ljubljana,is. 8. 1970
leto Vlil. štev. 51
SpimOBREMII

GOSPODIP«!
Podatki o poletnem obračunu 1970 so na splošno zelo zadovoljivi. Predvidevanju smo dosegli razumljivo z vztrajno akcijo vseh članov kolektiva. Kljub doseženim uspehom pa je delavski svet zelo podrobno analiziral stanje, na podlagi katerega je treba postaviti cilje za prihodnje obdobje.
Težave glede likvidnosti gospodarstva so se pokazale v zelo kritični obliki tudi v našem podjetju. Zato se ni čuditi, da je delavski svet prav temu vprašanju namenil največjo pozornost In na osnovi analize sprejel tudi sklepe, ki v trenutni situaciji niso najbolj razveseljivi za člane kolektiva. Toda drugega Izhoda ni bilo. Treba je bilo izbirati med eno in drugo stranjo.
Že samo podatek, da je podjetje preje plačevalo svoje obveznosti do dobaviteljev za nekaj dni hitreje od prejšnjega obdobja in na drugi strani podatek, da se je povečala obveznost kupcev do podjetja za preko 3.200.000,00 din je dovolj jasen podatek, da bo treba zelo premišljeno razpolagati s sredstvi, ki so na razpolago. V nobenem primeru ni mogoče sedaj sredstva preliti v osebne dohodke, ker že sedaj s težavo kupujemo tiste vrste materiala, katere je treba plačati v nekaj dneh po prevzemu, če ne že istočasno s prevzemom. Vrh vsega tega pa imamo še obvezo vračati razne kratkoročne kredite tako, da trenutno robimo najmanj 5.000.000,00 din razpoložljivih sredstev. Obveznosti namreč ne smemo odlagati, ker bi morali plačevati obresti,poleg tega pa bi podjetje prišlo v slabo luč pri banki. Zato je nuj-
no, da ostanemo prav tu dosledni v Izvajanju pogodb.
Smo tudi v času, ko moramo imeti na razpolago sredstva za izplačevanje planiranih osebnih dohodkov. V ta namen je treba nujno zagotoviti sredstva točno no določen dan, ker bi sicer bili delavci upravičeno nezadovoljni.
Ob upoštevanju tega stanja je delavski svet po tem, ko je z zadovoljstvom o-centl uspehe,dosežene v I. polletju, sprejel sklep, da se lahko obračunani osebni dohodki, to je osebni dohodek iz dobička lahko Izplača takoj, ko se bo dolg tistih, ki jim dobavljamo blago, zmanjšal za 5.000.000 din. Zadolžil je vse poslovodje In šefe skladišč, da obiščejo vse stranke, ki nam dolgujejo in skušajo doseči čimprej -šnje plačilo. Naloga ni lahka, soj so podobne težave v vsaki delovnf organizaciji, kajti razumljivo nam mora biti, da je treba najprej zbrati sred -stva za osebne dohodke,šele nato pridejo na vrsto druge obveznosti, te se pa zopet razvrščajo med bolj nujne in tiste, ki lahko malo počakajo. Podjetje ima namreč tudi prisilno izterjanih dolgov za okrog 1/3 predvidenega znižanja, toda trenutno ni izgledov, da pridemo kaj kmalu na vrsto.
Na voljo so nam bili pri tej odločitvi tudi podatki za pretekli mesec. Iz njih je vidno, da se je zmanjšal nakup in prodaja prav zato, ker nismo mogli sproti plačevati nekaterih dobaviteljev. To je imelo za posledico manjši dohodek in v končni fazi tudi manjši osebni dohodek. Enako, bi se nam zgodilo,
če bi sredstva, ki jih imamo trenutno na razpolago, razdelili.
Prav na tem primeru se zelo nazorno pokaže gospodarjenje posameznika In razne odločitve. Naše želje niso nikdar pokrite in še dolgo časa ne bodo. Toda, ko razporejamo sredstva In odločamo o potrošnji, potem vedno odločimo tako, da nabavimo tisto, kar nam bo še jutri koristilo, to je koristilo za daljše obdobje. No prav taka odločitev je bila tudi na delavskem svetu, ker smo se kot upravljale! morali odločati o nadaljnjem gospodarjenju.
Delavski svet je nato sprejel še druge sklepe z namenom, da bomo že na začetku drugega polletja napeli vse sile, da bo leto 1970 uspešno zaključeno. Podatki nam kažejo, da so pogoji za taka predvidevanja in da tudi na pripravljenost članov kolektiva lahko računamo.
Člani delavskega sveta podjetja smo prepričani, da člani kolektiva, ki so nam zaupali to funkcijo, razumejo tudi take ukrepe, ki so nekoliko težje razumljivi, čeprav so v končni fazi sprejeti v interesu podjetja, katerega sestavni del smo vsi člani kolektiva.
Ob koncu naj spomnim še na to, da naj se po sklepu delavskega sveta vsi člani kolektiva seznanijo z vsemi sprejetimi sklepi, saj nam bo prav to zagotovilo, da se bomo vsi v polni meri zavedali dolžnosti, ki so razdeljene na vse. Vsak po svojih močeh in sposobnostih prispeva k uresničitvi postavljenega cilja.
Predsednik delavskega sveta: Tone PLEŠEC
u
IZ 55. SEJE BO
55. sejo upravnega odbora je bila 27. julija. Navzoči so bili vsi člani razen Po-kovec Janje, ki je na bolovanju po hudi prometni nesreči. Poleg nekaterih delavcev Iz uprave podjetja sta bila na sejo, ki je imela 5 točk, povabljena tudi Maraž Franc iz poslovalnice v Kopru in Jamšek Janez iz poslovalnice v Ljubljani. Glavna točka dnevnega reda je bila - polletni obračun. Sejo je vodila predsednica UO, tovarilica Justi Tekavec, navzoč pa je bil tudi predsednik DS, tovoril Tone Plešec.
V sestavkih pod posebnimi naslovi objavljamo nekaj pomembnejših razprav In sklepov iz te seje.
polletni
obračun
Periodični račun za prvo polletje je upravnemu odboru razlagal tov. Stane Mancini, direktor finančnega sektorja podjetja. Po njegovem mnenju je na zadovoljiv uspeh prvega polletja vplivalo naslednje:
-	splošna gospodarska konjuktura, ki povečuje proizvodnjo, vsled česar nastajajo večje količine odpadnega blaga
-	razmeroma ugodne vremenske prilike v januarju, februarju in marcu mesecu
-	višja stopnja mehanizacije dela, zlasti uvedba kontenerskih košev
-	razširitev poslovanja s strankami v drugih republikah.
V razpravi se je za določene rešitve najbolj zavzel tov. Jančič Danilo,di-rektpr komercljalnega sektorja podjetja. Njegovi predlogi so se nanašali na boljšo izterjavo računov za naše blago, Osnovni problem polletnega obračuna je namreč plačevanje računov pred -vsem s strani kupcev našega blaga.
Po končani razpravi o poročilu tov. Mancinija je UO sprejel 16 sklepov, oziroma predlogov, o katerih naj bi razpravljal delavski svet podjetja.
• eteeeee
PREJELI SO NOVA OSNOVNA SREDSTVA
Skladišče Ljubljana- viličarja tip DIM 30 DB, kamijon TAM 2000 in somona-kladalec TAM 5000, ki bo služil tudi tekstilnemu obratu v Ljubljani.
TO Ljubljana - stiskalnico za tekstilne odpadke.
V primerjavi s prvim polletjem lani je bilo letos realizacija po količin! večja za 10 %, dohodek je večji za 32,5 %, materialni stroški so naraščali ; ! počasneje kot razlika v ceni, ki je : večja za 26 %, produktivnost se je j, dvignila za 31 %, stopnja ekonomičnosti za 1 %, obratna sredstva so se obračala nekoliko hitreje kot v I. trome -j sečju letos, zaloge so se znižale, doseženi povprečni osebni dohodki pa so ; za 35 % večji kot so bili vkalkulirani. ;
Kakor je žalostno, da s stroji napravimo vse manj (čast izjemam), je razveseljivo dejstvo, da s tovornimi avtomobili prevozimo vse več blaga. Tovorna nosilnost naših vozil se že tri leta ni spremenila, kljub temu pa so naši Šoferji v prvi polovici leta prevozili za skoraj 50 % več blaga kot v prvi polovici leta 1968. Zasluga gre kamijonom s kontenerskimi koši.
|neizvršeni SKLEPl|
Pri naših centralnih samoupravnih organih je navada, da je v prvi točki zasedanja pregled zapisnika prejšnjega zasedanja, pri čemer se tudi ugotavlja, kokose izvršujejo sprejeti sklepi. Običajno ni pripomb niti na zapisnik niti na izvrševanje sklepov, toda na 55.seji se je zataknilo. Člani so ugotovili, da nekaj sklepov ni bilo izvršenih in odgovorni so morali pojasniti zakaj. Poslovalnice bi npr. morale dobiti nove štampiljke pa jih niso, oziroma jih niso dobile dovolj. Da bi lahko ponovno sklepali o ustanovitvi enote za prevoz blaga, bi morala biti narejena u-strezna analiza, pa ni bila. Ko je bilo vse pojasnjeno, so sledili sklepi o novih zadolžitvah, nakar so člani UO potrdili zapisnika 43. in 44. seje UO,
PREJELI SO
NOVA OSNOVNA SREDSTVA
Skladišče v Kranju - HIAB dvigalo za kamijon.
Odkup papirja Ljubljana - combi FUR-
GON
Iz povprečne mesečne storilnosti posameznega kamijona-kontenerja je razvidno, da bi nekateri šoferji lahko za 100 in več % povečali količino pre -vožcnega blaga na mesec. Trije kami-joni-kontenerjf npr. prevozijo povprečno na mesec okrog 600 ton blaga vsak. Štirje prevozijo po 500 ton, potem je nekaj takih s 300 tonami, eden po celo z-nekaj nad 200 tonami v popvrečju na mesec.
^/WNAAAZVNA/WWSA/V\Z*'Z>A^VN^*'W>Zwy-Wv*\A/WVW\/vA
NOV
SAMO-
NAKLADALEC TAM 5000 V
LJUBLJANI
Id Ml JO NI Hill
OOOO
57. ZASEDANJE DS
Dne 28. Julija 1970 Je bilo 57. zasedanje delavskega sveta. Na dnevnem redu je bilo 9 točk, med katerimi je bila najvažnejša obravnava periodičnega obračuna za prvo polletje.
Zasedanju ni prisostvovalo 7 članov, kar ni niti čudno z ozirom na to, da so sedaj dopusti. Iz uprave podjetja so zasedanju prisostvovali 4 člani, med njimi tudi direktor podjetja. Vsi člani DS so predhodno dobili izvleček zapisnika prejšnjega, tj. 56. zasedanja In na vprašanje predsednika DS, če imajo nanj kakšen prigovor ali dopolnilo, se ni nihče oglasil. S tem je bil prejšnji zapisnik sprejet brez pripomb. Pa vendar z njim ni bilo vse v redu. Pod točko razno je prišlo do predloga, da se spremeni besedilo sklepa v zvezi z 12. točko dnevnega reda, ki se je nanašal na najetje Investicijskega kredita. Sprememba je zajela delno seznam osnovnih sredstev, ki se bodo nabavila, predvsem pa formalno-pravno formulacijo vsebine tozadevnih sklepov.
V nadaljevanju, pod posebnimi naslovi objavljamo nekaj sklepov oziroma razprav s tega zasedanja.
Zl.sklepoi
V zvezi s polletnim obračunom in raz i-pravo o njem je DS sprejel kar 21 sklepov. Ne bomo navajali vseh, ker se morajo z njimi, po sklepu DS, itak seznaniti vsi delavci in sicer liz ust članov delavskega sveta. Navajamo vsebino nekaterih sklepov - ne vseh.
-	Finančni in komercialni službi podjetja morajo pri Izterjavi kupcev priskočiti na pomoč vodstveni delavci vseh poslovalnic in obratov podjetja, sicer podjetje ne bo moglo poravnati svojih obveznosti do bank (vračanje kreditov), do družbe (plačevanje davčnih obveznosti), do dobaviteljev (nabava blaga) In ne nazadnje do lastnih delavcev (vkalkulirani osebni dohodki In osebni dohodki iz dobička).
-	Dokler se s skupnimi močmi ne bo zmanjšalo dolgovanja kupcev od 20,000.000.00 din na 15,000.000.00 din, tj. za 5,000.000.00 din, je treba odložiti izplačilo razlik osebnih dohodkov, ki jih imajo po polletnem obračunu delavci še za dobiti. Izjema velja le za poslovalnico v Pivki in o-brat v Bohovi, kjer so si zaradi poslovnih težav delili izredno nizke osebne dohodke.
-	Blago, vredno do 200.00 din, naj se prodaja za gotovino. Barvne kovine, če se že prodajajo no drobno, se smejo prodati izključno za gotovino.
-	Izvesti je treba kontrolo trošenja stroškov reprezentanc, dnevnic, kilometrin in drugih podobnih stroškov, ne
samo v pogledu pravilnih izračunov, temveč tudi in predvsem v pogledu doseženih poslovnih rezultatov.
PROBLEZMTIČNI 1 H IH
in mi
Kot na prejšnjih obračunih je tov. Vižintin tudi no tem, polletnem, oporekal pravilnost inštrumentov, na osnovi katerih se izračuna, katera enota mora in koliko mora prispevati v “sanacijski" sklad podjetja, oziroma v neobvezni rezervni sklad podjetja. Ne zdi se mu prav, da ima kranjska poslovalnica skoraj največje obveznosti do “sana -cijskega" sklada,z osebnimi dohodki pa je šele na devetem mestu. Ker je bil obračun za "sanacijski" sklad napravljen po sklepih delavskega sveta, oziroma pravilnika, ki ga je sprejel DS, je Mancini, s katerim se je Vižintin podal v ostro polemiko, predlagal, da naj se do prihodnjega sestanka DS pripravi nova varianta obračunavanja prispevkov v "sanacijski" sklad. Ktir so po obračunu prvega polletja skoraj vse enote bile obvezne prispevati v "sanacijski" sklad, verjetno s sedanjimi inštrumenti res nekaj ni v redu.
9 Misli žlahtne sorte
Zunanjost vara, notranjost še % bolj.
Če kdo ponovi isto napako, mu # ne zamerite; preverja prvo napako.
e
Letos so pri nas tudi cene po zadnji maksl modi.
V razpravi o polletnem poslovanju je predsednik DS Tone Plešec opozoril člane sveta, da lahko v podjetju kljub ugodnemu polletnemu rezultatu pride do težav, če člani DS ne bodo delavcem pojasnili, zakaj jim ni mogoče izplačati osebni dohodek po obračunu. Podjetje nima razpoložljivih sredstev za izplačilo obračunanih osebnih dohodkov, niti nima dovolj sredstev za prevzem blaga, ki nam sider stoji na razpolago. To blago je namreč treba takoj plačati. Takšna situacija, je dejal, nas obvezuje, da se odločimo za kasnejšo izplačilo obračunanih osebnih dohodkov in da se usposobimo delavcen obrazložiti, zakaj smo se tako odločili. Prva obveznost delavskega sveta je upravljati s podjetjem kot dober gospodar, vsled česar se zgodi, da moramo včasih sprejemati tudi take odločitve, ki niso najbolj ugodne.
Mancini je v razpravi našo problematiko povezal s splošno problematiko jugoslovanskega gospodarstva in skupaj s Plešcem povdaril, da bi bilo malodušje v dani situaciji najbolj škodljivo.
Pri glasovanju o sklepih v zvezi s poročilom o polletnem obračunu so člani DS sprejeli stališče predsednika DS in tovariša Mancinija. Pri tem pa ne smemo mimo tega, da je enako stališče, dan preje, sprejel tudi upravni odbor našega podjetja.
VPRAŠANJE DELINGRADA
Podjetje Delingrad iz Aleksinca v Srbiji4 je predlagalo našemu podjetju, s katerim ima sklenjeno pogodbo o posl o v-no-tehničnem sodelovanju, da se pri -poji k nam. O tem je bilo govora že na prejšnjem zasedanju DS, vendar takrat ni prišlo do odločitve, ker je bilo znano premalo podatkov o poslovanju tega podjetja. Pred 57. zasedanjem DS je ta predlog obravnavala komisija DS za organizacijo podjetja, ki se je postavila na stališče, da zaradi težav, ki nastajajo že v okviru poslovno-teh-ničnega sodelovanja, pripojitev zaenkrat ne pride v poštev. DS je komisija priporočila le podaljšanje pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju še za leto 1971. Delavski svet je vse predloge komisije sprejel.
novi poslovodja
Na 55. seji UO, Id je bila dne 27. julija letos, je bil za novega poslovodjo na$e poslovalnice v Ljubljani imenovan Jamšek Janez, Id je bil pred tem v tej enoti 6 mesecev vršilec dolžnosti poslovodje, še pred tem pa revizor pri upravi podjetja.
Jamšek Janez je v našem podjetju že od 1958. Star jeJ8 let in ima končano srednjo ekonomsko šolo. V podjetju je poznan kot delavec, ki nerad prikimava, ki 1-ma večkrat drugačno mišljenje od ostalih, da je nekoliko trmast in vztrajen pri dokazovanju, kdo ima prav, da je resnicoljuben, da včasih pove v obraz tudi neljube stvari, da ni zamerljiv in se da pogovoriti.
Na omenjenem upravnem odboru je Jamešk Janez podal kratko a jedrnato poročilo o opravljenem delu ter rešenih in nerešenih vprašanjih, v času ko je bil v.d. poslovodja. Člani UO so poročilo z zadovoljstvom vzeli na znanje ter se vsled o-čitnih pozitivnih rezultatov njegovega šestmesečnega vodenja poslovalnice odločili, da ga imenujejo za poslovodjo.
Po tem dogodku ga je urednik našega Glasila intervjual in na postavljena vprašanja dobil naslednje odgovore:
0~0~0W0'-'0W0~0V'0''0~0~0~0'-'0~0V0'-'0~0W0''0
VPRAŠANJE:
Vi ste bili več let pisarniški delavec. Opravka ste imeli s takozvanim mrtvim delom, ki je bilo dolgočasno in nezanimivo, čeprav potrebno. Kako ste se vživeli v novo funkcijo, v kateri problem ste najprej zagrizli?
ODGOVOR:
Razlika med prejšnjim in sedanjim delom je kot noč pa dan. Novi problemi se odpirajo vsak dan in še doma ne prenehaš misliti nanje zaradi želje,da bi jih čimbolje in čimpreje rešil. Ko zaslediš pozitivne rezultate svojih odločitev Imaš občutek, da si vendarle nekaj naredil. Tu je delo "živo". Še preveč. Včasih povzroča glavobole, prepreči planiran dopust itd.
Kakšni so glavni problemi te poslovalnice, sem zvedel od komisije DS za organizacijo podjetja. Potrebno je bilo spremeniti način dela in vodenje te enote. Ta naloga pa je od mene zahtevala podrobnejše seznanjanje s sta -njem, kakršno je bilo. Najmanj 2 meseca sem opazoval, spraševal, si beležil in iskal rešitve. Med drugim sem tudi ugotovil, da poslovanju močno škoduje slabo administracija in evidenca o delu posameznikov ter skupin.
Tem vprašanjem sem se tudi najprej posvetil in uvedene spremembe so hitro dale pozitivne rezultate.
VPRAŠANJE:
Da bi vaši odgovori koristili tudi komu drugemu v našem podjetju, vas prosim, da bi navedli nekaj konkretnih primerov o tem, kako je bilo po sta -rem in kako je po novem?
ODGOVOR:
Z ozirom na konkurenčno podjetje v Ljubljani je bila komercialna služba te enote preslaba, zato smo jo ojačali še z enim komercialistom. S tem smo razširili obiskovanje podjetij tudi na takšne, ki se jih do tedaj ni obiskovalo.
Prej ni bilo pravega pregleda nad materialom, ki ga je bilo treba odpeljati. Posledice so bile, da so nas pod -jetja prosila za odvoz odpadnega blago in ko jim je bilo dosti intervencij, so poklicali konkurenčno podjetje. Zgodilo se je, da je konkurenčno podjetje na svoje skladišče odpeljalo naš kontenorski koš, poln materiala. Sedaj dnevno obiskujemo tista podjetja, ki imajo veliko odpadnega blaga in na podlagi tako ustvarjene evidence planiramo dnevni odvoz blaga. Intervencij skoraj ni več, pač pa smo prejeli že nekaj pohval.
Velika napaka je tudi bila, da se iz podjetij ni odpeljalo vsega odpadnega blaga, ampak večkrat samo boljšega, slabšega, takšnega, ki ni dal teže, pa se je puščalo. To so podjetja še bolj
kritizirala kot nepravočasen odvoz. S pojasnjevanjem in kontrolo smo dosegli, da takšnih primerov sedaj skoraj ni več.
Ni bilo seznama podjetij, ki obstojajo na področju naše enote, zato tudi ni bilo evidence, komu katero podjetje prodaja odpadno blago, po pogodbi ali brez nje. Takšno evidenco smo nastavili. Pravih rezultatov takšne evidence še ni, ker jih preprečujejo težave bolj subjektivnega kot objektivnega značaja.
Prej se ni polagalo veliko pozornosti na to, kakšna je sestava delovnih ekip. V ekipah so bili dobri in slabi delavci, kar je destimuliralo dobre in celotna ekipa je postala slaba. Delovne ekipe smo "rozformirali" in jih ponovno sestavili po sličnih zmožnostih In sposobnostih. Pri delu so se potem takoj pokazali pozitivni rezultati.
VPRAŠANJE:
Skladišče ljubljanske poslovalnice je bilo polno raznovrstnega materiala In pogled nanj je vzbujal občutek neurejenosti. Površen pogled na skladišče sedaj, da še vedno Isti občutek. Kaj je storjenega v tem pogledu?
ODGOVOR:
Tudi ureditev skladiščnega prostora |e bila in je še v novem programu dela. Hoteli smo si ustvariti pogoje za boljši pregled in hitrejše sortiranje blaga,katerega vsaka vrsta mora imeti točno določen prostor. Izvršitev te naloge je najprej zahtevala izpraznitev nekaterih
/nadelJ. na str. 5 /
/ nadaljevanje /
skladiščnih prostorov, kar se |e opravilo tudi v popoldanskem času. V celoti te naloge $e nismo izvršili, vendar nam že dosedaj opravljeno delo omogoča hitrejše sortiranje In hitrejšo odpremo blaga. Naj tudi omenim, da je ekipa stiskalnice Bach s precej dobre volje uspela sprazniti tretjino odprtega skladišč-nega prostora, na katerem je bilo ogromno pločevine, stare 8 do 9 let. Med tem, ko je bila stiskalnica Bach v Celju In Velenju, smo ta prostor zopet napolnili In na prvi pogled Izgleda, da to del skladiiča ni bil nikoli spraznjen.
VPRAŠANJE :
Rezultati poslovanja v prvem in drugem tromesečju ljubljanske poslovalnice so vsestransko ugodni. To je tudi vlilo zaupanje upravnemu odboru, do vas je postavil za poslovodjo te enote. Kakšne so možnosti za doseganje Je večjih uspe -hov?
ODGOVOR:
Čeprav so podatki za prvo polletje zadovoljivi, z vsem delom Je vedno ni -sem zadovoljen. Že od vsega začetka se zavedam, da bodo določene naloge terjale daljll čas za razreJitev. Šest mesecev je premalo, da bi že sedaj vedel, kako se jih je treba lotiti, da bi rešitev prispevala k doseganju Je večjih rezultatov. Mislim, da obstojajo objektivne možnosti za Je boljše poslovanje in vse boljše poslovanje je moja osnovna želja. Zavedam se tudi tega, da je uspeh odvisen od vseh delavcev, zaposlenih v tej enoti. Sam pa sem in bom Je vložil maksimum naporov, do bi nam Jlo vedno bolje.
S.K.

KREDIT KURENT FRANCKI
Ker je bilo na razpolago še nekaj sredstev za stanovanjske kredite, je DS na 75. zasedanju odobril Kurent Francki, uslužbenki na upravi podjetja, stanovanjski kredit v višini 60.000.00 din, za dobo 25 let, po običajni obrestni meri In pod pogojem, da po izgradnji stanovanja izprazni garsonjero, v kateri sedaj stanuje, v korist interesentom Iz podjetja.
stiijisiojl
Polletno analiza izkoriščanja strojnih kapacitet našega podjetja v primerjavi za nekaj let nazaj je pokazala, da so te kapacitete v nekaterih poslovalnl -cah zelo slabo in vse slabše Izkoriščene. Razen kranjske stiskalnice za pločevino vse druge stisnejo vsako leto manj materiala. Če bi bila kriva sta -rost in iztrošenost stiskalnic, tudi v Kranju ne bi dosegali tako lepe rezultate. No MEDI stiskalnici za papir so v eni poslovalnici v pol leta spre šali le 55 ten papirja, v drugi pa kar 324 ton. Dva poslovodja sta nizko izkoriščenost teh strojev zagovarjala s po -manjkanjem delovne sile, vsled česar morajo prešarjl tudi nakladati oziroma razkladati blago, ko ga pripeljejo na skladišče. Vzrok, da je tudi v tem, ker pri prešah za papir zaposlujejo bolehne delavce in take, za katere vedo, da ne bodo dolgo ostali v podjetju.
Na škarje za rezanje železa se zreže, na stroj za drobljenje stekla pa zdrobi, vsako leto več materiala. Pri teh dveh strojih so rezultati izkoriščenosti ugodni.
Eno ugotovitev analize o izkoriščenosti naših strojnih kapacitet je, da so bili stroji v pogonu manj ur kot npr. prejšnje leto. V prvi polovici leta 1967 so bili stroji za stiskanje pločevine za 23.3 % več ur v pogonu kot letos v prvem polletju.
Na splošno bi lahko izrekli tudi tokšnp kritiko:
Podjetje kupuje nove stroje, zato lahko poslovalnice poslujejo z vse manjšim številom delovne sile. Odlično.
Ne, ni, ker vsled tega stroji - stoje.
ooooooooo
POROČILO INVENTURNE KOMISIJE
Predsednik stolne inventurne komisije v našem podjetju Aldo Frank je DS na 57. zasedanju poročal, da so v Času od 25.V. do 7.VII. 1970 opravili inventuro v petih skladiščih in sicer: v Kranju, Škofji Loki, Jesenicah, Tržiču in Šent-virki. V Črnomlju in Novem mestu predvidene inventure niso opravili zaradi suspenza Petrine in ker je blagajničarka novomeške poslovalnice na porodniškem dopustu.
Poročilo inventurne komisije je DS sprejel s popravkom v korist kranjske po -slovalnlce, ker se je ugotovilo, da ji ni manjkalo 448 kg medeninastih os -tružkov.
DOOOOOOOOOOOOOOO
PIVŠKI PROBLEM
Problem poslovalnice v Pivki je skladišče no Rakeku. Vsled nerentabilnosti tega skladišča imajo delavci pivške poslovalnice najnlžje povprečje osebnih dohodkov v podjetju. To povprečje je tako nizko, da je UO posebej razpravljal o ukrepih, ki so potrebni, da bi se zboljšal finančni rezultat poslovanja pivške enote. V enoti kot taki bo poleg drugega potrebno zboljšati organizacijo dela, skladiščne prostore na Rakeku pa bo podjetje prodalo, ko bo našlo ugodnega kupca. Dotlej bo tam le zbiralnica odpadnega blaga. Ker za zbiralnico ne potrebujemo vseh s Ide -diščnlh prostorov, se bo odvečne prostore oddalo v nojem.
‘USPEH EKIPE S STISKALNICO BACH
Ekipo s stiskalnico Bach *e je pravkar vrnila v Ljubljano iz Velenja, kjer je stiskalo pločevino. V Velenju in pred tem v Celju je bila skupno 35 dni. Po še nepotrjenih podatkih je ekipa v Velenju sprešola dnevno po 22 ton pločevine . To bi bil doslej najboljši uspeh, ki pa se tudi ujema s predvideno zmogljivostjo te stiskalnice. Samo po sebi
člani
ehipe
se vsiljuje vprašanje, zakaj takih uspehov ekipa ni dosegalo na drugih skla-diičlh. V razgovoru o tem pri tovarišu direktorju je on izrazil željo, da bi na to vprašanje odgovorili prizadeti poslovodje.
Nekaj vzrokov, ki ovirajo doseganje visoke produktivnosti te stiskalnice, je poznanih. To so: slabo vreme, razvlečeno naložena pločevina, pločevina pomešana s pretrdimi železnimi profili in prevelikimi kosi, večkratno premikanje stiskalnice ...
Ali je kaj krivde tudi na ekipi sami?
Ali je kriv stroj? Ali je kakšen vzrok, ki se ne da odstraniti?
Ker bodo prizadeti poslovodje gotovo sprejeli izziv direktorja podjetja, jim za odgovor nudimo tudi prostor v na -šem Glasilu. Odgovor naj bi zajel vprašanje, zakaj v njihovi enoti ekipo stiskalnice Bach ni mogla prekoračiti 15 ton dnevno?
uredništvo Glasila
oDčOvO«
Odgovoi na vprašanje tov. Golja (50. it. Glasila)
Glede povezave med službo varstva pri delu in ostalimi službami ali konkretneje, odgovornimi osebami glede razvoja podjetja in organizacije dela v podjetju, nabava mehanizacije oz. strojne opreme, se ne morem strinjati s tov. Goljem. Nasprotno, ker je tov. Golja istočasno tudi vodja strojne službe, imamo pri nas zelo ugodne pogoje za neposredno povezavo med obema službama. Praktično ne gre nobena nabava osnovnih sredstev mimo njegovega mnenja, razen v primerih, ko je bil odsoten zaradi študijo.
Kakor pa misli avtor omenjenega članka, da so njegove zahteve v zvezi z varstvom pri delu ne izpolnjujejo, potem bo pač moral poseči po ustreznih ukrepih, ki mu jih daje zakon in naš pravilnik o varstvu pri delu. Dolžnost izpolnjevanja predpisov v okviru realnih možnosti, ki jih mora tov. Golja oceniti, je zahteva, ki vsakemu odgovornemu naloga, da v okviru pri -stojnosti, ki jih ima, napravi vse,kar je treba za zaščito delavca od poškodb in stroja, od nepravilnega funkcioniranja. Kolikor ne pomagajo normalni ukrepi opozarjanja na nepravilnosti in predlogi za njihovo odklanjanje, kolikor se kaže pri določenih osebah brezbrižen ali celo malomaren odnos do varnosti pri delu, je ne samo pravica, ampak tudi dolžnost ukrepanja proti odgovornim osebam, za kar ima tov. Golja, tako po zakonu, kot po pravilniku o varstvu pri delu, dovolj pooblastil, s katerimi lahko učinkovito ukrepa.
Z moje strani lahko pričakuje v prizadevanjih, da bi zmanjšali število nezgod pri delu, vso podporo, saj je število izostankov od dela že brez tega dovolj veliko in nam povzroča občutno škodo.
Dir. Janez Ramovš
oooooooooooooo
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR UREDNIK STANE KOMAN TISKA PARTIZANSKA KNJIGA LJUBLJANA, TRG REVOLUCIJE 1 IZDAJA PODJETJE DINOS LJUBLJANA, PARMOVA 33 IZHAJA VSAK DRUG MESEC
OOOOOOOOOOOOOO
KDO BO PLAČAL STRUP - ŠE ENKRAT
V 49, številki našega Glasila smo objavili članek s podpisom Ga. Pod tem podpisom so vsi prepoznali našega varnostnega tehnika Antona Golja in nekaj uslužbencev uprave podjetja mu je obljubilo odgovor. Ker odgovora ni bilo, se je urednik sam pozanimal, kako je bilo s to rečjo in ugotovil naslednje:
Naročilnico za strup je brez predhodne,-ga posvetovanja in brez cene podpisal Golja Anton, za to pa ga je pridobil agent privatnega proizvajalca strupa za podgane pod firmo "REFLEKS" iz Maribora, last ing. Ramšak Lada. Ko je strup prišel v naše skladišče v Mariboru in z njim račun, je Golja ugotovil, da je ceno dvakrat višja od pričakovane. Ker računa nismo takoj poravnali, je privatnik vložil proti podjetju mandatno tožbo. Golja je preko finančne službe poslal ljubljanskemu okrožnemu sodišču ugovor, uslužbenka tega sodišča pa je ta ugovor pomotoma poslala na mariborsko okrožno sodišče. Ko je ljubljansko sodišče obravnavalo tožbo, je izreklo izvržbo plačila, ker ni imelo nobenega ugovora. Banka je izvržbo realizirala.
Med tem so Ramška zaprli, podjetje pa je predlagalo sodišču, da izvršilni nalog razveljavi, oziroma da vzpostavi prejšnje stanje. Postopek je še v teku. Če bo naš predlog sodišče sprejelo, bomo lahko od Ramška zahtevali povračilo zneska, ki skupaj z davkom znaša nekaj čez 30.000,00 din.
Uslužbenka sodišča, ki se je zmotila, je v disciplinskem postopku.