TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
•očnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din.	. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulic
»ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.95»
Telefon št. 2552.	LJUBLJANA,	6.	decembra	1927.	Telefon	št.	2552	ŠTEV.	140.
Iz plenarne seje načelstva Zveze trgovskih	gremijev
v Celju.
V	zadnji številki »Trgovskega lista« smo prinesli kratko poročilo o seji zveznega načelstva, danes pa objavljamo podrobnosti	posameznih
točk dnevnega reda, ki so bile sledeče:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo o zveznem poslovanju.
3. Konferenca o načrtu novega voznega reda.
4. Dopolnilna trgovinska pogajanja z avstrijsko republiko.
5. Raznoterosti.
Ad 1. Načelnik g. Weixl in pod-načelnik g. Kavčič sta podala sliko o zborničnih volitvah ter ukrepih, ki jih je podvzela Zveza proti nepravilnostim volilnega odbora v cilju, da uveljavi voljo organiziranega trgovstva v svoji interesni predstavnici. 0 vsem tem je že prinesel »Trgovski list« točna poročila in zato ne ponavljamo. Omenimo le, da je g. načelnik ostro protestiral proti temu, da so nekateri zvezni člani sprejeli kandidaturo na nasprotni politični listi, kljub temu, da so preje izjavili, da ne bodo kandidirali, ako ne pride do sporazumnega nastopa. S tem so Zvezo kot vrhovno stanovsko predstavnico slovenskega trgovstva kompromitirali in zato prosi, da bi se v bodoče ne pripetili več podobni slučaji. Zveza mora nastopati v vseh takih prilikah enotno in strogo varovati svoje izključno strokovno stališči, ako se hoče ohraniti njena živ-ljenska zmožnost.
Ad 2. Iz poslovnega poročila, ki ga je podal kot drugo točko dnevnega reda zvezni tajnik, je razvidno, da je zvezna pisarna od 1. oktobra do 1. decembra 1927 prejela in odposlala skupaj nad 280 dopisov. Poleg navadnih povsem informativnih aktov vsebujejo nekateri važnejše nasvete in pojasnila gremijem po določilih obrtnega reda in drugih zakonov, podkrepitve njihovih prošenj napram oblastim in razne izjave kompetentnim oblastnim organom.
Zveza je naslovila na g. ministrskega predsednika Vukičeviča in ministra trgovine dr. Spaha priporočena protesta proti zapostavljanju Slovenije v pogledu članstva v gospodarskem svetu. Celokupna slovenska trgovina, industrija in obrt ima namreč v njej samo enega zastopnika, medtem ko jih imajo ostale pokrajine skupaj 14.
Na inicijativo mariborskega gremi-ja je zaprosila centralo Narodne ban-be v Beogradu, da v svrho nemotenega in gladkega plačilnega prometa izda v najkrajšem času bankovce po 50:>500, 5000 in 10.000 Din.
Nadalje je razposlala posameznim gremijem 12 okrožnic, od katerih vsebuje 5 razne trgovske informacije, ostalih 7 pa obravnava važna go--spodarska vprašanja, ki nujno zahtc-vajo zaslisanje mnenj in predlogov vseh gremijev.
Prvih pet govori
0 taksi na reklamo po tarifni postavki 8 tarife k zakonu o taksah,
0 Plačevanju davka na službene prejemke privatnih nameščencev z 20% boni,
o legitimacijah trgovskih potnikov
v	Prizrenu,
o inozemskih potnikih in nabiranju naročil pri privatnikih •
o enotnih cenah v trgovinah z življenjskimi potrebščinami.
Ostalih sedem pa o trgovski pogodbi z Avstrijo, o skrajšanem nakladalnem in raz-kladalnem roku na železniških postajah,
o sestavi Statistike našega uvoza in
izvoza,
o spremembi voznega reda na železnicah za 1. 1928/29, o centralizaciji železniške uprave, o direktni železniški tarifi za promet z Italijo, ter o reorganizaciji naše konzularne službe.
0 trgovski pogodbi z Avstrijo in o konferenci glede novega voznega reda sledite posebni poročili zveznega konzulenta g. Ivana Mohoriča.
Na podlagi odgovorov, ki jih je prejela Zveza v zadevi skrajšanega nakladalnega in razkladalnega roka, je naslovila na direkcijo državnih železnic v Ljubljani posebno vlogo in prejela odgovor, da bo v početku decembra v tem oziru zopet uvedeno normalno stanje.
Vprašanja, ki jih obravnavajo ostale okrožnice, momentano še niso na dnevnem redu, izvemši nadvse važen problem komercijalizacije železnic, o katerem. bo razpravljala posebna konferenca dne 5. decembra v Beogradu in bo na njej zastopana tudi zbornica TOI.
Kar se tiče iztirjavanja zveznih doklad, poudarja poročilo, da je zvezano s precejšnjimi težkočami. Predpisana doklada znaša skupaj 165.625 dinarjev, vplačanih je 111.850 Din, na dolgu je še torej 54.525 Din. Vso doklado je plačalo dosedaj 12 gremijev in sicer Ljubljana, Ljubljana-okolica, Kamnik, Litija, Ribnica, Novo mesto, Kočevje, Laško, Celje, Maribor. Ma-ribor-okolica in Slovenjgradec. Deloma so plačali gremiji Ptuj, Konjice, Brežice, Sv. Lenart, Radovljica, Celje-okolica, Ormož in Murska Sobota. Sploh nič pa še niso poslali gremiji Kranj, Logatec, Krško, Ptuj-okolica, Slov. Bistrica, Ljutomer in Dol. Lendava.
Po tem poročilu je seja razpravljala o iztirjavanju zveznih doklad. Gre-mijema Ptuj-okolica in Radovljici se je nekoliko znižala letna doklada, ker sta gg. načelnika obeh gremijev motivirala svoje težko stališče, ki ga povzroča iztirjavanje doklad vsled revnosti nekaterih njihovih članov.
Konečno je apeliral g. načelnik še na ostale gremije, ki so se zakasnili s plačilom zvezne doklade, da čim-preje izpolnijo svojo stanovsko dolžnost in tako omogočijo Zvezi redno in uspešno vršenje njenih funkcij. V tem zmislu bo tudi Zveza prihodnje dni razposlala opomine posameznim gremijem.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljanska borza.
Tečaj 6. decembra 1927	Povpraševanje . Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Berlin 1 M			1
Budimpešta 1 pengo	9965 10Q4	9-995
		
London 1 funt 	 Newyork 1 dolar .... P«riz 100 fr		276-80 56-63 223' -	27760 66-83 225 — 168-85 309125
Praga 100 kron		168-05	
MO lir		307-125	
		
Ali sl 2e pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika?
OTVORITEV TELEFONSKEGA PROMETA Z NEMČIJO.
S 1. decembrom t. 1. se je otvoril telefonski promet z Nemčijo, in sicer v tehle relacijah:
1.	Ljubljana — Berlin, 2. Maribor — Berlin, 3. Ljubljana — Leipzig, 4. Maribor — Leipzrig, 5. Maribor — Augsburg.
—	Pogovori v teh relacijah se vrše preko Dunaja. Pristojbina za enoto navadnega pogovora je določena: 1. za relacijo Ljubljana — Berlin na 8 frankov 85 cent. v zlatu ali 97 Din 35 par; 2. za relacijo Maribor — Berlin na 8 frankov 25 cent. v zlatu ali 90 Din 75 par; 3. za relacijo Ljubljana — Leipzig na 7 frankov 65 cent. v zlatu ali 84 Din 15 par; 4. za relacijo Maribor — Leipzig na 7 frankov 05 cent. v zlatu ali 77 Din 55 par; 5. za relacijo Maribor — Augsburg na 6 frankov 45 cent. v zlatu ali 70 Din 75 par. Pristojbina za pozivnico iznaša Ys pristojbine za navadne pogovore, torej za relacijo: 1. Ljubljana — Berlin fr. 295 ali Din 32-45, 2. Maribor — Berlin fr. 275 ali Din 30-25, 3. Ljubljana — Leipzig fr. 255 ali Din 28’05, 4. Maribor — Leipzig fr. 235 ali Din 25-85, 5. Maribor — Augsburg fr. 2-15 ali Din 23'65.
* * *
MENIČNA IN ČEKOVNA VPRAŠANJA V ŽENEVI.
Juridični oddelek za menični in čekovni promet pri Društvu narodov v Ženevi je zaključil svoje prvo zasedanje. Pečal se je izključno samo z vprašanji meničnega prava. Za enkrat je prišel do zaključkov, ki jih predloži Gospodarskemu svetu Društva narodov. Vprašanja čekovnega prometa se bodo obravnavala pozneje. Strokovnjaki so mnenja, da se predlaga sklicanje mednarodne konference, da se doseže čim večje izenačenje različnih zakonodaj v meničnem in čekovnem prometu.
* * *
ZAŠČITA FIRME V ČEŠKOSLOVAŠKI.
V	osnutku novega češkoslovaškega trgovskega zakona je predvideno razširjenje zaščite firme. V bodoče ne bo vživala firma samo lokalne zaščite, temveč se bo zaščita imena tvrdke razširila na teritorij cele države. — Tudi pri nas bi bila izpopolnitev našega trgovskega zakona prav umestna.
* *	*
NAZADOVANJE AVSTRIJSKIH INSOLVENC.
Število poravnav in konkurzov v Avstriji je v novembru nazadovalo. Sodnih poravnav je bilo 162, konkurzov pa 48 napram 185, odnosno 59, v istem mesecu lanskega	leta.
* *	*
SVETOVNI MARGARINSKI KARTEL.
Z združitvijo obeh holandskih svetovni trg obvladajočih margarinskih koncernov, ki	se je	pred kratkim	izvršila, je prišla	skoro	vsa	svetovna	inar-
garinska trgovina pod kontrolo tega koncerna. Holandski koncerni so preko avstrijskega Schichtovega koncerna v zvezi tudi s celo vrsto avstrijskih maščobnih podjetij, tako n. pr. z avstrijsko Schicht d. d., >Centro«, tovarne mila in sveč, »Kunerol«, »Elida« parfumerijo, Sarg & Co. itd.
*	* *
INVESTICIJSKI PROGRAM OGRSKE.
Madžarska vlada namerava pri prihodnjih razpravah finančnega komiteja Društva narodov zaprositi, da se ji izplača ostanek posojila v zne9ku 34 milijonov zlatih kron. To posojilo se bo vpo-rabilo za izgradnjo luke v Cseplu, za zboljšanje železnic, za gradnjo cest, malih stanovanj in napravo telefonskega kabla med Budimpešto in Beogradom.
Dr. Cvetko Gregorič — Beograd:
Naša carinska in trgovinska politika napram drugim državam; revizija trgovske pogodbe z Avstrijo.
Od časa do časa ..se govori in piše
o	visokem nivoju naših carin, zlasti naših carin na finalno - industrijske produkte ter se slika stvar tako, kakor da bi naša država s svojimi carinami ovirala promet blaga z indBbm-stvom.
Zategadelj se moramo s tem vprašanjem baviti ter v velikih potezah razložiti stvarno stanje.
V	prvi vrsti moramo poudariti, da se naša država nikoli — izvzemši zelo kratek čas po vojni — ni posluževala sistema uvoznih in izvoznih prepovedi (dovoljenj), ki je vladal in še viada v raznih državah; sistemi izvoznih premij in slično se pri nas ne uporabljajo; proti inozemskemu dum-pingu, ki je prizadejal in še prizadeva nekaterim strokam naše industrije ogromno škodo, niso podvzete ni-kake rotorzijske mere. Za uvoz inozemskega blaga že več let ne plačujemo nikakega davka na poslovni promet. Naše izvozne carine so znižane na minimum, a carinska zaščita je bila tako odmerjena, da so bile naše meje širom odprte inozemskemu uvozu. Skozi vrsto let, do leta 1925, nismo od carine vterjavali polnega ažija napram zlati pariteti, temveč jako znatno nižjo carino. Medtem ko so druge države takoj po zaključku vojne prilagodile svojo carinsko tarifo novim prilikam ter uvedle nove, zelo občutne, celo tudi prohibitivne carine, smo pri nas po provizorični mali korekturi carinske tarife 1. 1921/22 šele leta 1925 dobili novo carinsko tarifo s povišanimi avtonomnimi postavkami. Obenem pa je bila ukinjena takozva-na luksuzna taksa, ki se je plačevala ob uvozu številnih predmetov. Nove avtonomne carine so nižje nego vsota prejšnje carine in luksuzne takse. Poleg tega je bilo veliko število novih postavk takoj, odnosno čez nekoliko mesecev, avtonomno znižano na višino, dogovorjeno z Italijo in Avstrijo, čez nekaj časa je prišlo zopet znižanje v zvezi s pogodbo z Anglijo; nadaljnje znižanje bo sledilo v najkrajšem času z ozirom na že sklenjene pogodbe z Belgijo, Nemčijo in Grčijo ter na pred-stoječo sklenitev pogodbe s Češkoslovaško in Madžarsko ter eventualno s Francijo, s katero so se že vršila pogajanja.
Efekt ukinitve luksuzne takse in pogodbenega znižanja minimalnih carin je ta, da je nivo carine za znatno število predmetov manjši nego pod režimom stare tarife.
Nadaljna indirektna olajšava, ki jo je mnogim inozemskim uvoznikom prinesla naša nova carinska tarifa, izvira iz značaja naše nove carinske tarife. Njen cilj je bil sicer, da zaščiti domačo produkcijo, vendar je prišel tudi fiskalni moment često do zelo občutnega izraza. Industrija mora po no-
vi	tarifi plačevati carino na razne surovine in pomožna sredstva, ki jih mora uvažati, ker se v naši državi ne proizvajajo, a katerih uvoz je bil preje, t. j. pred novo tarifo, svoboden. Zaščita, ki so jo prinesle nove večje carinske postavke na fabrikate, je posredno že znižana s carino na surovine in pomožna sredstva, razen znižanja V9le<t- trgovskih pogodb. Inozemski producent, ki ima surovine in pomožna sredstva v svoji deželi, ali če
jih uvaža in plačuje manjšo carino, nego je naša, računa že samo pri tem
—	brez ozira na ostale, za njega ugodnejše proizvodne prilike — z mnogo manjšimi produkcijskimi stroški nego naš industrialec ter more kljub naši carini konkurirati z našim producentom.
Kar se tiče nivoja carinske zaščite v primeri z drugimi državami, omenjamo, da so bile v zvezi z mednarodno gospodarsko konferenco sestavljene razne komparativne tabele carinske obremenitve v odstotkih vrednosti blaga.
Po študiju sekretariata Društva narodov znaša carinska obremnitev po stanju 1. 1925 (cene so vzete iz uvoznih statistik, primerjane so carine na 78 predmetov):
Splošna carinska obremenitev: preko 40 % — Španija, preko 25 % — Zedinjene države severne Amerike,
od 20—25 % — Jugoslavija, Argentiinija, Ma-djarska, Poljska, od 15—20 % — Cehoslovaška, Italija, Avstralija, Kanada, od 10—15 % — Avstrija, Nemčija, Francija, Indija, švedska, Švica, od 5—10 % — Belgija, Danska, pod ja % — Anglija, Nizozemska.
Obremenitev gotovih fabrikatov:
preko 40 % — Španija, preko 35—40 % — Zedinjene državi severne Amerike, preko 30—35 % — Poljska, preko 25—30 % — Cehoslovaška, Madjarska, Argentinija, Avstralija, preko 20—25 % — Jugoslavija, Francija, Nemčija, Italija, Kanada, preko 15—20 % — Avstrija, Belgija, Švedska, Indija, preko 10—15 % — Danska, Švica, ( pod 10 % — Anglija, Nizozemska.
Avstrijski nacionalni komite Mednarodne trgovske zbornice je izdal ob isti priliki študijo o carinski obremenitvi v 14 evropskih državah za 402 predmeta. Po tej študij znaša povprečna obremenitev:
1. v Rumuniji	98'4 %
2. v Cehoslovaški 36'4 %
3. v S. H. S.	34'3 %
4. v Poljski	43 8 %
5. v Madjarski	31*1 %
6. v Italiji	28*6 %
7. v Nemčiji	20*8 %
8. v Švedski	19*5 %
9. v Avstriji	192 %
10. v Švici	17*5 %
11. v Danski	13'2 %
12. v Belgiji	U'4 %
13. v Franciji	58'1 % za avstr, blago
24'7 % (načrt minimalne tariie)
14. v Avstr.-Ogr. 18*9 % pred vojno
Te tabele kažejo cisto drugo sliko. Pri njeni sestavi šo vzete v svrho primerjave s carinsko obremenitvijo cene avstrijskega eksporterja; cene so torej nižje od vrednosti blaga na meji importne države, ker niso vpoštevani prevozni in drugi stroški do meje. Razen tega so eksportne cene zelo pogosto nižje od prodajnih cen v lastni državi, kakor nam kaže izkušnja. Ker se pri primerjavi nizkih cen s carino procent obremenitve poveča, se pojavlja sum, da so namenoma vzete nizke eksportne cene, da bi se carinska obremenitev importnih držav pokaza-
la I S T E K.
J. L.:
Iz mesta na pesku.
Berlin, koncem novembra.
Po naBlovu teh vrstic bi si čitatelj mislil, da gre za mesto, kje doli v Sahari, v resnici pa je tako mesto, in sicer velemesto — Berlin, nemška prestolica. Niso samo Benetke ali pa Amsterdam mesta, ki so zidana na kolih, tudi Berlin spada v to kategorijo, Bamo da je razlika v bazi ona stoje na vodi, Berlin pa na pesku, koli so pa povsod opora stavbam.
Karakteristika današnjega Berlina je ogromen promet in ogromna raz-ritost — vsepovsod vrtajo, rijejo in kopljejo. Zidajo namreč podcestno železnico iz severnega v južni del mesta in še nekatere zveze dopolnjujejo. To delo je izredno zanimivo. Kopljejo najprej samo približno en meter globoko v cesto, polože potem preko ceste železne traverze in nanje močne deske. S tem Je promet po dotični cesti brez daljnjega mogoč
  delo pa gre svojo pot naprej —
pod površino. Tako tujec prvi hip
la v višjem nivoju, nego odgovarja stvarnosti in povprečnosti. Pri proučevanju detajlov, na kojih osnovi je izdelana gornja tabela, smo našli na primer, da so v svrho primerjave carine na vijake za les (naša car. post. št. 554, avstrijska 331) vzeti vijaki, surovi, debeli 8 mm, dolgi 70 mm. To je surova, težka roba, koje vrednost za 100 kg predstavlja samo mali del vrednosti 100 kg vijakov, debelih pod
7	mm. Ker odpada od produkcije vijakov za les okolu 96 % na vijake, debele pod 7 mm, bi se pri primerjavi carinske obremenitve na vijake za les moralo lojalno vzeti za primero vijake pod 7 mm debele, na primer vijaki dimenzije 4 mm debeline in 35 mm dolžine, ki se običajno jemljejo v slične svrhe. Avstrijci niso vzeli take primere, ker znaša njihova carina na vijake za les izpod 7 mih 70 zl. K, medtem ko znaša na pr. naša carina samo 28 zl. Din. Primera z vijaki ne daje prave slike carinske obremenitve vijakov za les in poznavalca avstrijskega dumpinga pri tem predmetu se polašča sumnja, da je ta primera tendenciozno vzeta. Ta primer daje povod, da se dvomi o stvarnosti in vrednosti celega avstrijskega opera ta.
Vračajoč se k razmotrivanju nivoja naših carin, zlasti tudi onih na gotove fabrikate, moremo konstatirati, da njihova višina po študiji sekretraiata Društva narodov nikakor ni pretirana in da so očitki na naš račun neosno-vani, če se naša obremenitev primerja z obremenitvijo v drugih državah. Ta nivo naših carin se bo še znižal, ko bodo stopila v veljavo znižanja na podlagi trgovskih pogodb, ki so bile sklenjene po 1. 1925 z Anglijo, Belgijo, Nemčijo, Grčijo in onih trgovskih pogodb, kojih zaključitev se baš pripravlja (s Francijo, Češkoslovaško in Ma-djarsko). Razen tega bo morala naša država avtonomno znižati tudi carine na surovine in pomožna sredstva, ki jih pri nas ni, pa so potrebna za izdelovanje onih predmetov — finanlnih produktov — na koje je carinska zaščita v trgovskih pogodbah znižana. V kratkem času bomo gotovo v pogledu carinske obremenitve eno najnižjih
mest v primeru z drugimi državami.
Poudariti moramo, da ne moremo pod nikakimi pogoji pristati na tako znižanje carin, ki bi ogroževalo obstanek in razvoj naše industrije in to tem manj, ker industrijske države kljub sklepu mednarodne gospodarske konference stalno povišujejo carine na naše agrarne izvozne predmete. Nivo naše carinske zaščite bi moral biti v vsakem slučaju višji nego v državah s staro razvito industrijo, ker so produkcijski stroški naše mlade, še nerazvite industrije znatno večji. V današnjih industrijskih državah se je industrija razvila do svoje sedanje stopnje s pomočjo zaščitnih in tudi prohi-bitivnih carin in tudi druge državne podpore.
Slednjič moramo še omeniti, da smo mi v svoji skromnosti in brez pompoz-
kaj začudeno pogleda, ko vidi, na kako čuden način so berlinske ceste -— asfaltirane. Tudi cestna železnica jih ne ovira — če je mogoče, jo kot že preje omenjeno, podpro, v nasprotnem slučaju pa začasno prestavijo v kako paralelno ulico.
Slika berlinskega življenja je torej prav pestra. Da nesreče ne počivajo, ni treba niti omenjati. Vsak dan je vsaj en pasant mrtev, re ne dva. Na človeka to seveda nič kaj prijetno ne vpliva in samo od sebe^ pride, da ^po-stane pri prekoračenju cest silno previden.
nih izjav za olajšanje prometa z nami mnogo več storili nego one države, ki se na mednarodnem forumu ponašajo s svojimi principi za svobodno trgovino, medtem ko doma istočasno zvišujejo agrarne in druge carine.
Besedilo francosko - jugo-slovenska pogodbe.
Dne 28. p. m. je francosko zunanje ministrstvo objavilo besedilo prijateljske in arbitražne pogodbe, sklenjene 11. novembra 1927 v Parizu med Francijo in Jugoslavijo. Istočasno je objavilo besedilo tudi naše zunanje ministrstvo v Beogradu.
Besedilo je naslednje:
»Predsednik francoske republike in Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, gnana od istih skrbi, da zagotovita v Jugoslaviji položaj miru in politične stabilnosti, ki sta potrebna toliko za socialni napredek kolikor za gospodarsko procvi-tanje Francije in kraljevine SHS; trdno vztrajajoč na principu spoštovanja mednarodnih obvez, svečano afirmiranih v paktu Družbe narodov; želeča zagotoviti, v mejah tega pakta, že v naprej skupnost vidikov v slučaju, da bi se izpre-menil red, ki je bil ustvarjen s pogodbami, in zavedajoča se dolžnosti, ki jo imajo modeme vlade, da preprečijo povratek vojne, predvidevajoč mirno poravnavo nasprotstev, ki bi lahko nastala med njima:
Sta sklenila v to svrho formulirati nova medsebojna jamstva za miroljuben sporazum in prijateljstvo in sta določila za svoja polnomočna zastopnika: Predsednik francoske republike — ministra za zunanje zadeve Brianda, in N j. Vel. kralj kraljevine SHS — ministra za zunanje zadeve Marinkoviča, katera sta po izmenjavi pooblastilnih listin, sestavila naslednjo pogodbo:
1. Francija in kraljevina SHS se medsebojno obvezujeta, da z ene in druge strani ne bosta izvršili nobenega napada oziroma vpada in da ne bosta v nobenem slučaju začeli vojne z ene in druge strani. Vendar pa ta obveza ne velja: a) v slučaju izvrševanja upravičene obrani-
be; b) v &lu£a)u akcije, započete radi
aplikacije čl. 16 pakta Družbe narodov; c) v slučaju akcije, započete v zmislu kakšnega sklepa občnega zbora ali pa Sveta Družbe narodov ali radi aplikacije 15. čl. pakta D. N., če je akcija usmerjena proti državi, ki je prva začela napadati.
2. Upoštevajoč obveze, prevzete s čl. 1. pričujoče pogodbe, se Francija in kraljevina SHS obvezujeta urejevati z miroljubnimi sredstvi in na načine, ki so spodaj označeni, vsa nesporazumljenja, kakršne si bodi narave, ki bi se ne mogla odstraniti normalnim diplomatičnim potom. Vsa nesporazumljenja, ki bi mogla nastati radi različnega tolmačenja kakšne pravice, bodo predložena razsodišču, čigar razsodbi se bosta podvrgli obe stranki; vsakršno drugo nesporaz-umljenje se bo predložilo posebni spravni komisiji. Če bi stranki ne hoteli spre-
jeti predlagane poravnave, se bo nesporazumi jenje predložilo Svetu Družbe narodov, ki bo sklepal v zmislu čl. 15 pakta D. N. Način spravnega postopanja je obrazložen v posebnem pravilniku, podpisanem danes.
3. \ lada francoske republike in vlada kraljevine SHS se obvezujeta, da bosta skupno proučevali, vedno v skladu z morebitnimi odločitvami Sveta D. N. vsa ona nasprotstvu, ki bi zamogla ogrožati od zunaj varnost Francije ali kraljevmie SHS in spore, Id bi zamogli kompromitirati red, ustanovljen s pogodbami, katere sta podpisali obe državi.
4. Če bi Francija in kraljevina SHS, kljub odkritosrčnim in miroljubnim namenom obeh vlad, bili napadeni, ne da bi sami izzivali, se bosta obe vladi brez odlašanja posvetovali o akciji, ki se ima izvršiti v okviru pakta Dražbe narodov v svrho obvarovanja nacionalnih interesov in vzdrževanja reda, določenega po pogodbah.
5. Obe pogodbeni stranki se bosta posvetovali v slučaju izpremembe ali poskuša ne izpremembe političnega »statusa ouOv' evropskih držav, v skladu z tori varnimi morebitnimi odločitvami Sveta oz. občnega zbora D. N., v svrho določitve zadržanja ene ali drage stranke.
6. Visoki pogodbeni stranki izjavljata, da se nobena določba pričujoče pogodbe ne sme tolmačiti v nasprotju z določbami sedaj veljavnih pogodb, podpisanih od Francije in kraljevine SHS in ki se nanašajo na njuno politiko v Evropi. Obvezujeta se, da si bosta izmenjali vidike glede vprašanj, ki se nanašajo na evropsko politiko, v svrho koordinacije svojih miroljubnih naporov, in se tudi obvezujeta, da se bosta medsebojno obveščali o vseh paktih in dogovorih, ki bi jih sklenili s tretjimi državami o isti stvari in ki bodo vedno v skladu z načelom ohranitve mira.
7. Nobena določba pričujoče pogodbe se ne sme tolmačiti ali aplicirati na na- . čin, ki bi kršila pravice in obveze visokih pogodbenih strank, izvirajoče iz pakta D. N. ,
8. Pričujoča pogodba se bo v svrho registracije sporočila Družbi narodov, v skladu z določbami 51. 18 pakta. Pogodba <w bo ratificirala in ratifikacijske U-
stine se bodo čim prej izmenjale v Parizu. Stopila bo v veljavo z izmenjavo ratifikacij in bo veljala za pet let; po preteku te dobe se bo lahko podaljšala ob zaključku četrtega leta s tozadevnim pooblastilom in sicer za dobo, ki se določi. Briand, Marinkovič; Pariz, 11. novembra 1927.
Pogodbi je dodan pravilnik za spravno postopanje v slučajih sporov, ki bi se ne mogli rešiti običajnim diplomatičnim potom.	_____________
Porast svetovnih Izvoznih številk.
Poročila o nemški zunanji trgovini so obrnila pozornost na dejstvo, da se opaža pri celi vrsti držav porast
volumina zunanje trgovine. Nemčija zaznamuje v prešlem letu izvoz za 10
Gospodarski vrvež ne zaostaja za pouličnim. Imam priliko, da praktično proučujem velikanski denarni razvoj tega velemesta. Koliko vlogo igra tu bančni clearing! Promet v bankah popolnoma odgovarja brzini, s katero se odigrava nemško gospodarsko življeiue. Začudeno pa me bo čitatelj najbrze pogledal, če povem, da imam o Nemcih vtis, da so ekstremni in da je konservatizem kljub znanemu velikemu tehničnemu napredku zelo zelo znaten.
Samo nekaj dejstev. Vsestranski vrvež na ulici kot v gospodarstvu sem že preje omenil. Naj torej dodam še nekatere posebnosti. O tem, ali je pisalni stroj z dobro strojepisko kos pisanju na roko, si je menda vsak na jasnem in gotovo bo dal prednost stroju. Tu pa so velepodjetja, ki veliko večino svoje korespondence opravijo na roko.
Ali primer iz kraljestva mode: pri nas velja danes že za nazadnjaško ona dama, ki se še vedno ni odločila za »Bubi«-glavico. V Berlinu bi bila najbrže večina nazadnjaška. In če so študentje tudi v tej skupini človek vidi včasih naravnost klasične primere nekdanjih »gnezd«
tem, mislim, je v mnogihslučajih beseda o konservatizmu Pr
T tehniinen,
lih »zaveznikov« je P® FeDa seveaa priznati, da se njegovo kolo z reparacijami ni mogoče zavrlo, temveč, da je ravno težko stanje, v katerem se Nemčija nahaja, izmed prvih motorjev nadaljnjega napredka. To stanje je težka mdra, ki pa jo, kar je značilno, vztrajno prenašajo. Pridnosti
»les prid’ se Kranjc učit’«* Tudi samozaupanja ne manjka.
Ali je grenak kruh, ki ga Nemcem režejo »zmagovalci« — te dni je neki predavatelj omenil, da je edini zmagovalec v svetovni vojni Amerika res zaslužen, o tem bo povedala zgodovina, gotovo pa je, da je a za greh zefo težke. Je
S £vi Torih ”«>• ko bi brez »karte« skoraj dihati ne smel. »Er-tz« ;e tu v velikih čislih. Za med m«st’ mleko in ne vem kaj še v8e,’ga 3e mogoče dobiti. Belega kruha, kot ga pri nas poznamo, ne dobite v vsaki pekarni, ker je v navadi neki enoten, bolj črn kruh. 'Narod ima torej še danes dijeto, onih dvajset tisoč — v Berlinu, drugod jih je navadno deset tisoč ki imajo »remdez - vous«-je na Kurfursten-dammu, pa ne zadene, kot jih tudi preje ni. Svet je P®č se vedno okro-gel in kdor je na solncu, ga ne zebe.
0 priliki pa »e kaj o »čarobni sve-tiljki pri Tietzu« in enakih zanimivostih.  _______
štev. 140.	TRGOVSKI	LIST,	6.	decembra	1927.	Stran	8.
Ml «H»I m < »i W«^t«10y<aiO*-OC»A'n«-.-,XK)WrtfmatWX> ■anaaMHaHMHMHHagaBUnMBKMHMMmaaMMDBnnaiM
RAZNO.
milijard mark. Letos se je samo za cas do oktobra ta številka povečala na 12 milijard in utegne ob zaključku leta doseči 14 milijard, kar znači, da je dosežen predvojni nivo. Izvoz sam utegne znašati letos 10 milijard, t j. skoro predvojno številko, dasi je denarna vrednost sedaj znižana. V drugih državah je porasla vrednost zunanje trgovine (izvoz in uvoz) na j jat1 jo v Zedinjenih državah Amerike. Pred vojno je uvoz te države znašal 2 milijardi dolarjev, izvoz pa okroglo 2-5 milijarde. Leta 1926 kaže številka 4-5, odnosno 4-7 milijard. Letos utegnejo biti te številke še večje. Francija je pred vojno uvozila za 8.5 milijard frankov, izvozila pa za 7 milijard. Leta 1926 je dosegel uvoz 60 milijard in izvoz približno istotoliko. Kaže se povišek tudi, če se vpošteva razvrednotenje francoske valute. Še
v	večji meri se opaža povečanje iznosa zunanje trgovine Italije. Njen uvoz je znašal pred vojno 3-5 milijarde lir, izvoz pa 2-2 milijarde. V letu 1926 je dosegel uvoz 26 milijard, izvoz pa 19 milijard. Če se vpošteva razvrednotenje lire, znači ta porast za 50%. Tudi avstrijske zunanjetrgovinske številke kažejo rastočo tendenco. Češkoslovaška more zaznamovati krepko povečanje zunanje trgovine. Leta 1923 je znašal uvoz 10 milijard Kč, izvoz pa 125 milijarde. V naslednjih letih se gibljejo te številke med 17 in 18 milijardami. Anglija izkazuje v zadnjih treh letih porast uvoza od 1 milijarde na 114 milijarde funtov.
V	splošnem se more ugotoviti, da je obseg svetovne zunanje trgovine dosegel predvojno višino.
JAVANSKI SLADKOR.
O tem sladkorju se je te dni veliko pisalo in se bo še pisalo. Zato podamo par podatkov. Od leta 1910 naprej je povečala javanska sladkorna industrija s sladkornim trstom obdelani svet za 39%, produkcijo sladkorja pa za 60%. Razširjenje kulturnega areala je posledica dragih novih namakalnih naprav, dvig produkcije pa posledica uporabe znanstvenih delovnih metod pri gojenju, .nasadu in predelovanju trsta. Najbližji konsumenti javanskega sladkorja — Japonska, Kitajska, Koreja, Mandžurija
—	kažejo rastoč konsum in polagajo vrednost na javanski sladkoT. Kar se tiče produkcije in prodaje, je javanska sladkorna industrija povsod nezaščitena. Zato je jako težko pričakovati, da bi se odrekla svoji s težkim delom pridobljeni odlični poziciji, in to v prilog drugim producentom, ki so, s prav malimi izjemami, zaščiteni doma in v soseščini.
Pridelek javanskega sladkorja se je dvignil od leta 1926 do leta 1927 za 18‘6% in je znašal 23,430.000 met. stotov ali 38,020.000 pikulov, torej tudi za
480.000	met. stotov več kot v dosedanjem rekordnem letu 1925. Produkcija na
1	ha je dosegla 126‘6 met. stoitov. Obdelani prostor je na novo narasel in znaša za pridelovalno leto 1928 193.541 hektarjev ali 4’4% več kot za leto 1927. Obsežnost obdelanega sveta, dosedanje ugodne vremenske razmere in pa dobre skušnje, ki so jih imeli z nekaterimi novimi vrstami trsta, zlasti s »P. 0. J. 2878<, nudijo ugodno pričakovanje za bodoči pridelek. — Vse te podatke nam daje dT. Oeerligs, eden najboljših poznavalcev razmer v tej industriji, v holandskem listu »In-en Uitvoer«. ’ Pravi da bi bila edina naredba, ki bi dosegla na Javi veliko priznanja, nova konven-za odpravo premij, privilegij, Bur-taks itd., ki bi se morala izvršiti ob lojalnem in popolnem sodelovanju vseh velikih produkcijskih držav. Vidimo, da je znašal letošnji javanski pridelek več kot polovico kubanskega.
*	* *
KONCESIJONIRANJE INDUSTRIJSKIH
PODJETIJ V ITALUI.
Italijanki uradni list objavlja dekret o konceeijonjranju industrijskih podjetij, ki se nanovo ustanove. Po tem dekretu se smejo v mestih z več kot 100 tisoč prebivalci utanavljati industrijska Podjetja z več kot 100 delavci samo, če nji ovo gospodarsko potrebo izrecno prizna ministrstvo ^ narodno gospo-
Iz naših organizacij.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek dne 6. decembra t. 1. od 8. 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
Industrija.
Tovarna za letalske motorje v Jugoslaviji. Kakor se ruje, se namerava češkoslovaška automobilska tovarna J. Walter & Co udeležiti pri ustanovitvi nove tovarne za letalske motorje v Beogradu s 50% kapitala, dočim bi vložil ostalo polovico družbinega kapitala veleindustrijec Vlajkovič. Oblika tega podjetja bo baje javna trgovska družba. To bo prvo podjetje za izdelovanje letalskih motorjev v Jugoslaviji, pri katerem bo udeležen v znatni meri češkoslovaški kapital. Za enkrat se bodo izdelovali samo letalski motorji, dočim se na izdelovanje automobilov še ne misli.
Tovarna niklja na Grškem. V grškem uradnem listu je objavljena ratificirana pogodba nied grško vlado in nekim angleškim konsorcijem, ki se zavezuje, da bo tekom dveh let in pol zgradil v Grčiji podjetje niklja, ki bo moralo napraviti na leto najmanj 500 ton čistega niklja. Družba bo dobila monopol niklja. Protiusluga družbe obstoji v tem, da bo morala od šestega leta naprej odšteti grški vladi 2000 funtov na leto, od enajstega leta naprej pa 3000 funtov.
Novi Ford. Ford Motor Co v Detroitu napoveduje sedaj z napetostjo pričakovano serijo novega tipa. Najcenejši voz, »Roadster« imenovan, bo kljub zboljšanju in novostim stal samo 385 dolarjev. Cena najdražjega voza, »Fordor: imenovanega, bo 570 dolarjev. Cene so samo deset do trideset dolarjev nad cenami starih vzoTcev. Zato je pričakovati hudega boja vseh izdelovalcev avtomobilov, ki bo po mnenju ameriških gospodarskih krogov tudi za evropsko avtomobil-no industrijo uničujoč. Najbolj prizaaet je Chevrolet. V Fordovih tovarnah je že na stotisoče naročil, v Londonu je že pr-
vi	dan po napovedbi novega tipa dospelo 64.000 naročil. V spremenjenih obratih bodo napravili v januarju 1000 voz na dan, v februarju 2000, v marcu 3000. Na newyorški borzi je v zvezi s temi poročili veliko gibanje. Govorijo o revoluciji ameriške avtomobilne industrije.
Denarstvo.
Amerika za posojilo Rusiji. Pisali smo, da je Amerika proti temu, da bi se dovolilo Sovjetski Rusiji v U. S. A. posojilo 40 mil. dolarjev. Sedaj pa prihaja poročilo ameriškega državnega urada, ki je svedok važnega preokreta ameriške politike napram Sovjetski Rusiji. Urad pravi, da ne bo nič ugovarjal, če bd hotela najeti Rusija v Zedinjenih državah zasebno posojilo v svrho financiranja ameriškega blagovnega nakupa. Proti želji ameriške vlade je pa, da bi 40 milijonsko posojilo dovolila banka Farquhar; to posojilo bi šlo, kakor smo že pisali, v gradbo ruskih jeklarn in drugih ruskih industrij. Ta izjava prihaja, v kolikor se tiče njenega pozitivnega dela, presenetljivo. Diplomatski krogi vidijo v nji prvi korak Zedinjenih držav, da se premostijo nasprotstva ter da izgine odpor proti gospodarskemu zbližanju obeh držav. V istem smislu se je izrazil v zadnjem času tudi Anglež Mac Kenna.
Turški proračun. Te dni objavljeni proračun turške republike izkazuje za leto 1928 206,298.045 turških funtov dohodkov, izdatkov pa 206,291.688 funtov. Ce bo proračun res tako izveden, bo o®*®1 na koncu leta majhen prebitek. Opombe vlade k proračunu so kratke in poudarjajo sama nekatere proračunske postavke, ki jim pripisuje vlada posebno važnost.
Grška pšenica itd. Pridelek žita na Grškem v zadnjih štirih letih je bil sledeči (v 1000 tonah): Pšenica 1. 1924: 363, 1. 1925 : 312, 1. 1926 : 298, 1. 1927: 443; koruza I. 1924: 181, 1. 1925 : 201, 1. 1926: 185, 1. 1927: 189; ječmen 1. 1924: 134, 1. 1925: 191, 1. 1926: 174, 1. 1927: 289; rž 1. 1924 : 26, 1. 1925 : 20, 1. 1926: 1. 1927 : 59; oves 1. 1924 : 59, J. 1925: 80, 1. 1926: 76, 1. 1927: 100. Če vzame-rr o zraven še mešano žito, dobimo sle-d( če skupne številke: 684, 835, 792, 1128.
Grozdje na Grškem. V zadnjih letih vilimo sledeče tozadevne številke: leta 1924/25: pridelka 170.000 ton; izvoza
89.000	ton; domače prodaje 81.000 ton; cene v Londonu 29—45; leta 1925/26: pridelka 160.000 ton; izvoza 89.000 ton; domače prodaje 71.000 ton; cene v Londonu 28—35; leta 1926/27: pridelka 142 tisoč ton; izvoza 36.000 ton; domače prodaje 86.000 ton; cene v Londonu 28 do 42. Pridelek torej nazaduje. Najbolj nas osupne nazadovanje izvoza v letu 1926/27, padel je od 89.000 ton na 36 tisoč ton. Domača poraba se je pa v zadnjem letu dvignila.
Oblastni urad za posredovanje dela privatnim nameščencem v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8, ima v evidenci sledeče službe iskajoče moči: 11 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 4 blagajničarke, 3 izložbene aranžerje, 4 trgovske potnike, 9 knjigovodij bilancistov in pomožnih, 11 korespon-dentov v raznih jezikih, 5 trgovskih poslovodij raznih strok, 8 pisarniških uradnikov, 2 obratovodje za kemična podjetja, 5 rudarskih tehničnih uradnikov, 3 pomožne carinske posrednike, 4 praktikante za urade, 9 kontoristinj, 10 skladiščnikov, 5 stenografinj v raznih jezikih, 1 rudarskega geometra, 2 drogista, 3 tehnične risarje, 2 elektrotehnična uradnika, 1 brodograditelja, 3 šumarske uradnike, 3 laborante za proizvajanje špirita. Vsa p. n. podjetja se naprošajo, da se 'v slučaju potrebe izvežbanih delovnih sil iz vrst privatnega nameščen-stva obračajo na gornji urad. Urad posreduje za Obe strani brezplačno.
Pri mariborski borzi dela dobijo delo 3 hlapci, 1 pečar, 6 rudarjev - kopačev, 1 ključavničar za orodje, 1 čevljar za šivalno delo, več vajencev (ključavničarske, mizarske, lončarske in pekovske obrti), 2 kmečki dekli, 3 kuharice, 4 služkinje, 2 varuški, 1 kuharica v hotel, 4 šteparice gornjih delov čevljev, 1 poslo-vodkinja v trgovino s kavcijo, 2 natakarici, 12 šivilj za perilo, 1 pletarska vajenka, 2 kuharici k financarjem.
Drobne vesti. — Po dolgih pogajanjih se je doseglo v Parizu podaljšanje zahodnoevropskega kartela za lito surovo železo za eno leto; a zaenkrat samo glede belgijskega trga. — V zadnjem zvezku nemškega zavoda za konjunk-turno raziskovanje raziskuje dr. Hirsch nemški obratni kapital, ki ga sestavi iz 'blagovnih zalog ter iz sredstev valutnega kritja. Za leto 1926 na računi Hirsch ta kapital na 30 milijard mark. — Pogajanja v Amsterdamu so kljub začetnemu pesimizmu dovedla tako daleč, da računijo z bližnjim njim povoljnim zaključkom in z mednarodnim sporazumom. — Svetovna produkcija sladkorja je znašala pred vojsko 15 mil. ton, po vojski je narasla že na 24 milijonov, konsum pa znaša le 22% mil. ton. — Posojilo mesta Dunaj v znesku 30 mil. dolarjev je bilo v Newyorku prepisano. Podpisi so prihajali iz Evrope in iz vseh delov Amerike. — V novembru je bilo otvorjenih v Avstriji 162 poravnalnih postopanj in 48 konkurzov, zadnjih nekoliko manj kot v oktobru. — Vsaka tona v prekoračenju kvote mednarodnega kartela surovega železa je kaznovana s 4 dolarji v eksportu ter z 2 dolarjema v domači porabi. — V Berlinu se je pričela ponovna sladkorna konferenea med Nemci, Čehi, Poljaki i. dr. Čehi in Poljaki so se zedinili na skupno postopanje. — Licht priobčuje ® 1. decembrom novo cenitev evropskega sladkornega pridelka in ga ceni na 8,093.000 ton, lani 6,925.000 ton. Največji prirastek izkazuje Rusija: lani 983.000 ton, letos L400.000 ton, in zaostaja za Nemčijo samo še za 300.000 ton. — Ustanovili bodo Češkoslovaškoruski trgovski tavod v Pragi- — Nemški državni indeks šiv-Ijenskih stroškov je znašal v oktobru
povprečno 150'2, v novembru 150'6. — Načrt angleške vlade za dovoljevanje poljedelskih kreditov kmetom so dopolnili in bodo dovoljevali odslej naprej poleg kratkoročnih in dolgoročnih kreditov tudi še dopolnilne kredite. — Budimpeški borzni in finančni krogi se posvetujejo o odredbah proti stagnaciji na budimpeški borzi. Glavni vzrok stagnacije vidijo v visokih pristojbinah, davkih in provizijah, ki onemogočajo sosednim borzam, zlasti dunajski in praški, uspešno konkurenco z Budimpešto.
Gospodarsko pismo iz Finske. Finska trgovska bilanca se je v zadnjih letih prav ugodno oblikovala. Zlasti je bil finski izvoz neprestano v znamenju naraščanja. V zadnjih letih pred svetovno vojsko je prišlo 55% vsega finskega trgovskega prometa na uvoz in samo 45 odstotkov na izvoz; to razmerje se je po letu 1923 polagoma spremenilo in se je sedaj celo prelevilo v delni eks-portni previšek. Niso narasle samo množine izvoženega blaga, temveč so bile tudi cene izvoženih produktov splošno višje kot cene importiranega blaga, povprečno za 13%. Celih 85 odstotkov finskega izvoza pride na les, na leseno blago in na papirne izdelke. Ker se površina z lesom pokritega lesa v zadnjih letih v Evropi stalno manjša, vsaj v večini evropskih držav, se samo-obsebi razume, da imajo produkti te vrste dvigajočo se tendenco. Na drugi strani pa cene glavnih uvoznih produktov Finske splošno neprestano padajo (žito, kolonialno blago, kovine, stroji itd.). Poudarjajo, da obstoji uvoz Finske v glavnem iz investicij, zlasti glede kovin in strojev. V prvih treh letošnjih četrtletjih je importirala Finska za več kot 1 milijardo finskih mark kovin in strojev, dočim je znašala odnosna im-portna številka istega blaga v istih mesecih lanskega leta okoli 770 milijonov mark. Splošno se lahko reče, da je finski narod v delu izredno energičen in da se na vso moč trudi za dvig trgovskega prometa. Brez dvoma, so Finci eden najbolj pridnih evropskih narodov in jim napovedujejo zato prav veliko gospodarsko bodočnost. V začetku samostojnosti so imeli velike sitnosti in težkoče pri najemanju posojil; brž pa ko se je svet prepričal o gospodarski solidnosti njih značaja, se je vse pre-okrenilo in dobijo Finci posojila pod prav ugodnimi pogoji, kolikor hočejo.
Gospodarske vesti. — Likvidirala bo budimpeštanska banka Transorient. — Palestina je dobila v Londonu 5 odstotno posojilo v znesku 4,500.000 funtov po tečaju 100'50. Za varnost posojila jamči britanska vlada. — Letos so v Argentini nastrigli 322 milijonov angl. funtov volne, ža 6 odstotkov manj kot lani. Angl. funt kot teža je 0'453593 kg.
—	Nemške velebanke se čimdalje bolj odtegujejo podeljevanju borznih kreditov in obračajo svojo pozornost bolj na financiranje gospodarstva. Gospodarstvo stavi spričo trajno dobre konjunkture na banke velike zahteve. — Jugoslovanski trg sliv se je v zadnjem času zelo poživil. — Obtok bankovcev v Jugoslaviji je znašal 22. novembra 5.643 milijonov 700.000 dinarjev, kovinsko kritje obtoka pa 471,500.000 dinarjev. — Ogrska plačilna bilanca izkazuje 325 milijonov pengb deficita. Sedanji uvoz znaša samo 45'4% predvojnega uvoza, izvoz pa 34‘57 %. — Ruska naročila na Dunaju na podlagi jamstva dunajske občine so dosegla doslej 159.000 dolarjev. Tičejo se električnih naprav, lokomotiv itd. — Ogrska zastavna pisma bodo v znesku 7 milijonov dolarjev prišla na newyorško borzo po tečaju 97% odstotka. — Generalni svet ogrske Narodne banke je pooblastil vodstvo banke, da sme v drugi decemberski polovici vpeljati v promet bankovce po 1000 pengb ter da sme začeti s pripravami za vzetje iz prometa starih bankovcev po 500.000 in po 1 milijon kron. — V sredi novembra je ekgportna cena železa na mednarodnih trgih poskočila za povprečno 3 do 4 šilinge pri toni, sedaj je pa spet padla do 2 šilingov. Tudi kupčija je potihnila. — Upravni avet tržaških skladišč je sklenil izdatno znižanje pristaniških tarif; če jih hočejo prilagoditi spremenjeni vrednosti - lire ter omogočiti njih konkurenčno možnost z inozemstvom, jih bodo morali reducirati za 10 do 20 odstotkov. — V zadnjem času so se vršili razgovori vseh faktor-
TRGOVSKi LIST, 6. decembra 1927.
mnrTnf ■ifBMHniiii——ir—■ i m h—iiwiimiiiw iiinci iri m im i m r m •<_ :u- - v ; *> arnsmrm. a > j«u.v v. .xw;i6»csa
jev avstrijskega gospodarskega življenja, da se dogovorijo glede problema racionalizacijo ter da nastopajo v teh vprašanjih enotno. Ustanovili bodo organizacijo, podobno nemškemu kurato-riju, ki je bil ustanovljen v isti namen.
V	tej organizaciji bodo zastopane vse gospodarske korporacije ter drugi strokovnjaki, ki se pečajo z vprašanji racionalizacije; imeli bodo skupna posvetovanja ter se bodo udeleževali mednarodnih prireditev. — Češkoslovaška sladkorna industrija je sklenila, da bo ratificirala pariški dogovor Cehov, Poljakov in Nemcev s Kubanci z dvema pridržkoma: 1. da se Kuba zaveže, da ne bo, pričenši s kampanjo 1927/28, pridelala na leto nič več kot 4 milijone ton; 2. da na drugi konferenci, ki se bo vršila v oktobru 1928, Češkoslovaška ne bo več smela biti majorizirana, temveč da se morajo sklepi te konference izvršiti v soglasju vseh udeležencev. — Pri pogajanjih o reviziji italijansko - ogrske trgovske pogodbe mislijo na dogovor, da kupi Ogrska tekstilije, ki jih rabi, v Italiji, dočim se zaveže Italija za nakup odvišnega ogrskega žita. Po informacijah lista »Pesti Naplo« gre za uvoz tekstilij v znesku 100 milijonov pengo. — Cene bakra so šle v zadnjem času neprestano gor in so se šele v prav zadnjih dneh ustavile. Priobčili bomo o tem poseben člančič. — Češkoslovaška keramična industrija je v polnem obsegu zaposlena, tako za domači kot za inozemski trg. Nekatere tovarne delajo ce-
lo	z večjo kapaciteto kot pred vojsko, za kar se imajo poleg eksporta zahvaliti tudi letošnjemu povečanemu stavbnemu gibanju. — Na budimpeški borzi govorijo, da bodo pod inozemskim vplivom stoječe družbe izplačale letos višjo dividendo. Temu zgledu bodo iz feupčij-skih ozirov sledila najbrž tudi druga podjetja. — Angleška družba Siemens razdeljuje 214 odstotno vmesno dividendo, tako kot lani. Polna lanska dividenda je znašala 7 'A%. — Kakor pri petroleju hitijo tudi drugi poljski karteli z zvišanjem cen. Pisali smo, da bodo največja tekstilna podjetja v Lodzu ustanovila kartel. Čeprav kartel še ni ustanovljen, so v poštev prihajajoča podjetja že sedaj sklenila, da bodo zvišala cene tekstilnih izdelkov za 20 do 22 odstotkov.
Po svetu. Na ponovnem sladkornem kongresu v Berlinu je izjavila tudi ogrska sladkorna industrija, da je naklonjena pariškemu dogovoru ter se hoče kmalu posvetovati o njem. — Krivulja insolventnosti na Nemškem se je v novembru spet dvignila. V septembru je bilo otvorjenih 374 konkurzov, v oktobru 462, v novembru pa 581. Število poravnalnih postopanj je bilo v oktobru 79, v novembru 118. — Tržaški pristaniški urad je sklenil znižanje vseh pristaniških pri-
stojbin, in sicer za 10 do 20 odstotkov. Ta odredba hoče dvigniti konkurenčno zmožnost tržaškega pristanišča napram inozemskim pristaniščem, v prvi vrsti napram Hamburgu. — Poleg Amerikan-rev so tudi Angleži za gospodarsko približanje Rusiji. V tej zvezi imenujejo ,Mac Kenna, ki je bil pred ukinitvijo razmerja interesiran na posojilu 10 mil. funtov. Sedaj se je načrt o tem posojilu spet pojavil, zahtevajo pa od Rusije, da pojavna svoje predvojne dolgove na Angleškem. — V Bukarešti so z delniško glavnico 8 milijonov lejev ustanovili družbo za eksport kovinskega in starega železa. Doslej eksport železnih odpadkov iz Rumunije ni bil dovoljen; ker so se pa zaloge pri posameznih tovarnah zelo nakopičile, je treba misliti na izvoz.
—	Na koncu novembra so znašale hranilne vloge pri Praški Mestni hranilnici nad 1570 milijonov Kč; vštete so tudi podružnice. — Budimpeške banke so dobile v zadnjem času velike inozemske kreditne ponudbe, in sicer kratkoročne .ia tri mesece. Pri dolarskih in funtnih posojilih znaša obrestovanje p'A %. — Ogrska d. d. boksita je sklenila zvišati delniško glavnico, ki znaša 8,150.000 šv. frankov, z izda njeni novih 57.000 delnic po 50 frankov na 11 milijonov. Nove delnice bodo s 1. februarjem 1928 dobile pravico do dividende. — Ogrska vlada ima zahtevati od Zveze narodov še 32 milijonov pengo dovoljenega posojila. Sedaj bo prosila za ta preostanek in ga hoče porabiti v investicijske svrhe (ceste, mala stanovanja, kabel itd). — Budimpeška borza hoče prometni čas, trajajoč od 11. do 6., skrčiti za Y\ ure. — Pri sedanji transakciji bi tudi skrčeni čas za odpravo prometa popolnoma zadostoval. — Najstarejša angleška vžiga-lična družba Bryant and May se bo s švedskimi družbami vžigalic prelevila v novo družbo, ki bo razpolagala z glavnico 6 milijonov funtov. — V Pragi se vršijo ponovno posvetovanja o tarifnem boju med Hamburgom in Trstom. Ker tehniška izvedba morebitnega dogovora do 1. januarja ni več mogoča, hočejo ustvariti vsaj večmesečni novi provizo-rij. — Vsled lesnega dogovora med Nemčijo in Poljsko ®o prišli na Poljsko številni nemški lesni trgovci in so nakupi-
li	prav velike množine lesa. Zato so nastopili v poljski lesni trgovini visoki dvigi cen. — Mednarodni bakreni kartel je v zadnjem času ceno elektrolitnega bakra zopet zvišal, dvakrat po vrsti, prvič na 14-15, drugič na 14'25 centov. — Ogrski državni dolg znaša 1185 milijonov zlatih kron. — Ogrski gospodarski krogi zahtevajo od vlade, da prične boj proti oderuškim obrestnim meram. Pred vojsko je bila maksimalna obrestna mera
8	%; kar je bilo več, so označili in kaznovali kot oderuštvo. Ta zakon še obstoji, a ga nihče ne upošteva. Gospodarski
krogi zahtevajo sedaj, naj določi vlada na novo maksimum obrestne mere, in sicer z ozirom na spremenjene razmere z
12	%; prestopki naj se kaznujejo. — V Atenah so ustanovili grško-britansko banko, ki se bo pečala v prvi vrsti z dovoljevanjem kreditov grški veleindustriji, z ustanavljanjem novih industrij in s i.inanciranjem industrijskih podjetij.
TRŽNA POROČILA.
Tržne ceno v Ljubljani dne 2. decembra 1927. Govedina: V mesnicah po mestu kg Din 19, na trgu: 1 kg govejega mesa I. Din 19, 11. 15—17, 111. 9-13, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 8, jeter 17—19, ledic 17—20, možganov 17—20, loja 5—10. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 22\50, II. 20, jeter 25—27'50, pljuč 19—20. Svinjina:
1 kg prašičjega mesa I. Din 25, II. 20—23, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7’50, parkljev 6, slanine trebušne 23, slanine ribe in sala 25, slanine 'mešane 24, 1 kg slanine na debelo 23’50, masti 28, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa 1. 30—32‘50, II. 25—27^50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10, jezika 35. Drobnica: 1 kg koštrunovega Din 13—14, kozličevine 20. Konjsko meso: 1 leg konjskega mesa I. Din 8, II. (i. Klobase: 1 kg krakovskih Din 40, debrecinskih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, pol prekajenih kranjski 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25—30. Perutnina: Piščanec večji Din 20 do 25, kokoš 25—40, petelin 25—30, raca 25 <lo 35, nepitana gos 70, pitana gos 100, domač zajec, manjši 10—15, večji 18—25.
— Divjačina: Divji zajec 40—00, poljska jerebica 20—25, gozdna jerebica 25, 1 kg srne 15—30 Din. — Ribe: 1 kg karpa 25. linja 52, ‘•čuke 28—30, postrvi 60, klina 15, mrene 15, pečenkpe 10 Din. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 40—44, čajnega 50—(K), kuhanega 44, bohinjskega sira 28—32, sirčka 10, eno jajce 1-50 do 2 Din. — Pijače: 1 1 starega vina 14—20, novega IG—18, 1 čaša piva 3, 1 vrček piva 4—4'50, 1 steklenica piva 5'25—5'50 Din,
— Kruh: 1 kg belega 0, črnega 5, rženega 5 Din. — Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 8, jabolk I. 7, II. 0,' 111. '4—5, luksuznih hrušk
10, hrušk I. 8, II. 6, III. 4, 1 limona 0‘75—1, 1 kg rožičev 10, fig 10, navadnega kostanja
5,	kostanja marojii 12, orehov 10, jedrc 32, suhih češpelj 10—12, suhih hrušk 0—8 Din.
— Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko (>4—72, Santc3 48—52, Rio 36—40, pražene kave 1. 90-100, II. 72-80, III. 56-60, kristalnega belega sladkorja 14-50, sladkorja v kockali 16‘50, kavne pirmesi 20, riža I. 12,
11, 8-50, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega 16, vinskega kisa 4‘50, navadnega 2’50, 1 kg soli morske 2-50, kamene 3, celega popra 62, mletega 64, paprike III. ‘2JB, «la<lke, po ka-
Vovosti 52, t liter petroleja 7, 1 kg testenin I.
12, II. 10, pralnega luga 3'50, čaja 80 Din. — Mlevski izdelki 1 kg molke št. 00 5'75, št. 0 5'50, št. 1 5-25, št. 2 5, št. 4 4'50, št. 6 4, kaše
6—7, ješprenja 6—7, ješprenjčka 10 — 13, otrobov 2'50, koruzne moke 3—4, koruznega zdroba 3—4, pšeničnega zdroba 3—4, ajdove moke I. 9, II. 6—8, ržene moke 4‘50—5 Din. Žito: 1 q pšenice 345—355, rži 3(20—350, ječmena 320—330, ovsa 27—300, prosa 260 do 300, nove, sušene, koruze 265—270, ajde 280—290, fižola ribničana 425, prepeličarja 525, graha 430—500, leče 7C0—900 Din. — Kurivo: 1 q premoga 42, 1 kub. meter trdih drv 150, mehkih 75 Din. — Krma: 1 q sladkega sena 80, polsladkega 75, kislega 60, slame 50 Din. — Zelenjava: 1 kg glavnate solate 5—6, endivije 5—6, motovilca 12, poznega zelja, 2—2‘50, rdečega 4—5, kislega zelja
4,	ohrovta 2—3, 'karfijol 12, kolerab 5, pod-zemljic 1/50—2, špinače 10, paradižnikov 10,, čebule 3—4, česna 8—9, krompirja 1—1-50, repe 1, kisle repe 3, korenja 1—3, peteršilja
3,	zelenjave -za juho 3 Din.
Mariborski Miklavžev trg dne 3. decembra Na trgu je bilo 77 s svinjino, 31 s krompirjem in drugo zelenjavo in 5 s sadjem naloženih voz. Pri slani,narjih so bile cene nižje, pri perutnini pa višje kakor po navadi; drugače pa se cene bistveno niso spremenile. To pol je bilo, ker je tik pred Miklavžem, io medičarskih’ stojnic. Perutnine in drugih domačih živali jc bilo okoli 1COO in med temi kakih 100 komadov puranov. Cene so 'bile pijancem 15 do 30 Din, kokošem 35 50, racam in gosem 40 —80, puranom 60—125, domačim zajcem 40—60 Din komad. Ribam (ščukam) 25 Din kilogram. — Sadju: jabolkom 5—8, hruškam
7—10, dateljem 24—36, mandeljem 60—70. luščenim orehom 36—42, maku 18—20 Din kilogram. — Krompir, zelenjava in druga živila, cvetlice. Cene krompirju 6—7 Din mernik (7Z kg) oziroma 0-75—1-50 kg, kislemu zelju 3'50—4, .kisli repi 2, maslu surovemu 36—40, kuhanemu 44— 48, čajnem 50—60 Din za kg, glavnati salati 0'75—2, ';arf.iolu 3—20, pesi rdeči 0'25—0'75, kole-abi 0'25—2 za komad, hrenu 6—8, medu 20—25, čebuli '2—3, česnu 10—15 kg. Mleku 2-50—3-50, smetani 12—14 I)Ln liter, sirčku iaJcam 1-50—2 Din komad. Cvetlicam 0-2.>—b, z lonci vred 15—75 Din komad.
Lončena in lesena roba 1-100 Din, brezove metle 2-25—2-50, koruzna slama 26 d® 30 Din vreča.
Seno na slama mariborskem trgu. V sredo 30. novembra so kmetje pripeljali H voz sena in 1 voz slame, v soboto 3. decembra pa 19 voz sena in 8 voz slame na trg. Cene, ki »o zopet nekoliko poskočile, so bile senu: 80—100, slami pa 40—50 Din za 100 kilogramov.
*
Izšla Je
Blasnlkova
za prestopno loto 1928,
U im« MM daL
»VELIKA PRATIKA« Je naj-starejii slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naiih pradedov najbolj vpoštevan in
1* danes najbolj obral ta o. I«tota)a obširna ladaja m odllVuJ«
po bogati vsebini in alikaiu
»VELIKA PRATIKA« ja naj bol jM Ib < aajcenejil druiioAi koledar.
Dobi ae v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se narofi po dopisnici pri
J. Blasnika
tiskarna in UtograflSni uvod
Ljubljana, Breg 12
Medlckmlnl Cognac, laJčnl-Cognac, lam, lamalka-Kiim, Pelinkovec, Slivovko, Tropinovec, Sadjevec, Brinjevec, Vermut - vino. Malinovec ln neotlajenl Malinov sok (Succus), Kumosol ln Špirit, v no)bol|il •	- kakovosti in po naJnlBJl ceni prlporoCo -	-
MERKUR _ . ..
trg.* ind. d. d.-	jkffaTSi.as&Hž.	ras«jž
LJUBLJANA
GREGOR&&VA 23
Uraja ANTON PODGORSHK. - Z« Trgovsko-industrljsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja to Bikarja: A. 9EVER, UuMjaaa.
sesassegaseegag) Ljubljana. 6gSž9Ggsasx5Esa9
Lastnika: ALOJZI) LILLEG in)OS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
'O'
Zaloga Špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
'T
Ceniki no razpolago. — Točna poatreiba.
—■————
veliko Galanterija
Trikotaža za dame in gospode. Volna Za pletenje
v vseh barvah. Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. Kompletne potrebščine za krojače, šivilje in čevljarje. - Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri
Josip Petelinc-u, Ljubljana
Sv. Patra nasip 7 ob vodi.
toZna.
Brzojavi: Krispercolonlale Ljubljana. • Telefon st«*. 2263.
v Ljubljani
Veletrgovina
s Ipeceriisko blago
Lastna praSama sa vo in miin sa dUava s alektriZnim obratom.
' Ceniki na razpolago i