Književnost in umetnost. Vae pod tem zaglavjem navedene kniige, muzikalije, tiskovine i. t. d. prodnja in sprejema  zanje naročnino knjigama ,,Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica Stev. 6. —k Nejvolnejši zpusoby kreslifskč, napsal Jos. Jar. Filipi. Druhe vydani. S 248 obrazky v tekstu a 10 baravnjhni tabulkami. Spisu Dedictvi Komenskdho, čis. 108. Členska cena Kč. 21. — Pro nečleny 35. — V Praze 1921. Nakladem Dedictvi Komenskeho. Knjiga je izšla pomnožena v drugi izdaji in je pisana za učitelje na ljudskih šolah. Avtor pravi: »Razume se samo po sebi, da se je bilo  vedno ravnati pri predelovanju knjige v  novi izdaji po »Učnili načrtih za risanje  na občih ljudskib in meščanskih Šolah* I kakortudi po »Navodilih« (k tem načrI tom * Vse se dobi po 2 K v Drž. zal. šol. \ knjig v Ljubljani) — ker bi ne imelo zmi' sla pisati knjigo proti uratlnim uredbam, katere so sicer po mojem mnenju nečeloma docela dcbrc« — Naglašam to, ker sc zdi novlni prerokom, ki očividno teh učnih načrtov in naredb ne poznajo, ali pa njihovega duba ne umejo, potrebno, učiti proti njim tam. kjer prav nič ni treba njihove (!) »nove« (?!) nietode. Knjiga obsega: Risanje s kredo, svinčaikom in peresom, risanje in slikanje z barvniki, slikanje s čopičem, izrezovanje in iztrgavanje v papirju. — Pod temi poglavji prinaša navodila v preizkuševalni metodi: prostolehtne vaje, oteniava s svinčnikom predmete v perspektivi, išče ornamentalne motive in razlaga vsako snov. -^V metodi prima upodablja cvetice. veje, pokrajine, žive živali, strojna dela, z barvniki uporabne predmete, peresa, metulje, okraskc, školjke i. dr. — Pro.ste čopične va'je so preobširne. da bi se mogle uavajati, ker nbsegajo vs§ tnogoče motive, zlasti tudi pokrajine. figure in živali. — Istotako se ponavljaio razni motivl v izrezovanju iz paDirja. — Cehi so \edno pred nanii. Ko se pri nas ni niti uvedla popolno ta po instrukcijah uradno odobrena metoda, sroji se pri njih že nii ogo radikalnejša »psrTološka metoda rlsania«, ki zahteva od učitelja še mnoso več umetniškega čuta nego ta. in se i^vaja tnnogo težje, zlasti v polnih razredih, kjer je nemogoče individualiziranje. — Naj bi se zato naše učiteljstvo obrn'lo k virom, ki nam prihajajo iz teh prosvitleneiših strani, in naj bi se "osamosvojilo vplivov, ki so kvarni metodi preJmeta. Ni mi namena ocenjevati pričujočo kniisro, ker bo ta naloga Doveriena izkušcnemu strokovnjaku ljudsko in meščanskošolskega risania. še vedno delavne^a na tcm torišču. Priporočam pa jo vsem, ker je avtor znan po svoj'h izbornih strokovnih spisih, zlasti pa, da nadomesti nemške knjige te vrste v naših šolah in knjižnicah in pomaga odvračati od blodeni na našem strokovnem polju in podpirati uspehe. — Fr. Suher. Planinski Vestntk. Vsebina 6. in 7. zvezka: Dr. H. Tiima: Kalnder, Lanžev,ca, planina za Skalo. — J. K. in T.: Na zasneženi Triglav. — Pavel Kunaver: Jame v Trnovskem gozdu in na planoti Lokoveo. — Drustvena vesti: Zimska soba v Cojzovi koči, »Ižanski Vintgar«, Planinske koče, poprav;la. Pri Cojzovi koči. Frjavčeva koča. Orožnova koča, Pri Hotelu Zlatoro<.u. Pri Kadilnikovi koči, Pozor, nlaninci! — (jbzor: t Josip Hauptman, Izlet na Kurn, Razstava planinskih slik -- Naše slike: Turski Žleb, Zasneženi Aljažev stolp. Jama »Okroglica« na Plehu. —k Fran Erjavec: Izbrani spisi za irladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flcre. Z risbami okrasil Fr. Podrekar. V Ljubljani 1921. Tiskala, izdala in založila Učiteljska tiskarna. Strani LXI—486. Cena 28 Din. Za Levstikovimi izbrairmi I spisi ?.a niladino smo dobili sedaj Crjavj čeve izbrane spise kot V. zvezek id:cije »Slovenski pcsniki in pisatelji«, ki jo prirejata in urejata Fran Eriavec in Pavel Flerč. V skromni naši mladinski litera! turi bo tvorlla ta zbirka, ilustrirana od j najboljših našib ujnetnikov gotovo prvo mcsto. saj nam obeta oodati izbor na]boljšega in najlepšega, kar so nap'sali tudi za mladino doslej prvi naši pesniki in pisatelji. In med temi našimi klasiki je morda napisal zlasti Erjavec, ta pri nas nedosežni opisovalec narave, kar bi mo- * Pri nas veljajo isti. Izdalo jih je naučno ministrstvo v stari Avstriji. rala raladina s pridotn in z užitkom čitati zopet in zopet. Ne moremo se tedaj čuditi razmeroma velikemu obsegu knjige, saj bi bilo škoda izpuščati vsake vrste. Knjiga je razdeljena 1. v obsežni in dosedaj najizčrpnejši življenjepis, 2. Andersenove pravljice, 3. povesti, 4. potopise, 5. slike iz narave, 6. iz »Domačih in tuj.h živali v podobah,« 7. tolmač. Tako tvori knjiga na eni strani popolno sliko pisateljevega dela, na drugi strani pa res sočno in prvovrstno mladinsko čtivo, ki ga naši mladini §e vedno tako manjka. Elegantno in razkošno opretnljena knjiRa bo primerna zlasti za darila, zato upamo, da ne bo manjkala v nobeni knjižnici in v nobeni hiši. —k OospodiiijskJ kol.dar Jugoslovenske Matice. Kar smo že davno pogrešali, kar je manjkalo osobito našim gospodinjain, to nam je dala sedaj naša Jugoslovenska Matica, ki je izdala pod spretnim uredništvom priznane pisat^ljice Utve gospodinjski koledar. V tri dele je razdeljen gospodinjski kohdar. Prvi del obsega koledar, kolkovne in poštne pristojbine, mere in uteži in kratke podatke o naši vladarski hiši. Temu sledi cela vrsta izbranih člankov naš h prvilv strokovnjakov in strokovnjakinj o go.spodarstvu. Univerz:tetni profesor dr. Kušelj priobčuje članek »Žena kot so-: proga in mati«, o zaščiti materinstva in: dojenčkov piše Štebi Alojz;ja. Minka Oovekarjeva razpravlja o »Poklicu gospodnje« »Materam« pa je napisala toplo občutene besede Marica Bartol, nakar sledi vsega uvaževanja vredan članek Marije Kmetove »Nekaj besed«. »Razdelitev dnevnega dela v gospodinistvu« Jerica Zemljanova. Uvaja strokovne članke o »Gospodinjskem šolstvu« inž. Rada Laha in »Kmet:jsko gospod'njski tečaji po deželi« gosp. Rohrmana, sta nadaljna članka, ki stvokovnjaško obravnavata naše še vse premalo razv;to gospodinjsko šolstvo. Slede praktični nasveti za gospodinje, ki jih uvaja članek Jerice Zemljanove »Velika noč v gospodinjstvu«. Članku sledi temeljni spis g. Črnagoja o vrtnarstvu, ki je bogat najboljših nasvetov za gospodinje. 0 našli narodnih nošah spominja prof, Sič. Ko prejme gospodfnja še kor;stne nasvete za dom in za kuhinjo zaključuje poselski red, izvrstno urejen in bosat prvi del koledarja. Drugi del je izpolnjen s troškovnikom. ki je sestavljen tako preghdno in tako obsežno, da navaja naravnost vsako gospod'njo k rednemu zapisovanju vseh izdatkov. Po pravici pravi p;sateljica, da je troškovnik spominjska knjiga vsake gospodinje. Zato je prav, da mu je odmerjen tako velik prostor 112 strani velike osmerke. Koledarju so še prideljeni številni oglasi, ki so Jugoslovenski Matici v čast pa tudi v vestno podporo, vsled česar se naj gospodinjs oz:raio na tvrdke. ki imajo zmisel za .lugoslovensko Matico. Oospodinjski koledar Jugoslovenske Matice je vezan in šteje brez Inseratov 100 strani velike osmerke. Velja za člane 20 K za nečlane 30 K in se naroča pri Jugoslovenski Matxi. Ljubljana. Pred Škofijo št. 21. Oospodinje! Naj ne bo slovenske hiše, ki ne bi imela gospodinjskega koledarja »Jugoslovenske Matice«. —k France Zbašnik, PesmL Uredil in uvod napsal Pavel Karlin. Ljubljana 1922. Založila Tiskovna zadruga. 80 str. XVII—91. Cena 8 D:n., po Došti 50 p več. Poleti 1918 je padel na bojnem polju France Zbašnik, mlad slovenski poet iz ribniške doline, čigar ime širši javnosti še ni bilo znano, čigar pesmi pa pričajo, da je bil eden izmed najboli nadarjetrh učencev Župančiča, Murna, Kettaja in Cankarja. Bil je tudi eden izmed tišfh, ki so jih preganjale avstrijske oblasti še koi srednješolca radi veleizdaje. Njecov prijatelj Pavel Karlin je sedaj njegove pesmi uredil, jim napisal lep uvod in j:h s pesnikovo sliko vred izdal pri Tiskovni zadrugi. Toplo jih priporočamo. Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica nasproti Glavne pošte. —k Zvoirček, list s podobami za slovensko mladino. Izšla je 11. številVa, ki prinaša sledečo vsebino: Dr. Lah: Prorokovanje; Drag. H.: Trgovec in seljak; J. Vandot: Striček Radonia; L. Ogorck: Dr. Ivan Tavčar; Humek: Prloovedka o dvonožcu: An'ca: Prvi korak; M. (irošljeva: Nadi Bogadyievi, Fr. Erjavec: Srbske narodne pripovedke; S. Palček: Srebrni zvončki. —k Slovenske narodne pesmi iz Be- nečije. V zelo lični vnanji bbliki in pri- ročnem' zvezku je izšla lepa zbirka na- rodnib pesmi, ki nam izpopolnjuje zbir- i ko naš'h narodnih pesmi tudi na ozem- j Iju, ki je že zdavna odtrgano od nas. Ce- na 30 K jetako nizka, DOSebrio še ker je zvekek tako obsežen.da omogoči čim- širše razširjenje zbirke po naši zemlji. Učiteljstvu bo zbirka sigurno dobrodo- šla, ker mu da za pevske zbore obilo novega gradiva in zategadelj tudi zbirko toplo priporočamo. —k »Naša nada« — list za mladež. Trst. Godina I. Je izšla 6. številka. k. »Prosvetnl Glasnik«, službeni list ministrstva prosvcte v Beograd.: ji .zsla 11. številka. —k »Zavičaj«, dječji list. Skoplje. Jc Izšla 3. številka. —k »Planinski Veslnik«, glasilo »Htivenskega Plan. Društva«. Ljubljan;.. Je izšla 8. šte\ilka. —k »Učiteliski Vesnik*. lisi /.. \:<.trebu škole i učitelja. Novi Sad. Izšla ... 14. številka. »Vesna«. Stevilka ki j. pvavkar i/šla,.ie dvojna in obsega nad (>0 sirani. Zato je vseblna jako pt.\stra. Pol.g bogatega modnega dcla ima lep članck o Ivanu Hribarju, ki jc okrašen s i>odobami. med temi je Hribarjev portret po Vlalia Pučkovča sliki. Med portreti bodi omenjena tudi podoba opertie pevkc Tbalerjeve in treh voditeljic jugosl. žcnskega gibanja. Gaspari ima 7 risb s Koroškega, katerim je dodal njegov brat dve koroški povestici. Zanimiv je ilustrirani članek o ljubljanskih umctiiikih, ki so poleti inieli ta Igom nekako cigansko letovišče. Lirlka je zastopana i>o Golarju, I. Albrechtu, Peterlin-Petrr.šk; in Utvi. Deloma so pesmi otroškega značaja. I. Robida prinaša domoroGno-aiegoncno Dalaao o Petru Ko\aču. Proza je zastopana po veseli povestici Goiarievi in ^tudiji Pastuškinovi. Vulčinski prinaša dražestno otroško prlpovest. Mnogoštevilne fotografije z velikega sejma so obdane z jako zabavnim poročilom gospodične Srčnikove. Znan slovenski pisatelj nastopa pod imenom Diag v ironičnem članku zoper ono družabno rovlarstvo, ki sc zdi dandanes še potreben privesek pravega Slovestva. Prof. Debeljak piše iz Pariza mnogo prezanimivega. — Lepi list, ki mu je Vavpotič zopet narisal krasen trobarven naslov, najtopleje priporočamo našemu izobraženstvu. Podjetje tudi ne išče pri stvari nikakega dobička, gre mu za to, tudi pri nas vzdrževati družaben list, kakor ga iniajo vsi drugi narodi. Ljubljanski Zvon. Vsebina uovembrskega zvezka: 1 Miran Jarc: Kraljevič na sainotnem gradu. — 2. Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. — 3. Mirko Pretnar: Jesenska noč. — 4. Dr. Ivan Prijatelj: IHiševni profili naših preporoditeljev. (Konec prih.) - 5. Juš Kozak: Rdeče lise. — 6. C. Golar: .lezdec. (Kitajski motiv.) — .7. Marija Kmetova: Meditacija. — 8. Ivan Albreht: Razkošje. — 9. Milan Fabjančič. Prolcg tragediji »V novi svet«. — 10. Janko G.aser: Jutranja pesem. — 11 Igo Gruden: Pesein samote. — 12. A. P.: Lastovka. -- 13. C. Golar: V ječi je nirak. — 14. Književna poročila: Kralj Matjaž. — Melik Anton: Jugoslavija. — A. Funtek: Dve Meškovi povesti v nemškem prevodu. — Risto Savin: op. 13. — Pct pesmi pp. 20. Tri pesmi. — Ivanjski krijesovi. — 15. Kronika. 16. Nove knjige. — Celoletna naročnina Lj. Zv. znaša K 180.—. Upravništvo se naiiaja v Prc-šernovi uliei št. 54. Iz aase organizacije. Skupne zadeve. — Tovarišl blagajniki (-čarke)! V št. 47, z dne 17. novembra sem prosil vse blagajnike-čarke okr. učit. društev, naj vpošljejo do 1. dec. obračune, da morem z novim letom oddati čiste račune novemu glavnemu blagajniku. Od 23 društev nimam še nobenib pojasnil. Tovarlši-ce, kaj čakate! Vsak račun potrebuje še kakega pojasnila. Kak bolj zamotan račuii z Jodatnim odgovorom mi vzame najmanj 3—4 tire časa. Kdaj naj potem vse izgotoviinV! ln še nekaj! Redko društvo je, da nima enega ali več članov. ki vsled pozabljivosti ali kakega dnr/.ega vzroka ne (Miravnajo članarine. Taki člani dobivajo ctio, če je odbor malomaren. tudi dve leti stanovske liste. Uprava jim listov nc ustavi. ker ne ve, koliko dolgujejo. Vsak l)lagajnik naj vpišc pri vsakem člaiui, koliko je plačal članarine za tekoče leto. Le na ta način se kontrolira tudi tiste člaiK., ki prestopijo nied letom k drugemu drustvu. Še enkrat prosim. ix>šljite takoj obračune. če tudi še ni poravnana vsa čl.marina. - Glavni blagajnik. Društvene vesti. • Ijjubljansko učiteUsko društvo je zborovalo 10. decembra 1921 ter napravilo sledečc sklepe: 1. Razdelilo je 30 blokov v prodajo listov za Učit. konvikt Vsoto prodanih blokov je poslati tovarišu Pavlu Herbstu v Sp. Siški; izkupiček pošlje nato vodstvu deške osnovne šole na Jesenicah. 2. Predsednik Fr. Skulj razmotriva o zavarovanju učiteljstva za časa bolezni, o pogrebnem zavarovanju i. t. d. Daljše poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk. Tovariše po deželi prosimo, da članek dobro razmotrijo in o njem izrečejo svojo sodbo. U.IU se pa naprosi, da predloge in nasvet: upošteva in jih skuša udejstviti. 3. Vzame se na znanje poročilo blagajniku in tajnika, ki poročata o stanju blauajne ter o onili urganizirancib, ki za leto W20 in 1921 še niso poravnali člauarnie. Sklene se imena onih, ki do 10. jamiarja 1922 ne store svoje stanovskc i!t. Ižnosti, na prihodnjem zborovanju javno inionovati. da bode vse učiteljstvo puziialo parasite na organiznm naše stanovskc organizacije. Vsem tem nezavednežem, ki hočejo imeti od društva sanio koristi, a nič obveznosti, pošlje blagajnik izvlcček računa za 1. 1920 ter položnice. Članarina za 1. 1921 znaša 260 K. Nekateri so vplačali premalo! 4. Za vsako šolo se inienuje poverjenik. Njugova naloga je buditi zaspance in napraviti iiuenik članov za 1. 1922 ter ga takoj odposlati tajniku Anibrožiču. 5. Drnstvo protestira proti odbitkom za potrošačke zadruge. Zahteva takojšnjo ukinitev izplačil, ker od teh zadrug nima učiteljstvo nobenega dobička. 6. UJU se naprosi, da zaščiti učiteljske koristi pri izdelavi uradniške pragmatiko. 7. Nedeljske maše naj se vendar že odpravijo. UJLJ se prosi, da nrgira tak. rešitev sklepov Viš. šol. svcta. 8. Višji šolski svet naj posreduje pri drž. stanovanjskcm uradu, da nakaže ta ljubljanskemu učiteljstvu primerna stanovanja. za katera prosijo že celo leto. — Tajnik.