk iz 11 držav, prvo ime mitinga pa je bila olimpijska zmagovalka Belorusinja Jana Rudkovskaja, ki pa jo je na 200 metrov prsno premagala najboljša slovenska plavalka Alenka Kejžar, ki jc s časom 2:38,03 dosegla najboljši izid med ženskami. Sicer pa so tekmovalci in tekmovalke na mitingu dosegli kar 12 rekordov, najboljši rezultat mitinga pa je postavil Ceh Josef Horky, ki je zmagal trikrat in poleg tega dosegel najbolši rezultat mitinga. • V. S. ms. »lesarstvo Kolesarji začeli dirko Po Sloveniji V PETEK ČEZ VRŠIČ Kamnik, 9. maja - Z nedeljskim prologom v Grosupljem in prvo etapo, ki je včeraj vodila od Otoča do Kamika, so kolesarji začeli letošnjo dirko Po Sloveniji. Sedem etap dolga dirka se bo v soboto končala v Ljubljani, v petek pa bodo kolesarji prek Vršiča pripeljali v Kranj. Letošnja kolesarska dirka Po Sloveniji je tretja zapovrstjo. Na prvi je leta 1993 zmagal Premožič pred Glivarjem in Štangljem, ekipno pa je bila prva Slovenija I. Štartalo je 92 kolesarjev. Na lanski dirki je nastopilo 105 kolesarjev, med 21 ekipami pa je skupno ponovno zmagala ekipa Slovenije. Med posamezniki je lani skupno zmago slavil Steinhauser, pred Premužičem in Papežem. Letos pa je bilo na startu dirke 118 kolesarjev iz 13 držav, med njimi 17 amaterskih ekip in tri profesionalne. V monaški ekipi Aki Gipiemme pa vozi tudi edini slovenski profesionalec Valter Bonča. Že prolog v Grosupljem je pokazal, da bo letošnja dirka zanimiva, naše ekipe pa so zanjo dobro pripravljene. Tako so v ekipni vožnji na čas v Grosupljem zmagali kolesarji Roga, pred reprezentanco Slovenije in ekipo Save (Hvastja, Petek, Bertoncelj). V kriteriju je bil najboljši Italijan Marco di Renzo, ki je zmagal pred Boštjanom Mervarjem, v dirki na izpadanje pa je bil najboljši Adam iz ZDA. Včeraj so kolesarji vozili prvo etapo od Otočca do Kamnika, ki je bila dolga 176 kilometrov, danes vozijo kronometer Krško -Impolca - Krško, nato pa 3. etapo, ki jo sestavlja krožna dirka po Novem mestu. Jutri bo 4. etapa od Novega mesta do Portoroža, v četrtek pa 5. etapo od Portoroža do Nove Gorice. "Kraljevska" etapa bo na sporedu v petek, ko se bodo kolesrji odpeljali iz Nove Gorice in prek Vršiča pripeljali ob 15.40 uri v Kranj, kjer bo cilj predzadnje etape. Dirko po Sloveniji bodo nato kolesarji končali v soboto ob 12.40 uri z etapo Otočec -Ljubljana. Cilj bo v BTC na tržnici. • V. Stanovnik DIRKA OB BLEJSKEM JEZERU Bled, 6. maja - Kolesarski klub Bled je bil minulo soboto organizator 24. kolesarske dirke ob Blejskem jezeru za dečke, mlajše mladince in mladince. Uvrščenih je bilo 144 tekmovalcev iz 14 klubov iz vse Slovenije. Na 5,6 kilometra dolgi progi je v kategoriji dečki C zmagal David Rozman (KK Sava), pred Juretom Planinskom (KK Portorož) in Gorazdom Matkom (KK Krka). Dečki B so vozili na 8,85 kilometra, zmagal pa je Kristijan Fajt (KK Portorož), pred Maticem Strgarjem (KK Astra) in Juretom Zrimškom (KK Astra). Med dečki A je na 11,8 kilometra dolgi progi zmagal Gregor Zagore (KD Savaprojekt Krško), drugi je bil Matija Moravec (KD Sloga), tretji pa Miha Koncilija (KD Rog). Med mlajšimi mladinci, ki so vozili na 35,4 kilometra je bil najboljši Darko Mrvar (Rog), ki je zmagal pred Petrom Ribičem (KD Krka) in Mihom Melihenom (KK Sava). Med mladinci je bil na najdaljši, 59-kilometrski progi, najboljši Marko Jordan (KD Rog), drugi je bil Miha Mišvelj (KD Rog), tretji pa je bil Uroš Šilar (KK Sava). V nedeljo so nato mladinci nastopili še na 60-kilometrski cestni dirki v Monfalconu. Zmagal je Miha Melihen (KK Sava) s časom 1:33, povprečna hitrost pa je bila 39,35. • V.S. W@§WNJE ČOP ZMAGAL V PIEDILUCU Bled, 9. maja - Blejski veslač Iztok Čop je v uvodni tekmi v letošnjo mednarodno sezono zabeležil odmevno zmago na regati v italijanskem veslaškem središču v Piedilucu. V sobotni tekmi enojcev je prepričljivo premagal vse tekmece in osvojil prvo mesto. Čop, Mujkič, Janša in Tul so v nedeljo nastopili v četvercu brez krmarja, a so jim po odličnem nastopu v predtekmovanju v finalu pošle moči in na koncu so osvojili še vedno solidno peto mesto. Zmagali so svetovni prvaki Italijani. • V. S. iNISTVO mnin: ZMAGA ZA POLONO IN BLAŽA KALANA Ljubljana - V organizaciji KK Ljubljana je bila na sporedu prvo kolo pokala Slovenije v dresurnem jahanju, kjer je nastopilo 37 tekmovalcev iz šestih klubov. Velik uspeh sta dosegla brat in sestra Blaž in Polona Kalan, ki sta zmagala vsak v svoji kategoriji. Polona, ki zdaj nastopa za KK Lipica, je v kategoriji 15 za mladince zbrala 549 točk, nastopila pa je s konjem Faworyjem Alegro 30. Blaž Kalan KK Kranj pa je zanesljivo zmagal v kategoriji M5 za člane, in sicer s konjem VVhisperjem. Za nastop so ga sodniki ocenili s 631 točkami. • Nenad Antonič FADIM JE NAJBOLJŠI SEMOR Bled, 7. maja - Na blejskem golf igrišču je Seniorsko združenje za golf Slovenije konec tedna pripravilo II. mednarodno seniorsko amatersko prvenstvo Slovenije in pokal narodov imenovano Malem & hotel Grad Podvin. Na njem je nastopilo 64 golfistov, od tega več kot polovico tujcev. Med moškimi je bil najboljši Carlo Fadini (Bled) 162, drugi je bil Horst Paugger (Amstaten) 165, tretji pa Vojko Balon (Bled) 169. Pri ženskah je naslov najboljše seniorke osvojila Marija Sernetz (Salzburg) 176, druga je bila Mariane Lundval (Gutalten) 185 in tretja Eva Hufman (Dachau) 194. Konec tedna pa se začenja Wilson Slovenija Tour. V seštevni igri bodo golfisti v petek nastopili v GC Grad Mokrice, v soboto v Lipici, v nedeljo pa se bo tekmovanje končalo na Bledu. • VS. UREJA; Vilm« Stanovnik W0?If|POLO «MWIM[ POKAL OSVOJILI VATERPOLISTI MICOM KOPRA MICOM KOPER : TRIGLAV 10 : 6 (3:0, 2:2, 33, 2:1) Celje, 6. maja - Zimski bazen Golovec, gledalcev 100, sodnika Tomič in Pedišič iz Hrvaške, delegat Kremžar iz Maribora, kontrolor sojenja dr. Hebel iz Hrvaške. Celjski bazen Golovec je na podlagi sklepa predsedstva Vaterpolske zveze Slovenije gostil naši dve najboljši ekipi Micom Koper in Triglav, ki sta igrali finale pokala Slovenije za leto 1995. Boljši v tem srečanju so bili Koprčani, ki so praktično tekmo dobili v prvi četrtini, ko so povedli s 3:0. Dvakrat je nerazpoloženega Homovca premagal Ukrajinec Stratan enkrat pa kapetan Koprčanov Bolčič. Triglav je ravnotežje moči vzpostavil v drugi in tretji četrtini, ki sta se obe končali z nerešenim izidom, druga 2:2 in tretja 3:3. Toda takrat je bilo že vse izgubljeno in zadnja četrtina, ki so jo Koprčani ponovno dobili z 2:1 je bila le formalnost. Koprčanom je tako morala ekipa Triglava na koncu le čestitati, saj so prvič postali Pokalni zmagovalci. Vaterpolisti Triglava, predvsem "stari" izkušeni igralci se bodo morali zamisliti, kje so grešili, saj so prav oni v ključnih trenutkih popolnoma zatajili. Realizacija igralca več pri Triglavu je bila kriminalna, grešilil pa so takov obrambi kot v napadu. Koprčani se morajo zahvaliti za to zmago tujcem, to pa so vratarju Belofastovu in igralcema Stratanu, dal je štiri zadetke, in Drnasinu, strelcu dveh zadetkov. Druge štiri zadetke pa sta dosegla Štrkalj tri in Bolčič enega. Za Triglav so bili uspešni Bukovac in Troppan dvakrat po enkrat pa Balderman in Peranovič. Na sojenju hrvaških sodnikov nobena ekipa ni imela pripomb, čeprav nista sodila bolje kot naši sodniki. Le še teden dni pa nas loči do začetka kvalifikacijskega turnirja za nastop na juniorskem evropskem prvenstvu. Kot je znano, se bo turnir igral v Kranju v pokritem olimpijskem bazenu, nastopile pa bodo reprezentance Izraela, Češke, Moldavije, Belorusije, Litve in Slovenije. Prva tri mesta vodijo na finalni turnir, ki se bo igrla od 5. do 13. avgusta v Esslingenu v Nemčiji. • J. Marinček BORIS MARGETA, vaterpolist Kranja 90 NAŠ CILJ JE EVROPA! Kranj, maja - Vaterpolisti Kranja 90 so vsa leta svojega delovanja v vrhu slovenskega vaterpola, v letošnji sezoni pa jih je okrepil tudi Boris Margeta. Pred prestopom v Kranj 90 je Boris Margeta igral za vodilni slovenski vaterpolski klub, za Triglav. Znan kot izreden borec in koristen igralec, si je kmalu pridobil naklonjenost soigralcev. Sedaj bi si Kranj 90 brez njega težko zamislili, sezona pa je ena njegovih boljših v karieri. Dolgo časa si igral za Triglav, kako da si se odločil za prestop? "Glavni razlog je študij, saj imam sedaj manj obveznosti do kluba in lažje usklajujem študijske obveznosti in šport. Poleg tega pa po več kot desetih letih igranja v isti ekipi nisem imel pravih motivov za nadaljevanje. V Triglavu so se odločili za pomlajevanje, tako da je z igranjem prenehal Igor Štirn, ki je bil vodja naše generacije, skupaj z menoj pa je v Kranj 90 odšel še Bojan Grabeč. Vse to je le še potrdilo mojo odločitev." In kako si se znašel v novi ekipi? "Ko sem prišel, nisem vedel, kako me bodo soigralci sprejeli, saj se mora vsak novinec najprej dokazati. Žal smo bili na začetku sezone tudi brez bazena, tako da smo bili v prvih kolih še neuigrani. Nekateri se sicer poznamo še iz Triglava, ker pa se dobro razumemo tudi izven bazena, igramo iz tekme v tekmo bolje. Ob prestopu pa sem se moral privaditi na spremembe, saj sem prišel iz velikega kluba v manjšega, ki se pred vsako sezono sooči z denarnimi težavami." Kaj pa soigralci? "V ekipi je kar nekaj vrhunskih vaterpolistov. Uroš Čadež je pravi kapetan, dobro vodi ekipo in skrbi za dobre odnose med igralci. Pa tudi ostalim je trener Sandi Mikoletič dodelil naloge, ki jim ustrezajo. Vedno boljši je center Marjan Pičulin, Andrej Rauter je odlične v obrambi, naša največja prednost pred ostalimi pa je, da imamo najboljšega levičarja. To je Bojan Grabeč, s katerim sva skupaj prišla iz Triglava. Z dobrimi predstavami preseneča tudi vratar Aleš Dejak. Ostali so koristni igralci, ki pa se jih ne omenja toliko." V prvenstvu ste med četverico, ki bo nadaljevala boj za naslov prvaka? "V drugem delu prvenstva se bomo borili za tretje mesto, ki še pelje v Evropo. Ker bosta na prvih dveh mestih verjetno Triglav in Micom Koper, nam bodo glavni nasprotniki Mariborčani. Ti so letos odlično pripravljeni in imajo dva dobra tujca, vratarja Oliverja Kollija in Krešimirja Rukavino, ki je sovje kvalitete dokazal že lani v ekipi Micoma. Naša prednost so izkušnje, do odločilnih tekem pa bomo tudi v pravi formi, predvsem dobro plavalno pripravljeni. S tretjim mestom bi si zagotovili nastop v pokalu evropske zveze, kar je naš veliki cilj in seveda želja. Upam, da bomo našli tudi pokrovitelje, saj nastop v evropskih pokalih nekai pomeni v vsakem športu. Tako bi lahko dostojno predstavili klub v mednarodnem merilu, s tem pa tudi ime pokrovitelja. Letos je to predvsem Master trade, pred pokalom pa nam je na pomoč priskočil še Ford servis Trilar." Razmišljate v klubu tudi o prihodnosti? "Kot novinec sem opazil, da je bila uprava v prestopnem roku zelo dejavna. Tako mora biti tuid po letošnji sezoni. Tako kot letos moramo privabiti nekaj kvalitetnih igralcev. Pogovarjali smo se že z reprezentančnim vratarjem Romanom Nagličem, upamo pa tudi, da se bosta iz Avstrije vrnila Robi Kodrič in Dani Rozman. Dogovorjeni smo tudi že s centorm Elvirjem Bečičem, ki letos ne igra. Prvi pogoj pa je, da v ekipi ostanejo vsi igralci." Kakšni pa so vaši odnosi s Triglavom? Vemo, da ste vsi igralci prej igrali za ta klub. "Triglavu smo hvaležni za vso pomoč, ki nam jo nudi pri treningih. Običajno tudi ni težav pri prestopih igralcev iz Triglava v Kranj 90, kar je za nas velika pridobitev. Tudi v prihodnje računamo na pomoč in dobro sodelovanje." G. Košir, slika: L. Jeras mmmmmmm [^©lOMET Prva slovenska nogometna liga VELENJČANI PORAZILI ŽIVILA ŽIVILA NAKLO : RUDAR VELENJE 0 : 3 (0 : 3), strelec golov za Velenjčane Ekmečič v 60., 65. in 89. minuti, gledalcev 500, glavni sodnik Novarlič iz Maribora. Kranj, 7. maja - Opravičil za nedeljski poraz Živil doma, ki utegne v marsičem odločati o usodi Naklancev v prvi oziroma drugi nogometni ligi, je malo. Po zanesljivosti in kakovosti igre, priložnostih in kotih je bil Rudar iz Velenja boljši, gole pa je ATLETIKU POVABILO IZ AMERIKE Kranj - Brigita Langerholc, mlada tekačica kranjskega Triglava, sicer doma iz Škofje Loke, minuli teden ni dosegla kakšnega imenitnega rezultata, a kljub temu bi lahko rekli, da je bil to zanjo uspešen teden. Ob tem, da je dobila sponzorja, podjetje AFP iz Dobove, ki je uvoznik Adidasovih izdelkov, je iz ZDA (podobno kot jeseni že Marcela Umnik) prejela povabilo, da bi po končani srednji šoli študirala in tekmovala za harvardsko univerzo. Dogajalo pa se je tudi na atletskih stezah. Ob koncu tedna je bil v Kopru atletski miting, na katerem je sodelovalo osem atletov in atletinj kranjskega Triglava. Andrej Babic se je v metu kopja z osebnim rekordom 70 metrov uvrstil na tretje mesto, Robert Krajne pa v isti disciplini s 63,43 metra (tudi osebni rekord) na peto. V skoku v daljino je bila Tina Čarman druga (548), Jana Zupančič tretja (517) in Saša Eberl četrta (503). Carmanova je bila tudi peta v teku na 100 metrov. • CZ. ROKOMET n Z nedeljske tekme Živila Naklo : Rudar Velenje. Levo igralec Živil Franci Ahčin, desno strelec treh golov za Velenje Ekmečič. -Slika L. Jeras dosegel zlahka, tudi zaradi neodločne in počasne igre oslabljenega naklanskega moštva. Prvi gol je padel v 60. minuti. Naklanci so gledali žogo, ki jo je zadel z glavo Ekmečič in lobal naklanskega vratarja Laliča, nedvomno najboljšega igralca v moštvu Živil. Pet minut kasneje so Naklanci stati, koje Rudar streljal kot, Pranjič je žogo močno ustrelil proti golu, Ekmečič pa jo je preusmeril v mrežo. V predzadnji minuti tekme je Rudar zmedel domačo obrambo, Ekmečič je sam krenil priti Laliču in pod njim poslal žogo v mrežo. V ne posebej kakovostni tekmi, na kateri je kar dolgo dišalo po neodločenem izidu, so imeli Velenjčani sicer več priložnosti, posebno nevarni Pranjič in komar v prvem polčasu. Priložnosti Naklancev so bile redke. Žal tudi takrat, ko bi lahko streljali priti golu, tega niso storili. Najlepšo priložnost je imel v 76. minuti Marušič. Hristov mu je idealno podal, Marušič je bil sam pred vratarjem, vendar je streljal vanj. Pet minut kasneje pa je Hristov poslal žogo tik ob vratnici. Na tekmi je bilo pokazanih kar precej kartonov. Naklanski kapetan Filip Murnik je dobil na tekmi kar dva, kar je pomenilo izključitev. Tako so Naklanci polovico drugega polčasa igrali oslabljeni. Boj za uvrstitev v kvalifikacije bo trd. Živila so spet predzadnja s 15 točkami. Gaj jih ima 16, Izola in Vevče Donit Filtri pa 18. V naslednjem kolu gredo Živila k Olimpiji, kjer točk ne bo, Gaj igra doma in ima s Oscarjem priložnost za točko, pa tudi Izola utegne zmagati doma z zadnjim Jadranom. Prihodnje kolo tako lahko prinese Živilom usodni zaostanek. J. Košnjek JESENICE SO SE POSLOVILE KRANJCANKE ZE DRUGOLIGASICE Letošnja sezona se gorenjskim rokometnim ligašem počasi končuje. V prvi ženski ligi so na polovici končnice, drugoligaši so končali že prejšnjo sredo, redni del so končale drugoligalice in kadeti, predzadnjič pa so igrali tretjeligaši in st. deklice. Tokratno kolo ni prineslo nobenih sprememb na lestvicah. Rokometašice Kranja so tudi tretjo tekmo končnice izgubile in se s porazom že poslavljajo od prve lige, v kateri so igrale pomembno vlogo. Rezultati tretjih tekem boja za obstanek: Bakovci : Kranj 22:15 in Vegrad Vel. : Marina Izola 35:15. Prvi je Vegrad, druge Izolanke, tretje so Bakovčanke in zadnje Kranjčanke. Drugoligašice so odigrale zadnji krog rednega dela prvenstva. Že prej je bilo znano, da so se v končnico uvrstile ekipe Polja, Lokastara, in drugi ekipi Olimpije in Krima Elekte. S tremi točkami v končnico štartajo igralke Polja, dve imajo Ločanke, eno Olimpija, točke pa nima Krim Elekta. Še rezultati: Polje : Zagorje 34:19, Sava : Kranj "B" 20:23, Planina Kr.: Krim Elekte "B" 22:25, Lokastar : Olimpija "B" 21:18. Še uvrstitve gorenjskih ekip: 2. Lokastar, 5. Kranj "B", 6. Sava in 8. Planina Kranj. Tretjeligaši so igrali predzadnje kolo. Tudi v tretjeligaški konkurenci ni sprememb na lestvici. Prvi so Kodeljevčani, druga ekipa, in so zanesljivo drugoligaši. Če se odločijo, a ne bodo igralj v drugi ligi, pa bi v njej nastopili Savčan ali Žabničani. Rezultati predzadnjega kola: Gorjanc : Mokerc "B" 25:18, Radovljica Špec Bled : DOM Žabnica 22:24, Kodeljevo "B" : Jezersko 37:30, Sava : Šešir "B" 23:22. Vodi Kodeljevo. Gorajnc je drugi, Sava tretja, LOM Žabnica četrta, Šešir peti, Jezersko šesto in Radovljica sedma. Kadeti so odigrali samo dve tekmi. Rezultata: Preddvor Infotrade : Besnica 16:14, Radovljica Špec. Bled : Šešir 11:15. Sava in Žabnica bosta igrala kasneje. Končna lestvica. Prvi so, kljub tekmi manj kadeti Šeširja. Drugi so Radovljičani, tretji Infotrade, četrta Besnica, ki pa jo lahko prehiti Sava, ker ima dve tekmi manj. Zadnji so kadeti Dom Žabnice. Se rezultati tekem st. deklic: Sava : Kranj 7.9, Planina Kr.: Krim Elekta 11:17 in Lokastar : Olimpija 10:14. Zdaj vodi Olimpija, ki ima dve točki več kot Lokastar, ki pa ima tekmo manj. Sledijo--Polje, Krim Elekta, Kranj, Ribnica, Planina Kr. in Sava. Martin Dolanc Kranj, 6. maja - Odigran jc bil prvi krog nogometnega pokala za _ območje Gorenjske. Kot je sporočil Marjan Žibert, je za največje (([)\V/|f@M O BIU ZE M €RK\Tf\T\TnTTi J presenečenje poskrbela ekipa Železnikov, ki je s požrtvovalno ^ I ^■sasa^V.^AAA.ll.ll.1.1 _L igro iz nadaljnjega tekmovanja izločila tretjeligaško moštvo _~ „ rmnnnrpir » i n » t« mArnimim Jesenic. Težje delo, kot kaže rezultat, pa so imeli tudi tekmovalci OKVARE ZDESETKALE UVRSTITVE Triglav Creine. Rezultati prvega kroga: Alpina - Visoko 2:4, Lesce B. Stiks -Triglav Creina 1:4, Železniki - Jesenice 4:2, Bohinj - Zarica 1:2, Trboje - Jelovica LTH 2:1, Šenčur - Sava 0:4, Hrastje - Podgorje 1:0. Pari drugega kola, ki bo na sporedu jutri, 10. maja, ob 17.30 uri pa so: Sava - Železniki, Hrastje - Triglav Creina, Visoko -Trboje in Zarica - Britof. • V. S. mu na n j E«WKKsm:crainiin DRŽAVNO PRVENSTVO UPOKOJENCEV Za letošnje državno prvenstvo Društev upokojencev, ki ga je Zveza društev upokojencev Slovenije zaupala 1)1 Radovljica, je izvršni odbor društva že začel z organizacijskimi in tehničnimi pripravami in pridobivanjem sponzorjev. Tekmovanja 12 moštev iz balinarskih sekcij Društev upokojencev, ki se bodo uvrstila na občinskih in regijskih srečanjih v sklepna srečanja, bodo v četrtek, 15. junija, na baliniščih Balinarskega kluba v Radovljici, v primeru slabega vremena pa na pokritih baliniščih v Lescah. V četrtek, 18. maja, ob 8.30 uri bo v Lescah izbirno tekmovanje balinarskih ekip iz občin Bled, Bohinj in Radovljica. Prvouvrščena ekipa se bo pomerila še na izbirnem regijskem tekmovanju. JR ZAČELA SE JE GORENJSKA LIGA Začelo se je tudi tekmovanje v gorenjskih balinarskih ligah. Prvo ligo igrajo ob petkih od 17. do 22. ure, drugo in tretjo ligo pa igrajo ob torkih ob istem času. V prvem krogu prve lige so bili doseženi naslednji izidi: Gradiš Jesenice . Huje Kokra 10 : 4, Center : Planina 10 : 4, Lesce : Žiri 4 : 10, Loka 1000 : Železniki 12 : 2 in Trata mladi: Alpetour 11 : 3. V prvem krogu druge lige pa so igrali: Planina 91 : Borec 6 : 8, Lipa Bitnje : Bratov Smuk 6 : 8, Sava : Čirče 8 : 6, Kres Javornik : Žirovnica 11 : 3 in Podnart : Zarica 12 : 2. • J. K. Opatija, 6. maja - V okolici Opatije je minuli konec tednsj potekal tradicionalni rallv Riviera Opatija, ki je tako kot lani Štel tudi za slovensko državno prvenstvo, med 63 posadkami pa je b»° nha startu tudi večina slovenskih. Slovenske posadke tokrat niso imele sreče, saj se je glavnina najboljših soočala z okvarami na ivtomobilih ali pa celo z nesrečami. Favorizirani Blejcc Tcmaž Jemc s sovoznikorn Francijem Bricljem, ki je po prvi HP vodil v točkovanju za D" je že na startu durge HP preklinjal računalnik svoje mazde, ki mO je onemogočil dobro uvrstitev, žrtve okvar pa so bili tudi Grum t lancio, Milosavljevič z lado samaro, Komel z astro in Hočevar s subarujem. Darko Peljhan, ki sc je silovito boril za dobro uvrstite' je tik po cilju ene od hitrostnih preizkušenj zletel s ceste v jarek, vendar s sovoznikorn k sreči nista utrpela poškodb. Do svoje prve zmage v skupni razvrstitvi za DP se je tako pripeljal Jani Trček fordom eseortom, drugo mesto pa je z renaultom cliom osvoji' posadka Jerneje- Gregorič. , Rezultati DP skupno: 1. Trček- Češenj (Proton Hert/. RT, foro eseort cosvvortth), 2. Jerneje - Gregorič (Sportstil, R clio 16 V), ■ Jereb - Vene (Olimpija, mazda 323 GTR), 4. Valant - Vogrirj; (Olimpija, nissan sunnv), 5. Črnivec - Mulej (Amortizer Gama K » lancia delta HF int.) 7. Pogačar - Grad (Mazda Y.C.C, mazda GTR)... • M.G. o UtUUUlUltlllllllllll KRANJČANI PRVAKI Novo mesto, 8. maja • Igralci goja so imeli v Novem mestu letošnje DP v ekipni konkurenci. Med seboj so se pomerila štiri naša najboljša moštva. Odlično so se izkazali Kranjčani, ki so osvojili naslov in tako presenetili domačina Novo mesto. Da so igrali res dobro, govori podatek, da sta bila dva Kranjčana najboljša tudi na prvi in četrti deski. Končni vrstni red: ekipno: 1. Kranj 9 točk, 2. Novo mesto 8 točk, 3. Maribor 4 točke, 4. Ljubljana 3 točke. Martin Dolanc KRANJSKI LISJAKI PRVI V SKUPINI V 2. kolu državnega prvenstva so Lisjaki odigrali dve tekmi in sicer v petek proti Golovcu in v soboto proti Ježki. Iztržili so zmago in poraz. Tako so trenutno prvi v skupini. LISJAKI : GOLOVEC 7:8 Lisjaki so odlično igrali v obrambi. Izkazala sta se OM metalca; Kalamar in Irilcr. Toda v napadu Lisjakom nikakor n šlo, čeprav Golovec s svojim metalcem in obrambo ni prav m presenečal. LISJAKI : JEZICA 10:6 Bolj ogreti v napadu so bili Lisjaki naslednji dan. Udarcev 1 bilo veliko. Vse preveč pa so Lisjaki ostajali na Da/ata Obramba je tudi tokrat opravila svoj posel. Tekmo pa st odmetala Triler in Bizjak. Najboljše povprečje na kiju P Lisjakih je imel Kovač. KADETI - LISJAKI : GOLOVEC 24:6 V soboto je kadetska ekipa Lisjakov povsem porazila Golovec. Skrivnost te zmage je preprosta - veliko lep1 udarcev, veliko ukradenih baz in taktična igra v napadu. V soboto ob 16.30 ste vsi navijači vabljeni na 1. tekmo n obnovljenem igrišču v škofji Loki in sicer proti Jezici. • M- ASOV* UREJA: Vilm* Stanovnik S smučarskim dnevom, plesom in podelitvijo priznanj se je končala letošnja sezona KOŠIR IN PRETNARJEVA SMUČARJA LETA Med smučarskimi klubi je bil letos v Sloveniji najuspešnejši mariborski Branik, najboljši gorenjski ^©ITHO Pl£I|IHlE€Kmini klub pa je škofjeloški Alpetour na tretjem mestu Kranj, 9. maja - Minuli četrtek so slovenski smučarji in smučarke zaključili sezono s smučarskim plesom, na prireditvi v Mariboru pa so podelili tudi priznanja najboljšim v tej sezoni. Za najboljša slovenska smučarja sezone so razglasih Jureta Koširja iz Mojstrane in Špelo Pretnar z Bleda. V petek pa so se v Podljubelju zbrali tudi najboljši smučarji in smučarke zahodne tegije, ki so tekmovali v Pokalu Zavarovalnice Triglav. Med smučarskimi klubi si je letos lovoriko najboljšega zaslugi mariborski Branik, ki je ?bral 18 203 točke, pred ljubljanskim SK Olimpija (9054 l°čke) in škofjeloškim Alpe-tourom (8936 točk). Od goriških klubov se je na četrto mesto uvrstil SK Tržič, na peto Radovljica, na šesto SK °led in na sedmo ASK Kranjska Gora. V tekmovanju za naJboljši smučarski klub se larnreč upoštevajo dosežene t°cke tekmovalcev vseh kategorij od cicibanov do članov na dfžavnih tekmovanjih v Slovenji- To so tekmovanja: Pokal Petrol za člane, Pokal Droga za sanice, Pokal Gorenjska za starejše deklice in dečke, Pokal Radenska za mlajše deklice in dečke in pokal Gorenjka za zibane in cicibanke. Končana so tudi tekmovanja v zahodni regiji y Pokalu Petrol za člane je v Minuli sezoni zmagal Uroš pavlovčič (Mojstrana), točke Pred Jernejem Koblarjem točk J Alešem Pibrom (oba Bled). Y Pokalu Droga za članice pa J.e bila najboljša Špela Bračun (Alpetour), pred Alenko Dov-*an (Jesenice) in Natašo Bokal vAlpetour). Cicibani in cicibanke letnik 1984 in 1985 so tekmovali za Pokal Gorenjke. Med ciciban-kami ie bila najboljša Špela Volaj (Kum), pred Mojco Ferk (Jesenice) in Ano Drev (Velenje), med cicibani pa je v pokalu Gorenjka zmagal Nace Gartner (Domel Železniki), pred Matjažem Mulecem (Dolomiti) in Boštjanom Birso (Gorica). V Pokalu Radenska pa so nastopili mlajše deklice in dečki letnik 1982 in 1983. Pri deklicah je zmagala Petra Bre-gant (Snežinka) pred Špelo Bertoncelj (Olimpija), najboljša Gorenjka pa je bila Nina Mulej na tretjem mestu. Med mlajšimi dečki je bil prvi Rok Rutar (Olimpija), drugi je bil Jan Ratej (Unior Celje), tretji pa Goran Petrijevčanin (Olimpija). Od Gorenjcev je bil najbolje uvrščen Žiga Puc (Blejska Dobrava), ki je zasedel peto mesto. Sicer pa je v tekmovanjih za Pokal Gorenjke in Radenske nastopilo okoli 120 najmlajših slovenskih smučar-kih upov, ki so si pravico nastopa pridobili z dobrimi rezultati na regijskih tekmovanjih. V Pokalu Gorenjke pa so tekmovale tudi najboljše starejše deklice in dečki letnik 1980 in 1981. Med deklicami je zmagala Maja Furek (Branik), pred Zarjo Čibej (Kristianija) in Ano Martinčevič (Branik). Najboljša Gorenjka je bila Trži-čanka Urška Čadež na petem mestu. Pri starejših dečkih pa je v točkovanju za pokal Gorenjke zmagal Bernard Vajdič (Unior Celje), drugi je bil Primož Skerbinjek (Branik), tretji pa Boštjan Križaj (Tržič). Tekmovalni skupnosti zahodne regije, ki organizira tekmovanja otrok za Pokal Zavarovalnice Triglav je uspelo v letošnji zimi skoraj v celoti izpeljati program predvidenih tekmovanj. Skupno so pripravili kar 58 tekem m sicer po devet v kategoriji cicibank in cicibanov ter po deset v katergoriji mlajših m starejših deklic in dečkov. Pokrovitelj letošnjega tekmovanja, Zavarovalnica Triglav z območnima enotama Kranj in Nova Gorica, je za najboljše tekmovalce in tekmovalke prispevala priznanja, mladim smučarjem pa sta jih na sklepni slovesnosti sezone v restavraciji TGT v Podljubelju minuli petek popoldne podelila Bojan Križaj in Pavel Grašič. V kategoriji cicibank je zmagala Polona Razinger (Jesenice), pred Urško Rabič (Kranjska Gora) in Kajo Deve-tak (Gorica). Med cicibani je bil najboljši Nace Gartner (Domel Železniki), drugi je bil Boštjan Birsa (Gorica), tretji pa Janez Jazbec (Tržič). Med mlajšimi dečki in deklicami je zmagala Maja Mohorič (Domel Železniki), pred Sašo Maučec (Kranjska Gora) in Nino Mulej (Radovljica), med mlajšimi dečki pa Žiga Puc (Blejska Dobrava), pred Maticem Ramu-šem (Kranjska Gora) in Luko Bajtom (Radovljica). Med starejšimi deklicami je prvo mesto v Pokalu Zavarovalnice Triglav osvojila Urška Čadež (Tržič), druga je bila Klara Debeljak (Radovljica), tretja pa Daša Zupan (Tržič). Med starejšimi dečki je bil najboljši Jure Poga-čar (Triglav), drugo mesto je osvojil Žiga Ravnik (Radovljica), tretje pa Boštjan Križaj (Tržič). V letošnji sezoni pa je bilo že drugič izvedeno tudi ekipno tekmovanje klubov, kjer so štele vse osvojene točk^p vseh tekmovalcev, ki so nastopali v tekmovanjih zahodne regije. Prvo mesto je osvojil SK Tržič, drugi je bil ASK Kranjska Gora, tretji SK Bled, četrti SK Domel Železniki in peti SK Radovljica. Točke pa so osvojili tekmovalci iz sedemnajstih klubov. V tekmovanju zahodne regije namreč tekmujejo mladi Gorenjci in Primorci. • Pripravila: J. Šolar, V. Stanovnik :»tK(3lMO PADALSTVO NIZEN n padalci tekmovali v posočju s^pi J9K ^ ??A iCranj, 8. maja - Slovenski jadralni padalci so v tednu dni vendarle izvedli letošnje državno prvenstvo, ki je bilo tokrat v polici Kobarida. Na njem je nastopili 65 tekmovalce iz 15 ^venskih klubov. Zmagal je Bojan Marčič (Comet Maribor), jfttigo in tretje mesto pa sta zasedla člana Leta iz Škofje Loke Matej Jocif in Domen Slana. • V. S. KtazNi TENis««mxniiri Mladi nastopili v mengšu . ftejinjo soboto in nedeljo je Partizan Mengeš NT Sekcija Egis JSaniziral DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MLAJŠE PIO- 'RKE IN PIONIRJE posamezno in dvojice. Prvenstva se je Qelezi|0 137 igralcev in igralk iz 26 klubov. je ki! PJomrJ'b posamezno je zmagla Legiša NTK Preserje, drugi ». °1' Žitnik Olimpija in tretji do četrti Jazbec NTK Križe ter Ma|«c NTK Logatec NTv P'onirkah pa je zmagala Pečkaj NTK Logatec, druga Lukner Olirn PetOV'a in tretja do Cetrta Krupleš NTK Ilirija ter Končič . V dvojicah pri pionirjih sta zmagala Žitnik NTK Olimpija in g»UC NTK Logatec, druga Jazbec NTK Križe in Legiša NTK . eserje, tretja do četrte pa Piljak in Janekovič NTK Petovia in 'anovec in Mihelčič NTK Ilirija. Ku MP'on"kah pa jc zmagala dvojica Pečkaj NTK Logatec in "čič Ml K Olimpija, druga dvojica jc bila Rozman NTK Križe dv VM^ner NTK Petovia, tretje do četrto mesto pa sta zasedli dv^!ca Crum NTK Križe in Rampe NTK ERA Velenje ter pa J,ca Janšemec in Nemarnik NTK Arigoni. • M. Snedic mjflNiEmmmmiammu.] s ISKRAEMEC0 V FINALU ALPSKE LIGE k r\as.ri,nJ. 29. aprila - Končano je tekmovanje v kvalifikacijah za U)rP-V finalu Alpske lige v kegljanju za leto 1995. Stražiška ekipa fina/ S^TNF.L se kljub zmagi nad Celovčani z. 12:2 ni uvrstila v jjj* na Dunaju. Kegljava ISKRAEMECO pa so dokazali, da ***ul» V Juzm skupini alpske lige resnega nasprotnika. Z 1 140 so ()ravi podvig je uspel mojstrskemu kandidatu Silvu ^tnic iz *K N;,klo> kl Jc s 7 točkami emajal pred "^olik n°m 1 conom Mazijem prav l.iko s 7 točkami, vendar (NoV;i ° »labšim drugim kriterijem [Vetji je bil Vojku Sicbrnič 'Olj* "»rica) s 6.5 točkami, V lunin ho na sporedu V nedeljo, 2H. ' °b 9.3() v prostorih skupščine občine Kranj. • A. Drinovec To sta dve težki smeri, ki sta jih v preteklih dneh splezala Miha Praprotnik (AO Lj- Matica) in Slavko Rožič (AO Tržič). 31. marca sta v Ospu opravila 2. ponovitev smeri, imenovane Slepi jok, ki poteka po zasigani zajedi med Staro in Gobo. 120 m visok smer, ocenjeno s V+ in A2 sta plezala 7 ur. 15., 16. in 17. aprila pa sta plezala Ribo (Pesco) v južni steni Marmolatte d'Omberte v Dolomitih. Prvi dan sta splezala 15 raztežajev do skalne vdolbine, ki ima obliko ribe. Težave do sem se do VII + in A4. Naslednji dan sta preplezala novih pet raztežajev (VII+A3, VII A4, A5, VI+ in VI). Drugič sta bivakirala na gredini nekaj nad polovico stene. Tretji dan sta splezala še preostalih 25 raztežajev, ocenjenih s VI-, V, večinoma pa IV in III, a zaradi snega in ledu kljub temu zelo zoprnih. Skupaj sta 975 m visoko in 1280 m dolgo smer, s splošno oceno ED+, plezala 35 ur. To je bila 3. slovenska ponovitev in prva v zimskih razmerah. Poleg tega sta Slavko Račič in Igor Gaberc splezala še Steber spominov, Internacionalno, Netopirja in Žago v Ospu (VI - VII), novo smer v Dovžanovi soteski (TV + A2 70 m 3 ure). V Storžiču pa je bila presmučana kombinacija Kramarjeve in Črnega grabna (IV+/s5 650 m). • S. R. za varno hojo v gore Jesenice, maja - 27 aktivnih članov in 5 pripravnikov postaje GRS Jesenice je dobro usposobljenih in vedno pripravljenih pomagati planincem v gorah. Člani postaje pod vodstvom načelnika Vlada Hladeta, lani niso imeli večje reševalne akcije, zato pa so vso skrb namenjali preventivnemu delu za varnost planincev v gorah. Člani postaje poudarjajo, da preventiva ni samo skrb za varen izlet ali turo, temveč tudi vzgoja in priprava planincev, predvsem mlajših. Jeseniški reševalci sodelujejo kot spremljevalci, predavatelji ali vodje na številnih tečajih in seminarjih v okviru domačega planinskega društva. Tehnično znanje in kondicijo stalno izpolnjujejo na različnih tečajih in vajah. Sodelujejo s Slovensko vojsko, kjer reševalci kot inštruktorji bogatijo znanje vojakom. Pri vajah si izmenjujejo izkušnje tudi /. drugimi posajami. Lani so povabili na vaje reševalce iz Beljaka in Bohinja. J. Rabič REKORDNO IZ M0SENJ NA D0BRC0 Mošnje, maja - ŠD Mošnje jc ob 1. maju že petnajstič pripravilo tek iz Mošcnj na DobrČo. Pod pokroviteljstvom trgovine Domačija iz Globokega jc nastopilo 31 tekmovalcev in tekmovalk. Progo, ki je potekala iz Mosenj prek Črnivca in Slatne koče na Dobrči je najhitreje pretekel Klemen Dolenc (Mošnje), ki je dosegel tudi rekord proge, to je 56 minut in 55 sekund. Med članicami je zmagala Veronika Bohinc iz Ljubljane s Časom 1.09.02 , pred Olgo Grm iz Lesc in Marinko Janša - Hribernik iz Radovljice. Pri članih do 30 let jc bil najboljši Boštjan Hrovat (Begunje), na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila škofjeloČana Sašo Juraja in Miran Kolman. Pri članih od 30 do 40 let je bil najboljši Klemen Dolenc, drugi je bil Jože Štcfe (Peko Tržič), tretji pa Vojko DjuričiČ (Kobarid). Pri članih od 40 do SO let je progo najhiteje pretekel Pavel Erlah (Peko TVžič). drugi je bil Štefan Bukovec (Mošnje), tretji pa Miro Pintai (Škofja Loka). Med člani nad 50 let je zmagal Jane/ Ambrož (Snakovo Tcam), drugi je bil Jurij Ulčar (Jesenice), tretji pa Aloj/ Kovic (Gorenja vas). • V.S. cufarjeva na 14. mestu V nedeljo zvečer se je v Ženevi končalo letošnje svetovno prvenstvo v športnem plezanju, na katerem je sodelovala tudi naša reprezentanca. V ženski konkurenci se je izmed naših 18-lema Mojstrančan-ka Martina Čufar po zelo dobrem plezanju (splezala je smer do vrha) uvrstila v polfinale, kjer pa je plezala slabše in na koncu zasedla še vedno zelo dobro 14. mesto. Naša druga predstavnica Metka Lukančič je osvojila 28. mesto med 46 tekmovalkami. Pri moških se je v polfinale uvrstila trojica naših (Grom, Guček in Jensterle), Mejovšek pa je izpadel. V polfinalu pa so se naši uvrstili na naslednja mesta Vili Guček je bil 22., Aljoša Grom 27., Franci Jensterel pa 28. Matej Mejovšek je bil uvrščen okoli 35. mesta med 80 tekmovalci. Naši so sodelovali tudi v hitrostnem plezanju in to precej bolj uspešno. Metka Lukančič se je uvrstila med 8 najboljših, tam pa se ni več uvrstila v polfinale. Martina Čufar je bila na 9. mestu. Sicer pa je bila na tem svetovnem prvenstvu najuspešnejša država Francija, ki je dobila srebro in bron v ženski konkurenci, zlato in srebro v moški in še zlato kolajno v hitrostnem plezanju pri ženskah. V ženski konkurenci je svetovna prvakinja zmagovalka lanskega svetovnega pokala Američanka Robin Erbesfield, pri moških pa je zmagovalec isti kot na prejšnjih dveh svetovnih prvenstvih - Francoz Francois Legrand. • T. Česen mladi plezalci začeli z dp Preteklo soboto in nedeljo se je v škofjeloški dvorani Poden začelo letošnje državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše in srednje kategorije. Na prvi tekmi je v dveh dneh nastopilo 135 plezalcev iz vse Slovenije, med katerimi so bili daleč najuspešnejši predstavniki gorenjskih klubov, Id so v 8 kategorijah pobrali kar 7 zlatih kolajn. Rezultati: cicibanke; 1. Polona Šantelj PC Pivka), 2. Oman Teja (ŠPO Tržič), 3. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 4. Eva Finžgar (ŠPO Radovljica), 5. Eva Lahajnar (ŠPO Tržič); cicibani: 1. Nejc Česen (PK Škofja Loka); 2. Andrje Trošt (AO Lj-Matica), 3. Samo Bertoncelj (PK Škofja Loka), 4. Derjan Potočnik (AO Impol), 5. Aleš Glivar (ŠPO Radovljica); ml. deklice: 1. Nastja Guzzi (ŠPO Tržič), 2. Špela Žula (ŠPO Radovljica), 3. Špela Ramovž (AO Kranj); 4. Nina Hlebanja (AO Jesenice), 5. Metka Bogataj (ŠPO Idrija); mL dečki: 1. Aleš Česen, 2. Anže Štremfelj (oba PK Škofja Loka), 3. Klemen Bečan in Tomaž Valjavec (oba ŠPO Tržič), 5. Blaž Rant (PK Škofja Loka); st. deklice: 1. Saša Truden (ŠPO Tržič), 2. Špela Šeliga, 3. Urša Šeliga (obe Šaleški AO), 4. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka), 5. Nastja Guzzi (ŠPO Tržič); st. dečki: 1. Aleš Česen (PK Škofja Loka), 2. Boštjan Potočnik (AO Impol), 3. Blaž Rant (PK Škofja Loka), 4. Klemen Bečan (ŠPO Tržič), 5. Anže Štremfelj (PK Škofja Loka); kadetinje: 1. Gradišar Lenča (ŠPO Tržič), 2. Maja Šuštar (AO Kamnik), 3. Rebeka Poček (ŠPO Radovljica); kadet: 1. Aleš Strojan (PK Škofja Loka), 2. Peter Bračič (Šaleški AO), 3. Miha Homar (AO Impol), Matej Sova (ŠPO Tržič) in Tomaž Jevšnik (Šaleški AO). Prihodnji konec tedna bo prav tako za obe kategoriji delaven. V soboto, 13. t. m., bo tekma v Ljubljani za srednje kategorije, v nedeljo, 14. t.m., pa za mlajše kategorije v Radovljici. • T. Č. UflNJE t regijska tekmovanja Občinska strelska zveza Kranj je priredila gorenjska regijska strelska tekmovanja. V streljanju s pištolo so bili med člani najboljši Pavle Jereb in Miloš Djuran (oba Kopačevina Škofja Loka) s 558 in 556 krogi, Bojan Burja (Kamnik), Simon Bučan (Predoslje) in Roman Radej (Kamnik), ki so dosegli 555, 554 in 552 krogov. Ekipno je zmagala Kopačevina s 1656 krogi v postavi Miloš Djuran, Henrik Peternelj in Pavle Jereb. Med mladinci so bili najboljši Samo Kern (Predoslje) 510 krogov, Primož Ložar (Predoslje) 487 in Aleš Peternelj (Kopačevina) 458 krogov, med mladinkami pa Urša Pogačnik (Kamnik) 338 krogov in Tanja Rabič (Kopačevina) 335 krogov. V streljanju s puško so med člani prva štiri mesta osvojili Kranjčani Janez Korent (580), Jure Frelih (577), Andrej Kne (574) in David Kovic (573), ki so bili tudi ekipni zmagovalci. Med članicami je e s 387 krogi zmagala Alenka Kavar (Radovljica), druga pa je ila z enakim številom krogov Andreja Malovrh (Predoslje), tretja pa s 382 krogi Irena Perne iz Trzina. Trzinčanke so zmagale ekipno. Med mladinci so prva tri mesta osvojili DomŽalčani Gregor Kovic (573), Marko Strmšek (566) in Jernej Adlešič (556), četrti pa je bil Gregor Ropret iz Predoselj s 545 krogi. Ekipni zmagovalci so bili DomŽalčani. Pri mladinkah so bile najboljše strelke Kopačevine Danijela Čumurdič (330), Brigita Miklavčič (314) in Nina Leskovšek (309), ki so zmagale tudi ekipno. Organizirano je bilo tudi tekmovanje s serijsko zračno puško. Med Članicami je bila prva Barbara Obid (Triglav Javornik) s 323 krogi, druga pa Julija Jenko (Kopačevina Trata) s 208 krogi. Med člani zmagoslavje Kranjčanov. Na prvih štirih mestih so Andrej Kne (362), David Kovic (357), Jure Frelih (355) in Alfonz Kern (353), peti pa je bil Samuel Cerovski (Brata Kavčič) s 348 krogi. Ekipno je zmagal Kranj. Med mladinkami zmagoslavje Kopačevine. Vrstni red: Tanja Rabič 309, Katarina Mam 294, Teja Ziherl 283 in Danijela Stojanovič 231. Zmagale so tudi ekipno. Med mladinci je zmagal s 325 krogi Mirsad Kičan (Triglav Javornik), sledijo pa Gregor Božnar (Brata Kavčič) 303, Bojan Kos (Kopačevina) 295 in Miro Kitic in Safet Beršič (oba Brata Kavčič) s 295 in 275 krogi. Ekipno je zmagala SD Brata Kavčič pred Kopačevino. • J. K. _ NOVA, MAJSKA ŠTEVILKA « REVIJE E-ŠPORT JE ŽE V PRODAJI - Nogometaš Jože Prelogar: "Edino Milanič, Novak in Glina so boljši od mene." - Slovenija prvič na svetovnem rokometnem prvenstvu. - V evropski košarki je zavel Španski veter. - Mariborski poslovnež Branko Pavlin: Centralizacija v športu ni dobra." Majsko številko revijo E-ŠPORT že dobite pri svojem prodajalcu časopisov! KOMENTAR Stranka iz drugih časov Ađarfco J enšterle, zunanji sodelavec MAG Jože /Vovalc, zunanji sodelavec Že neka) časa je stranka slovenskih krščanskih demokratov hvaležna tarča za napade tako s strani vladne koalicije, kot opozicije. Vedno, kadar kaj zaškriplje pri največji slovenski stranki LDS, ta s prefinjeno taktiko pozornost preusmeri na SKD, ki se še vedno ni naučila dostojanstvenega zastopanja svojih stališč, ker ji je očitno bližja vloga večnega mučenika. Ko nekdo udari po SKD, mu ta, v skladu z Biblijo, nastavi še drugo lice in pri tem čaka na svoj trenutek, ki po njeni veri nekoč mora priti sam od sebe. Takšna stoična drža je v primerjavi z mnogimi drugimi agresivnimi in prenapetimi strankami za Slovenijo sicer prijetno in spoštovanja vredno dejanje, vendar se ob pretiravanju sama SKD vse bolj iz neke trdne konservativne stranke spreminja v dvornega norčka vladajoče politike, s katerim lahko pometa vsak, ki to hoče. Ljudje od strank pričakujejo vsaj nekaj opore. Volivci od stranke, ki ne zna braniti niti sebe, ne morejo pričakovati, da bi kaj prida poskrbela zanje. Tudi ob zadnjem dogodku - neizvolitvi Lojzeta Peterleta za predsednika državnozborskega odbora za mednarodne odnose - so krščanski demokrati javnosti pokazali svojo očitno užalje-nost in molče pogoltnili cinično izjavo generalnega sekretarja LDS Gregorja Golobica, ki je dejal, da krščans- ki demokrati, razen LDS, nimajo nobene stranke, ki bi bila njihova zaveznica. Glasovanje o Peterletu v parlamentu je bil pravi fiasko za SKD, saj je predstavnik stranke dobil le 27 glasov in to 15 od SKD, 10 od LDS, en glas od SDSS in neodvisnika, proti njemu je glasovalo 12 poslencev LDS, 11 ZLSD, 4 iz SNS, 3 iz SLS in 2 demokrata. Presenetljivo je bilo glasovanje SLS. Njeni poslanci so praktično pomagali k zrušitvi Peterletovih namer. Krščanskim demokratom se je tako znova pokazalo, da so v javnosti in pri volivcih sicer precej močna stranka, vendar brez absolutne večine in trdnejših političnih zaveznikov. V Sloveniji ni veliko možnosti, da bi katerakoli od političnih strank sama prevzela oblast, zato so vse bolj ali manj pripravljene na njeno koalicijsko delitev ter imajo tej realnosti prilagojene že tudi svoje programe. SKD pa si je nabrala vrsto nasprotnikov. Mnoge tudi zato, ker je svoj politični program zastavila izredno ostro in načelno (npr. v odnosu do naše bližnje Zgodovine, predvsem do domobranstva in komunizma), v praksi pa ga v nobenem primeru ne spoštuje, saj ob vsej obsodbi komunizma in bivše partije njeni člani še naprej sedijo v vladi skupaj s prenovljenimi komunisti, ker so jim pač konkretne, pre-vsem dnevne politične potrebe pomembnejše od strankinih načel. To sedenje na dveh stolih so že zdavnaj opazili mnogi Slovenci, še posebej pa politične stranke. Povsem v skladu s takšno politiko je podpora, ki jo stranka nudi svojemu predsedniku in njegovim neustavljivim ambicijam, da za vsako ceno znova pride vsaj do delčka oblasti. Peterletu ob tem ni mar, če zaradi svojih osebnih ambicij uničuje stranko samo. SKD je v svoji užaljenosti in reakcijah na politične dogodke izredno predvidljiva. Zaradi tega si v LDS lahko vsakič znova privoščijo, da jo ob političnem porazu še dodatno ponižajo in izkoriščajo za prikrivanje svojih grehov. Krščanski demokrati v stilu nasledstva nekdanje Slovenske ljudske stranke (tiste iz časov pred II. svetovno vojno in nato v emigraciji) zagovarjajo politično držo, kakršno smo na Slovenskem lahko opazovali ob začetku druge svetovne vojne, ko so tedanji vodilni desničarski politiki nemo opazovali prihod fašizma v Slovenijo, ob komunizmu pa so se zganili šele, ko je udaril po njih samih. Vmes, med tistim in današnjim časom, je več kot 50 let razlike in to je tista bariera, zaradi katere stranka slovenskih krščanskih demokratov ne more postati sodobna evropska desničarska stranka. Slovenije se žal ne da vrniti nazaj v leto 1941 in iti po drugi poti zgodovine, ampak je zgodovino, kakršnakoli pač je že bila, treba vzeti v zakup, ter se z njo naučiti živeti. Začetek izhajanja novega tednika Mag je pomemben dogodek, ker smo Slovenci končno dobili tednik, ki se lahko primerja z drugimi evropskimi tedniki, kot so nemški Der Spiegel, ali avstrijski News. Der Spiegel bo naslednje leto praznoval petdesetletnico izhajanja. Der Spiegel je ne le spremljal, ampak tudi oblikoval obnovo demokracije po drugi svetovni vojni v Zahodni Nemčiji. Pri nas se je nekaj časa zdelo, da bo slovenski Der Spiegel postala Mladina, ki je bila nekaj časa celo edini alternativni tednik v Jugoslaviji. V času slovenske pomladi je Mladina objavljala vse tisto, česar si nihče ni upal objaviti. Vzpon Mladine se je začel v letih 1985-88, ko je Janez Janša pisal za Mladino odlične komentarje. V Mladini je občasno objavljala cela plejada odličnih novinarjev in razumnikov, kot so npr. Vinko Vasle, Viktor Blažič, Mišo Krivic, Spomenka Hribar, Slavoj Žižek, Pavle Gantar itd. Toda kmalu nam je postalo jasno, da takratni odgovorni urednik Franci Zavrl spretno cenzurira, oz., kot se je takrat reklo, izbira aktualne teme. Ko je bila jeseni 1987 aktualna razprava o spremembah jugoslovanske ustave Zavrl ni hotel objaviti članka Spomenke Hribar, v katerem je opozarjala, da z ustavnimi spremembami izgubljamo del suverenosti. Padec Mladine se je začel takrat, ko je bila pravzaprav na vrhuncu svojega vpliva, to je med procesom proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, poleti 1988. Takrat je Mladina dosegla tudi največjo naklado več kot 70.000 izvodov. Ko se je jeseni 1988 začelo raziskovati ozadje procesa proti četverici, je Robert Botteri, glavni urednik Mladine priznal, da se je pred aretacijami Janše, Borštnerja in Tasiča sestajal z agentom Službe državne varnosti Miranom Frumnom. Zavrl se je tudi oglasil in seveda zanikal, da bi sploh vedel, da se je Botteri sestajal s Frumnom. Toda sodelavci Mladine smo vedeli, da je vse niti na Mladini držal v rokah ravno Zavrl. On je odločal, kaj bo objavljeno, on se je dogovarjal s sodelavci in takratnimi politiki. Seveda nikoli ni nič povedal, kaj se je z njimi dogovarjal. Večini sodelavcev Mladine je bilo jasno, da je Služba državne varnosti dobivala informacije iz prve roke, torej ne samo od Botter-ija. Zal takrat Bavčarjev odbor za varstvo človekovih pravic ni nadaljeval z raziskovanjem ozadja procesa. Leto kasneje je razpadel komunizem in začele so nastajati tudi prve politične stranke. Pred prvimi volitvami aprila 1990 je Mladina odkrito navijala za Kučana in ZSMS. Ko je spomladi 1990 izšel Markovičev zakon o privatizaciji, je Zavrl in njegova skupina takoj spriva-tizirala Mladino, pri čemer so seveda pozabili na številne sodelavce. V procesu osamosvajanja Slovenije je Mladina s primitivno propagando nasprotovala osamosvojitvi. Od takrat je naklada Mladine ves čas padala. Danes ima Mladina samo še dva prava raziskovalna novinarja in sicer Stanislava Kovača in Šenčurjana Vika Luskovca, toda to je premalo, da bi pomenila, kaj več kot ostarelo primadono na medijskem trgu. Nekoč se bodo bodoči novinarji iz Mladine učili, kako je mogoče manipulirati Z bralci. Zato je bil skrajni čas, da je začel izhajati tudi v Sloveniji prvi pravi evropski tednik Mag. Za Mag pišejo najboljši slovenski novinarji Danilo Slivnik, Vinko Vasle, Igor Guzelj in Jože Biščak. Seveda niso veliko bolj pogumni kot drugi ljudje, čeprav so novinarji. Toda svoje delo opravljajo, kot se spodobi, namreč profesionalno, ker so prepričani, da imajo pravico povedati vse, da politiki na oblasti ne bi mogli narediti vsega, kajti geslo LDS je: "Ne na levo ne na desno, ampak naravnost v naš žep!" Ali bodo zato upokojenci izgubili dodatek za rekreacijo? PREJELI SMO Cerkljani zahtevamo neoporečno pitno vodo Ko sem v preteklem letu v podobnem članku dokazoval oporečnost pitne vode v Cerkljah in navajal konk- retne krivce, so mi prav ti oporekali navedke in trdili, da je voda neklorirana oziroma neoporečna. Žal pa lahko po dostopnih informacijah ponovno trdim, da se voda redno klorira -nameščena je celo avtomatska naprava za kloriranje - in logičen zaključek je, da je pitna voda v Cerkljah še vedno oporečna. Še več, mislim, da ni treba nobene strokovne ekspertize za ugotovitev, da je pitna voda s strmin Krvavca za Cerkljane in druge porabnike te vode, za vedno izgubljena, kajti še tako načrtovani in opevani ukrepi na Krvavcu (prepoved uporabe tekočih goriv in ureditev odplak in fekalij), ob široko zasnovanem RT C Krvavec in številnih vikendih na krvavških strminah, ne bodo v celoti preprečili proučevanja biološkega in kemičnega kontaminiranja zajetij pitne vode na celotnem območju Krvavca. Strokovno je dokazano, da že en liter naftnih derivatov lahko nevarno kontaminira ogromne količine pitne vode. Cerkljani vidimo dokončno rešitev oskrbe s pitno vodo le v priklopu na vodna zajetja pod Storžičem, domžalsko in ljubljansko območje pa s priklopi na zajetja pod Kamniškimi planinami. Mislim, da je taka rešitev tehnično in finančno izvedljiva; za izvedbo so moralno in finančno dolžni konkretni krivci sedanjega stanja, svoj občuten delež pa bi morala prispevati tudi država, ali konkretno Ljubljana, ki ima največ koristi od Krvavca, saj se tudi struktura zaposlenih na Krvavcu nagiba na območje Ljubljane. Sicer pa bi se moral takojšnje izvedbe tega projekta z navdušenjem lotiti prav RTC Krvavec, saj bi se tako rešili problemov in predvsem ogromnih stroškov oskrbe Z vodo za izvajanje umetnega zasneževanja; v končni fazi ob rešitvi oskrbe s pitno vod° Cerkljani ne nasprotujemo razvoju RTC Krvavec. Verjetno bi bili z navedeno rešitvijo zadovoljni tudi prebivalci vzdolž celotne struge Kokre. Cerkljani močno upamo, da za takojšnjo rešitev oskrbe z zdravo pitno vodo ne bo treba izvajati sodobnih oblik gladovnih stavk alt popolne zapore cest - konkretno dostopa na Krvavec. A. Penie, Cerklje PODLISTEK - 6 Pripravil Ivan Franko - Iztok Sklepni boji 9. korpusa Slovenske NOV za osvoboditev in priključitev Trsta in Slovenskega Primorja V spomin na dneve, ko je 31. divizija dosegla etnične meje, Sočo, zavzela Gorico, Tržič in se na Soči srečala z zahodnimi zavezniki. Sedemindvajsetega aprila so se začele po Trstu širiti govorice o vdaji nemške ar-madne skupine "C" v Italiji angloamerički vojski. Poveljnik nemških sil generalpolk-ovnik Vietinghoff se je začel s predstavniki angloameriškega štaba dejansko pogajati že dva dni poprej - sporazum o brezpogojni kapitulaciji pa je podpisal 29. aprila. Vendar je bilo to brez pravega pomena, zakaj nemške enote se že nekaj dni niso več upirale napredujočim Angležem in Američanom. Medtem so se v Trstu sestali predstavniki Slovenskih in Italijanskih protifašističnih organizacij in izvolili Slovensko - Italijanski antifašistični izvršni odbor (SIAIO), ki je pozval vse Slovence in Italijane v boj proti okupatorju. Hkrati s tem so se začeli zbirati tudi bataljoni Komande mesta Trst, v mestu pa so se pojavile že prve partizanske patrulje. Na mnogih stavbah so zavihrale zas- » i: «h8 tave z rdečo zvezdo. Sovražnik je vedel, kaj to pomeni in se je umaknil v vojašnice in utrdbe. Komanda mesta je bila prek radijske postaje v nenehni zvezi s korpusnim poveljstvom, ki jo je tega dne med drugim obvestilo: "Bodite pripravljeni. Naše enote so že zasedle št. Peter in Ilirsko Bistrico." Prvi maj - dvojni praznik tržaškega odpora Od 28. aprila dalje so se dogodki razvijali bliskovito. Velik uspeh je dosegla 20. divizija 4. armade, ki je obšla levo krilo sovražnikovih po ložajev na območju Ilirske Bistrice, ga potisnila proti Jelšanam, z delom svojih sil ob pomoči 4. tankovskega bataljona pa začela prek St. Petra pritiskati proti Postojni. Ko si je divizijsko poveljstvo tako zavarovalo boke, se je s svojimi glavnimi silami usmerilo proti Podgradu proti cesti Reka-Podgrad-Kozina-Trst. Da bi njegove enote čimprej prodrle v Trst, so še isto noč iz motorizirane pehote inženirskih enot, topništva in tankov sestavili posebno mehanizirano skupino in jo napotili proti Trstu. Proti Trstu je isto noč odšla tudi 30. divizija z zahodnega roba Trnovskega gozda. Njene enote so se morale s silo prebijati prek ceste Vipava-Ajdovščina-Gorica, ki je bila polna umikaiočih se čet-niških kolon, da bi čez Krras čimprej prispele pred Trst. Ko se je zdanilo, so imele do Trsta le še kakih petnajst kilometov poti. Enote 51. divizije naj hi jim v isti smeri sledile naslednjo noč. V Trstu so borci komande mesta postajali čedalje nestrp-nejši. Ne da bi čakali na dovoljenje, so na lastno pobudo začeli razoroževati sovražnikove vojake in napadati njihove utrdbe. Ob štirih popoldne pa so le pričakali ukaz korpusnega poveljstva. "Enote 4. armada in enote 9. korpusa so v neposrednji bližini mesta. V najkrajšem času je pričakovati napad na mesto. Začnite z vstajo." Nato se je sprožilo. Završalo je po vsem Trstu. Enote komande mesta, v katere so nenehno prihajali novi prostovoljci, so se s tako vnemo lotile posla, da so v najkrajšem času - še pred prihodom enot 4. armade in 30. divizije -kar same očistile večji del mesta in blokirale sovražnika, ki se je zaprl v grad Sv. Justa ter v nekatere vojašnice in trdnejše stavbe. To noč so enote 30. divizije prispele tik nad mesto. Kar zadeva 20. divizijo 4. armade je ta hitela proti Trstu v dveh kolonah, ne da bi naletela na kak večji sovražnikov odpor. Enaintrideseta divizija je 29. aprila zvečer tudi zapustila Trnovski gozd in se kot 30. divizija prejšnjo noč s silo prebijala prek umikajočih se četniških kolon na Kras. Nemci so ostali sami, njihovi zvesti hlapci so jih pustili na cedilu. Nedičevci so se z območja Postojne prebijali predvsem v Avstrijo, četniki in domobranci pa so hiteli proti Soči v upanju, da jih bodo Angloameričani zaščitili in vzeli v svojo službo. Proti Trstu so na vso moč hitele tudi predhodnice britanske 8. armade. Predsedniku angleške vlade VVistonu Churchillu namreč ni bilo niti najmanj všeč, da bi Slovensko Primorje s Trstom osvobodile jugoslovanske enote, pa je ameriškemu predsedniku Tru-manu predlagal, naj bi zavezniške sile okupirale Trst, Pulj in prometne zveze, ki iz Trsta peljejo v Avstrijo. Brž ko je Truman sporočil svojo privo- litev, je Churchil 30. apr»a ukazal naj okupira Trst> ■»"—«•«•■ ---/ ----1----- „./i Tržič in Gorico, ter PrePT'k( enotam jugoslovanske vojs* dostop v Slovensko Primorje-Bilo pa je že prepozno, zakaj tistega dne 30. Opnj* so bile enote Jugoslovan** ni okrog ..: L kala in Dekanov pritiskala n£ divizija 4. armade z vzhod" __-~ u T.,>,i hi, *v tre" armade že z vseh strani okrog Trsta: izjstre je prek \rrj'*Q liti i( '/ ~- M' rriuM^ *. - — i- strani se je Trstu bližala v tre kolonah 20. divizija * a ■ made, ki je, potem ko Ut P Kozini uničila sovražnikov motorizirano kolono in P hudih bojih pregnala m°C^a. sovražnikovo posadko iz Q\ zovice in v popoldanskih ar prispela pred Opčine, *lerfL Že naletela tudi na Bazov'** brigado. Se nadaljuj'- Hackenkreuz proslava ali g. Vitomira Grosa devetomajska Privatna zabava Vsaka proslava nekaj simbolizira. Tako naj bi tudi ta, jo sklicuje g. Gros v svoji Teliji na račun davkoplače-Va'cev, simbolizirala zmago ^d nacifašizmom in osvoboditev Kranja. Od koga se je Kranj osvobodil, se ve in ni treba izgubljati besed. Vendar tlstih, ki so Kranj v resnici °svobodili, na proslavo ne bo, ? to iz preprostega in razuml-)lvega razloga, ker je g. Gros Povabil na proslavo namreč tudi tiste, od katerih je bil Kranj okupiran, tiste, ki so se P°d simbolom "hackenkreu-Za" borili zoper lasten narod, ^zveda je povabil tudi osvoboditelje partizane, dobro saj je bil o tem prehodno obveščen, da jih na Proslavo ne bo, zato je ie '[oslov proslave "Slovesnost v (**d}u sprave" v celoti blefers-7 in bo ta proslava po zaslugi *■ Grosa, delovalo ravno sprotno. ,Judi dejstvo, da bo mogoče fjjo od bivših udeležencev "'OB le prišel na proslavo in 'Horda celo govoril, seveda v Svojem imenu ali imenu ozke sjtupine svojih pristašev, tega dejstva ne spremeni. In ravno 0 dejstvo na simbolni ravni °°iektivno povzroči, da je ta Proslava za mene seveda ^Qckenkreuz proslava", pa e {e to £• Gros hotel ali ne. Hotel pa je g. Gros še nekaj ruSega. V celoti izključiti od Poprave proslave najvišji or-upravljanja in odločanja cestni občini Kranj, mestni A.e'- In to mu je tudi uspelo. hni mestnega sveta o tej poslovi, zlasti pa o njeni Jg^ii nismo vedeli ničesar, Vsedo prejema vabila (ki ga sVff jaz osebno zavračam, .J )e tiskano v barvah zas-Tj"- ki so jo v času NOB p**0 zlorabili domobranci. i,-e, ' hotel, da bi bilo vabilo fi *°no v barvah današnje ^Venske zastave, tedaj bi n°ral dodati tudi grb, ki je tej zastavi. Ker ga ni, je jjjjv se bolj jasno, pod kater-„ simbolom bo potekala 'ani mestnega sveta smo trudaisei' dne -? 5-1995 sicer udi, da bi kaj izvedeli o tej JVq. av', vendar odgovora na o/> >a vPrašanja, tako kot je to ehlčaJno tudi pri drugih stvar-Zai ^pana nismo dobili. Pri° menim, da je proslava kat?tna Mdeva g. V Grosa, s niZr° mestna občina Kranj k n n°nene zveze. S tem, da \>abeP°u?enim prebivalcem z Prir m razlozil, da proslavo shrVa mestna občina, ni dQ ničesar drugega kot to, d0s]e ta izraz zlorabil za Pral*", SVoi'n ciljev. Zato je Pn t se ve> da mestni svet ZravCl Postavi nima ničesar Zdeien' Sai Se GfOSU *e t0 ru svet° Vredno, da bi zaprosil (unskna^ mu °dobri prora- na ' fa *ePa, kar bi bilo glede Pfavdn° s,tu<"'ij<> najbolj (an y°> potem sem prepri- £ Ua Proslave ne bi bilo. Ce hi, na t0 Pr<>slavo ne bo Qn() 1 pri*el na tako koncipir- trtve°slavo< bi PlfimU na vsv s\>0je trPlJenje pripadnikov Obet ,e 1,1 *irie družine po H ,.rith< ki so brez izjeme Prosi valt V N()H Na nQnufLV°' kl ie objektivno l^ubirtla "stlm- kl so v°Pl" dohii' '"' l>" ki so i° Svoj, ' boni hodil, saj bi v ^ Pr^otnostjo, kot član ^°l)no ncta Podprl samo-5tr<*ni n iuPana< P° drugi *dd nPa ht Pristal, da zmago l(*rr, ^'''fašizmom proslavl-SKul>ai s tistimi, ki SO bili objektivno gledano sestavni del tega nacifašizma. Če bi prišel, bi torej pristal na izenačitev osvobodilnega boja večine Slovencev z narodnim izdajstvom manjšine Slovencev. Zato me ne bo, tako kot še veliko drugih tudi ne. Bom pač praznoval ta praznik drugje, na drugačen način, tudi morda v duhu sprave. • Stane Boštjančič 50-letnica slavlja ali obžalovanja? Na zahodu imajo kaj s ponosom slaviti, medtem ko na vzhodu lahko samo obžalujemo, kajti marksistični komunizem se gospodarsko še vedno ne zna obnašati drugače, kot se je naučil v zgrešenem sistemu, zato se še vedno med seboj pobija. Še sreča, da smo Slovenci toliko strpni in spravni, da se kaj takega ne dogaja tudi med nami. Žal pa imamo na sodstvu in ostalih vrhovih odgovornosti posledice preteklih sadov, katerih misli prehajajo v dejanja, ki kaznujejo poštenost in ščitijo tatove. Zato mislim, da bi bilo koristno poslušati nekatere naše prizadevne poslance, med katerimi sta brata Podobnik in brata Pučnik, ki vedo, kaj bo prav. Češka država je bila v tem zmagovita in tudi ve, zakaj je prejšnjim komunistom vsaj za deset let prepovedala kandidaturo. To bi morali storiti tudi Slovenci! Ker se pa to ni Zgodilo, si pa pošteno ljudstvo pač deli posledice. Ni čudno, da mlajša generacija ne ve, kaj je pravo gospodarstvo, saj jo je vzgajal zgrešeni režim titoizma. Le kdo še verjame iluzijam, ki se še vedno izražajo v pesmih in besedah, da bi to deželo kdo naredil nemško, če ne bi bilo partizanov. Partizani so se šli štiriletnega skrivalca in iz temačnih gozdov grozili in celo likvidirali tiste, ki so bili drugačnega mišljenja. Iz brlogov pa so se pojavili in prevzeli oblast, ko je okupator odšel. Zapomnijo naj si že enkrat, da Hitler v nobeni drŽavi ne bi in tudi ni uspel neko deželo narediti nemško, ne glede ali so obstajali partizani ali ne. In kaj se Zgodi, če je jedro nekega telesa uničeno? Potem je jasno, da preneha delovati tudi njegovo telo. To se je tudi zgodilo. Jugopartizanom se je šlo le za oblast in ropanje kapitala - pa nič drugega. Prehitevala je pač nedemokratična enostrankarska metoda revnega sloja prebivalstva, ki je bil komunistično Številnejši, kajti pridni in bogati preprosto niso bili primerni za tak režim. Škoda je le, da se Slovenija že takrat ni odrekla komunizmu in prestopila k zahodu. S komunističnim partizanstvom je bil potem pretežni gospodarski potencial narodnega bogastva oropan. V zvezi s tem so sledili zapori in celo likvidacije drugače mislečih. Današnja generacija tega ni doživela. Zato je nepravično, da jo še naprej sleparimo in nekaj slavimo, kar bi morali samo obžalovati. Kajti v pravem demokratičnem sistemu bi bila Slovenija danes prva od Švice, ali vsaj desetkrat bogatejša. Bled, 8. 5. 1W5 Jože Sitar, Bled Spominska plošča na Škofjeloškem gradu Še se bojijo resnice Ulita se 50-letnica konca druge svetovne vojne in po njej tudi poboj s Koroškega vrnjenih slovenskih domobrancev. Gorenjske domobrance in nekaj civilnih oseb so prehodno "sprejeli" na Škofjeloškem gradu. Od tam so nekatere po intenzivnem pretepanju zadnje dni maja in v začetku junija že odgnali v okoliške grape in jih pomorili. Druge pa so z gradu odvedli v Šentvid in od tam na morišča po vsej Sloveniji. Samo mladoletni (letnik 1927 in mlajši) pa še to ne vsi nekaj starejših je dočakalo amnestijo, ki je bila v začetku avgusta 1945 - tudi od teh je prenekateri "izginil" med potjo domov ali celo v domačem kraju na pragu doma. Tem, pomorjenim, ki se niso vrnili, smo svojci hoteli na gradu odkriti spominsko plošlo, veliko komaj 60 x 40 cm z napisom: S TEGA GRADU SO PO KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE SLOVENSKI PARTIZANI MNOŽIČNO VO-D I L I V SMRT SLOVENSKE DOMOBRANCE. Postavili svojci ob 50-letnici teh dogodkov. Vložili smo prošnjo s potrebnimi podpisi in po daljšem dopisovanju potrebnih dokumentov (zavlačevanju) smo od Loškega muzeja dobili tale odgovor: "V zvezi Z našimi dopisi in Vašim zadnjim z dne 7. 3. 1995, v katerem nam sporočate besedilo za ploščo, ki naj bi bila vzidana na gradu, Vam sporočamo naše odklonilno stališče, kajti, takega sporočila ne bomo dovolili vzidati na grad. Vedno pa smo pripravljeni in tudi bomo postavili ploščo vsem zapornikom na Loškem gradu. Še se bojijo resnice kajne! Matija Zaje, Žiri PROTESTNA IZJAVA Predsedstvo zveze društev upokojencev Slovenije je na podlagi številnih zahtev upokojenskih organizacij sprejelo naslednjo PROTESTNO IZJAVO Zveza društev upokojencev Slovenije odločno protestira proti vedno glasnejšim razmišljanjem Vlade Republike Slovenije, posebno nekaterih ministrstev, Gospodarske zbornice Slovenije in drugih delavnikov o posegih v temeljne pravice upokojencev glede usklajevanja pokojnin, zmanjševanja dodatka za rekreacijo in o obremenitvah pri plačilu zdravstvenih storitev. Takšno ravnanje povzroča med upokojenci veliko vznemirjenost in negodovanje, predvsem pa strah, da bo do teh posegov prišlo v našo škodo. Ne moremo se strinjati, da predstavnikov upokojencev ni pri sklepanju socialnega sporazuma, čeprav predstavljajo skoraj četrtino vsega prebivalstva. Ocenjujemo, da smo bili zavestno izločeni pri oblikovanju socialnega sporazuma. Ugotavljamo, da je s predlogom proračuna Republike Slovenije za leto 1995, ki ga je sprožila Vlada Republike Slovenije za leto 1995, ki ga je predložila Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije v nasprotju s proračunskim memorandumom za leto 1995 ponovno napravljen grob poseg v pravice upokojencev. Po proračunskem memorandumu za leto 1995 je določeno, da naj Vlada ob nespremenjeni prispevni stopnji za pokojninsko zavarovanje zagotovi nemoteno poslovanje pokojninskega zavoda s tem, aa prevzame plačilo enega dela socialnih korektivov, ki so vgrajeni v pokojninski sistem in s tem Smetišče - pokopališče? Jože Dežmany zunanji sodelavec Po prvi seji sveta občine Radovljica si je šibka večina v občinskem svetu (SDSS-SKD-SLS) prisvojila skoraj vse funkcije. Takrat sem opozarjal, da to ni dobro. Po štirih mesecih je stanje še slabše. Razen funkcij si omenjena gospoda lasti tudi razpolaganje z resnico, oblast si predstavljajo kot čarobno paličico. Problemi z odlagališčem komunalnih odpadkov so tista točka, kjer je možno ravnanje teh čarovnikov natančno spoznati. Najprej so problem smeti spolitizirali. Ob smetišču gradijo še pokopališče za politične nasprotnike. Kot kronskega grešnega kozla so našli župana. Ta je kriv, ker je na demokratičnih volitvah porazil sedanjega predsednika sveta in še koga. Z županom mora odleteti še direktorica komunale, ker mu je pri volitvah držala štango. In vzporedno je treba uničiti še vse, kar je bilo storjenega v prejšnjem mandatu. In to kljub temu, da je kar nekaj pozicijskih gospodov v prejšnji skupščini sprejemalo odločitve, po katerih sedaj pljuvajo. S tem, da so sprejeli logiko obračunavanja namesto logike sporazumevanja, se je okužilo tudi nekaj opozicijskih svetnikov. Tako je revolucionarna četica lepo zaokrožena. Revolucionarji so v svoji ihti spregledali zelo jasen problem. Smeti bodo postavka občinskega proračuna. Ali se tovarišija zaveda, da bomo njihovo obračunavanje plačali navsezadnje tako, da se bomo znašli v nerešljivi proračunski zanki? In ker skušajo v igro potegniti tudi občinska sveta v Bohinju in na Bledu, se zna zgoditi, da bomo imeli tri smetarske proračune. Že na seji občinskega sveta sem rekel, da ni dobro mešati več stvari naenkrat. Da je nevarno, če reševanje akutne problematike odvoza odpadkov mešamo s celotno problematiko deponije lokalnih odpadkov in revolucionarnim kadrovskim obračunom. Čas za odgovorno presojanje, kje bomo v občini imeli deponijo, bo še. Čas za odstavitve in nova imenovanja bo tudi še. Predvsem pa je pomembno, da bi v radovljiškem občinskem svetu prevladalo prepričanje, da je potrebno v kriznih časih strnjevati sile, iskati konsenz, ne pa jih izkoriščati za revolucijo. Ne vem, če ima kdo od revolucionarjev boljša izhodišča za iskanje prostora za novo deponijo, kot so bila ponujena doslej. Ne vem, če imajo pripravljene razumnejše postopke. Ne vem, če se zavedajo, da so s svojimi odločitvami prevzeli smeti na svoja pleča. Ne vem, ali je njihov kadnidat za direktorja komunale res človek, ki se mu o strokovnih komunalnih zadevah vsaj malo sanja ali je Zgolj politična slamata nevesta. Ne vem, ali bo vezana trgovina prevsem med gospodi iz socialdemokratske stranke za njih res pomenila kaj več kot nekaj cvenka v mošn-jičku, morda dvig na strankarski lestvici ali kaj tretjega. Marsičesa ne vem, saj so svoje čarovnije vrli čarovniki delali med sabo in na skrivaj. Nam jih bodo očitno razkrili šele potem, ko bomo do vratu v smeteh in bo pokopališče ob smetišču tolikšno, da bo za smeti in pokope začelo zmanjkovati p r o s -tora.Gospoda, če ste se tako odločili, prosim, izvolite čar-ati naprej. Vendar prej nam povejte, kako boste svojo smetarsko revolucijo iz pre-kucuškega zaplotništva prevedli v demokratično sporazumevanje in odločanje, z razvidnimi interesi in konflikti. Vam je do tega? zagotovi njegovo likvidnost ter da bo v državnem proračunu zagotovljeno tekoče pokrivanje obveznosti do pokojninske blagajne in dosledno izpolnjevanje obveznosti iz preteklih let po zakonu. Vlada Republike Slovenije pri pripravi predloga proračuna za leto 1995 teh stališč Državnega zbora ni upoštevala, ker ni prevzela v financiranje nobenega od socialnih korektivov, saj za to ni predviden noben tolar. Upokojenci smo z dolgoletnim vlaganjem sredstev v sklade pokojninskega zavarovanja pridobili pravice, ki jih urejajo zakoniti predpisi in zato ne dovolimo, da bi prišlo do zmanjševanja teh pravic pri pokojninah, usklajevanju pokojnin, dodatku za rekreacijo in drugih pravicah iz pokojninskega zavarovanja in zniževanja sredstev v našo škodo brez sistemske ureditve teh vprašanj. Več kot 200.000 upokojencev prejema nižjo pokojnino od 40.000 SIT, ki ne zadošča nioti za skromno preživetje. Sedaj pa naj bi ponovno upokojenci dali naj- večji delež na oltar domovine. Vik in krik, ki doni pri pripravi proračuna za leto 1995, da je potrebno storiti vse za oživitev gospodarstva in da gospodarstvo ne prenese več nobenih obremenitev, ne more iti samo oziroma predvsem na škodo upokojencev. Upokojenci si bomo prizadevali z vsemi legalnimi sredstvi preprečiti nezakonite posege v naše pravice in njihovo omejevanje oziroma Nadaljevanje na 28. strani Z Azurom pred Ažurno obalo Sprehod po ladji in večerja Ja, kot sem že omenil sem bil nad ladjo prijetno presenečen. Nobene zatohlosti, pa utesnjenosti Počutil sem se kot bi gost modernega hotela. Vse okrog morje, sapica v laseh, sonce nad glavo, užitki križarjenja pač. Sprehod do kabine v spremstvu nosača se je zdel vsaj meni sila enostaven. Stopila sva v dvigalo, se spustila nekaj nadstropij nižje, nato sva šla po hodniku levo, pa desno, zopet levo... Ustavila sva sc pred vrati kabine, nosač jih je odprl, mi pokazal z roko naj vstopim, odložil kovček, mi zaželel prijetno bivanje in odšel. V kabini sta bili na vsaki strani majhnega okroglega okenca dve udobni postelji. V kotu je bila kopalnica s tušem in straniščem, v omarici nad lijakom so bile lepo zložene bele brisače, na katerih je bilo ivezeno ime ladje Azur. V drugem koncu kabine je stala velika omara. Skozi okroglo okence se je svetilo morje. Na mizi me je čakal ladijski časopis v angleškem jeziku. Slovenci smo bili na ladji manjšina in ladijski tiskarni se Moja kabina tokrat ni izplačalo natisniti novic v slovenščini. Če bi bila naša skupina večja, to ne bi bil problem. Kot radovedna duša sem se odločil, da se sprehodim po ladji. Stopil sem skozi vrata kabine, zavil levo, nato desno, fa šel naravnost, malo levo... n nato, naj grem levo ali desno? Iluzija o resnični enostavnosti poti do kabine in iz se mi je pač skoraj v trenutku razblinila. S tem pa vas nikakor nočem prestrašiti. To, da boste na ladji morda nekajkrat e m o n aGLOfiTOUP TRAVCI. A O fc M ( Y Kranjska Gora,Boroi>ška 90 tel. 064/881-055, fax. 064/881-979 zašli, vzemite kot del počitnic. Če se le da, vprašajte za pot ali poglejte na ladijski načrt. Že po nekaj poskusih se bo izkazalo, da je vsa pot pravzaprav zelo enostavna, le naučiti se je morate. Povratek v kabino se spremeni v rutino in tudi najbolj okajeni gostje vsi najdejo pot 'domov'. Ce res ne gre pomaga osebje... Kakorkoli že, našel sem dvigalo, se povzpel na vrhnjo Ealubo, se naslonil k baru in artender Panagiotis mi je natočil hladno pivo. Svet se je naenkrat zazdel lepši, sedel sem v senco, v miru popil pivo ter resno razmislil o tem, da bi si pri kranjskogorskem Globtouru rezerviral desetdnevno križarjenje po Mediteranu. Deset dni sončenja, plavanja v bazenu, hladnega piva... Tekst in foto Uroš Špehar S HALO - HALO GORENJSKI GLAS ® TEL.: 223 111 AVTO ŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 15. maja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 22. maja, ob 20. uri. TEL: 064/22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND PALMANOVA, 12. 5.; GARDALAND, 13. 5. 1995. Rozman, tel.: 064/715-249 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA - NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE BTV 37 cm POLOG: 15.695 in 11 x po 3.327 SIT BTV37cm,TTX POLOG: 16.940 in 11 x po 3.591 SIT BTV51cm,TTX POLOG: 20.953 in 11 x po 4.443 SIT BTV 63 cm, TTX stereo POLOG: 42.309 in 11 x po 8.972 SIT BTV72cm,TTX POLOG: 36.235 in 11 x po 7.685 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.738 in 11 x po 9.276 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.526 in 11 x po 3.717 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.304 in 11 x po 4.093 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.561 in 11 x po 5.420 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.591 in 11 x po 3.730 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 21.630 in 11 x po 4.589 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 29.730 in 11 x po 6.305 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 31.963 in 11 x po 6.781 SIT HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: 31.469 in 11 x po 6.675 SIT DELAVSKA UNIVERZA TRŽIČ Tel: 064/52-155 Za tiste, ki že poznajo enostavno knjigovodstvo TEČAJ DVOSTAV-NEGA KNJIGOVODSTVA za podjetnika posameznika. Gorenje maloprodaja ASCOM, a\o.o.y Kranj Janeza Puharja 10 TeUfax: 325-257 PRALNI STROJ že od 51.180 dalje PRALNO SUŠ. GAR. PSG 800 85.402 gotov. 106.742 na čeke HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI že od 32.296 dalje TRGOVINA BAAK T. H. Pristava - Bled Vabimo na ugoden nakup SVETIL. Velika izbira izdelkov iz medenine. Izdelava tudi po naročilu. Tel.: 064/741-061 ;■ .....: . ^v\:/::-a.:;.s:".,. ; .. . • ... Z.. i'' '.. . ' > ; . ■ /.V. S .:;v^;,:i. ; : ..-..''A i : . . '! .V. : S\!': lik!! . I.-" K i:: KNJIGOVODSKE STORITVE TEL.: 064/632-668 Opravljamo knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za podjetja in obrtnike. Vse informacije po tel.: 064/632-668 Trgovina "CVETKA" C. St. Žagarja, Kranj Tel.: 225-162 Trgovina "CVETKA" nudi najcenejše trenirke iz lastne proizvodnje za otroke in odrasle. Cene od 1.500 do 3.900 SIT. Prepričajte se! Del. čas: pon. - petek: 9. - 12.; 15. -19.; sobota: 9. -12. AVTO ŠOLA "VIC" - MLADI VOZNIK i šola poklicnih voznikov (B) C-E-F kat. Vožnja z vozilom Mercedes. Obročno odplačevanje! Vožnja takoj! Tel.: 21-31-60 "KEKEC" POLETNA ŠOLA Kekec - organizirana poletna šola v naravi od 1.7. do 15.7. za otroke od 7. do 13. leta. Informacije po tel./fax: 064/710-099 RIJ A Izposojevalnica poročnih in obhajilnih oblačil Nudimo izposojo poročnih in obhajilnih oblačil z vsemi dodatki. RIJA Ul. bratov Praprotnik 14, Naklo. Del. čas: vsak dan od 16. -19. ure, sobota: od 9. -12. ure. Tel.: 48-737 IZLETI FIRENCE - SIENA - PISA, 4 dni, odhod 11. 5.; RIM - VATIKAN, 4 dni, odhod 17. 5. Samo ie nekaj mesti PRIJAVE: Kompas Kranj (224-100) in Šk. Loka (624-027) AVTO MURKA Lesce UGODEN NAKUP V MAJU ' za staro ceno avtomobila RENAULT dobite več dodatne opreme * ugodni 4-letni kredit brez pologa * R 5, Clio, R 19 = dobava takoj Inf. AvTOMURKA, Lesce, tel. 064/718-100 GARDALAND POČITNICE V ŠPANIJI Svet zabave 6.6., 1 dan, 60 DEM. ŠPANUA: 8. 7., 28. 7., 19. 8.; 8 dni, polni penzion, od 399 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MITOURS, Kranj, tel.: 064/213-160 1 REKLAMNI NAPISI Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storitve, oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 LEASING tudi v Domžalah Tel.: 061/712-659 A v t o hiša Ljubljana Tel: 061/343-595 Tel: 061/1681-444 LEASING KUHAJMO Z DUŠO IN TELESOM VSE VRSTE AVTOMOBILOV, PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE. 12 obrokov od 39.986 do 72.812 + R, varščina 17,5%, odkup 45-3% 24 obrokov od 28.718 do 38.541 + R, varščina 20,0%, odkup 30-3% 36 obrokov od 24.497 do 27.703 + R, varščina 22,5%, odkup 15-3% 48 obrokov od 21.597 + R, varščina 25,0%, odkup 3% 60 obrokov od 18.284 + R, varščina 27,5%, odkup 3% PRIMERJAJTE IZRAČUNE ZA 1.000,000 S PONUDBO DRUGIH. Enodnevni tečaj makrobiotične, vegetarijanske, staroslovenske kuhinje. ORGANIZIRA: LU Radovljica, tel.: 715-265 GLASOV KAŽIPOT Prireditve Teden upokojencev Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo sporoča, da bo od 13. do 19. maja organiziralo Teden upokojencev. Prireditve bodo vsak dan po sledečem razporedu:; sobota, 13. maja: ob 10. uri otvoritev razstave v Domu kulture (prosijo vse, ki imajo za razstavo pripravljene izdelke, naj jih prinesejo v četrtek, 11. maja, ob 16. uri v Dom kulture); nedelja, 14. maja: kolesarjenje - zbirališče pred Domom kulture ob 14. uri; ponedeljek, 15. maja: ob 15. uri balinanje v Podbrezjah; torek, 16. maja: ob 15. uri pohod po Dobravi do lovske koče - zbirališče pred Domom Kulture; sreda, 17. maja: ob 19. uri v Domu kulture Srečanje s Podokničariem g. Pestotnikom; četrtek, 18. maja: ob 16. uri nogometna tekma upokojencev v Naklem; petek, 19. maja: ob 20. uri Razstave cvetja po Evropi, prikaz diapozitivov (Metod Pavlin), razdelitev priznanj razstavlialcem. Parni valjak v Gauloises Blondes Kranj - Club Gauloises Blondes vabi v četrtek, 11. maja, na koncert skupine Parni valjak. MMMMMMMMMMMJHM Srečanje v Martuljku V petek, 12. maja, se bodo ob 15.30 uri v hotelu Špik v Martuljku zbrali vsi, ki se bodo na ta način spomnili tistih, ki so bili po koncu druge svetovne vojne pregnani s svojih domov, preseljeni na Kočevsko in poslani na prisilno delo. Astrologija in osebni horoskop Kranj - Turistrično društvo Kranj organizira 24. maja 1995 ob 18. uri v Hotelu Creina srečanje s KARMO. Predaval bo Bern Jurečič na temo ASTROLOGIJA IN OSEBNI HOROSKOP Informacije TD Kranj, tel.: 211-361. mmmmmmmmmmmmm Predstavitev prireditvenega šotora Radovljica - Rekreacijski klub Večno mladih fantov Radovljica vabi na predstavitev prireditvenega šotora, ki bo v soboto, 13. maja, ob 20. uri na parkirišču poleg avtobusne postaje v Radovljici. Istega dne bo od "18. ure dalje pod šotorom veselica z gostinsko ponudbo in plesom. Izleti Po Koroški Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na lep in zanimiv izlet po Koroški, ki bo v sredo, 17. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred pošte v Preddvoru. Prijave z vplačili bodo sprejemali v petek, 12. maja, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. MMMMMMMMMMMMM V staro Gorico Kranj - Turistično društvo Kranj organizira v petek, 12. maja, nakupovalni izlet v staro Gorico. Izredno ugodni nakupi v tovarnah čokolade, tekstila... Informacije TD Kranj, tel.: 211-361. MMMMMMMMMMMMM V Vipavsko dolino Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na zanimiv avtobusni izlet po Vipavski dolini z ogledom samostana v Vipavskem Križu, Goriškega muzeja v Kromberku in pršutarni v Kobieglavi na Krasu. Izlet bo v sredo, 24. maja, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center v Kranju. Prijave sprejema društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. V Kostanjevico in Novo mesto Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge interesente na avtobusni izlet v Kostanjevico - "Slovenske Benetke" in Novo mesto, ki bo v torek, 16. maja, z odhodom ob 6. uri izpred Kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. MMMMMMMMMMMMM Na Mohor Žabnica - Sekcija za pohode pri Društvu upokojencev Žabnica organizira jutri, v sredo, 10. maja, pohod na Mohor. . Zbor bo ob 7. uri pri Zajcu v Spodnjih Bitnjah. Nazaj grede se boste za kosilo ustavili na akmetiji za kmečki turizem na Javorniku. Razstave Kranj - V Cafe Galeriji Pungert bo v sredo, 10. maja, ob 20. uri predstavitev Grafične mape slikarja Nejča Slaparja. MMMMMMMMMMMMM Kranj - Pred Cafe Galerijo Pungert bo v petek in soboto, 12. maja, od 10. do 18. ure unikatno keramiko razstavljal Ljubo Blagotinšek. ?»MMMMMMMMMMMM kofja Loka - V petek, 12. maja, bo ob 20. uri v galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Andreja Trobentarja. MMMMMMMMMMMMM Ljubljana - V Mali galeriji Moderne galerije v Ljubljani bo 11. maja, ob 20. uri otvoritev razstave izraelskega umetnika Zvija Goldsteina. MMMMMMMMMMMMM Kamnik - V petek, 12. maja, bo ob 20. uri v Galeriji Mežnarija v Mengšu otvoritev razstave slik Jožeta Kalinška. Naslov razstave je "Iz popotne malhe. Gledališče Kranj - V Prešernovem gledališču si boste jutri, v sredo, 10. maja, in četrtek, 11. maja, obakrat ob 20. uri lahko ogledali gledališko uspešnico, komedijo Ravja Coonev-ja: Zbeži od žene. Kranj - V Modri dvorani gradu Kiselstein bo v četrtek, 11. maja, ob 19. uri muzejski večer, na katerem bo o Slikarstvu 19. stoletja na Slovenskem predaval profesor Ferdinand Šerbeli. MMMMMMMMMMMMM Radovljica - V okviru torkovih večerov se bosta v Knjižnici A.T. Linharta danes, v torek, 9. maja, ob 19.30 s pesnikom, pisateljem, esejistom in gledališkim kritikom Francetom Vurnikom pogovarjali Alenka Bole Vrabec m Daniela Leskošek. MMMMMMMMMMMMM Kranj - Na Gorenjskem sejmu bo od 9. do 11. maja potekala predstavitev barvarske obrti na Škofjeloškem. Prikaz barvarstva bo pripravljen v okviru Loškega muzeja. MMMM MMMMMMM MM Ljubljana- V dovrani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani bosta jutri, v sredo, 10. maja, ob 18. uri predavanji o dveh pomembni^ slovenskih znanstevni-kih, Karlu Strekliu in njegovem delu za slovensko ljudsko pesem ter Maksu Pleteršniku in njegovem slovarju. Predavala bosta prof. dr. Zmaga Kumer in prof. dr. Franc Jakopin. Koncerti škofja Loka - V petek, 12. maja, bo ob 19. uri v kapeli Puštalskega gradu recital solo pevke Urške Ramovš. MMMMMMMMMMMMM Škofja Loka - Na osnovni šoli v Železnikih bo v petek, 12. maja, ob 17. uri Območno srečanje otroških pevskih zborov. MMMMMMMMMMMMM Kopalni izlet v Podčetrtek Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane in druge upokojence na kopalni izlet v Atomske toplice v Podčetrtek, ki bo v ponedeljek, 15. maja, z odhodom ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. MMMMMMMMMMMMM Pohod okoli ljubljane Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira udeležbo na 39. tradicionalnem pohodu okoli Ljubljane. Pohod bo v soboto, 13. maja, zbor pohodnikov pa bo ob 6. uri na avtobusni postaji v Kranju. MMMMMMMMMMMMM V Italijo Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane, njihove svojce in druge na izlet v Italijo (stara Gorica, Palmanova, večerja v Novi Gorici). Izlet bo 18. maja z odhodom ob 6. uri. Prijavite se lahko potek: 422-241. Obvestila 1* Dom na Gospinci zaprt Kranj - PLaninsko društvo Kranj obvešča planince in ljubitelje gora, da je planinski dom na Gospinci -Krvavec od 4. maja do predvidoma sredine junija zaprt. Planinski dom na Kalisču pa lahko obiščete ob sobotah, nedeljah in praznikih, od 18. junija naprej pa bo stalno oskrbovan. radio triglav MHz Nadaljevanje s strani 27. zmanjševanje, pa če ne bo šlo drugače tudi z javnimi manifestacijami. Taki neupravičeni posegi pa so razvidni tudi na področju zdravstva. Zahteve po zmanjševanju in omejevanju pravic pri zdravstvenem varstvu bodo najbolj prizadele upokojence, ker so najbolj potrebni zdravstvenega varstva. Upokojenci so starejši in bolj podvrženi zdravstvenim težavam. Očitno je, da smo upokojenci najmanj zavarovani in najbolj ranljivi del družbe ter smo za to vedno in povsod, ko se išče razna sredstva -potrebna in nepotrebna - prvi na udaru. Pripravljeni smo sodelovati pri oživitvi gospodarstva in pri zmanjševanju javne porabe, vendar le sorazmerno Z upoštevanjem naših legitimni pravic, ne pa za našim hrbtom in samo oziroma pretežno v našo škodo. Zahtevamo, da se pri oblikovanju proračuna za leto 1995 te naše legitimne pravice upoštevajo, da se zagotovijo potrebna sredstva za likvidnost pokojninske blagajne, da se pravice upokojencev ne zmanjšujejo, da se pokojnine usklajujejo v skladu z zakonom, da se izplača upokojencem dodatek za rekreacijo za leto 1995 v skladu s sklepom skupščine ZPIZ, in da se ne zmanjšujejo naše pravice na področju zdravstvenega zavarovanja. Ljubljana, 21. aprila 1995 Zveza društev upokojencev Slovenije Predsednik Stanko Hvale Poziv lastnikom denacionaliziranih stanovanj ZLRP Slovenije prosi vse razlaščence, ki so s pravno' močno odločbo o denacionalizaciji že postali skrbniki m lastniki vrnjenih stanovanj' da čimprej sporočijo na naslov Združenje lastnikov razlaščenega premoženj11 Slovenije, Adamič - LundrO' vo nabrežje 2, 61101 Ljubljana, naslednje podatke: svoj polni naslov, število in staros vrnjenih stanovanj, višino najemnine v teh stanovanj za m2 površine, lastne tZ' kušnje in sodno prakso zvezi Z vrnjenimi stanovanji- ZLRP Slovenije želi čimbolj povezati prizadevanj vseh lastnikov denacional'' ziranih stanovanj za pra ne j š o stanovanjs vitko zakonodajo, zato so nt naprošeni podatki nujno P0' trebni. ZLRP Slovenije Predsednik: Franc Izgoršek Prireditve Tržiški hit RADIO T R Z I C vsak ponedeljek ob 17.25 1. SONČNI OTOK - Strmina 2. BYE, BYE BABY - Bay citv rollers 3. TAKE AWAY TEH COLOUR - *95 IceMc 4. STAY ANOTHER DAY - East 17 Živio! Ugotavljamo, da ste bili tudi ta teden pridni in ste nam poslali vrsto predlogov. Le tako naprej! Mi se trudimo, da bi vam bila oddajat M naprej v veselje in zabavo. Vendo pa vaše sodelovanje nagrad'j° tudi z nagrado pokrovitelja. Pe še to: lestvico bomo malce spremenili tako, da boste lahko slišali čim več različnih pesmi-Več o tem v petek! Izpolnite kupon s svojimi predlogi in ga na dopisnici pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, najkasneje od sobote, i* maja. Pozdrav! Vesna in Dušan KUPON Predlagam naslednjo tujo melodijo: Izvajalec: Predlagam naslednjo domačo melodijo. Izvajalec: MALI OGLASI W 223-444 rtALLo PlZZA . DELOVni CAS: ■ rlP&S DAn OD 850 - 2200 ^IPELJA OD ll°°- 2200 Garati stroji „i^ASONIC telefaxi, telefoni, taj-in telefonske centrale, servis ggonskih aparatov. «632-595 6376 2J&xJno prodam STROJ ZA VE-RnV^ * 8 glav s programi. »241- ■Sl__ 7880 J^fOdamo nov RAČUNALNIK 486 z ^fancijo in opravljamo popravila ^[jglnikov. «0609/627-194 9194 n^dj»m kombinirani vgradni štedil-^»215-041, zvečer_iot« *&r**plačno iščem za begunce £»*LNl STROJ, žensko kolo, plete-^Ponaročilu. «633-862 10872 i^LADALKO SIP in traktor kupim. *2^*j_ l9B^am TRAKTOR TV. 420, letnik c.°3. 18 KM, dobro ohranjen, regis-si^do septembra. «874-14110884 H^am 28 kosov snegolovilcev 250 rl'kom in elek. VENTILATOR fi 500 ^__g> 242-397_108» ^odam NOVO PRIKOLICO za PreVl ^329 °2 živine, menjam za goved. 046 ^HlUps TV, ekran 117. prodam. !^408_10937 zamrzovalno SKRINJO 380 l in 'B«tr0 motor 7,5 KW prodam. ^^076_10940 ^KLADALKO SIP 26 rabljeno 5 prodam. Bohinc, «401-423 t^am KOSILNICO BCS. širine 127 J^; bencin, petrolej in KOSILNICO ^horgini. Ljubno 27, Podnart 10964 S *okii(ite 223-m OpBlSKALI 5 Vas bomo in eu"0 Prodam električni sokovnik ^45 past'ria' vs« novo. Jugovic, ^.^^l^ 10984 ■fiSS1 ŠIVALNI STROJ Danica k*iak i» v ohišiu za 25000 SIT in "^»^*723-442_10995 £lJ^DALNA SIP 17 cm 3, rota-]^o^°silnico, prodam. «686-055 ^Rs^3"1 OBRAČALNIK REFORM. ^2-5?R 11042 &MKJ?SN| TELEFON Panasonic. D£M ttLleta- Prodam. Cena 150 ■»633. 893 N*01 CEDILNIK 2+2. »214-211 IW-----__ i$fc r£! J^KTOR Tomo Vinkovič In JSl '•»h. Posavec 64, Podnart ^*Twn*rab,i»n OLJNI GORILEC 'BgaT?*0 « »amo 28000 SIT. >^»<««^5. zvečer uo«3 ^ am nov M!2ARSK| P0NK. b*^J 11085 tari • 5?0 SVETILNI ročni stroj, cena -067 4°° ba?„hidrav,ično črpalko 8 litrov Potopno. »327-319 11077 064/22-11-33 SAVNA • S 0L ARIJ • CA GR. MATERIAL Prodam fasadni ODER skupaj s plohi. »66-343 10869 Prodam suhe smrekove PLOHE. »46-014 10895 Prodam 2.900 kom BETONSKE STRESNE KRITINE Likozar, 20% ceneje. Toneta Malija 10, Boh. Bistrica 10927 Rabljeno OPEKO cementno za pokrivanje špičak, prodam. 057- 488_10948 1 m3 TERANOVA PESEK beli kamnik, late za fasadni oder in punte 3,5 m, prodam. »41-26810974 SMREKOV OPAŽ 150 m2, prodam. »634-353 nose Strešno OPEKO karo 2000 kosov in OBRAČALNIK Maraton za BCS kosilnico, poceni prodam. »061/825- 180 11053 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) 25 TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ -DEKODERJI. KARTICE ZA FILMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTIJIVI SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠK.I.OKA. OOnmSlČ 125 TEL.: 064/633-425 ©IIJJM(DD]MILO regulacijska oprema, montaža, meritve, servis eLTeh Kranj d.o.o. 49* 43 408 li 331 482 IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram nemščino in matematiko. »311-353 S875 Izredno ugodna prodaja šolskih potrebščin, pošljemo vam cenik -pokličite! »0609/627-194 9195 Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. »311-471 10874 Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. O 225-467 in 56-095 10906 Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole in fakultete. O 50-501 10912 Instrukcije iz matematike in tehničnih predmetov, za srednje in osnovne šole. »323-163 10917 Instruiram matematiko in fiziko za vse stopnje. »43-131 10968 Instruiram matematiko na vašem domu. Ura 350 SIT. Str.ing. 215-301 11008 Prodam UGANKARSKI SLOVAR na disketi, cca 13000 gesel. »631-009 11061 IZGUBLJENO Na relaciji Breg. Suha, Kranj sem IZGUBIL KARDAN CEV. Najditelja prosim, naj se oglasi na »45-738 11031 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo vso starinsko pohištvo in ostale starinske predmete. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske storitve. »53-401 8295 V Kranju ob glavni cesti kupim hišo ali zazidljivo parcelo. »324-304i0476 SEMENARNA Ljubljana PRODAJALNA KRANJ - PRIMSKOVO, Sučeva 23, (komunalna cona) Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. Tel.: 241-115, 241-114 Pokliči Čvekafon! Samo tebe še čakamo ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite našo številko in že ste v družbi S NAJSTNIKI 090 90 90 OSTALI 090 91 92 Kupim TELIČKA simentalca, starega 10 dni. » 46-276 10853 Kupim slabo ohranjen, karamboliran, registriran R 4, 87/88. »681-439 Kupim suhe jesenove DESKE. » 241-723_10911 Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni. » 47-621 11010 LOKALI Železniki - POSLOVNI PROSTOR 64 m2, ugodno 30.000 DEM, možnost kompenzacije. »225-283 ali 325- 364 10384 BIFE PRIKOLICO na lokaciji prodam. Đ 328-833, zvečer 10900 V centru Tržiča prodamo poslovni prostor cca 25 m2, primeren za pisarno ali mirno obrt. Oddamo več prostorov, primernih za pisarne. B.A.V., d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, »52-233 10920 Oddamo prostor za skladišče ali mirno obrt. »715-775 11090 KRANJ na atraktivni lokaciji oddamo prostor za mlečno restavracijo in trgovino cca 200 m2 in v Šenčurju poslovno stan. hišo 180 m2. APRON 331-292 11120 POSLOVNE PROSTORE oddamo ali prodamo, trgovske lokale v CENTRU KRANJA. DOM NEPREMIČNE, Koroška c. 16, »211-106 11130 DAJEMO V NAJEM: v Kranju 20 m2, 25 m2 ali 30 m2 trgovskega lokala. K 3 KERN Kranj, «221-353 11139 PRODAMO, brunarico na Bledu za prodajo hrane ali podobno. K 3 KERN Kranj.Komenskega 7. 221-353 11140 PRODAMO: v Kranju ob cesti, starejšo hišo z delavnico 100 m2, pisarno ter VVC v pritličju in stanovanjem v nadstropju na parceli 750 m2. K3 KERN KRANJ, Komenskega 7, «221-353 11141 NAJEM: gostinskega lokala v centru Kranjske gore z odkupom inventarja. K 3 KERN KRANJ, »221-353 11142 OTR. OPREMA Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Marco King. rabljen pol leta, zelo lepo ohranjen. » 310-041 105S9 Kombiniran VOZIČEK Ficher nov, nerabljen, orodam. »51-868 11089 KOLESA ENDURO GILERA 200 naprodaj! Cena 2500 DEM. »733-120 10139 KAVVASAKI Z 100 R, letnik 1983, izjemno ohranjen, kot nov, prodam. » 731-022 10580 APN 6, letnik 1990 in Tomos AvTOMATIK. ugodno prodam. » 78-991 10903 Prodam APN 4. »685-537 10981 Motorno kolo YAMAHA XV VIRAGO 1100, letnik 1992, ugodno prodam. » 212-644 11012 Prodam MOTOR BT 50, letnik 1989, neregistriran. »212-894 nose Prodam moško gorsko KOLO. »327-249 11075 MOTOR BT 50, reg. maj/96, prodamo. »83-159 11093 NAJDENO Našel se je MLAD OVČAR, lastnik ga dobi na »47-850_ 11037 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo, Portogruaro, kombi. »49-442 8315 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko torek in sobota. »49-442 B3i6 DUO vas zabava na ohcetih in zabavah. »45-292 10973 1 MIN. 23.4 SIT PO SLOVENKI KNJIGE NAPRODAJ! Antikvariat Kranj, Jenkova 4, petek, sobota 9-12. ure_11083 STRIPI NAPRODAJ! Antikvariat Kranja, Jenkova 4, petek.sobota 9-12. ure 11085 Prodam AŽ PANJE na 9 in 10 satov in nekaj čebelarske opreme. »48- 600 10960 VRTNE GARNITURE iz masivnega smrekovega lesa, prodam. »41-051 Prodam ograde za zaščito sadnega drevja pred divjačino. »217-213 11056 _'_ Kuhinjsko 17 delno posodo prodam, možnost dostave in obročno odplačevanje. »312-385 11101 PRIDELKI Prodam sadike jagode in maline špalirke, ki rodijo od maja do novembra ob palici, 5 kg ploda s 5 cm sadežem. Dobite tudi ribez rdeč in črn, robide, hortenzije in palme. »324-979, c. Lmaja 4, Kranj 10333 SADIKE slovenk, salvij, paradižnika, paprike, tagetesa, begonjic, poceni prodam. » 45-532 10B43 Seno in otavo prodam. Jamni k 15 nad Kropo, »67-335, zvečer ios7o Drobni krompir za krmo prodam. »421-568 11004 Po 550 SIT prodam DOMAČE ŽGANJE. »631-637_iioei Prodam velike PALME, ugodno. »45-487 11084 POSESTI OBLAČILA Zelo ugodno prodam žensko poletno poročno obleko št. 38. »682- 720_10866 Prodam lepo dekliško obhajilno OBLEKO. Voglje, Letališka 19 10935 Ugodno prodam dekliško obleko za prvo obhajilo. »731-178 10946 Prodam belo dolgo obhajilno obleko. »66-345 11074 Prodam DEKLIŠKO OBHAJILNO OBLEKO. »58-487, zvečer 11078 OSTALO LESTVE iz lesa, vseh vrst in dolžnin dobite Zbilje, »061/611-078 9339 Prodam BARVNI TV, ekran 51 cm. O 632-755 10848 Prodam domačo ZASEKO. Zalog 54. »421-799 10898 Prodam SATNICE ter lipove SATNIKE lepljene, zbite, vrtane. 043- 495 10929 Iščemo nepremičnine za tujega partnerja. »0609/627-194 9193 VIKEND na Gorenjskem z vodo in elektriko do 30 m2, najamem. »064/ 881-221, int. 230_10881 Dam v najem ali prodam hišo in gospodarsko poslopje primerno za obrt ali gostinstvo. Šifra: KMETIJA 10896 Prodam HIŠO z vrtom v Poljanski dolini, primerno za lokal, najraje zdomcu. Šifra: CENTER 10913 Prodamo več HIŠ in HIŠ v gradnji (različne gr. faze). Prodamo vikend v Lomu, Podljubelju, Tunicah pri Kamniku, Javomiškem rovtu in v bližini Begunj. Prodamo več zazidljivih parcel. Na Gorenjskem kupimo več hiš in vikendov, različnih cenovnih razredov. BAV.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič. »52-233_10918 Majhno hišo z velikim vrtom do 1500 m2 zraven potoka ali ob reki, z lepim razgledom, KUPIM. Volčič, Župančičeva 12, Kranj 10941 Kupim zazidljivo parcelo do 2000 m2 na širšem območju Kokrice. Naslov v oglasnem oddelku. 10983 Vojašnica Kranj ODDA KOŠNJO trave za leto 1995. »260-656 ali 260-706 10988 Kupujemo starejše hiše v Kranju, potrebne prenove. FRAST.d.o.o., »242-651_i«« V Stari Loki prodamo hišo starejšo za 58000 DEM. FRAST.d.o.o., »242-651_10997 V Lešah pri Tržiču prodamo hišo takoj vseljivo za 43000 DEM. FRAST.d.o.o., 242-651 10998 Oddam KOŠNJO in prodam VENTILATOR za sušenje sena. Trstenik, 46- 410 11025 HIŠE potrebne prenove na območju Kranja takoj KUPIMO. Kupimo novejšo montažno hišico v okolici Kranja. FRAST.d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, »242-651 11046 Prodamo: novejšo hišo v Gozd Martuljku, dovstan. pri Žabnici, starejšo hišo na Jesenicah Podmežakljo, pritličje hiše v Kranju, Kranj z okolico: prodamo večji nedograjen poslov-nostanovanjski objekt in v Ljubljani vpeljan poslovnostanovanjski objek. APRON, 331-292 11121 KUPUJEMO-PRODAJAMO. NAJE-MAMO-ODDAJAMO.. STANOVANJA HIŠE, POSLOVNE PROSTORE, DELAVNICE SKLADIŠČA. Pogodbo pripravimo mi. Delovni čas od 8-18. ure vsak delavnik, DOM NEPREMIČNINE, »211-106, Koroška c. 16, Kranj 11122 HIŠE PRODAMO: Kranj Primskovo. Ob glavni cesti prodamo večjo enonadstropno, podkleteno hišo (3x188 m2) na parceli 759 m2 in štiri garaže 106 m2, primerno za poslovne prostore. DOM NEPREMI-ČINE, Koroška c. 16, »211-106 11123_ HIŠE PRODAMO - POUČE pri Begunjah starejšo hišo z 90 m2 stanovanje površine in 60 m2 dvorišča prodamo za 35000 DEM. oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. »211-106 11124 HIŠE KUPIMO: Kranj z okolico do 10 km, dvostanovanjsko hišo na večji parceli ali dve manjši enostanovanjs-ki hiši v mirnem, zelenem okolju. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. »211-106_11125 VIKENDE PRODAMO: pod Storži-čem prodamo brunarico v 4. gr. fazi, pri Čatežu obnovljeno starejšo hišo na parceli 16000 m2, nedokončan vikend v ATOMSKIH TOPLICAH, manjši vikend v Umagu. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, »211- 106 11126 ZEZA11.180SIT Na Mohorjevem klancu v Kranju tet: 064/212-535 ODPRTO OD 9. DO 18.30, OB SOBOTAH OD 9 Kupim zazidljivo PARCELO ali nadomestno gradnjo okrog 1500 m2 okolica Kranja do 10 km. 0215-858 11024 HIŠE PRODAMO: v Kranju v bližini mesta orodamo dvostanovanjsko hišo in 500 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 11137 HIŠE PRODAMO: v Kranju hišo v gradnji in 500 m2 sveta, starejšo hišo v mestu, nedokončano hišo v Zg. Besnici hišo in 1100 m2 sveta, v Lescah večjo poslovno hišo, v Šenčurju 2 stanovanjsko hišo in 780 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 221-353 11138 PARCELE PRODAMO: prodamo zazidljivo parcelo 615 m2 in 686 m2 v Prebačevem, v Moravčah 760 m2, v Tržiču 976 m2. K3 KERN KRANJ, D.O.O., «211-353_11143 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA URŠKA Kranj vabi odrasle v plesne tečaje. «41-581 Prodam sedežno kotno garnituro. B061/627-272 noer ŠPORT GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 Pojutrišnjem, v četrtek 11. maja: PARNI VALJAK " Buđenje" Petek, 12. maja: Party " Two Fingers Tequila" Sobota, 13. maja: JAN PLESTENJAK Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. GLASBO za vse generacije vam nudi narodno zabavni kvintet. «631-746 11072 TRIO, duo ali sam s frajtonarico igra na ohcetih, obletnicah ali v lokalih. Ljubno 129, Podnart_iiom POSLOVNI STIKI Nasveti za boljšo finančno sigurnost in prihodnost. Možnost honorarnega sodelovanja - spodobno plačilo! Šifra: DENAR 9968 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV! TRGOVCI-ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH! PARTNER d.o.o.. Koroška 41, Kranj, tel.: 064'211-256 100.000 DEM nagrade v govotini v gotovini nudim sposobnemu posredniku, ki mi organizira in izpelje komplet postopek za kredit v vrednosti 1.5 Mio DEM potreben za nakup turističnega objekta, šifra: TAKOJ_10980 POZNANSTVA Ob vikendih obiskujem in nudim družbo in pomoč starejšemu in osamljenemu gospodu za protius-luge: souporabo skromnega lahko praznega vikenda nekje na Gorenjskem, z možnostjo kasnejšega odkupa na obroke! Šifra: POMAGAJMO SI 10843 RAZNO PRODAM Prodam rabljena GARAŽNA VRATA 2x2,20 m za 15.000 SIT. « 46-442 10846_ Prodam nerabljeno ŽENSKO KOLO berz prestav, otroško povijalno mizico s koritom in Bagat šivalni stroj na nožni pogon. « 733-703 od 7 - 10 in od 19 - 21 ur«. 10847 Prodam 2 m suhih brezovih DRV. Cena 60 DE M/m «738-064 i09es Prodam suhe smrekove plohe in žganje letnik 1989. «57-055 10976 Prodam novo avtomobilsko PRIKOLICO in hidravlično STISKALNICO s pritiskom do 15 ton. B 310-283, popoldan 11014 STAN. OPREMA KAD 70x150 in TUŠ KAD 75x90 cm. ugodno prodam. « 312-322 10592 Prodam garderobno dvodelno OMARO. « 323-632_10902 Prodam pomivalno korito Kolpa Ker Adriana. bele barve. « 692-057 10906__ Prodam novo kopalniško banjo Gorenje (zelo ugodno). Gorenjesavs-ka 56, Krani "°71 Prodam AUTOKAMP prikolico Adria tip 310. «401-065_10891 Prodam ROLARJE št. 37, za 3.000 SIT. O 329-303, zvečer 11008 JADRNICO 4 m plastično, domače izdelave, prodam. Cena 200 DEM. «633-893 11043 JADRALNO PADALO P 2 s sedežem in rezervo, prodam. «83-841, popoldan 11080 Športno društvo Adergas obvešča in vabi ljubitelje tenisa! Igrišče ie odprto vsak dan od 7. do 20. ure. Informacije in prijave v okrepčevalnici Zimzelen, tel.: 422-082. Prodam motorno letalo za 7000 DEM. «47-801 11096 STORITVE OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne stroje, štedilnike! Se priporočamo. «331-450 8138 tel. 064/620-929 064/620-097 fax 064/620-928 Spodnji tra 2 a, pri "KASCI" ŠKOFJA LOKA TRGOVINA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE IN BIR0TEHNIĆNE OPREME * RAČUNALNIKI 486, MONITORJI * REGISTER BLAGAJNE, KUŠEJI * PISALNI STROJI, KALKULATORJI ' TISKALNIKI - BARVNI, LASERSKI * TELEFAKSI NA NAVADNI PAPIR POTROŠNI MATERIALI * PAPIR, KARTUŠE, T0NERJI, TRAKOVI ' PROGRAMIRANJE BLAGAJN * SVETOVANJE PRI NAKUPIH ' VZDRŽEVANJE, TEL POMOČ * OGLASITE SE IN SE PREPRIČAJTE... ODPRTO OD 7. DO 17. URE MONTAŽA in DOBAVA vseh vrst stropnih oblog Armstrong, Dam-pa....«331-519 9107 Vodimo poslovno in privatno nemško korespondenco. «0609/627-194 9192 Opravljam vsa krovsko kleparska dela in prekrivanje streh. «738-184 9278_ SENČILA Nino, vam nudi žaluzije, rolete, lamelne zavese. «861-806, Jesenice 9eso SERVIS TV VIDEO, HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev in SERVIS bele tehnike Gorenje, ter montaža avtoa-kustike. Odprto 9-17 ure. Informacije na «329-886, Smledniška 80 ali na «331-301 9986 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese. Naročila na «213-218 10497 Roletarstvo Berčan vam nudi žaluzije, lamelne zavese in rolete. «061/ 342-464, 061/342-703, 0609/630- 700 10546 BRAZDA Poljšica pri Podnartu 6, NOVA TEL ŠT. 064/731-615 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BUKOVO, JAV0R0V0.JESEN0V0 HLODOVINO IN CELULOZNI LES Polaganje vseh vrst parketa z našim ali valim materialom. Možnost plačila na obroke. «312-010 10709 VODOVODNO INSTALACIJO V HIŠI TER RAZNA POPRAVILA vam kvalitetno ter za solidno ceno naredimo! •218-427 10884 Deklaracije in druge etikete izdelamo ekspresno. «633-942 10871 Mizarstvo izdeluje pohištvo in notranjo opremo po naročilu. « 241-723 10910 Zelo močne cinkane smetnjake izdelujemo Jenkole. «326-426 10932 Cinkane smetnjake zelo močne izdelujemo in žeblje različnih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a, «326-426 10934 Izvajam manjša zidarska dela. «730-735 11062 Montiranje goničev kompletna napeljava avtomatike, meritve za ogrevanje. ESA, «327-319 iiot6 OLJNI GORILCI, avtomatika, montaža, servis, meritve. BETA-S d.o.o.,. «874-059 11082 Kovinske mreže za vrata in okna različnih vzorcev, naročite na 045-129 11100 STANOVANJA Prodam 1,5 sobno STANOVANJE na Planini III (ima CATV, parket, telefon, cent. ogrevanje). «331-016, po 15. Uri 10367 Prodam 1,5 sobno STANOVANJE opremljeno (telefon, parkirni prostor), vseljivo takoj .«212-488 1 oeei V Bistrici pri Tržiču prodamo 1-sobno stanovanje 40 m2, v Kranju in Tržiču kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, «52-233 10919 1-sobno STANOVANJE za dobo enega leta vzamem v najem v Kranju ali okolici. Plačilo v gotovini. 0223- 462 10953 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, kupimo več garsonjer, eno ali dvosobnih stanovanj. POSING, 061/126 20 13, 9-18. sobota 10-13. ure 10989 PLANINA III, prodamo garsonjero, 34 m2, balkon, vsi priključki, za 47600 DEM. POSING, 061/126 23 29, 9-18, sobota 10-13. ure 10990 PLANINA III, 2 enoipolsobna stan., 42 in 54 m2, komfortna, vsi priključki, vzdrževana, za 62000 DEM in 66500 DEM. POSING, 061/126 23 29, 9-18. URE, SOBOTA OD 10-13. URE 10991 ŠKOFJA LOKA, Parti zanska c. enosobno stan. 37,5 m2, komfortno, prodamo za 49000 DEM. POSING, 061/126-23-29, 9-18. sobota od 10-13. ure 10992 KRANJ: Šorlijevo nas. dvoinpolsobno stan. 72 m2, vsi priklj. za 93600 DEM, Planina I, 65 m2, komfortno za 79000 DEM, Planina III dvoinpolsobno stan., komfortno 75,3 m2, delno opremljeno po meri, za 93000 DEM, prodamo. POSING, 061/126 23 29, 9-18 sobota 10-13. ure 10993 ŠKOFJA LOKA, Podlubnik, dvosobno stan., 60,60 m2, vsi priključki, vseljivo maja, renovirano, prodamo za 72000 DEM. POSING, 061/126 23 29, sobota od 10-13 ure 10994 Nujno najamemo 1-sobno stanovanje v Kranju, predplačilo. FRAST.d.o.o., «242-651 10999 Oddam garsonjero, opremljeno s telefonom v Podlubniku 159 v šk.Loki. Enoletno predplačilo. »061/137-15-36 11033 šorlijevo naselje nizki bloki II. nad. 57 m2, cena 71000 DEM, Planina II 1-ss 50 m 2 5. nadstropje 60.000 DEM, Planina II 1-ss 44 m2 7. nadstroje 49000 DEM. FRAST.d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b. Krani, «242-651 11045 Oddamo sobo s souporabo sanitarij in najamemo garsonjero ali 1 ss v Kranju. FRAST.d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651 11047 GARSONJERO v Kranju nujno najamem do 200 DEM mesečno. «715-295_11091 V Kranjski gori oddam enosobno STANOVANJE «81-747 ali 82-586 11098 NAJAMEMO STANOVANJA IN HIŠE NA GORENJSKEM. PRIPRAVIMO POGODBO, PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. ODDAMO: v Radovljici novo opremljeno 3-ss 84 m2, manjšo hišo z vrtom v Stražišču. APRON 331-292. 331-366_11111 PRODAMO: Kranj novo 2.5 ss nizek blok, v Preddvoru 1-ss mansardno 43 m2, v Kranju(S del) 2ss 56 m2, 2,5-ss 63m2 in 3-ss 76 m2 vsi s CK, v Brežicah 2-ss 61 m2, v Ljubljani 3 ss 83m2. APRON 331-292_11119 STANOVANJA PRODAMO: Cerklje na Gorenjskem mansardno obnovljeno stanovanje, 93 m2, CK, tel. SAT za 65000 DEM, Kranj center obnovljeno 2ss v III. nad., CK, tel., 2 balkona, 83 m2, 4 ss komfortno stanovanje na Bleivveisovi 100 m2. 120.000 DEM, možna menjava za manjšo hišo v Kranju. DOM NEPREMIČNINE. Kor-oška c. 16, «211-106_11127 STANOVANJA KUPIMO: Kranj cenejšo, manjšo garsonjero ali starejše 1 ss v nizkem bloku ali hiši, 2 ss v šorlijevem naselju. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, «211-106 11128 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 2 sobno 52m2, 3 sobno 70 m2 v Šorlijevem naselju in 2 sobno 57 m2 pri Vodovodnem stolpu. K 3 KERN Kranj, d.o.o., «221-353 11135 STANOVANJA PRODAMO: V Gorenji vasi 2 sobno 56 m2 v 1. nadstropju. K 3 KERN Kranl,« 221-353 11136 STANOVANJA NAJAMEMO: manjše, poceni stanovanje za SLOVENKO s hčerko študentko. Nujno, brez naše provizije. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, «211-106 11129 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1 garsonjero 30 m2, 1 sobno 41 m2, 2 sobno 50 m2, 54 m2, 58 m2, 63 m2, 65 m2 in 68 m2, 2,5 sobno 67 m2, 2s+2k sobno 89 m2 in 98 m2. K 3 KERN KRANJ, kOMENSKEGA 7, 221-353 11134 Panasonic Atestirane centrale, telefoni in Jetotaksi za prave poetavneie SEFMS Z ORKjNAIMI DEJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOVlfSlA - SERVIS Uprava tel.: 064 222 868 t*x 064 222867 UUBUANA.t«t/fax.:061 1590 232 KRANJ t*l/fax 064 222 150 VOZILA DELI Prodam novo prikolico za osebni avto. Cena po dogovoru. «634-224 10638 Prodam rezervne dele za WART-BURG KARAVAN. »632-733 10922 VOZILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo Por-togruaro - kombi. »49-442 8314 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. »325-981, 325-659, po 20. uri 9526 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, torek in sobota. »49-442 105» Prodam KOMBI FURGON CITROEN C 25, letnik 1986, registriran do 4/96, odlično ohranjen, prvi lastnik. » 215-852_10554 YUGO 45 AX, letnik 4/88. Zg. Duplje 80, » 47-190 10677 Prodam FORD FIESTO 1.1 CLX, letnik 1990. «733-228 10635 Prodam FORD TRANZIT 2500 D 8+1 z delom. «49-442 10676 UNO 45 FIRE, letnik 1994, možen bančni kredit, prodam. «49-442 10677_ OPEL ASTRA 1.4 I, karavan, letnik 1993, 37.000 km, prodam za 18.500 DEM. « 714-975_10846 Prodam PEUGEOT 309 magnum, 1,4, letnik 1991. « 736-529 io&49 Prodam YUGO 45, letnik 1989. Hlebčar. Golnik 114. « 46-533 loeso Prodam R 4 GTL, letnik 8/83. 048- 704 10859 Prodam FIAT PANDA, letnik 1988, cena ugodna. « 328-010 ioae2 R 19, letnik 1989, reg. do 4/96, cena po dogovoru, prodam. «41-317, 225-293 10863 Prodam VISO CITROEN 11 RE, letnik 1984, reg. do 5.1.96. 0325- 695 10866 Prodam 126 P, letnik 1986. 0686- 054 10867 CITROEN ZX REFLEX 1,9 diesel, ugodno prodam za 17.500 DEM. «84-21 6 10878 tv.video.avdio-hi.fi ZASTOPSTVO IN PRODAJA flO PIONGGR KARAOKE MINI STOLP 99.990 SIT GORENJE 51 TTX SONY VHS E - 180 SONY UX-S60 fiXAi: jama kef miininl/. SONY DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI - Fl KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.: 064/222 - 055 Avto šola *J» 211 - 077 LA 51 - 864 TEČAJ CPPSE ZAČNE V PONEDELJEK, 15. MAJA, 0618. URI, V PROSTORIH KS ZLATO POLJE JUGO 55, letnik 1989, registriran do 25.9.95. Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica losso FIAT UNO TURBO I.E. sive kovinske barve, prodam. «327-089 10882 Prodam ALFA SUD 1.3, letnik 1987, 112000 km, reg. do 30.septembra, cena 2200 DEM. «217-500 10883 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990. »216-033 10886 Prodam JUGO 45, letnik 1987. »328-765, po 15. uri 10888 Prodam JUGO 45, 57000 km, letnik 1988. »66-672_10890 Prodam JUGO 45, 57000 km, letnik 1988. »66-672 10893 CITROEN VISA 11 RE, letnik 1987, prodam. » 422-107 10901 Kupim YUGO Koral 55, lepo ohranjen, letnik 1988 - 90. » 215-516 10908 Prodam YUGO 45, star 10 let, registriran do 28.3.96 in karoserijo za Jugota - novo, tovarniško zaščiteno z vsemi dokumenti. B 061/627- 072 10909 ■Hi AVTO -avdio -alarm mobitel -SVSTfMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Ttl..Fax: 064/4 1 016 mac FASCINATIMC SOUNO <*st*uctja za Slovenijo €11 AVTO ALAJtM mobitel pooetetlon senti it prx3«,o «n monleJo Prodam GOLF CL1.6B. letnik 1991, 58000 km, garažlran, redno vzdrževan, prvi lastnik, cena 15000 DEM. »50-206. zvečer 10914 Prodam VW HROŠČ, letnik 1971. »802-240 10916 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, bele barve. »325-298 10923 PEUGEOT 405 GLI. letnik 1990. bele barve, prodam. «632-697. po 19. Uri 10924 Prodam KOMBI IMV, letnik 1987, tehnično izpraven za celo leto. « 714-208, popoldan. 10930 Odkup karamboliranih vozil za popravilo ali odpad. «731-350, 0609/615-647_io*n Prodam HYUNDAI PONY 1500 GLS, 71000 km, letnik 12/90, cena 10.300 DEM, garažiran, ohranjen, usnjene prevleke, avtoradio, servisna knjižica. «725-567, v večernih urah 10938 Podjetje AVTOPRIS oskupuje in prodaja vozila. «312-255 10949 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. celo leto, redno servisiran. 0801-405, popoldan 10954 Prodam OPEL KADETT 1.3, 3 vrata, rdeč, letnik 1987, ohranjen. 0312- 255 10965 Prodam FIAT UNO 1.1 IE FIRE, kovinske barve, letnik 1993. 0312- 255 10956 Prodam FORD FIESTA, letnik 1990, kov. barve. 80 000 km. 5 vrat. 0312- 255 10957 Prodam FORD SIERA GHIA z vso opremo, letnik 1991, ugodno. 0312- 255 10958 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991 in MAZDO 323 SEDAN, letnik 1988. »48-600 10962 Prodam Z 750, reg do teb /96, letnik 1980. »310-061 ione? Ugodno prodam GOLF JGL diesel, letnik 1983, registriran do februarja 1996. »422-476 10971 Prodam FIČOTA. letnik 1985, ravno registriran. Adergas 27 10»«« Prodam FORD ESCORT KARAVAN CLX 1.8 105 KS. letnik 1992. »718 566 11000 Prodam JUGO 55. letnik 1986 «211-642_»1001 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS. letnik 1989, limuzina. 86000 km! »621-840 110M Prodam Z 750 LE. letnik 1982, reg-do 3/96, ohranjen. »422-489 110» Prodam YUGO 45, letnik 1989. 9 731-567 _1100» Prodam Z 750-850, letnik 1985. registriran do 2/96, dobro ohranjen-O 422-770 11011 JEEP VVILLIS, letnik 1947, registriran, ugodno prodam. 0 212-644 11013 Prodam GOLF JXD, letnik 1987. registriran do 4/96, O 324-336 ilOj* GOLF D, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. 0 47-881 n«17 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, rdeč« barve. 0325-667_11^ Prodam R 4, letnik 1982, reg. do ^ 95, cena 1000 DEM. 043-070 11022 R 4 GTL, letnik 1986, neregistriran, prodam. 0621-556, po 15. uri n"2* Prodam odlično ohranjen SUZUKI SVVIFT 1.3, letnik 1990. 0312-255 11027 ^ Kupim dobro ohranjenega GOLFA letnik 89 ali mlajši. 0422-476, zvečer 1102' R 4, letnik 1991, karamboliran. prodam. 057-996__rvo* Prodam FIAT UNO 45, letnik 1993' 0242-129_lio* Prodam JUGO 45, rdeč, letnik oktober 1990. 0685-600 Prodam SKALA 101, letnik 1989' ohranjen. 0725-563_ iiotf Prodam FORD SIERRA 2,3 DGL. letnik 1987, CZ, TS, ES. 0714-43Z 11059 __ Prodam GOLF diesel 1600 JD*' letnik 1986. 0 83-988 11049 Prodam R 5, dobro ohranjen, letnik 1993, 22000 km. 0 686-275 "a7° TIPO, letnik 1990, 72000 km 12200 DEM, prodam. »633-488 11086 Odkupujem karambolirana voz>la-0061/841-266 lig! Prodam HYUNDAI 1,5 GLS, reg. g 1/96. 0861-314___11J2 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 7/87' cena 2200 DEM. 053-621 ^ POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA J Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-14^ NSKlH ZAPOSLITVE Smo proizvajalci MEDICI PROIZVODOV za osebno up Iščemo prodajalce. Dober zasiuz 0 802-274, 0609/618-775 __j> Delo dobi natakarica za strežbo 9 pizzeriji. 0 421-226, pol4_un_j^ NATAKAR!^ Takoj zaposlimo 0422-700__ Zaposlimo DVE PRODAJAj-fL živilski stroki, praksa za\e\l.^\-Pisne ponudbe na naslov; lBf> o3t> jivček, Delavska c. 19. Kranl PRIPRAVNIKA zaposlimo za delo v menjalnici. Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske smeri ali gimnazija. Inf. na tel. 211-387. Redno zaposlimo delavca, do i področja Gorenjske, s koncw p stopnjo izobrazbe, vozniški ''ij^-kategorije (po možnosti C). w' jVp0 no znanje računalništva, P" M znanje nemškega jezika. In«* 3 K BIO NOVA, d.o.o.. Prosvetna od Jesenice, od ponedeljka do P« q6a 9. do 13. ure in 16. do 18. ure. ~ ^ 82-954 ____•< Za 105 aposlim dekle v bifeju. m Nudim delo za strežbo v bif«iu ^ Kranja. 0241-504 VSEM, KI VAM JE DELO V VESELJE. POSEBNA DIREKTNO PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, NUDI REDNO ZAPOSLITEV. DELO POTEKA OD PONEDELJKA DO PETKA V DOPOLDANSKEM ČASU. »0609/620-475 |N 634-064, 56-105_10673 Redno zaposlimo KV in PK ZIDARJE. Stratos.d.o.o, Gradbeni inženiring, B736-435 po 18. uri iom *a terensko delo nudimo dober OD. '"formacije v sredo popoldan, »214-080 10828 »KEKEC SP - honorarno zaposlim Ijudente zaključnih letnikov različnih ladijskih usmeritev za poučevanje ^eke mladine na Gorenjskem. Po-9°J: status študenta. Fax in telefon: "64/710-099, vsak dan med 8 in 10. SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM ^ŽNOSTPlAČUOD20012ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRflDE, d.o.o., Poženlk 10, CERKLJE Nudimo možnost dobrega zaslužka. 1381-369, 84-479 10952 Zaposlim izučeno ŠIVILJO. 0401-439 10961 Honorarno zaposlimo dekie za delo v strežbi z izkušnjami. PIZZERIJA OLIVA, Sv. Duh, Škofja Loka 10963 d£j°norarno zaposlimo zanesljivo awle za delo v Kava baru ob koncu ggna. 0331-107_10857 Sprejmem vsa zidarska dela (grobe pmete, fasade...), z vašim materia-0312-368_10860 Popoldansko delo nudim 5 delav-Tim"1' Ponudbe pošljite na ''NA.d.o.o., Komenda, Nasovče 18 U_ _10887 Dekle za strežbo v lokalu sprejmem -JJOno delovno razmerje. 055-060, 2°Poldan 10939 'Sčemo sodelavce za razširitev Veljavnosti. 0802-624 ali 812-228 J^ate nekaj prostega časa in bi radi Jjobro zaslužili?! Dajemo vam mož-Ijost, pokličite nas na 0874-220, od '8- do 20. ure 10951 Zaposlim fanta - vajenca, ki ima veselje do dela v mizarstvu. 0061/ 612-919 zvečer_10972 V pizzeriji Pod velbi zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami. Zaželjen lastni prevoz. Ostale informacijena 0733-792 10977 Za sezono 95 iščemo pripravnika-natakarja/natakarico ali študenta/ študentko za pomoč v strežbi v lokalu ob teniškem igrišču v Škofji Loki. Prijave po 0624-180, od 9. do 16. ure ali 621-006 od 15. ure dalje 10978 Prevzamem zidarska dela. Bajram Gaši, Zlato polje 3 F, Kranj 10979 Takoj zaposlimo trgovca v trgoviini na terenu. Prijave sprejemamo na 0620-612 od 7. do 19. ure 10987 Iščemo KUHARJA, NATAKARJA za lokal v Podljubelju in lokal v bližini Medvod. Delo je redno ali honorarno. OD po dogovoru. 0 061/621-139 od 8-10 dopoldan ali 061/611-242 od 12 - 14. 11016 Zaposlim KV NATAKARJA-ico, lahko tudi pripravnika. 00609/628-068 11023 Iščem delo ČISTILKE. 0325-384 11038_ Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. 0213-558_11039 Honorarno ali redno zaposlim delavca za delo na terenu, šifra: MONTAŽA 11054 Iščem delo kot kuhinjska pomočnica v Kranju. 0324-557 11087 ELEKTROINŠTALATER iščem zapo^ slitev. 0801-323, po 19. uri 11094 Zaposlimo kuhijsko pomočnico in delavko za delo v pralnici. 045-038 Iščemo urejeno in prijetno trgovko za delo v droaeriji. Šifra: BLED 10928 ŽIVALI LABRADORCA črnega samčka, starega 3 mesece, prodamo. 0692-761 10674 RJAVE JARKICE, stare 8 tednov, Erodam. Oman, Zminec 12, Šk. oka, 0621-475_iotm Dobijo se JARKICE in brojiarji za dopitanje. Grilc, Partizanska pot 15, 0214-855 10826 V SPOMIN 9. maja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša nepozabna mama, babica in prababica MARIJA PIPAN Zahvaljujemo se vsem, ki postojijo ob njenem grobu. Hčerka Branka z družino Zdrave plemenske KUNCE Francoske ovnače, mladiče (samce in samice), prodam. 0 45-532 10844 ZAJČNIKE mrežaste, prodam. 048-211, od 19. do 20. ure ios58 Prodam KRAVO simentalko po drugem teletu. Plevel, Klanec 9 a, Komenda 10875 Prodam črnobelo TEUCO, staro 4 mesece. 078-424 10876 Prodam KRAVO in TELETA. 0876-171, od 19. do 20. ure 10877 Prodam TELETA simentalca junčka, cca 130 kg. 077-046 losss Prodam TELICO v 8 mesecu brejosti. 044-154 ios89 Prodam KRAVO simentalko. Ljubno 126 10894 Kupim mladiča nemškega ovčarja brez rodovnika. 0215-750 10897 Prodam KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev. 0 696-006 10899 Prodam več ČEBELJIH DRUŽIN. 0 422-291_10901 Prodam BIKCA simentalca 6 tednov starega in kupim teličko 14 dni staro. 0736-615 10921 Prodam 9 tednov stare nemške ovčarje brez rodovnika. Grubar, Smokuč 31. 10925 Prodam TELIČKO simentalko težko 140 kg. Cena po dogovoru. 0622- 876 10933 Prodam PRAŠIČKE 35 kg težke. 049-540 10943 Kupim BIKCA simentalca, težkega do 70 kg. 0731-593_10945 KOKERŠPANJELE, čistokrvne, brez rodovnika, cepljene, prodam. 0880- 107 10947 JARKICE rjave, pred nesnostjo, prodam. 0061/627-029 10950 Prodam dve črnobeli TELIČKI, težki 90 kg. 0242-517_10959 Prodam 8 mesecev brejo TEUCO in KRAVE. 045-349_10985 Prodam brejo KRAVO in DRVA. 0403-170 10966 Prodam KRAVO za zakol in dva meseca starega telička. 0422-237 10970 Prodam 8 mesecev brejo TEUCO simentalko. 0421-691 10975 Prodam za nadaljno rejo BIKCE in TELIČKE simentalke. Adergas 27 Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 7 in dva meseca, v A kontroli. 066-177 11002 Prodam simentalko 100 kg. 806 r421- 11018 Prodam 13 dni staro TELIČKO simentalko. Apno 60, Cerklje 11040 Prodam po izbiri dve visokobreji KRAVI. 0802-024_11041 Prodam 3 mesece stare JARKICE, rjave in PIŠČANCE bele pitance za zakol ali nadaljno rejo. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 11048 Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 mesece. 078-619 11049 Kupim TELIČKA, starega do 14 dni. 064-454 nošo Prodam TELIČKA črno beli. Zg. Brnik 6 no64 Podarimo PSA - najdenčka, rjave barve, podoben borzoju. 0725-550 11066 Prodam BIKCA simentalca, starega 2 tedna. 077-654 11073 Oddam PSIČKA mešančka, starega 5 mesecev. 0622-180 11099 Prodam BIKCA simetalca. čirče 24, 328-266 11103 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame MARTE ALJANČIČ roj. Zaplotnik, p. d. Snarjeve mame se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in svečke ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJENI Križe, 8. maja 1995 V SPOMIN Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen, "frtev je tisti, ki ga pozabimo. (Kant) 29. aprila je minilo leto, odkar smo se za vedno poslovili od našega dragega MIHA ŠKODLARJA Hvala vsem, ki žalujete z nami in ste ga ohranili v lepem spominu. Žena Jožica in vsi njegovi Kranj, 29. aprila 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža VINKA PIPANA . se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za Pečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, ter spremstvo na njegovi zadnji P°ti. Iskrena hvala dr. Andreju Subicu za lajšanje bolečin v času bolezni, sosedu Branetu *erlcpu za pomoč, g. župniku za pogrebni obred in Loškemu oktetu za zapete žalostinke. ^vala tudi tistim, katerih imena niso omenjena, pa ste na kakršen koli način pomagali v težkih trenutkih in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. ŽALUJOČA ŽENA KATI Škofja Loka, 3. maja 1995 V SPOMIN 11. maja mineva eno leto, odkar nas je zapustil za vedno PAVEL CERGOLJ z Bleda Vsem, ki obiščete njegov grob, prižigate svečke, najlepša hvala. Žalujoči ata, mama, brat Franci in Cvetka z družino V SPOMIN Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili nekdaj in tebe smo imeli mi, a zdaj te od nikoder ni. Ne mine ura, dan ne noč povsod z nami je tvoj lik navzoč. 8. maja je minilo pet žalostnih let, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, očka in dedek HINKO OZIM Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Šutna, 2. maja 1995 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in strica ALOJZA KOROŠCA sc zahvaljujem dr. Martinčiču za njegovo dolgoletno prizadevno zdravljenje mojega moža. Posebna zahvala še dr. Kresetu in bolnišnici na Golniku na intenzivnem oddelku za hitro in nesebično pomoč v zadnjih trenutkih življenja in smrti. Iskrena hvala organizaciji ZB NOB Tržič - Bistrica, govorniku Ivanu Valjavcu za poslovilni govor. Stanovalcem in vsem drugim za izrečena pisna in ustna sožalja in podarjeno cvetje. Hvala Komunalnemu podjetju za lepo opravljen pogrebni obred. Žena Dragica in vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in svaka VT MIHAELA PRESTERLA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali prelepo cvetje in sveče ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala g. Berglezu za lep pogrebni obred ter pogrebnim in cerkevnim pevcem. Še enkrat vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Štefka, hčerki Mojca in Nuša z družinami Straziščc pri Kranju, 28. aprila 1995 Kongres poklicnih šoferjev Pomoč in tovarištvo na cestah Na Bledu je bil konec tedna 23. kongres zveze poklicnih šoferjev Evrope. Bled, 8. maja - Zveza zdru- čanja o prometnih tokovih v poklicni šoferji iz Švice, ženj šoferjev in avtomeha-nikov Slovenije je bila konec tedna že tretjič v zadnjih petnajstih letih gostitelj kongresa poklicnih šoferjev Evrope. Tudi na srečanju na Bledu je bila ponovno poudarjena osnovna ideja te humanitarne organizacije: pomoč na cesti, pomoč v nesreči. posameznih državah. Organizacija pa sicer propagira predvsem tovarištvo na cestah in združevanje šoferjev ter vzajemno in tovariško pomoč v nesreči. Slovenski poklicni šoferji in avtomehaniki, ki so včlanjeni v svojo organizacijo, so poštah člani evropske organizacije tri leta po ustanovit- Liechtensteina, Francije, Nemčije, Avstrije, Italije, Turčije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. V okviru strokovnega razpravljanja, ki je potekalo v Golf hotelu, je bila v soboto dopoldne tudi povorka uniformiranih članov in narodnih noš v spremstvu godbe na pihala od hotela Jelovice do Park Zveza združenj poklicnih šoferjev Evrope, ki ima sedež v Strassbourgu, je bila ustanovljena 1973. leta z namenom, da nudi strokovno pomoč poklicnim šoferjem v mednarodnem cestnem prometu in na področju medsebojnega obveš- vi le-te. Do zdaj je Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenije že trikrat bila organizator kongresa in gotitelj šoferjev iz Evrope. Prvič ie bil takšen kongres v Sloveniji 1980. leta, drugič 1987. leta, tretjič pa minuli konec tedna, ko so se na Bledu zbrali hotela na Bledu. Pred Parkom hotelom je bila slovesna otvoritev kongresa, navzoče v povorki pa sta pozdravila tudi predsednik slovenske stanovske organizacije Janez Dolenc in predsednik poklicnih šoferjev Evrope Gunter Hendrisch. • A. Žalar NESREČE Zbil pešakinjo Podljubelj - V petek, 5. maja, ob osmih zjutraj je bila nesreča v Podljubelju. 42-letni domačin Jože B. je vozil s peugeotom 405 po lokalni cesti proti Tržiču. Skozi naselje, kjer je hitrost omejena na 40 kilometrov na uro, je po policijskih podatkih peljal prehitro. Približno 35 metrov pred seboj je opazil 76-letno Marijo D., ki je prečkala cesto z njegove leve strani. Kljub skoraj 24 metrom zaviranja in poskusu umikanja je Jože B. žensko pol metra od desnega roba ceste zadel. Vrglo jo je na pokrov motorja, od koder je nato padla na tla na makadamsko parkirišče. Voznik je pešakinjo sam odpeljal v tržiški zdravstveni dom, tam pa so jo zaradi hudih poškodb napotili na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Deklica pred avto Kranj - V soboto ob 13.10 je 28-letna Ljubica V. z Z 128 peljala od bloka na C. Jake Platiše 17 proti bloku št. 21, čeprav je vožnja po tej poti prepovedana. Pred seboj je na desni strani ceste na travniku videla 4-letno Merimo D. Voznica je zmanjšala hitrost, vendar je deklica prav pred avtom stekla prek ceste. S prednjim odbijačem jo je zadela v levo stegnenico, hudo ranjeno dekletce so odpeljali v Klinični center. S kolesom v ograjo Grad - V nedeljo nekaj minut pred peto popoldne je 19-letna Nataša P. iz Cerkelj z gorskim kolesom vozila od Raven po klancu navzdol proti Gradu. Približno 300 metrov pred Gradom je v ovinku zavirala. Na mokri cesti je kolo spodneslo, Nataša je padla, udarila v kovinsko varovalno ograjo in obležala. V Kliničnem centru, kjer jo zdravijo, so ugotovili hude poškodbe. KRIMINAL Tretji ropar v priporu Kranj - 20-letni L. J., tretji ropar v menjalnici Šum v Kranju, ki je po ropu pobegnil v Nemčijo, je od 26. aprila v priporu v radovljiških za- porih. Tega dne so ga delavci slovenskega notranjega ministrstva prevzeli od nemških kolegov na muenchenskem letališču in ga pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju. Ta je po zaslišanju pripor za L. J. podaljšal. L. J. naj bi domnevno streljal na solastnika zasebne menjalnice Šum. Mladi ljubitelji avtov Kranj - Kranjski policisti so se minuli konec tedna precej ukvarjali z mladoletnimi kršitelji zakonov. V soboto ob 3.40 so na parkirišču pri podzemni garaži A na Planini prijeli starejšega mladoletnika z območja Ljubljane in 21-letnega J. G., prav tako iz Ljubljane, ki v Kranju služi vojaščino. Fanta sta bila v tuji ladi samari, iz katere sta skušala ukrasti avtoradio. Naslednje noči pa je dobila nepovabljenega gosta stoenka v Srednjih Bitnjah. Lastnik avta in njegov sosed sta ga zalotila ob 2.20 in predala policistom. Ti še raziskujejo domnevna prejšnja mladolet-nikova podobna dejanja. I^O^Ko H gil MiTt^g ge ŽIV* Slovenski potapljači za čisto morje Ljubljana, 9. maja - Konec tega tedna, 13. in 14. maja 1995, bo v Kopru prva od petih letošnjih akcij pod geslom "Slovenski potapljači za čisto morsko dno". Organizira jo ljubljanski klub Norik Sub v sodelovanju z agencijo L&L Communications, udeležilo pa se jo bo 50 potapljačev iz raznih slovenskih potapljaških klubov. Po čiščenju morskega dna v Kopru bodo naslednje akcije ob koncu vikendov v Piranu, Portorožu, Izoli in Strunjanu. Že ob prvem čiščenju morskega dna lani so potapljači ugotovili, da so tam razni odpadki. Le-ti sicer ne povzročajo večjih sprememb kakovosti vode, opozarjajo pa na naš mačehovski odnos do morja in okolja nasploh. Tako je kratkoročnejši cilj potapljačev zlasti čiščenje morskega dna v obalnem pasu. V daljšem obdobju naj bi z akcijami spodbudili tudi dvig ravni ekološke ozaveščenosti. Z dobrim odnosom do okolja namreč skrbimo tudi za lastno počutje, opozarjajo slovenski potapljači. Njihovo pobudo so že podprli župani treh obmorskih občin, ministrstvi za okolje in prostor ter za obrambo, pridružila pa so se jim tudi nekatera slovenska podjetja. • S. S. Teden Rdečega krila Biti človek - za človeka Kranj, 8. maja - Pod tem geslom poteka letošnji Teden Rdečega križa, ki traja od 8. do 15. maja. Tako kot izhaja iz temeljnih načel te organizacije in iz osnovne ideje pomagati vsem ljudem v stiski, predvsem pa nemočnim, bolnim, ostarelim, invalidom, otrokom, socialno ogroženim in tistim, ki ne morejo sami poskrbeti zase, še posebej ljudem, prizadetim v vojni in ob naravnih nesrečah, slovenski Rdeči križ tudi ob letošnjem Tednu usmerja svojo dejavnost na ta področja. Med prednostnimi nalogami je zato letos utrditev organiziranosti RK na lokalni ravni in povezanost na nacionalni Obdržali naj bi sedanjo raven krvodajalstva na Slovenskem. Za delo naj bi motivirali še več članov in rednih sodelavcev Rdečega križa, zlasti pa pripravili dobre programe za mlade in programe za širjenje znanj in idej o Rdečem križu. Ob letošnjem Tednu Rdečega križa se v tej organizaciji zahvaljujejo vsem institucijam in organizacijam in posameznikom, ki predano pomagajo pri humanitarnem poslanstvu in skrbijo za dobro delo in ugled ter razvoj slovenskega Rdečega križa. • D.Ž. Požar v Bohinjski Češnjici Hitra solidarnostna pomoč Češnjica v Bohinju, 8. maja 2. maja popoldne, kot nam je sporočil predsednik agrarne skupnosti Češnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik ter predsednik KS Koprivnik -Gorjuše Janez Korošec, je zagorelo v Bohinjski Češnjici 36 na gospodarskem in stanovanjskem poslopju Jožeta Čudna. Čeprav so takoj posredovali gasilci, je požar uničil gospodarsko poslopje (pogoreli so vsi stroji), kozolec April "najslabši" mesec letos aprila pod vplivom alkohola Kranj, 9. maja - Varnostnoprometna statistika kaže, daje bil april na gorenjskih cestah letošnji najslabši mesec. Aprila je bilo namreč kar 50 hudih prometnih nesreč, ki so terjale tri mrtve, 18 hudo in 45 lažje ranjenih. Štirinajstim nesrečam je botrovala prehitra vožnja, trinajstim nepravilna stran vožnje, enajstim izsiljevanje prednosti, kar šestnajst povzročiteljev pa je bilo tudi pod vplivom alkohola. Na Gorenjskem je letos zaradi prometa umrlo že enajst ljudi, lani v enakem času osem. April je bil zelo slab mesec tudi po udeležbi otrok in mladoletnikov v prometnih nesrečah. Ti so so bili namreč udeleženi kar v šestnajstih nesrečah s hujšimi posledicami. Otroci in mladoletniki so povzročili sedem nesreč. in poškodoval tudi stanovanjsko poslopje (zgorelo je ostrešje s stavbnim pohištvom). V Češnjici je v organi-zaicji Prostovoljnega gasilskega društva in Pašne ter Agrarne skupnosti takoj stekla solidarnostna akcija za pomoč. Tako so na žagi v Češnjici že naslednji dan posodili les, v četrtek so domačini že posekali okrog 40 kubičnih metrov lesa, v soboto so zidali ostrešje, vse dneve pa so s traktorji odvažali tudi ostanke s pogorišča-V akcijo sta se vključila tudi predsednik KS Srednja vas Franc Cvetek in župan iz Bohinjske Bistrice inž. Kramar. Gradbeno podjetje Bohinj pa je posodilo mehanizacijo za dela na pogorišču. Solidarnostno akcijo za pomoč in obnovo vodi poseben tričlanski gradbeni odbor, gasilci pa bodo zaprosili za pomoč vsa društva v Boh'"' ju, obrtnike in krajane. K?* nam je povedal predsednik Agrarne skupnosti in p*e' dsednik KS Janez Korošec j Koprivnika pa bo od jutf1 (sreda) odprta tudi posebna številka žiro računa za P0"10/ in obnovo prizadetemu Čudnu v Češnjici. • A. Žalar Šenčur, 8. maja - Minuli četrtek popoldan je zagorelo iz doslej še neznanih vzrokov v gozdu pri Šenčurju, kjer je ogenj upepeljil kljub hitremu posredovanju poklicnih gasilcev iz Kranja in prostovoljnih gasilcev iz Šenčurja ter Cerkelj okrog 2 hektarja gozda. Po grobih ocenah je zaradi uničene podrasti in ožganega drevja za okrog 1,6 milijona tolarjev škode, gasilci pa so opravili zaradi dolgotrajnega dežuranja in ponovnega gašenja naslednji dan ka precej delovnih ur. Poklicni gasilci so morali 6. maja še k Sv. Andreju nff Škof jo Loko, kjer je pogorelo tudi Pnftt~l no toliko gozda kot pri Šenčurju. C lede na take dogodke ne bo odveč skrajna PnVj^L nost z odprtim ognjem v naravi! • Besedi« in slika: S. Saje =?ADiO 913 FD DANES OB 16.20 URI" SKRITI REPORTER" NA VALOVIH RADIA KRANJ