419
Dopisi.
Trst 17. dec. (Konec.) — Med tem, ko po vseh krajih države avstrijske habsburško dinastijo s spoštovanjem sprejemajo, je tu pri nas v Trstu ravno nasproti. Cujte škandal, ki smo ga doživeli te dni v gledališča našem! Neka francoska družba je igrala: igral je g. Cenizeli prav izvrstno, in ko je vse ploskalo, zavil je v svojem petji, misleč s tem občinstvu še bolj ustreči, v cesarsko avstrijsko himno (pesem). Pri tej priči so nekteri začeli žvižgati in kričati ia vse gledišče je bilo po koncu, tako, da je igralec pojenjati moral. Ko v drugem prizoru nastopi, zopet začn6 kričati. Na to prosi občinstvo za zamero, rekoč: „jaz sem Francoz in nisem vedel tega, da ne spoštujete kakor drugi narodi svojega vladarja; jaz sem v svoji domovini pri takih prilikah vselej cesarsko himno vbral ter še veče veselje vnel. Ker pa vidim, da sem ravno danes s tem veliko nevoljo obudil, hočem Vam vpri-hodnje Graribaldijevo himno zapeti". V tem hipu pa nastane živahoo ploskanje! — Slavna vlada, kaj je to? Policijsko vodstvo je precej drugi dan ostro zapoved svojim komisarjem poslalo, da vprihodnje pri vsaki enaki demonstraciji gledišče izpraznijo in zapr6. Italijanisimi na Primorskem „Garibaldinko", v Ljubljani in drugej Prus^fili „die Wacht am Rhein" — gospodje na Dnnaji: ali še zmirom ne Čutite, kam merijo take demonstracije?
Frickov Janez. Od Soče 23. dec. — Dopisnik iz Gorice v ,zarodu" se je zopet oglasil, pa le, da otrobi veže in zrak biča. Druzega mu ni bilo treba, nego dokazati mi, da znana sklepa naše „Soče" (30. nov.) sta bila logična ia resnično politična. Tega mi ni dokazal sh svojim umetnim razlikovanjem med „prak8o*' in ,.teorijo" Hohen-wartove vlade*   če pa misli,  da sem hotel zdaj konee
leta „Narodu" naročnike krasti, moram verjeti, da mu je fantazija brzdo vzela. *) Opomniti sem hotel nase politiško društvo, naj bi nikar samega sebe ne spodkopavalo z malomodrimi in nepolitičnimi nasveti in sklepi. Je li to spodobno — naj bo že razmerje med slovensko četvorico in šestorico deželnega zbora kakoršno hoče — da „Sočin'' odbor ali njega odsek, v kojem imajo glas možje iz šestorice, nasvete stavi, ki zahtevajo za šestorico zaupnico, za četvorico pa nezaupnico? To nekole-gialno ravnanje podira društvu veljavo. In pa, kaj menite, da morajo biti vsi naši družbeniki — mame-luki? — Zakaj niste silili Vi, gosp. dopisnik, na to, da priobčuje odbor uradne zapisnike v svojem organu? Zakaj ne vprašate po vzrokih, iz kterih se ne-ktere reči v priobčenih poročilih zamolčujejo? Tako ste Vi na pr. pisali o razpravi tiste točke, poleg ktere bi se imelo postaviti društvo na katoliško podlago — poročilo v organu društvenem pa niČ ne omenja o tem! Meni je to vse eno, a drugim morebiti ne. Potem, zakaj ni v poročilu niti bededice o računu, o številu družabnikov itd.? S tacimi rečmi bi se paČ imela skupščina pečati. S temi opombami pa ne „po-diram*', kar društvo prav zida. Da pa vsega ne zida prav, da ni odbor nezmotljiv, veste Vi tako dobro kakor jaz. Preveč nepoklicanih mojstro-zi-darjev se mi zdi, da imamo, podajačev in po-magačev pa premalo. Od tod marsikakošen malo-moder sklep! — Vspešniše bi gotovo bilo, da bi polit, naše društvo po svojem časniku raji svojemu laškemu tovarišu („L^ Isonzo") ktero zasolilo, ko da naše može napada. — „Novicam*' šteje ,,Narodov*' dopisnik nekako v greh, da jemljejo v svoje predale dopise o ,,Sočinih*' zadevah! Gospodine dopisnik, zakaj pa Vi o istih zadevah v „Narod*' dopisujete? Vidi se mi, da Vi sami ste tudi te misli, kakor jaz, da društveni organ vsemu ne zadostuje. — Ce imate kaj opaziti zastran mojih današnjih opomb, le opazite; več oči več vidi!
Nenazoči Sočan. Iz Črnomlja 17. dec. {Spomin na volitev.) Dasi-ravno so vladni možje in nemčurji na vseh straneh naše kranjske dežele delali kolikor mogoče zaprek zoper volitev narodnih poslancev, got ivo prekose v tem vse naši nemčurji. Nobena reč ni bila jim presveta, da ne bili bi je porabili naše vrle Slovence v odpadnike predelati. Al čast njim, da jih ni odvrnila od prepričanja za prevažno reč niti obljuba, niti denar, niti strah, niti zapor. — Ne bom pisal o novomeški volitvi sploh, moj namen je le danes slovenskemu svetu pokazati, kako neprestrašeno se vrli naši Beli Kranjci borijo za svoje pravice. — Kar ostrmeli so nemčurji, ko so slišali o ogromnem številu voz, ki se čez Gorijance vlečejo, kakor sraka o zgodnji spomladi. Kdor koli je imel le volilno pravico, podal se je 13. in 14. dne t. m. na veliki narodni boj. — Da ne govorim o vrlih naših sosednih Metličanih (njihova pohvala bode gotovo znašlo še čvrsteje pero v dragih nam ,,Novicah"), izre-čemdanes v kratkem le hvalo našim Crnomaljcem. Mnogim zaprekam vkljub odpravilo se nas je 33 vo-lilcev na borisče, med njimi tudi že priletne in bolehne žene, ne boječ se daljne poti, niti hudega mraza (bila je cel6 Kupa dobila svoj nenaravni ledeni most); radostno vvrstile so se v število naših meščanov. — A ne samo to. Koliko morali smo mi volilci že domd, temveč pa še v Novem mestu, prestati pred silo ravno naših domačih nemčurjev. Obetali (menda lagali?) so nemčurji ostirjem, da jim, ako Hočevarja volijo, se bode naprej ves dac pri vinu odpustil; vlačili so jih v Novem mestu po kavarnah,  jim z vsakojakimi jedi in
*) Bodi li treba v pratiko gledati,  kdaj se sme resnica govoriti ?                                                                                    Vred.
420
pijačami stregli, jim ponujali po 10, 20 in več gold., obetali jim posojila brez Činžev, kolikor bi le potrebovali, in Bog ve, kake zlate gradove še, — a vse to ni izdalo nič. Niti jednoga naših vrlih mestjanov niso pridobili z ovakimi obljubami, tudi ni bilo slišati, kakor od nekterih Ko^stanjevČanov, da bi jih „fun-farje*' jmenovali. — Čast tedaj komur čast! Zdaj ste se vrli Crnomaljci pokazali, da tudi ob obalih Kupe tik hrvatske meje bije srce do drage nam domovine. Le tako zmirom „za vero, dom in cesarja^', in nikarte verjeti možem, ki so Vam na videz prijatli in dobrot-Ijivi — znotraj pa vedno naši nasprotniki! — Živeli junaški volilci! Da pa ,,Tagblattovci*' na svoje veselje zved6, kteri možje so za-nje posebno sreberno svetinjo si zaslužili, imenujemo gostilničarja Jan. Viranta, rano-celnika Paulina, župana Stoniča, davkarja Nitscha.
Vrt....kov, narodni volilec. Od kostanjeviskega okraja 16. grud. (Letina ^ volitve.)    V skupščini  kranjske  kmetiške družbe so se čitali sporočila o letini,  in^ imenovali okraji,  kjer je bila letina  posebno slaba.    Čudno se nam zdi,   da nas okraj med   zadnjimi  ni imenovan,   ki je  gotovo jako ubožen, posebno letos.    Ječmena,  rži,  pšenice in ajde je veliko   manj   zrna  memo  lani;   krompirja je   malo, turšice in  repe prav malo,   sena je  na travnikih blizo Krke bilo tudi malo,   ker je  Krka o prvi košnji jako izstopila in veliko škode napravila. Kar vinstvo zadene, zavoljo kterega  v   našem okraji   sv. Križ  daleč  okrog slovi,   so   niže   gorice   od  zimske pozebe  hudo trpele, tako ,   da   smo od  srednjega pridelka druzih let komaj deseti del dobili,   v viših goricah ga je malo več,   pa vendar   še za  slabo srednje leto ne.    Cena je sicer visoka od 7 do 10 gold.;   al kaj pomaga,   ker  imajo le premožniši vinorejci dobiček,  ko so nasproti revniši le malo ali pa nič za vino prejeli,   ki   so   ga  morali  namestnikom dati zato ,   ker   so jih spomladi  z žitom in denarjem preskrbovali.    Velik del  ljudi  tedaj nima ne vina, ne denarja, žito bo kmalu povžito, in kaj potem? Lakota jim žuga, posebno križevskioj Prigorcem, ktere je še ta nadloga zadela, da zavoljo prezgodnjega snega niso še nič posejali. — Do c. k. okrajne gosposke se tedaj obračamo s prošnjo, naj ona deželno vlado ia C. k. finančno vodstvo v Ljubljani na to opomni, da se p pravem   času žugajoči   lakoti   v okom pride ,  -r naj nehajo eksekucijne prodaje zemljišč zarad dolžnih davkov, naj se dolgov in davkov, kolikor največ mogoče, odpusti.   —  Do okrajnega sodnika v Kostanjevici pa imamo se posebno prošnjo, naj na to dela,   da se pritožbe  zastran  poškodovanja brez   velikih  stroškov poravnajo ,   in   naj   ne  bi za vsako malo stvar koj ogled („Augenscheia'', kakor ga naš sodnik imenuje), zahteval, ker veliko stroškov ubogim kmetom prizadeva; to pa bi mu tem bolj priporočili,   ker   ne   potrebuje  veliko postranskega zaslužka, — Gospodom sodnije in davkarije v Kostanjevici pa  še priporočamo,   naj §. 19. drž. postav bolje spolnujejo;   razen gosp. Brica vsi presilno nemškutarijo in žalibog!   da  sami  ne znajo pravilno slovensko pisati; g. Podboj loipi le ,,kranjsko'* ribniško spraho. — Da  gosp. J. Zagt/rec ni enoglasno za poslanca izvoljen bil, k temu so pripomogli tudi 3 volilni možje iz našega okraja, namreč 2 iz županije dolinske in iz kostanjeviške g. Podboj, drugi 3 niso volili. Kmetom kostanjeviške županije pa želimo več srčnosti,   da se,   kakor pravijo,   hudega rentača g. Podboja preveč ne boje.   Izvolite si prihodnjič ndrodne in srčne volilne mož6^ ki se ne bojijo nobenega uradnika, kedar gredd volit,  to je,  po svoji lastni vesti   pravico izvrševat. Vedo naj volilni možje povsod,  da mnogim je Slovenec in duhoven najhuji trn   v  peti,   in  da jih teže vidijo, kakor h.... križa. — V N ovomestu je zrna-
421
gal narodnjak a 14 glasovi. Da ima tako malo večino, temu 80 vzrok uradniki, kterih je bilo 65 in so —-razen enega — vsi nasprotnega M. Hočevarja volili. Tega je pa krivo tudi 31 Kostanjevčanov, ki so poprej amirom narodno volili, sedaj pa se izneverili svojemu narodu. In zakaj? Podkupljeni so bili. Nekdo je denar delil tistim, ki so se zavezali, da glasujejo za nemskutarja. To lahko spričamo, če bo treba. In kdo je ta nekdo? To je tisti mož, ki je pri zadnji volitvi radosten zmagi Slovencev streljati dal! Gospodine, kje je Vas značaj?! — Slava pa Vam, kostanjeviski mest-jani! ki se niste dali preveriti, ki narod bolje ljubite kakor Judežev denar, ki ste za narodnjake glasovali in k zmagi pripomogli. Ves slovenski svet Vam zato čast in hvalo kliče. — Rad bi še nekaj spregovoril o malomarnosti ondotne pošte, pa naj bo za danes, morebiti se njen odpravnik v tej reči poboljša, kar bi nas jako
veselilo.
Iz Doletiskega 17. grudna. H. Z. {Pogled v Novomeške homatije pri volitvah,)    Popisu v zadnjem listu „Novic'' moram   tudi jaz   iz lastnih skušenj dodati ne-ktere črtice, da gred6 po deželi. V volilni komisiji one volitve, v kteri se je volil gosp. Žagorec za poslanca, sedel je tudi gosp. Podboj, c. k. sodnik v Kostanjevici, in kapitan one nemčurske stranke,  ki je vse žile napenjala,   da  bi Z a goreč  ne bil voljen.    Predno se volitev začne, vstane in na volilne može sledeče besede bolj renči nego  govori:   „volite   si  jeniga   gospoda  za poslanca,   kteri bo saj kaj za vas govoril*' — mislil je menda sebe, ker ni druzega imenoval. Al volilni možje ao se mu smejali,   vedoo sicer,  da g. Podboju tolsta pisčeta,   purani,   dobra stara zelenika in črnina po fa-rovžah jako dobro diščijo; al za dobrega govornika na javnem odru  ga nihče ne poznd.    In volilci so 71 glasov narodnjaku gosp. Jožetu Zagorcu dali,  le 4 glasove je vjel Podboj.    Pravijo, da v kozarcu zelenike je potopil  svojo  žalost   o propadu   svojem.   —   Mnogo nujši boj je bil pa za dolenska mesta.    Za gosp. Ka-roiu  Rudežu   nasprotnega    kandidata   gosp.   Martina Hočevarja je bilo celo krdelo službenikov strošnine, vitežka in   uradniška  gospoda  v Novo mesto komandi-rana;   zmaga   se jim je  gotova  zdela.    Al vrlih naših meščanskiji bratov in sestric je mnogo prišlo:   iz  Metlike 72; Črnomlja 30, Kostanjevice 28, Višnje gore 18 in Krškega  7.    Novomeščanov  se  je  vdeležilo  volitve blizo 30,   ki   so vsi   z narodnim   čutjem nepremakljivi stali vsem zvijačam vkljub. Ponosni smo na c. k. uradnika gosp. Moharja v Novem mestu in gosp. Kunibert Drenika iz Krškega, ktera sta se poslužila postavne pravice in brez strahu volila poslanca po svojem prepričanji.    Poglejmo zdaj   malo v dvorano,   kjer   se  je volitev vršila. V volilno komisijo so bili od gosp. Ekl-a, C.   kr.   okrajnega  glavarja,   izvoljeni:   Wanit3ch Jožef (predsednik),   Gratsch Alojzi,   Wirant Janez, Ogoreutz Jožef— vsi 4 zagrizeni nemčurji,   in   pa   gosp.   Rozman, Seidl in Oblak — iskreni narodnjaki.  Volilna komisija po takem je bila po večini  našemu kandidatu gosp. Rudežu nasprotna.    Volilo je za nemškutarsko stran sila veliko uradnikov in penzijonistov. Grof Cho-rinsky, c. k. okrajni glavar iz Krškega, je enemu iz Krškega,   ki  popred volilnega pooblastila ni imel in v Krškem  volilniku   ni  stal,   v volilni dvorani v Novem mestu volilni list napravil,   nekemu Kostanjevčanu pa, kteri je svoj volilen list zgubil  in   za kterega so drugi volilni možje za poroka stali,   ni   hotel napraviti volilnega lista.    S kakošno pravico da sta g. G-rčar, sod-nije predsednik in dr. Wolf, sodnije svetovalec, vsak na eni strani volilne komisije pri mizi stala in vsacemu volilcu v obraz gledala, tega nihče ni razumel! Kovača Bitzingerja iz Novega mesta, kije nemakutarskega
kandidata volil, so privlekli k volitvi, ki pa volilnega lista ni imel; gosp. okrajni glavar Ekl reče: „wir kennen ihn, er hat schon das Recht zu wahlen*'. Gosp. dr. Franjo Bratkovič, Krški odvetnik, in Kunibert Drenik, zoper to in mnoge druge nepostavnosti pro-testujeta. Ob pol 3. uri je bil volitve konec in zmaga naša. Predsednik Wanitsch Jožef iz Krškega ni zapisnika niti nemški niti slovenski znal brati. To to je najlepši dokaz „kulturtragerjev*M — Zdaj pa se nekaj posebno „lepega^*. Na gosp. Vilelma Pfeiferja, obče-spoštovanega rodoljuba iz Krškega, je na molitveni dan na novomeško pošto rekomandirano pismo iz Ljubljane prišlo. Na pošti pa je uradnik nekemu Kočevarju, ki fige prodaja, akoravno je on rekel, da on ni Vilelm Pfeifer, pismo posilil, kteremu je potem neki bilo vkra-deno. Gosp. Pfeifer je pismo prec reklamiral in zahteva postavno postopanje proti takemu početju. Prav tako in po nobeni ceni odjenjati!
iz Krškega na Duieiiskeni 15. dec. (Beseda) y ktero je napravilo tukajšnje pevsko društvo v nedeljo 10. t. m. na slavo našemu neumrljivemu Prešernu, prekosila je vse pričakovanje. Kazalo se je, da ima društvo izvrstne pevske moČi, na Čelu iskrenega domoljuba gospoda F. Bratkovič-a, za pevovodjasvojega pa moža, kteri je obče znan, kot eden prvih pevcev — gosp. M. Sušteršič-a. Program bil je dobro sestavljen, a še bolje izpeljan. Omenim naj le slovesnega govora, kterega je izvrstno sestavil in ravno tako govoril odvetniški koncipijent g*)sp. F. Ulrih. Pesem „Mornar*^ je pel gosp, Sašteršič tako na pohvalo, da jo je moral dvakrat peti. Sploh vse točke programa so izbudile občno zadovoljstvo; šaljivi čveterospev „Mihova ženitev*' je učinil mnogo smeha. — Občinstva se je zbralo toliko, da nam je prostora manjkalo, kajti razen domačih gostov 80 nas počastili tudi vnanji iz Novega mesta. Št. Jerneja, Kostanjevice, Rake, Brežic, Sevnice, Blance, Vidma in Rajhenburga, med njimi 8 Cehov.^ Rojan-ska čitalnica pa nam je poslala brzojav. „Zivela ro-janska čitalnica! Živeli rodoljubi na obalih jadranskega morja !'^ zadonelo je po sobani, ko se je njih bratovski pozdrav prebral. — Nadjamo se in želimo, da nam vrlo društvo kmalu enako veselico napravi!
P o d č e r e n. Iz Gureiiskega 24. dec. {Po volitvah.) Kar se je rodila ustava decemberska, smo vajeni slišati, ta ali oni deželni zbor ni všeČ temu ali drugemu ministerstvu zato, ker večina njihovih poslancev ne trobi v centra-listični rog. Ko je moralo odstopiti ministerstvo Ho-henwartovo, ki si je po*8teno prizadevalo, pomiriti narode po ukazu cesarjevem, in je nastopilo sedanje ministerstvo Auerspergo v o, precej po tem smo rekli, zdaj pa gotovo ni dalječ od volitev na Kranjskem! In res eno prvih djanj Auerspergovega ministerstva bilo je to, da poleg 4 druzih deželnih zborov je razpo-dilo tudi našega, nadjaje se po besedah naših zagrizenih ustavovercev, da morebiti bo vendar tu ali tam kak njih privrženec izvoljen. In to nado so gojili tudi vsi nemškutarji v suknjah in pa hlapci skrivnih kandidatov konstitucijonalnega društva. Ti vabitelji so dobili nalogo loviti volilce na limanice razne baze: iz denarja, vina, žganja in druzih obljub. Posebno dobrega lova so se nad j ali v Rad olji ci, v mesticu , kjer bi bilo vse narodno, domače, ako bi jih ne navdajal duh onih, kteri so danes tii, jutri drugod, in kteri se nočejo nič učiti ter so v pravem imenu starokopitneži. Dobrega lova so se pa nadjali zato, ker so si mislili, vsaj narodnjaki Kamniški, kteri so vže veČ let ko trdna skala stali za narodnega kandidata, ne bodo sli letos v tej hudi zimi v Tržič. Vsled tega bilo je tudi veselje med nemškutarji veliko, kteri ne znajo druzega, kakor
422
prežvekovati to, kar jim „Tagblatt" in drugi enake baze listi v glavo vbijajo. l)osti je pa tudi tacih ljudi, ki ubogajo le na komando in ravno tako živ6, kakor 80 živali nekdaj , ko je cvetela tlaka in desetina , ali pa, ko se je Vse sukalo po volji uradnikov in žan-darjev. Veselje ljudi v gosposki suknji se je pa tudi prijelo zel6 vabnikov manje baze in jih tako prevzelo, da jih niso mogle noge ravno nositi, ter da so z obrazom tla objemali. Al nada onih RadoljČanov, kteri so le na povelje onega grofa delali, kteremu so podložni nekdaj 90 sort tlake delali, je šla na dan volitve po vodi. Vrlih Kamničanov, ponos slovenskego naroda, ponos posebno onega moža, kterega so si kandidata zbrali, niso vstrasiii dolga pot, hudi mraz, veliki stroški. Pripeljalo se jih je vkljub vsem tem zaprekam toliko, da je nasprotnikom, zagledavši jih, kar srce upadlo. Posebno pobito pa so se držali hlapci nemčurski, pote-peno 80 hodili po Tržiču in nič jim ni moglo vrniti veselja prejšnjih dni, ko so v službi grofa Turna letali iz hiše v hišo in si korajžo napijali, dokler jih niso moči popolnoma zapustile. Vse drugače obraze so pa kazali narodnjaki iz Radoljice in Tržiča, ko so videli, da jim mesto Kamnik pošlje toliko zmagonosno armado v pomoč, ktera bode stala ko skala za narodnjaka in ktero bodo tudi za naprej zastonj skušali omajati nasprotniki narodovi. Slava in čast toraj Kamniča-nom, kteri so pravi narodni steber, kterega ne omaja nobena sila! Čast in slava tudi narodnim Radoljiča-nom in Tržičanom, kterih ni okužilo tujstvo. — Po slavno končani volitvi so se privrženci Thurnovi potepeno pobrali iz Tržiča, toliko bolj veseli pa so zapustili narodnjaki trg tržiški. Res je veselo bilo gledati, ko so slovo jemali narodni volilci Radoljiški od narodnjakov Kamniških, kteri so zadovoljni s svojem delom oddrdrali proti Kranju, kjer so hoteli pozdraviti tudi narodnjake Kranjske in Loške. Bogme! da toliko narodnih gospodov in gospej ni še kmalu bilo v starem Kranj i ko 14. dan t. m. Povsod veseli obrazi, povsod bratovski pozdrav! Pokali pa so možnarji med tem, ko se je nazdravljalo Kamniškim, Kranjskim in Loškim volilcem. Bismark ni bil bolj vesel, ko je Francoze otepal, kakor so ta dan n dr o dni možje bili, da v Tržiču in Kranji so v volilnem boji posekali nemČurje.    Slava jim!
iz Kranja 20. dec. {Spomin na volitev,) „Und Fallen sehen wir Zweig auf Zweig" — tako šepetali so si naši ustavoverci na ušesa, ko na dan volitve še kandidata niso imeli, ki bi hotel zatajiti slovenski značaj našega mesta, podati se v naročje nemški kliki in v boj za ,,verfas8ungo'', ki niti deželi niti državi ne koristi in le prepir širi med narodi avstrijskimi. Volilci naši branijo se nemškega birokratičnega gospodstva, do grla siti so že večnega prepira, oni želijo spravo med narodi; zatorej so se pa tudi v lepem številu na dan volitve sešli na bojišči, da se borijo za načela, ktera je zastopal razpusčeni deželni zbor. Kakor pa lansko leto, tako so tudi letos naši ustavoverci bili zmage gotovi in 80 v začetku kaj mogočno postopali; napravili 80 pojedino v ^Lesevereinu^*, zbor v mestni hiši, — al vse to ni vleklo. In ko na dan volitve štejejo „die Hanpter ihrer Lieben*^ — sieh, da fehlte — der Kandidat," padlo jim je tekoj srce v hlače in na čast ustavover-nemu ministerstvu sklenili so malodušno odložiti orožje pred bitvo in ne voliti. Njih geslo je tedaj bilo „ne8suno^^ in v tem smislu agitovali so po hišah in volilce odvračali od volitve. Al vs^mu agitovanju vkljub vdeležilo se je vendar lepo število volilcev, ki se niso bali nobenega žuganja, razuo pešice „figa-mož", ki se sučejo kakor petelin na strehi, in med ktere žalibog tudi štejemo naše in loške ljudske učitelje^  kajti le dva
imela sta srčnost glasovati za nas. O zlata neodvise-nost! — Volitev vršila se je v redu in mirno, le pri loškemu nunskemu samostanu je okrajni glavar Der bič zopet zahteval, da mora prednica sama stopiti pred volilno komisijo; io zahtevanje je pa volilna komisija gled6 na cerkveno klavzuro zavrgla. Enoglasna bil je izvoljen naš dosedanji poslanec in z gromovitimi slava-klici cesarju bila je volitev končana. Potem pa pokali so možnarji na čast vrlim Ločanom, ki se niso bali niti hudega mraza niti daljne poti in so nam zdaj v tretjič bratovsko podali svoje roke. Slava jim! — Zvečer so napravili naši pevci serenado vrlemu poslancu našemu g. L. Jugovicu; od njegove hiše se je potem množica, ki je vedno naraščevala, podala po vsem mestu, kjer se je pred nekterimi hišami pelo, godlo in govorilo. Se le pozno v noč postalo je vse mirno in konec je bil veselega dne, kterega zapisali smo v zlato knjigo našega mesta. — Nasprotniki naši pa so se prepričali, da so generali brez armade; videli so lahko, da propada njihovega ni kriva ne domoljubna naša duhovščina, ne „farški hlapci", ne „Jesuitengene-ral", kakor je gosp. Derviš imenoval nekega našega poštenega mestnega svetovalca, ki ni hotel trobiti v kozji rog, — ampak da kriva so načela, ktera nasprotniki naši zastopajo. In kako morete tirjati, da bodo hodili mestjani naši za Vami, ako stranka Vaša v nesramnem „Tagblattu" in njemu sličnih listih vsaki dan napada in v blato vleče vse, kar drago in sveto je nd-rodu našemu. Kako morete zahtevati od nas, da bomo k Vam hodili v šolo učit se avstrijskega patriotizma, ako pri vsaki priliki demonstrativno ploskate, kader koli škripači^ zagodejo   „die Wacht  am  Rhein."
Iz Kranja. {Čitalnica naša) napravi 1. januarija dobrodelno „be8edo" kteri namen je tukajšnjo revno šolsko mladino preskrbeti z zimsko obleko. V tej ,,besedi" bode se pelo, deklamovalo in predstavljala igra „Zenin od glada". Konečno bode tombola. Naj bi blagi namen podpiralo prav obilo dobrotnikov!
1% Loža 24. dec. K. {Spomin na volitev.) 14. dne t. m. se je možato obnesla naša volitev, kajti nista došla samo dva volilca: Kovač in Lah, kakor je nasvetoval gosp. Križaj, župnik v Starem trgu, došlo nas je lepo število 30 mož, vkljub velicemu mrazu in 6 ur dolgi poti do Postonje. Pa bilo bi jih še več prišlo, ako ne bi bili večidel na Hrvaško odšli. Cel6 smešno pa je videti to, kako je nek zagrizen uradnik se trudil, ljudi pregovarjati za dr. Dev-a, in vendar jih ni mogel ve6 nabrati kakor samo 4; pri glasovanji sta pa dva z nami glasovala, druga dva in uradnik so pa doma ostali, ko so videli, da iz te moke ne bo nič kruha. Ljudstvo pri volitvah ne posluša uradnikov! Komaj pa smo se enega uradnika znebili v Ložu, že smo zopet druzega dobili v Postonji, kater je spet na vse kriplje delal za Dev-a, in ta je bil gosp. Negovetič in še en zagrizen nem-škutar zraven njega, katera sta silno obdelovala nase Ložane, rekši, „naj nikar ne volijo gosp. Kotnika «a poslanca,  češ,  da ni za nič in da ne znd govoriti, mi
Ea potrebujemo dobrega govornika kakor je naš gosp* )ev, dohtar, ta ta znd govoriti." Naši kmetje pa, ki lisicam ne verjamejo, so stali vsi ene misli kakor skala za narodnega Kotnika, ki je dobil 132 glasov, a De v samo revnih 32. Živela Slovenija, živela naša Avstrija 1
Iz Ljubljane. {Deželni zbor), sklican le za volitev poslancev v državni zbor dunajski (ki se začne že danes), je imel samo tri seje ter je bil končan v četrtek. Ker pa hočemo nektere govore tega zborovanja priobčiti po sojinih zapisnikih, ki pa še niso natisnjeni^ zato bomo danes le bolj na kratko popisali tridnevne obravnave.
Ko 80 v prvi seji stopili v zbornico narodni poslanci, jih je na galerijah obilo zbrano občinstvo sprejelo z živahnimi živio klici; ko pa so prišli poslanci nasprotne stranke^ jih je občinstvo sprejelo revskaje in mrmraje, kar se je ponavljalo, ko je novi deželni glavdr grof Aleksander Auersperg, bivši c. kr. okrajni glavar v Litiji, stopil v dvorano, svoj vrhunec pa doseglo, ko ga je C kr. deželni predsednik zboru predstavljal kot deželnega glavarja, in so se med mrmranjem slišali glasovi: ,,Jančje, Jančje*'. Že unidan smo omenili, da ne odobrujemo tacih demonstracij, al ,,Tagblatt'' naj si iz njih nauk vzame, kaj po njem razdraženo ljudstvo misli o njegovih privržencih, — ministerstvo pa naj sliši, kako se pregrešek kaznuje, ako vlada odstopi od parlamentarnega načela v ustavnih deželah in sama sebi dementi daje, čeravno zmirom in povsod povdarja „U3tavover3tvo**. Iste demonstracijo s živio-klici so se ponavljale, koso narodni poslanci obljub o v ali, — z mrmranjem in sikanjem pa posebno takrat, ko je poslanec Dežman bil na obljubo pozvan. Ko so obljube bile dovršene, je deželni glavar bral pismo , v kterem C. kr. vlada vabi zbor, naj brž ko mogoče, voli poslance v državni zbor. — Potem sta dr. Poklu-kar in dr. Zavinšek bila za ravnatelja zbornice, dr. Gosta in Dežman pa za poverjevalca sojinih zapisnikov izvoljena.
V 2. seji je dr. Gosta stavil predlog, naj se vla-dino pismo o volitvi državnih poslancev izroči v pre-vdarek posebnemu odseku 5 poslancev, ki naj se brž volijo s to nalogo,  da poročilo njihovo pride že v prihodnji seji na vrsto. In izvoljeni so bili dr. Bleiweis, dr. Gosta, dr. Razlag, dr. Zarnik in Svetec; ker pa dr. Razlag naznani,   da ima opravilo pri sodniji, je namesti njega bil izvoljen dr. Poklukar. — Potem sta prišla na vrsto dva predloga deželnega odbora, namreč 1) o prenaredbi §. 32. službene pragmatike in službenih instrukcij za deželne uradnike, in 2) predlog zarad oddajanja   primarskih služeb v deželni bolnišnici.    Vzrok teh dveh predlogov je bil ta, da, ko so se imele službe 3 primarjev v bolnišnici oddati, je dr. Bleiweis, ker je tudi sin njegov kompetent, rekel,  da se zatega del ne udeleži te obravnave, zato je prosil deželnega glavarja, naj njegovega namestnika   pokliče   v to  obravnavo. To se je zgodilo,  al odbornik Dežman se upre temu namestovanju  in   po  onem §. službene  pragmatike zahteva,   da dr. Bleiweis mora v seji sam pričujoč biti, glasovati le ne sme, če ne, je (Dežman) čutiti dal, da zapusti sejo, potem pa, ker po §. 32. morajo vsi 4 odborniki pričujoči biti, odbor sklepati ne more. Dr. Blei-weis  je  po takem ostal v seji,   in prišla  je   na   vrsto služba medicin, primarja, ki jo zdaj opravlja dr. Kees-bacher. Videlo seje, da dr. Gosta in Murnik sta proti dr. Keesbacherju, dr. Bleiweis ni glasoval, Dežman pa je bil za Keesbacherja.   Zdaj bi bil moral dr. Razlag .kot deželni   glavar   glasovati.    Ko   bi   bil   on  pristopil mnenju dr. Goste in Murnika, bi bil dr. Keesbacher odstranjen;   al tega dr. Razlag ni hotel storiti,   misleč, da se služba ne more vzeti takemu ,   kdor jo   že ima; sicer pa da tudi mu ni jasno, ali je zadnji deželni zbor pod „razpisanimi službami*'  tudi kirurgičnega in medicinskega primarja zapopadal; zato je, ker ni hotel odgovornosti o tem, da bi bil kak sedanji zdravnik  ob službo, na svojo vest vzeti, odločil,  naj pride stvar o oddajanji primarskih služeb še enkrat v zbor. In to se je zgodilo z gori omenjeno predlogo 2.    Ker je pa večina odborova po ravno popisani skušnji  videla,   kako po gori omenjenem §. 32. službene pragmatike en sam odbornik lahko zapreke stavi,   da   se   kaka  služba ne more oddati,   če   v  sejo   ne   pride ali pa sejo zapusti, 2ato je prišel gori navedeni 1. predlog o prenaredbi
423
tega pomanjkljivega §. pred deželni zbor. Dr. Gosta mu je bil poročevalec. Poslanec Dežman je pridigoval po svoji navadi, rekši, da hoČe na stran pustiti vsako osebnost, a vendar mu je v vsem govoru oseba ljubljenca njegovega dr. Keesbacherja pred očmi stala in kakor da bi dr. Bleiweis mlajši — z dokazanimi vsemi lastnostmi za vsak primarjat — nepošteno se stavil med kompetente in bi še p r a v i C e ne imel kompetirati samo zato, ker je po naključbi oče njegov v deželnem odboru! Dr. Razlag je razlagal v nemškem jeziku svoje pomislike o tej zadevi, zarad kterih se je g. Dežman celo predrznil, ga očitno za moža svojih misli (Gesinnungsge-nossen) imenovati. Poslanec Kromer pa je bil — ves spet Kromer; kdor ga je v zboru le enkrat slišal divjati, v6, kaj se to pravi. Baron Apfaltern je nekaj prikladal o glasovitem „poštirkanem'' odboru (verstarkten Landesausschuss), o kterem bi bil bolje storil, da bi bil molčal, kajti ta ,,odbor", od Njega Veličanstva cesarja samega kot nepostaven zavržen, je bil leta 1863. prav zato stvarjen, da je nepotizem kraljeval in so se službe mogle dati ne domačim, na vsako stran sposobnim, ampak takim nesposobnim tujcem, ki so priromali s trebuhom za kruhom čez 3—4 druge dežele v našo. — Dr. Gosta je temeljito zagovarjal predlog deželnega odbora in pobil vse izmišljene ugovore; obveljal je predlog z 21 glasovi narodne večine (dr. Razlag na pohvalo ustavovercev ni glasoval in Koz-lerja ni bilo v seji). Zdajci pa pravi deželni glavar da predlog ta sega v premembo deželnega reda; taka sprememba pa more obveljati le, če ste 2 tretjini glasov zanj; al ker 21 glasov niste 2 tretjini, tedaj je padel predlog.
Ko je po takem padel ta prvi predlog in  seja za nekoliko minut preneha, da se zborova večina pomeni, kaj zdaj z drugim predlogom   storiti,   stopi   dr.   Jan. Bieiweis na oder in ga bere.   Predlog gre na to, da vse primarske službe brez razločka so razpisane, in s takim, kdor službe ne dobi, naj se ravnd po penzijskih predpisih.    Ker je predlog prvi   padel,   nasvetuje   dr. Z ar ni k,   naj se popusti tudi ta,   to je,   zbor naj o njem prestopi na dnevni  red.    Poslanec Kromer pro-testuje  zoper  to.    Dr. Razlag se — spet v nemškem jeziku — opravičuje zarad svojega postopanja v tej reči in krepko zagovarja   pravico  dr.   Keesbacherja   in dr. Fuxa do primarskih služeb, za kar mu ustavover-ska stranka glasno pohvalo  skazuje,  narodna stran pa molč6   posluša.    Pred  govorom   poročevalca  dr. Blei-weisa še enkrat dr. Razlag besedo poprime ter prosi, naj mu zbor — proti parlamentarični navadi — dovoli še besedo po govoru poročevalčevem.   Dr.   Bleiweis ni protestiral zoper to zahtevo, in ker so vsi ustavoverci in tudi nekteri ndrodne stranke glasovali za ta uniču m parlamentarnega   običaja,   bi   bil   imel dr. Razlag še besedo po govoru poročevalčevem.    Al dr. Bleiwei8, rekši,   da se sklada s predlogom dr. Zarnikovim, a da se ne spušča v spoved bivšega   deželnega   glavarja, prepustivši jo razsodbi deželnega zbora, je le poslancu Kromerju dokazal, kako vlada ravnd pri organizacijah, in mu obljubil, da kader pride do oddajanja služeb v bolnišnici,  se   bodo   že   našli  akti   disciplinarne preiskave, ostra svarila in še druzega kaj; danes pa tega razkladati ne gre,   zato le še to reče,   da vsa imenovanja  deželnih  uradnikov  leta 1863. po „pomno-ženem deželnem odboru so bila nepostavna. Ko je c. k« deželni predsednik posvaril dr. Bleiweisa, naj nikar brez krivde ne bije na vladno postopanje pri organizacijah,   je   bil   predlog   dr. Zarnika   sprejet   z večino glasov narodnih poslancev.
V 3. in zadnji seji je deželni glavar naznanil,  da je presvitli cesar potrditi blagovolil, da najdenšnica
kranjska neha, kakor je sklenil zadnji deželni zbor, od ustavovercev za „illegalni zbor'* proglašen. — Potem se je začela razprava o deželnih poslancih, ki so bili v sedanji zbor voljeni. Dr. Gosta je bil poročevalec in je puhle ugovore poslancev Dežmana in Kr o mer j a tako krepko in s toliko pohvalo od narodne strani pobijal, da vsi poslanci so bili potrjeni, razen ljubljanskih dveh, kterih deželni odbor ni mogel v potrjenje nasvetovati, dokler se ta volitev na tanko n6 preišče in o njih v prihodnjem zboru poroča. — Potem so prišle volitve 4 deželnih odbornikov in 6 državnih poslancev. Pred volitvami je — spet nekako parlamentarično Čudno — dr. Razlag naznanil, da ne sprejme nobene volitve in namesti sebe nasvetuje dr. Zarnika. V deželni odbor so potem ustavoverni poslanci vohli Dežmana in za namestnika njegovega Franca Rudeža, — poslanci kmečkih občin dr. Jan. Bleiweis-a in za namestnika njegovega kanonika Kramarja^ — narodni poslanci mest, trgovin kupčijske zbornice so izvolili Jan. M urni k a in za njegovega namestnika dr. Poklukarja (ustavoverni poslanci so glasove dali dr. Razlagu),— iz cele zbornice pa je bil izvoljen za odbornika dr. Gosta in njegovega namestnika Peter Kozler (ustavoverni poslanci so tudi tukaj glasove dali dr. Razlagu). — Naposled so bile volitve 6 poslancev v državni zbor. Dr. Poklukar je poročal v imenu za to izvoljenega odseka in nasvetoval: naj deželni zbor kranjski, držeč se onih pravnih misli, ki jih je izrazil deželni zbor predzadnji in zadnji^ in kterim je po zadnjih volitvah pritrdil tudi narod naš, voli poslance v državni zbor, in izvoljeni so bili grof Thurn, Karol Rude ž, Leop. Jugovic, dr. Zarnik, grof Bar bo in dr. Poklukar, ki so sprejeli volitev, dr. Zarnik s tem povdarkom, da pojde v državni zbor, ako bodo to koristi slovenskega naroda in slovensko-federalistični interesi tirjali.
In s tem je konec deželnemu zboru, ki je pred odhodom trikrat zaklical navdušeno: živio Njegovo Veličanstvo cesar!
— Nekemu dopisniku „od Save" se je poljubilo, v 150. list „Slov. Naroda" o „Matici" in „ti8karnici" poslati sestavek, v kterem je skor vsaka vrstica - neresnica. Kdor osebe napada pred svetom, tak, če je poštenjak, bi tudi toliko poguma moral imeti, da svojo osebo imenuje, da bralec more pretehtati ceno napada. „Odličnost" narodnjaka, na ktero se „Nar. slov." sklicuje, je zel6 relativna, ,,odličnost" pa tudi ne izključuje strasti in hudobije. Dopisnik „od Save" po našem mnenji stanuje precej daleč od Save, in če tudi morebiti ni odbornik ,,Matice", bi vendar, spušČaje se v toliko grajo njeno, moral vedeti, kaj se je to leto v Matičinih odborovih skupščinah godilo; vsaj se je svetu o vsaki skupščini poročalo.   Menda se pa ne mo-
timo, ako mislimo, da njegova nevednost je le hlinjena v ta cilj in konec, da more udrihati po Matičinem ne-vspešnem(!) delovanji, — kot delničar prihodnje „narodne tiskarnice" izpodbijati tiskarnico ,,Matici" že dovoljeno in po takem prav tako „narodno" kakor štajarsko, — ter gosp. dr. Gosto prav po „Tagbl." šegi skruniti pred svetom. O gosp. dr. Gosti, kteremu samemu prepuščamo obrambo žaljene osebe, le toliko rečemo, da on v mnozih svojih stališčih, na kterih že mnogo let je delavnosti njegovi odprto obširno področje, je že več delal in žrtoval za narod slovenski kakor dopisnik „od Save" s celo svojo kliko. Mi pa bodemo drugi pot točno dokazali neresnice in zvijače, ki jih „Posavec^' v omenjenem članku tveze o „Matici" in druzih rečeh. — Dozdaj smo, ogibaje se prepira med svojimi, molčali in vmazanega perila ne prali pred svetom; al — ,,est modus in rebus, sunt certi denique fines", po kterih nas poštenje sili očitno govoriti. Bolje je, da drug druzega dobro poznamo, nego da v potuhnjenih prijateljih ne vidimo sovražnika.
— {SL vredniŠtvu ,jSlov. Naroda*^ v Mariboru,) Znano je, da jaz nimam navade, spuščati se v polemiko s časniki, ki me osebno napadajo. A prisiljen sem danes dopisu „odličnega narodnjaka od Save" v zadnjem listu „Slov. Naroda" odgovoriti  sledeče:
Laž je, da hočem pri letošnjem občnem zboru „Ma-tice" predlagati, naj si Matica omisli lastno tiskarnico.
Isto tako je po vse laž, da sem jaz kedaj rekel: „mi bomo utrakvistično podučevanje že „ab usurdum" spravili.                                              Dr. E. H. Gosta.
—  Bralcem našim je znano, da si je „Brencelj'^ tožbo na glavo nakopal, ko je pisal o oni razsodbi, kteri povod je pes krojača Rusterja. V četrtek je bila konečna obravnava po porotnikih. Sodnija jim je stavila 15 vprašanj; na 13 vprašanj so odgovorili, da g. Alešovec ni kriv, ne 2 pa z 9 glasovi proti 3^ da je kriv. In na to ga je sodnija obsodila zavoljo motenja miru na 2 meseca v zapor, vsacih 14 dni v post in poplačanje stroškov kazenske pravde. — Gosp, Alešovec, ki vendar sam o sebi v6, da če tudi dober šaljiv pisatelj, ni Demostenes, se je sam — brez druzega zagovornika — zagovarjal. Naposled je napovedal pritožbo do više sodnije zoper veljavo te sodbe, ker vsi porotniki ne umejo slovenskega jezika in večidel komaj „kranjsko špraho" lomijo, in ker založeni sestavek ni bil po priseženem sodniškem tolmaču in v onem duhu prestavljen, ki je šalam lasten.
—   {čitalnica naša) bode konec letošnjega leta obhajala s posebno zanimivo veselico. Velika „beseda" s petjem, deklamacijami, berilom, godbo, srečkanjem itd. bode na Silvestrov večer od 7. ure do polnoči slov6 dajala umirajočemu letu. Povabljeni so vsi čestiti udje čitalnice pa tudi ,,Sokola" in dram. društva.
424