Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan \ TEDNIK ~ rS^' Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si Vsi skupaj smo ZA Ko zavlada energija in se odpre srce O Priloga Ptuj, petek, 17. junija 2016 letnik LXIX • št. 48 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ^ ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski www.tednik.si ■ ■Stajerskitednik Stajerskitednik V središču Vrtec Ptuj • Obnova kuhinje nujna, sicer sledi zaprtje O Stran 6 Podravje Slov. Bistrica • Sklad ukinja svojo izpostavo, župani ogorčeni O Stran 8 Šport Nogomet • Kidričani začeli »operacijo prva liga« O Stran 11 Tim Gajser • »Linije so najpomembnejše« O Stran 12 IVBMjiHifa Podravje * Kakšni bodo ukrepi za zmanjšanje zastojev pred Gruškovjem Na hrvaško obalo z madžarsko vinjeto! Na DARS-u so tik pred zdajci pripravili Plan upravljanja mednarodnega prometnega toka Šentilj-Gruškovje v času turistične sezone, s katerim želijo zmanjšati število potnikov na Hrvaško prek mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje. Načrt, pripravljen v sodelovanju s policijo in Direkcijo za infrastrukturo, razkriva poglavitne (in večinoma neinovativne) ukrepe. Glavni vir informacij za mednarodno javnost bo tako očitno letak v angleškem jeziku... du Esa m Gradec/Graz «# 89 km Maribor 23 km Budimpešta/ ^ 357 km Budapest Ljubljana 130 km Slov. Bistrica 24 km Kidričevo 7 km Hajdina 3 km Foto: Črtomir Goznik Tednikov objektiv * Sezona alergij: Trenutno najbolj trpijo alergiki na cvetni prah trav O Strani 4 In 5 Dom upokojencev Ptuj * Tekoče poslovanje nič več dobičkonosno O Stran 7 Črna kronika * Gibanje po Ptuju postaja nevarno O Stran 40 Aktualno.«, ik^i 2 Štajerski Aktualno petek • 10. junija 2016 Spodnje Podravje • Vodovodni vozli in težave ter iskanje lokacije za nov globinski vodnjak Občine bi zemljišče za nov vodnjak poten Župani občin Spodnjega Podravja so na junijski seji kolegija med drugim razpravljali o poslovanju Komunalnega podjetja Komunala je v lanskem letu ustvarila dobrih 13 milijonov evrov prihodkov in poslovala z dobičkom v višini 350.000 evrov. Revizijo poslovanja je opravila družba Revidicom iz Maribora. Nekaj poudarkov iz revizijskega poročila je na seji kolegija predstavil revizor Stanko Čokelc. Dejal je, da so v poročilu prikazani računovodski izkazi pošteni in resnični. Nadalje je opozoril, da bo moralo KP Ptuj iz svojih poslovnih knjig počistiti v preteklosti (2007-2012) uporabnikom preveč zaračunano okoljsko dajatev v skupni višini dobrega milijona evrov. Komunala je uporabnikom višjo okoljsko dajatev zaračunavala, ker naj bi iz tega naslova pokrivala izpad prihodka zaradi neplačnikov. Na kakšen način in kdaj bo KP Župani v konklave, če se hočejo kaj dogovoriti Ne samo pri vodovodu, tudi pri drugih regijskih projektih župani spodnjepodravskih občin nikakor ne najdejo skupnega jezika. Župan Kidričevega Anton Leskovar je poudaril, da bodo v prihodnje nekatere stvari nekako morali doreči. »Enkrat se bomo morali usesti skupaj. V zaprti prostor - kot kardinali, ko volijo papeža. In dokler ne bomo dosegli soglasja (da se iz dimnika pokadi beli dim), ne bomo šli ven,« je na resni problem o nezmožnosti doseganja soglasja nekoliko v šali v ponedeljek na kolegiju opozoril Leskovar. Ptuj uporabnikom poračunalo preveč zaračunano okoljsko dajatev, župani na seji kolegija niso dorekli. So pa spraševali, kaj so počele prejšnje revizije, da tega niso ugotovile. Direktor KP Ptuj Janko Širec je dejal, da je ena izmed revizij v času njegovega mandata to stanje ugotovila in da so potem s sklepom direktorja znesek okoljske dajatve znižali. Naslednje neurejeno področje na relaciji KP Ptuj - občine izhaja iz sporazuma o prenosu komunalne infrastrukture v poslovne knjige občin. Nekaj občin sporazuma ni podpisalo, zato ta ni nikoli pravno-formal-no stopil v veljavo. Kljub temu se je mestna občina (MO) Ptuj iz sporazuma s KP Ptuj pobotala za okrog 600.000 evrov. Ker prenos infrastrukture ni bil pravno-formalno končan, še danes iz tega naslova med občinami in Komunalo obstajajo terjatve in obveznosti. V nekaterih primerih so občine dolžne Komunalni, v drugih Komunala občinam. Edina, ki si Za nakup zemljišč se pogaja ptujska županova komisija, med ponudniki za prodajo naj bi bil tudi podžupanov brat Občine Sp. Podravja se pripravljajo na gradnjo novega globinskega vodnjaka ob Mariborski cesti na Ptuju. Gradile ga bodo iz sredstev omrežnine. Koncesionar (KP Ptuj) predlaga, da se za gradnjo namenijo sredstva iz omrežnin; letos 20 in prihodnje leto 50 odstotkov zbranih sredstev. Gradnja novega vodnjaka je zaradi zagotavljanja neoporečnosti pitne vode nujno potrebna. V pol leta, odkar je bila odločitev za gradnjo vodnjaka sprejeta, vse občine ustreznih soglasij za financiranje naložbe upravljavcu še niso predložile. Komunala bi nov vodnjak gradila ob Mariborski cesti, na desni strani ceste - gledano iz smeri Hajdina-Ptuj: na kmetijskem zemljišču, ki je med Felnarjem in strnjenim naseljem hiš. Obravnavo ponudb za nakup zemljišča, na katerem bi gradili vodnjak, je v roke vzela Komisija za ravnanje s stvarnim premoženjem MO Ptuj. Vodstvo občine smo zaprosili za pojasnilo na vprašanje, ali imajo za vodenje zbiranja ponudb za nakup zemljišča pooblastilo preostalih občin soinvestitork. Po naših informacijah ga nimajo. A tega niso neposredno priznali. V odgovoru so med drugim navedli: »MO Ptuj bo s svojimi strokovnimi službami sodelovala pri pridobivanju zemljišč za potrebe izgradnje globinskega vodnjaka. Komisija za ravnanje s stvarnim premoženjem MO Ptuj je posvetovalni organ župana in bo obravnavala prispele ponudbe za nakup nepremičnine ter svoje mnenje posredovala županu MO Ptuj.« Neuradno smo izvedeli, da naj bi se županova komisija za odkup zemljišča dogovarjala z bratom podžupana Gorazda Oreška, Branimirjem Oreškom. Razpravljalo naj bi se že tudi o ceni odkupa, ki naj bi po naših neuradnih informacijah znašala 60 evrov za m2 (kmetijskega zemljišča). V zemljiški knjigi smo preverili, ali ima Branimir Orešek ob Mariborski cesti zemljišče. In ugotovili, da ga ima: 6.214 m2 najboljšega kmetijskega zemljišča, po Gursu ocenjenega na dobrih 8.000 evrov. Na naše novinarsko vprašanje, ali drži, da se komisija MO Ptuj za nakup zemljišča, na katerem bi bil vodnjak, pogovarja oz. dogovarja z bratom aktualnega podžupana Gorazda Oreška in da ta ponuja prodajo zemljišča za ceno 60 evrov za m2, niso eksplicitno odgovorili z da ali ne. Pojasnili so naslednje: »Komisija za ravnanje s stvarnim premoženjem MO Ptuj se ne pogovarja s potencialnimi ponudniki, temveč bo obravnavala predloge oz. ponudbe in podala svoje stališče, ki ni zavezujoč sklep, ampak predlog županu MO Ptuj.« Uvodnik Skrunitev Na Ptuju sta se visoko pod oblaki zableščala zlata loka in končno prinesla radost in srečo. Kolosalni M je po nekaterih raziskavah najbolj prepoznaven simbol na svetu; z njim se ne more kosati niti krščanski križ z dvema tisočletjema prednosti, Očitno lahko zato zaščitni znak nebrzdanega in brezsramnega kapitalizma stoji kjerkoli - za razliko od reflektorjev, ki bi na ptujskem športnem stadionu grdo kazili tako opevano veduto mesta. Ob oskrunjenju rodnega mi Ptuja mi je skoraj malo žal, da se meje rimskega imperija skozi stoletja niso ohranile. Ko je namreč McDonald's v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odpiral svojo prvo restavracijo v Rimu, se je na Piazzi di Spagna zbralo več tisoč ljudi. Za razliko od Ptujčanov niso čakali ocvrtega krompirčka, temveč protestirali. Mimoidočim so ponujali porcije sveže pripravljenih italijanskih špagetov, seveda kuhanih al dente, kot se za Italijo spodobi. Nasprotovali so predvsem degradaciji zgodovinskega jedra mesta in amerikanizaciji italijanske kulture, v približno istem času pa so po vsem svetu pričeli opozarjati še na nezdravo hrano, onesnaževanje in izkoriščanje delavcev. Londonski Greenpeace je takrat uvedel svetovni dan boja proti McDonald's-u, ki ga vsako leto 16. oktobra obeležijo s protesti. Giganta, ki vsako leto nagrabi nekaj milijard čistega dobička in je bogatejši od Mongolije, to sicer najbrž ne gane preveč. Največja veriga restavracij s hitro hrano na svetu danes deluje v 119 državah (medtem ko tipkam, so morda dodali še kakšno). Tudi v Rimu, vendar se mora mestu stilno prilagoditi - po dobrem starem reku: »Ko si v Rimu ...« Na Ptuju ne estetskih ne kakršnih koli drugih omejitev nismo postavili. Morda zato, ker so naše odločitve, strategije in vizije podobno kot hitri hamburgerji instantne, brez polnovredne vsebine, predvsem pa brez slehernega razmisleka o dolgoročnih posledicah. Eva McMilošič Podravje • Ukrepi za zmanjšanje zastojev pred Gruškovjem Na hrvaško obalo z madžarsko Na DARS-u so tik pred zdajci pripravili Plan upravljanja mednarodnega prometnega toka Šentilj-jo zmanjšati število potnikov na Hrvaško prek mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje. Zastojem vsemu zelo verjetno ne bo mogoče povsem izogniti. Načrt, pripravljen v sodelovanju s policijo in Direkcijo za infrastrukturo, razkriva poglavitne (in večinoma neinovativne) ukrepe. Glavni vir informacij za mednarodno javnost bo tako očitno letak v angleškem jeziku (slovenska verzija bo namenjena predvsem spletni rabi), ki ga bodo distribuirali prek pro- Za kratkočasenje turistov v zastojih Na DARS-u so lani razvili mobilno aplikacijo DarsTraffic za spremljanje razmer v prometu. Naložiti si jo je mogoče brezplačno, tako za iOS kot Android sisteme, na voljo pa je tudi v angleškem jeziku. Aplikacija poleg svežih prometnih informacij ponuja še cestne kamere, seznam postajališč in njihovo ponudbo, informacije o vinjetah, prometni koledar itd., pa tudi nujne telefonske številke s hitrim klicnim dostopom. Seveda ostaja vprašanje, koliko turistov bo z letaki za aplikacijo sploh izvedelo, koliko od teh si jo bo dejansko naložilo (pri prenosu podatkov v tujini so potrošniki namreč previdnejši in pogosto ne dovolj dobro informirani) ter koliko od njih jo bo uspelo naložiti in uporabiti še pred cestninsko postajo Pesnica, kjer bo že treba zaviti s poti. Za seznanjanje z aplikacijo bodo tako morda dovolj časa imeli šele ujeti v zastoju pred Gruškovjem ... dajnih mest vinjet pogodbenih prodajalcev, tudi v tujini. Samo upamo lahko, da ga bo večina turistov prebrala še pred nakupom vinjete, sicer se bo Slovenija marsikomu grdo zamerila ... Z letakom v neznano Na DARS-u pojasnjujejo: »Z informacijo želimo voznikom, ki so namenjeni iz smeri Gradca (Šentilja) prek Maribora proti Zagrebu ponuditi alternativno pot.« Na letaku je zato zemljevid z dvema označenima alternativnima potema v smeri hrvaškega primorja v primeru zastojev na avtocesti A4 Slivnica-Dražen-ci oziroma A1, za vse variante pa so zapisani tudi predvideni časi potovanja. Kot glavni obvoz priporočajo traso Šentilj-Pe-snica-Lendava-Pince-Letenye (Madžarska)-Zagreb, na katero bo usmerjala tudi začasna prometna signalizacija za cestninsko postajo Pesnica. Druga ozna- čena varianta pelje čez Središče ob Dravi. Večina turistov naj bi se torej peljala po dobrih desetih kilometrih madžarske ceste M70. Za kar bodo, so nam potrdili na DARS-u, morali kupiti tudi Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 10. junija 2016 Aktualno Štajerski 3 cialno lahko kupile od Oreškovega brata (KP) Ptuj ter o vlaganjih v ptujski vodooskrbni sistem. Foto: Piso, Črtomir Goznik je svojo terjatev (kljub formalno neveljavnemu sporazumu) pobotala, je bila MO Ptuj. Nad tem je nekaj županov v ponedeljek vnovič izreklo negodovanje. Spraševali so, ali bo ptujska občina ta denar vrnila. Senčar o potrebi po obnovi vodovoda: »Gre za zdravje in življenje ljudi« Revizor Stanko Čokelc iz družbe Revidicom je župane pozval, da bi se sredstva, zbrana z omrežninami, morala vlagati nazaj v komunalno infrastrukturo. »To so namenska sredstva in mislim, da je prav, da se jih vlaga nazaj v dotično infrastrukturo,« je dejal in na župane apeliral, naj razmislijo o posodobitvi vodooskrbnega sistema. »Na sistemu je 66 km azbestnih cevi in 100 km cevi makedonskega proizvajalca, ki so povsem neustrezne. Slabo stanje cevi poslabšuje kakovost pitne vode.« Župan MO Ptuj Mi- ran Senčar je povedal, da občina lastnega denarja za obnovo vodovoda nima. Nadejajo se, da bi lahko sofinanciranje obnove sistema zagotovili iz regijskega projekta, ki je ovrednoten na 140 milijonov evrov. »Ta denar regija potrebuje. Ker ne gre za denar, temveč za zdravje in ži- vljenje ljudi,« je poudaril prvi mož MO Ptuj. Župana občine Žetale Antona Butolena je ujezila revizorjeva pripomba, da bi morale občine več vlagati v vodooskrbni sistem. »Ko smo šli iz nekdanje skupne občine Ptuj, nismo imeli v občini Žetale niti enega jav- nega vodovodnega priključka. Najeli smo kredit in zgradili vodovod. Kredit še danes odplačujemo, 80.000 evrov na leto! Zato mi ne govoriti, da bi morali v sistem vlagati več!« je bil glasen Butolen. Mojca Zemljarič vinjeto! Gruškovje v času turistične sezone, s katerim želi-se ob gradnji trinajstih kilometrov avtoceste kljub Foto: Črtomir Goznik madžarsko vinjeto. Cena desetdnevne vinjete za osebne avtomobile do 3,5 tone in do sedem oseb znaša 2.975 madžarskih forintov, torej bodo turisti za vsak kilometer ceste odšteli po evro. Pri dvotedenskem dopustu pa bodo lahko prihranili z nakupom mesečne vinjete za 4.780 madžarskih forintov oz. okoli 15 evrov ... Obvoz je, skratka, dobro premišljen. Pa drugi mejni prehodi? Prosili smo za pojasnila, zakaj v poštev nista prišla mednarodna mejna prehoda Zavrč ali Rogatec, morda pa tudi meddržavni prehod Leskovec. Na DARS-u odgovarjajo, da ti razmeroma majhni mejni prehodi sicer ostajajo alternativa, vendar večine tranzitnega prometa iz smeri Gradca ne bi prenesli: »Obvoza na Zavrč ali npr. na Središče ob Dravi sta smiselna in se ju v skladu s planom aktivira, ko bi se kolona vozil začela nabirati od mejnega prehoda Gruškovje, vendar še ne bi segla do razcepa Draženci.« Voznikom, ki bolje poznajo to območje oz. so te prehode že uporabili, priporočajo tudi mejne prehode za meddržavni promet Podplanina, Slovenska vas, Rigonce, Orešje, Ormož, Razkrižje in Gibina. Opozarjajo pa: »V skladu z veljavno uredbo o določitvi mejnih prehodov jih lahko uporabljajo le državljani EU, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ter hrvaški državljani.« Največ turistov brez vinjet po dosedanjih izkušnjah v Slovenijo vstopa na mejnih prehodih Trate in Gornja Radgona, nato se usmerijo prek Lenarta do Ptuja, mejo pa prečkajo v Gruškovju. »Z začasnim vodenjem prometa bo Direkcija RS za infrastrukturo te turiste usmerjala iz smeri mejnih prehodov Trate in Gornja Radgona prek Radencev, Ljutomera in Ormoža proti mejnemu prehodu Središče ob Dravi. Turiste, ki bodo ne glede na vodenje prišli prek Lenarta do Ptuja, se bo usmerilo na mejni prehod Zavrč oz. na mejni prehod Leskovec,« pravijo na DARS-u. Ključno bo pravočasno obveščanje Med preostalimi ukrepi na DARS-u naštevajo še obveščanje prometno-informacijskega centra AMZS in drugih relevantnih organizacij, kot sta Allgemeiner Deutscher Automobil-Club in Hrvatske autoceste. Komuniciranje s prebivalstvom bo potekalo prek obveščanja medijskih hiš ter z info točko v Podlehniku. O predvidenih zastojih in predlogih za vožnjo po posameznih odsekih bodo javnost obveščali predhodno, prek prometno-in-formacijskega centra pa v realnem času. Tudi elektronski portali na območju Gradca v smeri Slovenije bodo prikazovali prometne vsebine ter opozarjali na morebitne zastoje. Aktualne informacije o priporočenih obvozih bodo ves čas prikazane tudi na spremenljivem prometnem znaku za cestninsko postajo Pesnica. Turistični sezoni pa se bodo (A) vinjeta Spodnja tabela prikazuje predvidene termine zastojev, v katerih priporočamo obvozno pot, prikazano na letaku. Aktualne informacije o priporčenih obvozih bodo ves čas prikazane na spremenljivem prometnem znaku za cestninsko postajo Pesnica. Od petka, 1. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 2. 7. 2016, do 20. ure Od petka, 8. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 9. 7. 2016, do 20. ure Od petka, 15. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 16. 7. 2016, do 20. ure Od petka, 22. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 23. 7. 2016, do 20. ure Od petka, 29. 7. 2016, od 22. ure do sobote, 30. 7. 2016, do 20. ure Od petka, 5. 8. 2016, od 22. ure do sobote, 6. 8. 2016, do 20. ure Od petka, 12. 8. 2016, od 22. ure do sobote, 13. 8. 2016, do 20. ure Od petka, 19. 8. 2016, od 22. ure do sobote, 20. 8. 2016, do 20. ure Od petka, 26. 8. 2016, od 22. ure do sobote, 27. 8. 2016, do 20. ure Manjkajoči odsek podravske avtoceste A4 Draženci-Gruškovje v skupni dolžini 13 kilometrov bo v celoti dokončan predvidoma najpozneje do konca leta 2018. Vir: DARS morali prilagajati tudi gradbinci, pojasnjujejo na DARS-u: »Izvajalec del je po pogodbi dolžan zagotavljati nemoten pretok prometa ves čas gradnje. Načr- tovano je, da v času povečanega prometa izvajalec del ne postavlja delnih zapor in ne izvaja minerskih del.« Eva Milošič vja vinjeta Ocenjen čas potovanja ob zastojih, več kot 5 ur (normalno 1 ura 15 min, 118 km) Ocenjen čas potovanja 3 ure 40 min, 183 km Alternativna pot Ocenjen čas potovanja 2 uri 35 min, 224 km 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 17. junija 2016 Slovenija • Sezona alergij na vrhuncu: na cvetni prah alergična že četrtina prebivalcev Trenutno najbolj trpijo aler Sezona alergij na cvetni prah še zdaleč ni mimo. Trenutno je v zraku prisoten cvetni prah trav, v Primorju tudi visoko alergogeni Alergijske bolezni so v sodobnem svetu vse pogostejše, kljub temu pa zdravniki zanje pogosto ne najdejo pravega razloga. Po besedah biologinje Andreje Kofol Seliger iz Nacionalnega laboratorija za okolje, zdravje in hrano (NLZOH), naj bi v Evropi imelo 35 % populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. V preteklih letih se je povečevala predvsem pojavnost (incidenca) astme in alergijskega rinitisa, sedanje raziskave pa so potrdile povečanje prehran-skih alergij. Med najpogostejše oblike alergij spada alergija na cvetni prah različnih vrst rastlin. „Bolniki imajo največkrat težave z zgornjimi dihali zaradi alergijskega rinitisa, to je alergijsko vnetje nosne sluznice, ki se mu pogosto pridruži še alergijsko vnetje očesnih veznic in obnosnih sinusov. Najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 25. letom starosti. Pri otrocih se najprej v alergijskem pohodu pojavi prehranska alergija, lahko že v prvih mesecih življenja, pri otrocih v predšolski dobi rinitis navadno nastopi kasneje," pojasni sogovornica iz NLZOH. Ta alergijska bolezen, poznana tudi pod imenom seneni nahod, ima praktično enake simptome kot prehlad. Povzroča namreč nahod, nadraženost in zaprtost nosu, oči postanejo občutljive, pogosto solzijo in natekajo, pojavlja se tudi vneto grlo in hripavost, kašelj, blaga bolečina in razdraženost. Poleg teh običajnih simptomov se lahko pojavijo tudi glavobol, kožne težave, prebavne motnje, oteženo dihanje in razdražljivost. Alergije na cvetni prah pa še zdaleč niso le nedolžno kihanje in smrkanje. Če namreč alergij ne zdravimo, lahko nahod privede do odebelitve nosne sluznice. Posledice so vnetje sinusov, zamašen nos, izgubo okusa in vonja, bronhitis, pogosto se pojavi tudi astma. „V nekaterih primerih je tudi seneni nahod zelo obremenilna bolezen, na primer pri bolnikih, ki imajo Stopnje alergogenosti posameznih vrst cvetnega prahu Zelo visoka: breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija. Visoka: krišina, pelin. Srednje visoka: leska, jelša, jesen, gaber, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj. Nizka: topol, vrba, javor, kislica, bezeg, metli kovke/ ščirovke. Zelo nizka: tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmelj. pridruženo astmo in že sama teža bolezni pripelje človeka do zdravnika, ki predpiše zdravljenje." Najboljše zdravilo: v času cvetenja se zadržujte v zaprtih prostorih Sicer pa je osnova zdravljenja vseh alergijskih bolezni izogibanje alergenu, ko je to možno. „V primeru alergije na pelod svetujemo, da se bolnik v času sezone cvetenja zadržuje bolj v zaprtih prostorih, predvsem ob sončnih in vetrovnih dneh. Stanovanje naj zrači pozno zvečer ali zjutraj pred sončnim vzhodom. Oblačil naj ne suši zunaj. Če je možno, naj v času sezone Alergije so povezane s spremembami življenjskega sloga in okolja Alergija pomeni preobčutljivost oziroma spremenjeno reakcijo našega imunskega sistema na sicer neškodljive in povsem običajne snovi iz okolja. Gre pa za napako imunskega sistema, ki se pojavi po prvem stiku z alergenom. Kot ugotavljajo strokovnjaki, so alergije povezane s spremembami življenjskega sloga in okolja: „Na težo in pogostost pojavljanja alergijskega obolenja vplivajo številni dejavniki, kot so podnebne spremembe, urbanizacija, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom, uničenje naravne flore, razširjanje tujerodnih vrst rastlin in tudi drugi dejavniki." cvetenja načrtuje dopust v okolju z drugačnim podnebjem (ob morju, v gorah). Takšen način je primeren za izogibanje cvetnemu prahu rastlin, ki cvetijo kratek čas (npr. breza). Podatke o količini peloda v zraku je možno dobiti na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje,« svetujejo strokovnjaki. Najbolj je alergogen cvetni prah breze in trav Ključna je torej ugotovitev, na katero cvetje smo alergični. Obstaja namreč cela vrsta alergij na cvetnih prah nekaterih alergogenih rastlin. „Cvetni prah se pojavlja v večletnem povprečju: najzgodnejši sta leska in jelša od januarja do sredine marca. Najbolj obremenjeni meseci v letu so marec, april in maj, ko cveti veliko število ve-trocvetnih dreves, ki sproščajo alergogeni cvetni prah (breza, gaber, bukev, hrast, jesen). Od maja do konca julija je v zraku tudi cvetni prah trav. V juliju in avgustu je v zraku cvetni prah pelina. Glavna sezona ambrozije se začne na območjih z veliko površinami, poraščenimi z ambrozijo, v začetku avgusta, v manj obremenjenih področjih sredi avgusta, sezona pa traja do konca septembra. Trenutno je v zraku cvetni prah trav. V splošnem so v nižinah za nami že najvišje obremenitve zraka, ki so bile v drugi polovici maja in začetku junija. Nekatere vrste trav, ki sproščajo velike količine cvetnega prahu v zrak, so od-cvetele, k zmanjšanju obremenitve prispevajo tudi košnja in deževno vreme. Vedeti pa moramo, da v višjih nadmorskih višinah trave še vedno na polno cvetijo. Cvetni prah breze je navadno v zraku zadnje dni marca in v aprilu. Letošnje leto je bilo izjemno zgodnje in je bil cvetni prah breze v zraku ves marec in april z najvišjimi obremenitvami v zadnjem tednu marca in v začetku aprila. Cvetni prah ambrozije je kot vzrok za alergijsko bolezen pomemben na področjih, kjer so poraščene velike površine. Večina Slovenije je gozdnata, rast ambrozije pa je omejena le na ozka območja ob cestah, železnicah ..., kjer je njena rast vse bolj kontrolirana, zato tu obremenitve zraka trajajo krajši čas in manj je dni z visoko obremenitvijo. Za Ljubljano smo v rekordnem letu izmerili 17 takih dni, v močno obremenjenem Čatežu pa nad 30,« razloži Kofol Seligerjeva. Posebna pozornost potrebna tudi na morju Na morju pa težave predstavlja cvetni prah cipres, oljke in krišine oz. vrste, ki so pomemben vir alergogenega cvetnega prahu v Mediteranu. Oddahnejo pa si lahko alergiki na cvetni prah breze, namreč slednjega tam skorajda ni v zraku. „Tudi čas cvetenja nekaterih vrst prehiteva celino. Cvetovi nekaterih | V maju srednje visoka do visoka koncentracija | cvetnega prahu trav | Opomba h grafom: | območje nad rdečo črto: visoka koncentracija | območje med oranžno in rdečo črto: srednje visoka koncentracija območje pod oranžno črto: nizka koncentracija Foto: CG VIR: NIJZ petek • 17. junija 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 giki na cvetni prah trav cvetni prah oljke in krišine (Parietaria). Na cvetni prah naj bi bila sicer po nekaterih podatkih alergična že četrtina prebivalcev. Letna karta cvetenja Število zrn v 10-dnevriem povprečju 1- 099 100 - 399 več kot 400 obremenjenost zraka nizka srednje visoka visoka Foto: Črtomir Goznik rastlin so močno dišeči in prav vonj lahko deluje dražeče na dihala, cvetni prah pa le redko povzroča alergijsko bolezen. Tako je v primeru lipe, robinije (ljudsko ime je akacija), lovo-rikovec ipd.," še opozarja diplomirana biologinja ter doda: „Spremembe, ki vplivajo na količino in vrsto cvetnega prahu v V poletnih mesecih najbolj trpijo tisti, ki so preobčutljivi na trave. Ob stiku s travo je pri alergikih največja reakcija srbenje. Pod kategorijo cvetnega prahu trave sicer spadajo mačji rep, rž, sadna drevesa oziroma nasadi, rdeči vrh in modra trava (severne trave) in bermuda trava ter druge trave, ki spadajo pod južne trave in uspevajo v toplejšem podnebju. zraku, nastajajo ves čas v našem okolju, v veliki meri zaradi različnih aktivnosti ljudi. Obsežne monokulture gojenih rastlin (rž, oljna repica, v Primorju oljka ...), v mestih kopičenje istovrstnih visokoalergogenih vetrocvetnih dreves tik ob stanovanjskih zgradbah in šolah, spremembe namembnosti površin in opuščena zemljišča, povečajo izpostavljenost nekaterim vrstam cvetnega prahu, pojavijo se lahko tudi nove alergogene vrste, kot je ambrozija." Ob tem pa še pojasni, da jan feb mar apr maj jun Jul avg sept leska jelša topol vrba jesen ! ! breza - gaber platana hrast bor trave koprivovke trpotec kostanj pelin ambrozija Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so izdelali tudi letno karto cvetenja najpomembnejših alergogenih rastlin v Sloveniji Kakšna je pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v tem mesecu »V juniju se bo nadaljevala glavna sezona cvetnega prahu trav. Obremenjenost zraka se bo nekoliko ublažila v drugi polovici meseca, zaradi košnje, odcvetele bodo tudi nekatere vrste, ki prispevajo večje količine cvetnega prahu v zrak. Višje v hribih bo sezona trav v polnem teku. V prvi tretjini meseca se bo začela sezona cvetenja pravega kostanja, visoke obremenitve bodo v drugi polovici meseca. V prvi polovici meseca bo v predelih, zasajenih z oljko, v zraku njen cvetni prah. Cvetela bo tudi kalina, oljkovka, ki je priljubljen grm za žive meje po vsej Sloveniji in vsebuje oljki sorodne alergene. Junij je čas cvetenja lip, v splošnem cvetnega prahu v zraku ni veliko, a močan vonj lahko draži dihala bolnikov. V zraku bo tudi cvetni prah ko-privovk (koprive, v Primorju tudi krišine) in trpotca, ki po pokošenih travnikih na novo zacveti. V gorah bosta še vedno cvetela zelena jelša in ruševje, katerih cvetni prah v manjših količinah zračni tokovi zanesejo v dolino in tudi do morja. V Primorju bo v zraku še vedno prisoten cvetni prah cipresovk,« je glede pričakovane obremenitve zraka s cvetnim prahom za ta mesec zapisano v aprilski številki mesečnega biltena Agencije RS za okolje Naše okolje. se alergogenost cvetnega prahu iz leta v leto spreminja. Tudi na ta račun imajo bolniki težja in lažja leta: „Enaka količina cvetnega prahu lahko vsebuje tudi desetkrat več alergena. Alergogeni potencial zrn, ki se sprostijo v zrak, določata dva istočasna procesa, na katera močno vplivajo tudi vremenske razmere: razvoj prašnic in zorenje cvetnega prahu v prašnicah, ki potekata istočasno." Odločilna sta vreme in podnebje Sicer pa na prisotnost cvetnega prahu v zraku in njegovo širjenje bistveno vplivata vreme in podnebje. Pogostost padavin tako spira cvetni prah iz zraka, vetrovne razmere in stabilnost ozračja pa so odločilni dejavnik za širjenje cvetnega prahu tudi v dokaj oddaljene kraje od vira cvetenja, ugotavlja Tanja Cegnar iz ARSO: »Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vplivata na daljšanje letne rastne dobe. Ob daljši rastni dobi pričakujemo tudi zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak. Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom vplivajo tudi spremembe v drugih vremenskih in podnebnih vzorcih, kot so trend podaljševanja sušnih obdobij, vse pogostejše suše, obdobja z obilnimi padavinami in posledično moča ter vročinski valovi." Ob alergiji na brezo ali lesko še alergija na hrano? A težave alergikov, preobčutljivih na cvetnih prah nekaterih rastlin, niso omejene samo na čas njihovega cvetenja. Pogosto se namreč zgodi, da so tisti, ki trpijo za alergijo breze ali leske, alergični tudi na določeno hrano, kot so nekatere vrste surovega sadja in zelenjave (le- šniki, mandlji, jabolko, hruška, sliva, češnje, breskev, nektarina, marelica, kivi, paradižnik, zelena, korenček, krompirjevi olupki, paprika, soja). Najpogostejša alergija na hrano pri odraslih, ki so preobčutljivi za cvetni prah breze, je tako imenovani oralni alergijski sindrom (OAS). Sindrom nastopi po uživanju ko-ščičastega sadja, prisoten pa je pri več kot 70 % alergikov. Monika Levanič „Cvetni prah v premeru meri v povprečju od 10 pa do 200 mikronov. Zaradi svoje velikosti se ustavi v zgornjih dihalnih poteh in le redko zaide v pljuča. Vendar pa pri izjemnih atmosferskih dogodkih, kot so na primer nevihte, zrna počijo in v zraku se pojavijo delci manjših dimenzij, ki vsebujejo alergene. Ti pa lahko prodrejo globlje v pljuča in so vzrok za astmo," pojasnjuje biologinja Andreja Kofol Seliger iz Nacionalnega laboratorija za okolje, zdravje in hrano (NLZOH) Popust velja od 16. 6. do 10.7. 2016 na izbrane in posebej označene izdelke ženske, moške in otroške konfekcije, spodnjega perila, kopalk, spalnega programa, nogavic, obutve in dodatkov kolekcije pomlad-poletje 2016 ter sezonske baze (oznaka 316). Popust rte velja na Igrače, kozmetiko, ure In nakit Popust se obračuna pri blagajni. Akcije in popusti se med seboj izključujejo, razen Senior popust. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107,1000 Ljubljana. Izvrino področje divizija Modiana, www.modiana.si. Vir: NIJZ Foto:JS 6 Štajerski V središču petek • 17. junija 2016 Majšperk • O viziji in strategiji občine do 2025 Občani najslabše ocenili gospodar najbolje šport in kulturo Občinski svetniki so na junijski seji prisluhnili izsledkom projekta Vizija in strategija Občine Majšperk (VIS Majšperk). V okviru drugih anketirancev podalo svoje videnje delovanja občine in pričakovanja. Na podlagi odgovorov so bili oblikovani cilji, ki naj Pred oblikovanjem vizije je podjetje Bojana Mažgona, ki je vodilo projekt, najprej analiziralo podatke o občini, kako jo vidijo Majšperčani in kakšne so njihove vrednote. V okviru projekta je bilo za mnenje vprašanih 391 ljudi, od tega 284 prebivalcev občine. Glede na dobljene rezultate in glede na vrednote prebivalcev je bila določena vizija, ki naj bi vodila k izboljšanju kakovosti življenja in prepoznavnosti občine. In kakšna je splošna vizija prebivalcev občine? Da bo Majšperk občina z uspešnim gospodarstvom, kjer bodo v ospredju inovativno gospodarstvo, turizem in kmetijstvo, ter da bo občina varno bivalno okolje z urejeno infrastrukturo. Sicer pa se je v okviru projekta preverilo tudi zadovoljstvo prebivalcev. Tako so občani Majšperka najmanj zadovoljni s ponudbo delovnih mest, kolesarskimi potmi, javnim prevozom, izkoriščenostjo kmetijskega potenciala, ponudbo stanovanj ... Najboljše pa so ocenili šport in rekreacijo, kulturo, ustreznost objektov osnovnih šol, vrtcev, varnost bivanja, duhovno oskrbo . In kot je poudaril Mažgon, je treba področjem, ki imajo slabšo oceno, nujno posvetiti pozornost na občin- Za gradnjo kmetijskega objekta 50 % znižan komunalni prispevek Svetniki in svetnice so potrdili tudi odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka. Pri tem so sklenili, da je investitor s statusom kmeta upravičen do olajšave pri odmeri komunalnega prispevka za gradnjo hleva, skednja ali drugih kmetijskih objektov, ki so namenjeni za potrebe delovanja kmetije. Za gradnjo omenjenih objektov bo investitor upravičen do 50 % znižanja komunalnega prispevka, vendar ne več kot za 2.000 evrov. skem svetu: »Četudi kot občina ne morete narediti nič.« Ob tem so bili postavljeni tudi cilji na petih področjih, to je v gospodarstvu, prometu, okolju, izobraževanju, kakovosti življenja. Med drugimi so cilji občine naslednji: da se povprečna neto plača Majšperčanov izenači s slovenskim povprečjem (trenutno je za petino nižja), da se prepolovi stopnja brezposelnost z 11 % na 5 %, da se poveča dolžina asfaltiranih poti, da število turističnih nočitev s sedanjih 57 do leta 2025 naraste na 200 ... Kako se bodo ti po letih uresničevali, naj bi v prihodnje spremljala občinska uprava. Županja Darinka Fakin je o dokumentu dejala, da je uporaben, glede ciljev pa je povedala: »Nekateri so lažje, drugi težje dosegljivi, najpomembneje pa je, da jih skušamo doseči.« Kristijan Lovrenčič pa je poudaril, da je dokument vodilo vsem občanom, ne samo vodstvu občine. »Ni dovolj, da občani zgolj zapišejo, da bi morale biti reke in potoki čistejši, nujno je, da se nato odzovejo na čistilne akcije. Torej potreben je tudi večji an-gažma občanov.« Projekt je potekal od začetka leta, vrednost pa je bila 11.000 Podjetje Demo naj bi uredilo center za starejše na Bregu Občinski svetniki so v prvem branju sprejeli tudi odloka o načinu opravljanja javne službe pomoč družini na domu ter o vsebini in obsegu koncesije, nato pa so še podali sklep k ceni storitve pomoč na domu. »Naš podjetnik želi opravljati storitev pomoči na domu, ki se izvaja s koncesijo. Naloga občine je, da najprej sprejme zakonsko podlago, o soglasju k ceni pa odločamo zato, da lahko pridobi soglasje zdravniške zbornice. To ne pomeni, da potrjujemo ceno, ki bo podeljena s koncesijo. Sicer pa je cena te storitve, ki jo izvaja CSD, nekaj manj kot 16 evrov, ta izvajalec pa je naredil izračun, po katerim bi storitev dosegla višino 12,63 evra,« je pojasnila županja. Dodala je, da soglasje k ceni tudi ne pomeni, da bo ta podjetnik izvajalec javne službe, saj da bodo izvajalca izbrali na javnem razpisu. »Namreč na področju javne služne pomoči na domu se obetajo spremembe zaradi reorganizacije centrov za socialno delo, ki te službe naj ne bi več opravlja- Bojan Mažgon je svetnikom predstavil projekt Vizije in strategije Občine li. Imamo pa trenutno 12 uporabnikov te storitve. Ob tem namerava podjetnik na Bregu urediti tudi dnevni center za starejše, česar si, kot smo lahko razbrali iz odgovorov anketiranih, želijo tudi naši občani.« Podjetje iz občine Majšperk, ki si prizadeva, da bi si registriralo to dejavnost je DEMO v lasti Stojana in Jožice Žunkovič. »Soglasje svetnikov je izhodišče za pridobitev ustrezne dokumentacije. Namreč naše podjetje si prizadeva, da bi na eni strani uredilo in vodilo dnevni center Ptuj • S seje sveta zavoda Vrtec Ptuj Obnova kuhinje nujna, sicer sledi zaprtje V začetku tedna je potekala seja sveta zavoda Vrtec Ptuj. Po odstopu Martina Mlakarja s funkcije predsednika (in tudi člana) sveta zavoda, se je organu na tokratni seji pridružila nova članica Andreja Komel. Po konstituiranju so člani izvolili predsednika in funkcijo zaupali Dejanu Bračku, ki je v svetu zavoda predstavnik ustanovitelja, mestne občine (MO) Ptuj. Ravnateljica vrtca Božena Bratuž je na seji predstavila aktualne informacije, med drugim podatke o donacijah vrtcu in nabavi igral. Ravnateljica je navzoče seznanila s poročilom o inšpekcijskem pregledu v centralni kuhinji. Inšpektorica za varno hrano je odredila sanacijo kuhinje, sicer sledi zaprtje. Ravnateljica računa, da bodo kuhinjo obnovili v času poletja. Med obnovo bodo za pripravo obrokov uporabili razpoložljive kuhinje po posameznih enotah. Obnoviti bo treba 1.100 m2 metrov stenske in talne keramike, urediti stenske opleske ter ople-ske podbojev in vrat. Po besedah Bratuževe je keramika v kuhinji stara 40 let. Novo keramiko polo- Foto: Črtomir Goznik Novi predsednik sveta zavoda Vrtec Ptuj je Dejan Bračko. žili kar na obstoječo, zamenjava instalacij ni predvidena. Objekt je dotrajan in je že 20 let predviden za rušenje. Stoji v neposredni bližini doma upokojencev, pri enoti vrtca Mačice. Kot je znano, je bila ta lokacija precej časa načrtovana za gradnjo varovanih stanovanj, nov vrtec so nameravali graditi ob Osojnikovi cesti. A nov vrtec in varovana stanovanja so ostali samo pri idejah. Otroci in zaposleni v Mačicah ter v centralni kuhinji pa v dotrajanih prostorih. Enoto Mačic so sicer leta 2014 s pomočjo evropskih sredstev energetsko sanirali, medtem ko je kuhinja ostala nedotaknjena. Za nujna obnovitvena dela bodo po besedah ravnateljice potrebovali okrog 60.000 evrov, ki pa jih vrtec nima. Za denar bodo zaprosili ustanovitelja, ptujsko občino. Mojca Zemljarič Ormož • Simona Meško nova ravnateljica Ravnateljica OŠ Stan avgustom ravnateljica Po tokratnem izboru je Vzgojno izobraževalni zavod Vrtec trenutno ravnateljica OŠ Stanka Vraza Ormož, ki bo z novo Po tem, ko se v lanskem letu strokovni delavci niso odločili za nobenega od prijavljenih kandidatov na razpis za delovno mesto ravnatelja Vzgojno izobraževalnega zavoda (VIZ) Vrtec Ormož, so letos sredi marca razpis ponovili. Za ravnatelja se je potegovalo pet kandidatov. »Svet VIZ Vrtec Ormož je po pregledu prispelih prijav ugotovil, da so bile vse prijave oddane pravočasno. Iz izbirnega postopka je bila izločena ena vloga, ker prijavljena kandidatka ni izpolnjevala predpisanih pogojev. Svet zavoda je konec marca za mnenje zaprosil vzgojiteljski zbor, svet staršev in lokalno skupnost. Po pregledu pridobljenega mnenja vzgojiteljskega zbora, obrazloženega mnenja sveta staršev in obrazloženega mnenja lokalne skupnosti je svet zavoda za ravnateljico izbral Simono Meško,« je pojasnila namestnica predsedni- Za novo ravnateljico VIZ Vrtec Ormož novo službo nastopila 1. avgusta. petek • 17. junija 2016 V središču Štajerski 7 sko klimo, projekta je nekaj manj kot 400 občanov in bi jih občina do leta 2025 dosegla. Majšperk. za starejše, na drugi strani pa izvajalo socialno oskrbo na domu in druge socialnovarstvene storitve,« je povedal Žunkovič. Podjetje se trenutno ukvarja z mehansko in električno montažo ter servisno-vzdrževalnimi deli, za to povsem novo podro- Foto: Mojca Vtič čje pa so se odločili, ker vidijo priložnost za širitev dejavnosti. »Če bomo uspeli pridobiti vso dokumentacijo in tudi koncesijo, bomo seveda za to področje tudi zaposlili ustrezen strokovni kader,« je še dodal. Mojca Vtič Ptuj • Seja sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj Tekoče poslovanje nič več dobičkonosno V ponedeljek so se sestali člani sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj (Dom) ter razpravljali o 11 točkah dnevnega reda. Najprej so se seznanili z izkazom poslovanja za prvo tromesečje tekočega leta. V tem obdobju je Dom ustvaril za 2,4 milijona evrov prihodkov in približno enako odhodkov. Presežek iz poslovanja je znašal 1.200 evrov. V nadaljevanju so potrdili rebalans letošnjega finančnega načrta. Direktorica Jožica Šemnički je na seji predstavila aktivnosti v zvezi s pridobivanjem zemljišč za gradnjo prostorov za pali-ativno oskrbo in za gradnjo varovanih stanovanj. Kot smo že poročali, bi Dom varovana stanovanja gradil na Potrčevi cesti, na zemljišču, kjer je danes brezplačno parkirišče. Direktorica je povedala, da je cenilec, ki ga je najel Dom, zemljišče ocenil na pol milijona evrov. Drugi cenilec, ki ga je naročila mestna občina (MO) Ptuj, ki je lastnica zemljišča, je nepremičnino ocenil na okrog milijon evrov. Ker sta cenitvi različni, o ceni, po kateri bi Dom kupil zemljišča, med obema strankama (prodajalcem in kupcem) še tečejo pogajanja. V razpravi je bilo slišati, da bi lahko občina zemljišča za tovrsten namen predala v uporabo (posest ali last) brezplačno. A po drugi strani so nekateri člani sveta zavoda razmišljali, da je za razumeti tudi občino, ki ima dobesedno shiran občinski proračun in ji tako vsak prihodek pride še kako prav. Dom bi odkupil tudi zemljišče pri Bolnišnici Ptuj, kjer je stara izolirnica. Tam bi zgradili pro- Foto: Črtomir Goznik Dom upokojencev Ptuj je lani posloval s presežkom (dobičkom) v višini 750.000 evrov. Presežek po prvih treh mesecih poslovanja v letu 2016 je znašal le še 1.200 evrov. store za paliativno oskrbo. Po besedah direktorice Šemnič-kijeve bi za 1.500 m2 zemljišča plačali 600.000 evrov. Bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj bi ta denar potem najverjetneje vložila v izgradnjo urgentnega centra - saj jim približno toliko denarja manjka za zaprtje finančne konstrukcije. Številne tožbe in inšpekcijski pregledi V nadaljevanju seje so potrdili sklep o izvedbi revizije za naročila v letu 2015. Direktorici se očita, da naj bi zaobšla javna naročila ter izbirala privilegirane izvajalce (gradbena dela, informacijske tehnologije ...). Na kratko je vodstvo zavoda predstavilo tudi tožbe, ki so vložene proti Domu. Teh je sedem, dve sta gospodarskega in pet delovno-pravnega značaja. Član sveta Oton Mlakar je poudaril, da so po njegovem mnenju tri tožbe že vnaprej obsojene na propad. Mlakar meni, da bo s tožbo uspela nekdanja direktorica Kristina Dokl. Po njegovem mnenju je tudi odpoved pogodbe zadrugi, ki je upravljala sončne elektrarne, brez pravne osnove. Prav tako bi lahko s tožbo uspela revizijska hiša, ki ji je Dom sicer za opravljeno revizijo plačal 39.000 evrov. Revizorji na sodišču zdaj terjajo še dodatnih 20.000 evrov. Predsednik sveta zavoda Franc Kodela in direktorica Jožica Šemnički menita nasprotno. Družba, ki je opravljala revizijo, je zaradi dodatnega obsega del z naročnikom želela skleniti aneks k pogodbi. Naročnik na aneks ni pristal, a izvajalec je zahtevek za dodatno plačilo kljub temu izstavil. Ker Dom tega zahtevka ni plačal, ga izvajalec revizije danes toži. Tudi za preostala dva primera Kodela in Šemnič-kijeva menita, da ni nujno, da jih bo Dom na sodišču izgubil. Člani sveta zavoda so se na seji seznanili še s številom inšpekcijskih pregledov v letu 2015. Direktorica je dejala, da jih je bilo 20 in da so bile v pregledih ugotovljene tudi nekatere nepravilnosti. Inšpekcija je Domu v nekaterih primerih naložila plačilo globe. Mojca Zemljarič VIZ Vrtec Ormož Štajerski www.tednik.si ka Vraza s prvim vrtca Ormož končno dobil novo ravnateljico. To je Simona Meško, funkcijo nastopila s prvim avgustom letos. ■ Stajerskitednik Stajerskitednik ce sveta VIZ Vrtec Ormož Nataša Najžar ter še dodala, da je svet zavoda imenoval za ravnateljico Simono Meško 6. junija oziroma po tem, ko so dobili tudi mnenje šolskega ministra. Petletni mandat bo nova ravnateljica vrtca začela s prvim avgustom. Do takrat pa bo vrtec še naprej vodila v. d. ravnateljice Marjeta Meško, ki se ji mandat izteče konec julija. Sicer pa so se za ravnateljski stolček poleg Simone Meško potegovali še Nataša Gregur, Anton Lah, Valerija Vnuk Tušak in Petra Trstenjak. Monika Levanič so imenovali Simono Meško, ki bo Kdo bo vodil Oš Stanka Vraza Glede na to, da je bila za novo ravnateljico Vrtca Ormož imenovana Simona Meško, zdajšnja ravnateljica OŠ Stanka Vraza Ormož, se poraja vprašanje, kdo bo ravnateljski stolček zasedel na omenjeni šoli. Obrnili smo se na vodstvo šole z vprašanjem, ali je že znan vršilec dolžnosti ter kdaj bodo začeli postopek izbire. »Zaradi dolgotrajnosti postopka imenovanja ravnatelja bo Svet zavoda na svoji naslednji seji (datum še ni določen, predvidoma v juniju) imenoval vršilca dolžnosti. Postopek imenovanja ravnatelja bo izveden v naslednjem šolskem letu,« je pojasnila trenutna ravnateljica OŠ Stanka Vraza Simona Meško. Slovenija • V javni razpravi osnutek nove medijske strategije Plačilo RTV-prispevka za vse z vsaj eno elektronsko napravo Ministrstvo za kulturo je v sredo predstavilo osnutek nacionalne strategije na področju medijev za obdobje 2017-2024 in ga s tem tudi poslalo v javno razpravo, ki bo trajala do 15. julija. Minister Tone Peršak je izrazil pričakovanje, da bo strategija sprejeta še v tem letu. Peršak je na predstavitvi poudaril, da medijska strategija ne sme biti doktrinaren, ampak izrazito operativen dokument, ki temelji na analizah. Njen namen tudi ni v naštevanju konkretnosti, ki bodo stvar nove zakonodaje, pač pa mora ohraniti vitkost z vztrajanjem na obvladljivem številu strateških ciljev, je opozoril. Osnutek tako prinaša 12 ciljev na medijskem področju in ji dodaja še šest ciljev v povezavi z Radi-otelevizijo Slovenija (RTVS), ki ji namenja vlogo "glavnega nosilca javnega interesa". Med drugim je iz dokumenta razvidno, da finančni prispevek RTV po mnenju ministrstva ne pokriva več sodobnih tehnologij, zato ga želijo razširiti. Zavezanci za plačilo RTV-prispevka naj bi bili po novem vsi, ki uporabljajo vsaj eno elektronsko napravo, ki ima dostop do interneta, radia ali televizije. Na ta način naj bi se število 600 tisoč zavezancev povišalo, posledično pa naj bi se znižala tudi višina RTV-prispevka. Zdaj velja, da je zavezanec vsak, ki ima oz. uporablja radijski ali televizijski sprejemnik ali katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih ali televizijskih programov. Če se boste hoteli izogniti plačilu prispevka, boste po novem morali vi dokazovati, da elektronskih naprav nimate. Ministrstvo je tako ugodilo RTV, ki trdi, da je njihov nadzor omejen, saj nimajo pravice do vstopa v stanovanje in zato težko dokazujejo, da neplačniki o napravah lažejo. Ministrstvo za kulturo zakona sicer še ni usklajevalo z ostalimi ministrstvi, a med predlogi, ki posegajo na druge resorje, je mogoče najti tudi uvedbo obveznega predmeta medijska vzgoja. V osnovni šoli je bil ta izbiren, po novem pa naj bi bil obvezen. Sta, SM Foto: ML Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 17. junija 2016 Slovenija • 44 milijonov evrov za investicije v kmetijstvu Ministrstvo spodbuja kolektivni nakup meha Kmetijsko ministrstvo je minuli petek objavilo razpisa za naložbe v kmetijska gospodarstva. Obseg sredstev, ki je na voljo, skupno dosega 44 so štirje milijoni za kmete na vodovarstvenih območjih). Vnos vlog bo možen od 4. julija do vključno 7. septembra. Možno bo pridobiti sredstva za tehnološko posodobitev gospodarskih poslopij ter objektov, namenjenih reji domačih živali, to pomeni tudi gradnjo ali posodobitev skladišč za žita, krompir, strojnih lop, silosov, skladišč organskih gnojil, nakup kmetijske mehanizacije, ureditev greznic ter tudi čistilnih naprav. Majhne naložbe bodo tudi po tem razpisu naložbe do 15.000 evrov, enostavne naložbe pa bodo med 15.000 evri in do vključno 200.000 evri, zahtevne naložbe pa nad to višino, je v uvodu povedal Uroš Neudauer iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Novost tega razpisa pa je tudi, da bo mogoče kmetijsko mehanizacijo kupiti zgolj v okviru t. i. kolektivne naložbe (razen pri javnem razpisu za vodovar-stvena območja, kjer je možno individualno zaprositi za nepovratna sredstva za določeno kmetijsko mehanizacijo, ki prispeva k izboljšanju okolja). Do sofinanciranja nakupa kmetijske opreme bodo torej upravičeni organizacija proizvajalcev, zadruge in skupina kmetov. Če gre za zadrugo ali organizacijo proizvajalcev, skupna raba pomeni, da naložbo uporablja najmanj toliko članov, kolikor jih je bilo predvidenih za rabo naložbe s poslovnim načrtom »Skupina kmetov pomeni, da se povežeta najmanj dva kmeta. To pomeni, da morata podpisati pogodbo o sodelovanju in se odločiti, kdo bo podal vlogo na razpis. Pri tem je treba upoštevati, da ima lahko en kmet največ 70 % zemljišč ali glav živine in drugi najmanj 30 % kmetijskih zemljišč oziroma glav živine.« Ob tem še velja, da mora imeti upravičenec (zadruga, skupina kmetov, organizacija proizvajalcev) za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene transportu (npr. traktorji in drugi vlečni stroji, stroji za prekladanje materialov ter stroji za transport), obdelavi tal, gnojenju, setvi in sajenju, negi, varstvu rastlin, spravilu krme s travinja ter obiranju sadja, oljk, grozdja in zelenjave, v uporabi vsaj 40 ha primerljivih kmetijskih površin, za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene spravilu žita, koruze, krompirja in drugih poljščin, pa mora imeti upravičenec v uporabi vsaj 100 ha primerljivih kmetijskih površin, za nakup kmetijske mehanizacije in opreme na področju živinoreje mora imeti upravičenec v reji vsaj 40 GVŽ rejnih žival. Višina sofinanciranja znaša do 50 % vrednosti. »S tem naj bi se spodbujala racionalnejša raba kmetijske mehanizacije, vendar pa ni omejitve v številu nakupa strojev, ko dosežeš te pogoje. Tisti, ki pa ste že v prejšnjem obdobju prejeli sredstva iz programa razvoja podeželja za nakup traktorja, sedaj do sredstev niste upravičeni. Oziroma ste upravičeni do sredstev sedem let po zadnjem izplačilu iz programa PRP 20072013, kar pomeni, da so do sofinanciranja tisti vlagatelji, ki so prejeli plačilo za traktor pred 10 .6. 2009. Tudi za ta razpis velja, da mora vlagatelj najpozneje v 36 mesecih od zadnjega plačila izpolniti vsaj 80 % zmogljivosti, navedenih v poslovnem načrtu. Torej, če ste si na primer pri gradnji hlevov zapisali v poslovni načrt, da boste imeli 40 krav molznic, jih morate imeti po 36 mesecih vsaj 32, sicer boste vračali sredstva,« je poudaril Neudauer. Dodal je, da naj si kmetje, ko opravijo investicijo (nakup stroja, postavitev objekta ...) tega zavarujejo. »Saj ne bo mogoče uveljavljati višje sile, če vam bo stroj zgorel ali če vam ga bo kdo ukradel oziroma če bo objekt v požaru uničen. Investicijo boste morali nadomestiti z novo, zato si dajte naložbe zavarovati, v nasprotnem primeru boste morali investicijo nadomestiti z lastnimi sredstvi, ali pa boste morali vrniti sredstva.« Neudauer je opozoril tudi na investicije v kmetijske objekte. »Pri gradnji je treba fotografirati vse vnesene elemente, torej ko boste navozili tampon, morate to fotografirati, saj mora biti vse dokumentirano. Za projekte boste morali pridobiti gradbeno dovoljenje, pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju pa je v primeru manj zahtevnih objektov treba priložiti Slovenska Bistrica • Sklad ukinja svojo izpostavo Zupani prepričani, da prihranka ne bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ukinja svojo izpostavo v Slovenski Bistrici. Župani občin Makole, Poljčane, Oplotnica, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice so na ministra Dejana Židana naslovili dopis, v katerem ostro nasprotujejo ukinitvi. »Prepričan sem, da z ukinitvijo te izpostave ne bodo privarčevali nič,« je poudaril slovenjebistriški župan Ivan Žagar. Izpostava Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov obsega 2000 ha kmetijskih zemljišč, ki so v upravljanju sklada. Navedena zemljišča ima v zakupu 400 kmetij, ki so že sedaj od izpostave v Slovenski Bistrici oddaljene tudi do 40 ali 50 kilometrov. Če se bo ta izpostava preselila v Maribor, se bo za mnoge kmete ta oddaljenost povečala še vsaj za 25 kilometrov, opozarjajo župani. To pa na drugi strani tudi pomeni, da bo zaposlen, ki bo to delo opravljal na skladu, bolj oddaljen od zemljišč, ki jih pokriva. Tako so župani prepričani, da združevanje ne bo prineslo znižanja stroškov, saj da so tudi najemnine za pisarniške prostore v večjih mestih višje in da bodo nastali dodatni stroški prevoza delavca izpostave na območju zemljišč, ki jih pokriva. Vprašanja glede ukinitve iz- F°t°: Mojca vtič postave smo naslovili na sklad Slovenjebistriški sklad trenutno pokriva 2000 ha kmetijskih zemljišč. kmetijskih zemljišč, kjer so nam pojasnili, da je ukinitev izpostave posledica uveljavitve zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, ki je začel veljati 13. februarja 2016. Gospodarjenje z državnimi gozdovi se bo namreč 1. julija s sklada preneslo na novonastalo družbo Slovenski državni gozdovi - SiDG. Katere izpostave bodo še ukinjene, zaenkrat neznanka »Zaradi navedenega je treba ustrezno spremeniti interne akte Sklada, ki urejajo področje gospodarjenja z zemljišči, med drugim tudi Pravilnik o podrobnejši opredelitvi obsega krajevne in stvarne pristojnosti območnih izpostav in upraviteljstev. Pri tem je glede števila območnih izpostav Sklada v prihodnje, zaradi izpada prihodkov iz naslova gospodarjenja z državnimi gozdovi (po 1. juliju 2016), nujno upoštevati tudi racionalizacijo stroškov Sklada.« Zanimalo nas je tudi, kje vse nameravajo ukiniti svoje izpostave. A na to vprašanje še nam niso mogli podati konkretnih odgovorov, saj da mora vodstvo sklada v zvezi s tem pripraviti še dodatne analize. Mojca Vtič Foto: arhiv ST petek • 17. junija 2016 Podravje Štajerski 9 mzacije milijonov evrov (od tega tudi projekt za izvedbo (PZI). Pri kandidiranju za sofinanciranje nakupa hlevske opreme pa je treba predložiti uporabno dovoljenje objekta.« Kmetje naj bolje izkoristijo možnost prispevka v naravi Pri gradnji objektov je Neudauer kmete pozval, naj v večji meri koristijo možnost pridobitve sredstev za lastno delo. Prispevek v naravi v obliki lastnega dela lahko vlagatelj uveljavlja pri ureditvi enostavnih in nezahtevnih objektov in investicijskem vzdrževanju objektov, ta prispevek lahko doseže 40 % vrednosti. »Prispevek v naravi se dokaže s podpisom specialista za živinorejo s kmetijsko-gozdarskega zavoda. Prispevek v naravi lahko torej uporabite pri gradnji objektov, kot so skladišča organskih gnojil, silosov, senika, kompostarne ali zbiralnice za gnojevko, molzišče ... To tudi pomeni, da za te objekte ne potrebujete gradbenega dovoljenja. Dobro je, da čim prej izkoristite te možnosti, namreč obetajo se spremembe gradnje nezahtevnih projektov.« Mojca Vtič Ptuj • Odprtje mediacijske pisarne Mirno in izvensodno reševanje sporov tudi v ptujski bolnišnici Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj se je pridružila mediacijski pisarni, ki sta jo oktobra leta 2013 v Mariboru odprla Univerzitetni klinični center Maribor ter Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. V prihodnosti naj bi se projektu priključil tudi Zdravstveni dom Ptuj. Mediacija je tudi v zdravstvu vse bolj priljubljen način razreševanja sporov na miroljuben in izvensodni način. Direktor ptujske bolnišnice Andrej Leva-nič pojasnjuje, da so se pisarni pridružili na iniciativo koordinatorja za stroko Zorana Korena: »Današnji čas prinaša nove zahteve, nove zakonitosti in posledično nove izzive. Pacient je ob zdravljenju v veliki stiski zaradi lastnega zdravja, ob tem pa mora obvladati svojo bolečino, strah in negotovost. V tem procesu so vzajemna izmenjava informacij, ustrezno izražena skrb in sočustvovanje ključni.« Za novo mediacijsko pisarno bodo v ptujski bolnišnici uporabili svoje prostore in usposobili lastne zaposlene (predvsem predstojnike oddelkov in glavne medicinske sestre, pa tudi druge), zato razen 100-urnega izobraževanja mediatorjev novih stroškov ne pričakujejo. Nasprotno, ti naj bi se z izvensodno mediacijo predvidoma celo zmanjšali, čeprav Levanič poudarja, da za odškodnine že doslej niso plačevali veliko: »V zadnjih desetih letih lahko škodne primere, kjer je bilo treba izplačati večjo odškodnino, naštejemo na prste ene roke.« Slavnostnemu podpisu pogodbe za pridružitev Splošne bolnišnice Ptuj mediacijski pisarni je sledila še predaja donacij podjetij Priori zavarovanje in Zavarovalnica Maribor, obeh v višini 3.000 evrov. V Sloveniji je 200 mediatorjev Sprva bo za pisarno odgovorna mediatorka Vesna Rečnik Šiško, ki vodi tudi mariborsko mediacijsko pisarno: »Nesporazumi so nekaj normalnega, posebej v zdravstvu. Zato je tu zaupna, prostovoljna in neformalna mediacija. Na mariborsko mediacijsko pisarno se je doslej obrnilo 22 ljudi; v polovici primerov smo šli v mediacijo, v sedmih primerih pa smo prišli do sporazuma.« V Sloveniji je trenutno okoli 200 usposobljenih mediatorjev, strokovno podporo pa jim nudi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Njegov predsednik Metod Me-zek pojasnjuje: »V združenju skrbimo, da se mediacijska stroka nadgrajuje; mediatorje še dodatno informiramo, usposabljamo in preverjamo.« Direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Zavr-šnik, tudi sam mediator, opozarja, da je današnji čas zdravstvu izrazito nenaklonjen: »V Sloveniji za zdravstvo letno namenimo 1.800 evrov na osebo, želimo pa se primerjati z visoko razvitimi državami, kot so Nemčija, Avstrija, Švica ali skandinavske države, kjer na osebo namenjajo približno 4.200 evrov na leto. Politika našim ljudem obljublja, da vse dobijo takoj in praviloma za- stonj. Zdravstveni delavci pa moramo pacientom razlagati, kaj komu pripada in kaj ne .« Eva Milošič Kako do posredovanja v sporu? Mediacijsko pisarno v ptujski bolnišnici (vhod številka 8) lahko obiščete vsak prvi in tretji torek v mesecu med 12. in 14. uro, lahko pa se tudi predhodno naročite na telefonski številki 051 394 515. Mediacija je zaupna in brezplačna. Cerkvenjak • Z županom ob 18. občinskem prazniku Pol tisočletja cerkve sv. Antona Občina Cerkvenjak v teh dneh praznuje 18. občinski praznik. V okviru praznovanja so pripravili pester program, saj se bo vse tja do 26. junija zvrstilo več kot 40 različnih športnih, kulturnih in družabnih dogodkov. Med njimi velja izpostaviti odmevno praznovanje v počastitev 500 let cerkve sv. Antona, ki je potekalo minulo nedeljo. Župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc je ob tej priložnosti ocenil delovanje v zadnjem letu in se ozrl v prihodnost. Kot je pojasnil, so v tem času zgradili štiri krajše odseke lokalnih cest: »V glavnem so bila za te ceste porabljena proračunska sredstva občine, edino za 1. fazo rekonstrukcije lokalne ceste Čagona-Drbetin-ci smo koristili državna sredstva po 23. členu ZFO. V tem času pa smo tudi skupaj z Direkcijo RS za ceste pripravljali projektno do- kumentacijo za rekonstrukcijo državne ceste v dolžini enega kilometra in izgradnjo pločnika ob njej,« pojasnjuje Žmavc in dodaja, da so uredili tudi LED-razsvetlja-vo na pomožnem nogometnem igrišču in tenis igriščih v ŠRC Cerkvenjak v vrednosti 25.000 evrov, od tega so približno 11.000 evrov pridobili na razpisu Fundacije za šport RS. Povprašali smo tudi po naložbah, ki so v teku. »Trenutno pričenjamo rekonstrukcijo ce- Častni občan Franc Kuri Vrhunec praznovanja bodo obeležili z občinsko proslavo, ki bo to nedeljo, 19. Junija, ob 11. uri v tamkajšnjem domu kulture. Na osrednji proslavi bodo podelili vrsto priznanj. Z zlatim grbom občine bodo nagradili župnijo sv. Antona v Slovenskih goricah in Anico Borko. Srebrni grb občine bo šel v roke Janku Babiču, bronasti grb pa Marjanu Rokavcu in Francu Kocmutu. Plaketo občine bodo podelili Gradbeništvu Franc Kocmut, s. p. Najvišje priznanje - častni občan - bo prejel Franc Kuri. V prihodnje želijo izvesti drugo fazo energetske sanacije šolske stavbe z razširitvijo šolske kuhinje in jedilnice. ste Čagona-Drbetinci v dolžini približno 2 km in v vrednosti 130.000 evrov. Ta cesta je velikega pomena ne samo za našo občino, ampak tudi za sosednjo občino Sveti Andraž v Slov. goricah. Prav tako bomo v poletnih mesecih začeli izgradnjo pločnikov z vsemi komunalnimi vodi ob regionalni cesti Cerkvenjak-Sveti Jurij ob Ščavnici, rekonstrukcijo ceste pa bo izvajala Direkcija za infrastrukturo RS. Skupna projektantska ocenjena vrednost vseh del je okrog 750.000 evrov, ki pa bo verjetno nižja, saj je trenutno velika konkurenca na gradbenem trgu.« Po besedah župana želijo izvesti še drugo fazo energetske sanacije OŠ Cerkvenjak-Vitomar-ci z razširitvijo šolske kuhinje in jedilnice. V mansardi šolske stavbe načrtujejo še širitev šolske in krajevne knjižnice, nekaj pisarn za strokovno osebje šole in pet kabinetov za pouk glasbene šole. Monika Levanič Ptuj • Vrtec Ptuj Minimaturanti zavzeli mestno tržnico Minimaturanti se tudi letos niso izneverili tradiciji. Tako se je danes 221 predšolskih otrok iz vseh enot Vrtca Ptuj v spremstvu vzgojiteljic podalo na pohod po mestnih ulicah, ki so ga z nastopom končali na mestni tržnici. Oblečeni v pisane majice, opremljeni s piščalkami in ob igranju koračnice so se z minimaturantsko himno poslovili od vrtca. Na simboličen način so tako končali svoje zgodnjeotroško obdboje in se podali novim, šolskim dogodivščinam naproti, ki jih, vsaj večina, po zasluženih počitnicah že tudi z nestrpnostjo pričakuje. Otroke in njihove starše, sorodnike sta nagovorila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž in župan mestne občine Ptuj Miran Senčar, ki sta jim za čudovit nastop tudi zaploskala in jim zaželela mnogo otroške razigranosti tudi v prihodnje. ČG Foto: ML Foto: CG 10 Štajerski Kultura petek • 17. junija 2016 Ptuj • Zapuščina pisateljice Branke Jurca Dragocena literarna zapuščina in ohranjanje spomina V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju so 10. junija odprli razstavo pod naslovom Zapuščina pisateljice Branke Jurca. Na ogled je pred Studijskim oddelkom, kjer so se na otvoritveni slovesnosti zbrali tudi sorodniki pisateljičine družine, med njimi sin Matjaž Potrč, ki mu je direktor Knjižnice Matjaž Neudauer ob tej priložnosti izročil natančni popis pisateljičine zapuščine, ki jo je leta 2014 podaril ptujski knjižnici. V knjižnici hranijo tudi zapuščino moža Branke Jurca, pisatelja Ivana Potrča. Obe zapuščini predstavljata izjemno dragocenost. Literarna zapuščina Branke Jurca šteje 119 knjižnih enot, med njimi prevladujejo njena avtorska dela. Knjige so v knjižnici kata-logizirali, opremili z nalepko in lastniškim žigom. Predstavljajo posebno zbirko v mladinskem oddelku, namenjene so čitalniški uporabi, svoje mesto so dobile v pravljični sobi, ki se od leta 2015 imenuje po Branki Jurca. Ob knjigah iz pisateljičine osebne knjižnice so prejeli še veliko drugega gradiva, ki je uporabnikom na voljo v domoznanskem oddelku. Med drugim hranijo družinske fotografije, pisma in razglednice, tipkopise kratke proze in drugih prispevkov Branke Jurca, periodiko ter članke o njenem življenju in ustvarjanju. Bogati in pomemben del zapuščine so tudi nagrade in priznanja, ki jih je prejela Foto: Črtomir Goznik V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju so odprli razstavo Zapuščina pisateljice Branke Jurca. za svoje literarno-družbeno delo. Branka Jurca je kot soproga Ivana Potrča stkala vezi s Ptujem, ob Foto: Črtomir Goznik S spominske slovesnosti ob 15. obletnici odkritja spominske plošče na Potrčevi domačiji na Štukih 31. nekaterih pomembnih dogodkih je sodelovala tudi s ptujsko knjižnico, je povedala Anja Ogrizek, najmlajša katalogizatorka ptujske knjižnice, ki je delala na projektu zapuščine Branke Jurca. Pri pripravi slovesnosti ob odprtju razstave in krajši slovesnosti ob 15. obletnici odprtja spominske plošče na Potrčevi domačiji na Štukih 31 je sodelovalo tudi društvo Zreli vedež, ki že vrsto let hodi po literarni poti Ivana Potrča, tako je bilo tudi 10. junija. „Prepričana sem, da bo Potrčeva pot postala pot našega druženja in dokaz, da znamo ceniti kulturno dediščino našega mesta in našega pisatelja. Za postavitev spominske plošče so zaslužni po-hodniki, MO Ptuj, najbolj pa pisateljeva nečakinja Marija Kokol, ki se je zavedala, kako velika odgovornost jo čaka, ko bodo prihajali na obisk različni ljudje, ki jih zanima, kje je bil pisatelj doma. Naša Potrčeva pot je prišla v knjigo Pot slovenskih pisateljev. Samo želim si lahko, da bo domačija dobila ustrezno obeležje, kot se za tako hišo pritiče. Pisatelj Ivan Potrč se je globoko zavedal, da smo na svetu tudi zato, da bi za ljudi živeli, da bi opozarjali na krivice, vsakdo po svojih močeh in znanju. Naj bo današnja slovesnost dokaz, da spoštujemo našo dediščino, obenem pa zaveza, da si bomo še bolj prizadevali za ohranjanje spomina na naše velikane," je poudarila predsednica društva Zreli vedež Viktorija Dabič. MG Majšperk • Dan stoperške šole Orientacijski pohod in kulturni program Ob kmečkem prazniku v Stopercah že tradicionalno obeležujemo tudi dan stoperške šole in tudi letos je bilo tako. Tokrat smo praznovali malo drugače; pripravili smo orientacijski pohod z reševanjem nalog. Po opravljenem pohodu smo se v šoli okrepčali in se ob zadnji nalogi tudi od srca nasmejali. Druženje s starši je bilo prijetno in skoraj se je že stemnilo, ko smo se poslovili. V soboto, 28. maja, je bil vrhunec kmečkega praznika v Stopercah. V bogatem kulturnem pro- Foto: Ida Zunkovic gramu so nastopili tudi učenci naše podružnične šole. In ker je v navadi, da se tekmuje v košnji, smo se letos tudi mi preizkusili v tem. Fantje so nastop začeli s pesmijo Travnički so že zeleni. Medtem so dekleta pod oder prinesla seno, ob koncu pesmi pa so fante povabila na malico. Med prikazom sušenja, obračanja, grablje-nja in plastenja so učenci zaplesali dva ljudska plesa. Na koncu so seno tudi naložili po starem, na lesen lojterni voz in zaplesali na glasbo Traktor polka. Ob tem pa so ugotavljali, da je delo s traktorjem vseeno lažje in prej končano. Otroci so, kljub temu da so nastopali, v delu tudi uživali, prav videlo se je, da jim je delo v veselje. Upajmo, da bo tako tudi, ko odrastejo. Ida Žunkovič Tednikova knjigarnica ABECEDA Z ZUZKI ABECEDA ž u ž pina je latinsko ime za alpskega kozlička, ki je do 38 mm velik hrošč iz družine kozličkov. Njegovo najpogostejše življenjsko okolje so bukovi gozdovi na nadmorski višini od 600 do 1200 metrov. V deželi je zadnja leto število teh drobnih bitij močno upadlo, tako je alpski kozliček zaščitena vrsta v Sloveniji. Monomoruimpharao-nis ali po slovensko fara-onka je vsejeda mravlja, ki izvira iz Afrike. razširjena je po vsem svetu, čeprav preživi le v ogrevanih stavbah. Sodi med škodljivce in je veliko do 2 mm ter se razmnožuje skozi vse leto. Gnezda, če lahko tako poimenujemo domovanje mravelj, si naredijo na čimbolj nedostopnih mestih, kot so stenske razpoke, napeljava, električni aparati ..., toda vedno v bližini vode in hrane. Hm, scarabeussacer ali govnač lahko dvigne predmet, ki je dvesto petdesetkrat težji od njega in je torej najmočnejša žuželka. Znan je po tem, da kakce preoblikuje v veliko kroglico, ki mu služi za hranjenje in odlaganje jajčec. In kdo ali kaj je drobnovratnik? To je prvi opisani jamski hrošč na svetu. Po latinsko se mu reče leptodiru-shochenwartii. Velik je od osem do enajst milimetrov, v temi preživi s pomočjo dolgih nog in tipalk, ki zaznavajo tresljaje in dotike. Tako se lahko, četudi nima oči, umakne nevarnostim in plenilcem. Izven podzemnega, jamskega sveta ne more preživeti, saj je odvisen od stalne vlažnosti in temperature, ki običajno ni višja od 12 Cel-zijevih stopinj. Ephemeroteraje latinsko ime za enodnevnico, ki je krilata žuželka, sorodna kačjim pastirjem. Ima zelo kratko življenjsko dobo - odrasla živalca lahko živi le nekaj ur, največ nekaj dni, kar je odvisno od vrste. Samičke znesejo do 8000 jajčec, iz njih se razvijejo ličinke; te pa potrebujejo za odraslost nekaj mesecev do nekaj let. Ali pa ste že slišali za ivanjsko ptičico? Po latinsko se tej žužkici pravi amataphegea in sodi med nočne metulje iz - pazite - družine medvedkov. Čeprav je ivanjska pti-čica nočni metulj, jo lahko srečamo tudi ob belem dnevu. Velika je do 40 mm, krila pa ima obarvana temno modro črno s posejanimi belimi lisami. Njen telešček je krepak, modro črne barve z dvema rumenima progama. S svojima dolgima tipalkama in krilci krmari na obrobjih gozdov, v svetlih gozdovih, med grmičevjem in na travnikih. Te junijske večere, ko se skoraj povsem zmrači, lahko opazujete ples lampydiae, kot glasi po latinsko ime za kresnico. Znanih jih je okoli 2000 vrst. Bioluminiscen-ca je pojav, ko se kemična energija spremeni v svetlobno, od tod večerno svetlikanje kresnic. V knjigi Julije Doria Abeceda z žužki (2016) so tako, na vsaki strani knjižnega lista, predstavljeni žužki na vsako črko slovenske abecede. Čisto zadnja sta tako zalubnik in železna kačica. Avtorica poudarja, da imajo žužki nenadomestljivo vlogo v naravi, saj so mnogi nenadomestljivi opraševalci, nekateri so pomemben člen v prehranjevalni verigi, spet drugi imajo pomembno vlogo pri nastajanju prsti. Nekateri so zelo redki in zato zaščiteni, spet drugi so nadležni zaradi svoje množičnosti. Pa vendar jih ne bi smeli uničevati z nevarnimi strupi, ki škodijo ljudem in živalim in zastrupljajo naravno okolje. Abeceda z žužki je izvirna slovenska avtorska slikanica, ki jo je vredno vzeti v roke. Posebej dobrodošla bo tistim učencem v višjih razredih razredne stopnje, ki imajo težave z branjem in razumevanjem besedila. Prijetno branje in tudi opazovanje majhnih živalskih sopotnikov v knjigi in naravi želi Liljana Klemenčič k i Tim Gajser »Linije so najpomembnejše« Stran 12 Tenis Rola v petek za polfinale s 1. nosilcem Stran 13 Rokomet Srebrna medalja z zlatim sijajem Stran 13 Rokomet Dan ormoškega rokometa in Plava noč uspela Stran 13 Vladimir Sitar... .. v predsedstvu svetovne organizacije Stran 15 Nogomet Starejši dečki Aluminija državni podprvaki Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij Kidricani zaceli operacijo 1. liga » »Operacija 1. liga« se je v Kidričevem začela s sprejetjem povabila NZS, v sredo pa so jo s prvim skupnim treningom udejanjili še igralci. Na uvodu se je zbralo 23 igralcev, ki so trenirali pod vodstvom glavnega trenerja Bojana Špeho-nja in njegovega pomočnika Milenka Potočnika. Nekaj novih (starih) obrazov je bilo moč opaziti, med njimi sta bila David Lonzarič (Drava) in Sebastjan Petek (Veržej). »Uvod bo minil v prilagajanju na ritem napornejših treningov, v kakšnem tednu pa bomo na svoje mesto postavili tudi druge stvari okoli sestave ekipe. Tudi pogledali in preizkusili bomo kakšnega igralca in se potem odločili za popolnitev ekipe. V tem trenutku je najpomembneje to, da je ostalo 80 % ekipe iz prejšnje sezone in da trener in igralci ne bodo potrebovali veliko časa za dodatno spoznavanje,« je povedal športni direktor NK Aluminij Mla-den Dabanovič. Okostje ekipe je torej ostalo enako, kar je vsekakor prednost. « M. Dabanovič: »Moja ocena je, da smo v primeru izognitve poškodb in kakšnim drugim nevšečnostim v rangu ekip, s katerimi se primerjamo, morda celo v rahli prednosti. Imamo motivirane in dovolj kakovostne igralce, tudi uigrane iz nastopov v 2. ligi.« Do nekaterih sprememb bo vendarle prišlo, že zaradi tega, ker Topolovec in Čeh nista več z vami. M. Dabanovič: »Na žalost teh dveh odličnih klasičnih bočnih branilcev res ni z nami, kar je vsekakor velik hendikep za ekipo. Tu bomo težko našli enakovredne rešitve, saj je šlo v obeh primerih za izkušena in zelo zanesljiva profesionalca, ki pa jima službene obveznosti ne dovoljujejo več igranja na takšni ravni. Predvsem Denis je edinstven primer, ko je igralec v istem klubu neprekinjeno preživel kar 24 let. Enostavno moramo dobro razmisliti, kako se mu zahvaliti za to njegovo udej-stvovanje v NK Aluminij. Glede ostalih okrepitev je zaenkrat tako, da se oziramo Foto: Črtomir Goznik Na prvem treningu se je pod vodstvom Bojan Špehonja in Milenka Potočnika potilo 23 nogometašev. še za napadalcem, 'vingerjem1, potem pa bomo zgodbo končali.« Obstaja možnost, da še kdo odide? M. Dabanovič: »Z igrami v spomladanskem delu prvenstva in tudi v dodatnih kvalifikacijah so fantje zagotovo opozorili nase in vzbudili zanimanje slovenskih in tudi tujih prvoligašev. Glede odhoda sta zato vprašljiva dva igralca, v našem klubu pa jima ponujamo možnost dodatnega razvoja - tukaj lahko stopijo še stopničko više. Če pa bosta seveda želela naprej, potem jih klub pri tem ne bo oviral in bomo poiskali ustrezne al- ternative.« Kidričani bodo prvo pripravljalno tekmo odigrali že v soboto, ko bodo s svojo pri- sotnostjo počastili 40-letnico delovanja NK Dobrovce, ki tekmuje v 3. ligi. JM Nogomet • NK Zavrč Antic odhaja, Tudan in Golubar na operacijo Nogomet • 1. in 2. liga Potrjeno: Aluminij med elito, Zavrč in Drava v 2. ligi Dvomov o sestavah 1. in 2. lige v sezoni 2016/17 ni več, izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije je namreč na korespondenčni seji potrdil njihovi sestavi. Na območju Spodnjega Podravja bomo imeli tudi v novi sezoni enega prvoligaša in dva drugoligaša, le ekipi Aluminija in Zavrča sta izmenjali mesti glede na preteklo sezono. Člani izvršnega odbora so soglasno potrdili, da bosta v 1. ligi v novi sezoni kot novinca nastopila NK Aluminij in NK Sestava 1. SNL Sestava 2. SNL 2016/17: 2016/17: ŠD NK Olimpija Ljubljana NK Krka NK Maribor ŠD Zavrč NK Domžale NK Drava Ptuj ND Gorica NK Triglav Kranj NK Celje ŠD Dob NK Krško ŠD NK Veržej NK Rudar Velenje NK Kranj FC Koper NK Ankaran Hrvatini NK Radomlje NK Brda Dobrovo NK Aluminij Kidričevo NK Brežice 1919 Radomlje. Slednji so napredovali zaradi osvojenega 1. mesta v 2. ligi, Kidričani pa kljub izgubljenim dodatnim kvalifikacijam zaradi tega, ker Zavrč ni dobil licence za nastope v 1. ligi. V 2. SNL bodo v primerjavi z lansko sezono kar štirje novinci. Krka je izpadla iz prvo-ligaške druščine, NK Brda Dobrovo in NK Brežice 1919 pa sta se tja uvrstila po zmagah v dodatnih kvalifikacijah v 3. SNL. Četrti novinec je Zavrč, ki ni pridobil licence za nastopanje v 1. SNL ter evropskih pokalih, izpolnjuje pa pogoje za nastopanje v 2. SNL. Razpored obeh lig bo znan že čez teden dni, ko bo na Brdu pri Kranju opravljen žreb tekmovalnih parov za sezono 2016/17. JM Nogometaši Zavrča so v sredo začeli priprave na sezono 2016/17, v kateri bodo nastopali v 2. ligi. Na prvi trening je trener Željko Orehovec popeljal 22 igralcev, med njimi je bilo precej mladincev iz lastne nogometne šole in nekaj novincev na preizkušnji. »To ni bil ves kader, na katerega računamo v novi sezoni, saj so nekateri igralci dobili prosto in se bodo priključili čez nekaj dni. Med drugim sta manjkala Patrik Tudan in Josip Golubar, ki še imata rahle težave s poškodbami kolena. Je pa že jasno, da z nami ne bo več Sebastjana Antica, s katerim smo sporazumno prekinili pogodbo, saj si je našel drugi klub,« je povedal športni direktor Zavrča Mirko Smodej. Javnost seveda najbolj zanima, kakšna bo vloga najbolj izpostavljenih igralcev v prejšnji sezoni, Matjašiča, Pi-hlerja, Cveka in Batrovica. Za slednjega se menda zanima ljubljanska Olimpija. »Bolj ali manj je jasno, da bodo odšli, a kakšne konkretne informacije v tem trenutku še nimam,« je bil kratek Smodej. JM Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Antic je naslednji v nizu igralcev Zavrča, ki si bodo v novi sezoni poiskali novo sredino. 12 Štajerski Šport, pogovori petek • 17. junija 2016 Motokros • Tim Gajser »Linije so najpomembnejše« »S Timom Gajserjem sem zmenjen za intervju,« sem želel navdušenje deliti s kolegom, ki se sicer za šport ne zanima ravno močno. »Res? Kaj ni to tisti pubec, ki se hitro vozi z motorjem,« je odgovoril z vprašanjem. »Ja, to je tisti, le da se ne vozi 'samo hitro', ampak najhitreje med vsemi na svetu,« sem končal in se odpravil proti Makolam. Tim Gajser je bil namreč gost tamkajšnje osnovne šole, kjer so ga povabili na ogled razstave z zgovornim naslovom »Tim Gajser svetovni prvak - naš junak«. Prijazni 19-letnik si je v redkih trenutkih odmora med motokrosistično sezono skupaj s punco Špelo ogledal tudi predajo ključa na domači osnovni šoli. Gostiteljica je bila ravnateljica OŠ Makole Silvestra Samastur, ki je ob tej priložnosti povedala: »Tim je velik vzornik naših učencev, saj redno nosijo majice, kape ali kakšne druge kose oblačil z njegovo podobo. Tudi sama redno spremljam njegove tekme, zato sem ob kratkem premoru med sezono začutila priložnost, da ga povabim v našo sredino. To je bilo obenem darilo našim deve-tošolcem, ki se poslavljajo od naše šole, in vzpodbuda za naše mlajše učence, ki v Timu vidijo vzornika. Tim namreč s svojimi dejanji kaže poštenost, borbenost in delavnost, kar je odlična popotnica za življenje.« Po končani prireditvi je Tim mladim podaril številne plakate z lastnoročnimi podpisi, tudi obveznega fotografiranja s svetovnim prvakom ni manjkalo. Nato smo prišli na vrsto novinarji ... »Uspešen si lahko, če nekaj delaš z veseljem« V zadnjem času se ti je precej povečalo število medijskih obveznosti. Kako gledaš na to? T. Gajser: »Obveznost je kar velika, a če dosegaš takšne rezultate, če si dober in uspešen, potem to za sabo potegne tudi to. Potrebno se je enostavno prilagoditi in to sprejeti.« Del vsega skupaj so tudi različne prireditve, predvsem si reden gost dobrodelnih. T. Gajser: »Če le imam čas ter sem v Sloveniji in ni tekem ali treningov, se z veseljem udeležim takšnih prireditev. Nekaj let nazaj sem npr. sam obiskoval makolsko šolo in veliko časa preživel s temi ljudmi, sedaj sem njihov gost, kar je lep občutek.« Odlično se počutiš tudi na motorju. T. Gajser: »Občutki so nepopisni, na motor se vedno usedem z užitkom in veseljem. Prav to je eden od ključev uspeha tako v športu kot nasploh v življenju: ko nekaj delaš z veseljem, potem si lahko v tem uspešen. Seveda je potrebno vložiti v to še veliko truda, a na koncu je vse poplačano.« Foto: Milan Sternad Tim si je predajo ključa na makolski osnovni šoli ogledal v družbi ravnateljice Silvestre Samastur in punce Špele. T. Gajser: »Nič posebnega. Ko pridem s proge se slečem, grem pod hladen tuš, nato pa odigram v sobo odigrat kakšen playstation (smeh). Čim manj poskušam razmišljat o dirki in se čim bolj sprostit vseh pritiskov.« Modrice in kraste niso problem ... so oni delali v pripravi. Tudi zaradi tega poskušam vsakič, ko grem na progo, dati od op. a.) si govoru, da na treningih voziš tudi s 450 ccm motorji. T. Gajser: »Že od nekdaj je imel moj oče takšen načrt: ko sem vozil dirke s 65 ccm motorji, sem treniral s 85 ccm, ko sem vozil 85 ccm, sem treniral s 125 ccm ... Tako je bilo tudi lani in letos mi 450 ccm motor za razred MXGP ni bil nov, ampak sem na treningih na njem prevozil že kar nekaj ur. Vseeno je kar precejšnja razlika med vožnjo na treningih in vožnjo na sami dirki -to sta dva različna pojma. Na treningih ni sotekmovalcev, ni drugih ljudi ob progi, zato je to lažji del. Na sami tekmi se je potrebno dodatno zbrati in prenesti vožnje iz treningov na dirko, kar pa je vse prej kot lahko.« Dirkaški vikend Kako pravzaprav izgleda tvoj urnik skozi celoten vikend na dirki za veliko nagrado? T. Gajser: »Ta je odvisen od tega, kako daleč od doma je tekma. Zvečine gremo na tekmo v četrtek zvečer, v petek so na vrsti ogledi prog. Tam z očetom naštudirava linije vo- žnje, temu pa sledijo sestanki v ekipi, z vsemi inženirji, kjer govorimo o nastavitvah motorja - te so odvisne od proge. Sledijo še novinarske konference, kakšen intervju . V soboto so na vrsti treningi, kvalifikacije, v nedeljo pa jutranji trening in nato dve tekmi v konkurenci.« Kakšna proga ti osebno bolj ustreza, trda ali mehka, suha ali blatna? Katera proga v svetovnem prvenstvu ti je najljubša? T. Gajser: »Glede na podlago praktično nimam posebnih želja - za vrhunske rezultate je potrebno biti vsestranski, podobno dober v vseh pogojih. Najbolj pa mi je všeč proga, na katero se odpravljamo sedaj, v Angliji. Je zelo odprta, z dolgimi skoki in visokimi hitrostmi, bolj v ameriškem stilu.« V boksu te spremlja zelo temperamentna ekipa. Kaj ti to pomeni? T. Gajser: »Veliko mi pomeni, da je ekipa motivirana za uspehe, da zares hočejo najboljše, da se zame trudijo po najboljših močeh. To daje zagon tudi meni, da potem na progi uresničim tisto, za kar sebe svoj maksimum.« Na progi skupaj z nekdanjimi vzorniki Tekmuješ z velikani mo-tošporta, Cairolijem, Feb-vrejem, Naglom ... T. Gajser: »Tona (Antonio Cairoli, op. a.) je legenda, kot osemkratni svetovni prvak definitivno ve, kako se zmaguje na tekmah in kako se osvajajo naslovi. Ko sem bil sam še majhen, ko sem moto-kros gledal preko TV ekranov, ko sem še sanjal o tem, da bi nekoč postal dober, je bil on v razredu MX2 že svetovni prvak. Meni je to uspelo lani, on mi je bil pri tem zgled. Po vseh teh letih sedaj z vsemi ostalimi voziva skupaj, sva tekmeca, rivala, a imamo vsi skupaj drug do drugega zelo veliko spoštovanje. To je zelo pomembno: ko greš na progo, hočemo vsi biti najboljši, na koncu pa zmaga samo eden.« Spoštovanje si si po mojem mnenju priboril že na prvi tekmi sezone v razredu MXGP. T. Gajser: »Takrat je moja zmaga vse res šokirala. Nekateri so mislili, da se mi je to mi. Sedaj tekmeci že vedo, da sem kar hiter. Po boksih krožijo govorice, da imam povsem drugačen stil vožnje od ostalih, da mi ta močnejši motor res ustreza. S prehodom na 450 ccm motor se je vse spremenilo, tudi tehnika vožnje. Na tem sva z očetom pozimi res veliko delala, saj je bilo prej potrebno z 250 ccm motorjem voziti z višjimi obrati, potrebno ga je bilo dobesedno 'porivati' naprej, mu pomagati . Pri 450 ccm motorju je drugače, potrebno je motor spoštovati, ker te drugače hitro 'vrže' - je namreč zelo močan. Potrebno je veliko bolj 'voziti z glavo', dosti bolj umirjeno.« Izogniti se najglobljim 'špuram' Na progi je opaziti, da velikokrat izbiraš drugačne linije vožnje od konkurentov. T. Gajser: »Linije so najbolj pomembne: tekma traja 35 minut, skozi je potrebno zdržati v podobnem ritmu. Če bi vsaki krog vozil po največjih luknjah, po najglobjih 'špu-rah', bi mi hitro zmanjkalo moči. Zato je potrebno iskati nove linije, pri čemer mi zelo pomaga oče. Pred vsako dirko gre na progo, si jo natančno ogleda, nato sledi posvet. Sam to preizkusim na krogu za ogrevanje, sledi nov posvet in nato odločitev.« Oče prav tako vozi motor, uspešen je npr. na državnih prvenstvih veteranov. T. Gajser: »Res je, letos se bo udeležil tudi svetovnega veteranskega prvenstva. Pri svojih 50 letih je zelo 'zagrizen', na treningih se rad obleče v kombinezon in se zapelje po progi. Podobno je na tekmah, največkrat med odmori med vožnjama, ko sam počivam, gre on na motor.« Kaj počneš v odmoru med dvema dirkama? men v roko, ali če padeš in ti sotekmovalec zapelje preko roke, ste v naslednji dirki že na progi. Tudi padci in odrgnine vas ne ustavijo. T. Gajser: »Moraš biti trden, v motokrosu so manjši ali večji padci pač prisotni, kakšna bolečina je skoraj vedno prisotna, brez tega enostavno ne gre. Ko imam kakšne modrice ali 'kraste' si rečem: 'Hvala bogu, da je samo to'. Problem so samo zlomi ali kakšne druge hujše poškodbe.« V Sloveniji si sprožil pravi navijaški plaz, ki je doslej največje razsežnosti dobil na dirki v Italiji, kjer te je spremljalo skoraj 1000 Slovencev. T. Gajser: »Motokros je v Sloveniji vedno bolj popularen, v zadnjih dveh letih je to naraščalo nenormalno hitro. Ko sem prej prišel kamorkoli in sem povedal, da tekmujem v motokrosu, so me spraševali kaj je to (smeh), sedaj pa ga gledajo že skoraj vsi. Ko se ustavim na bencinskih ali v trgovinah mi mahajo, trobijo . Res vidim, da se nekaj dogaja, da se spreminja, da me navijači spremljajo. Ko grem po tekmi na facebook ali instagram vidim označene številne družine, ki spremljajo tekme z mojimi kapami, majicami . Pa v gostilnah se ljudje zbirajo in gledajo tekme . Res mi to ogromno pomeni in mi daje dodatno motivacijo. V Italiji je bilo res noro! Že lani je bilo tam veliko Slovencev, letos pa je bil skoraj vsaki tretji, ki je šel po boksih, Slovenec, vse je bilo rumeno. Tudi na dirki sem praktično skozi celotno progo slišal navijanje, še posebej pa seveda takrat, ko sem vozil mimo 'slovenskega' ovinka. Noro!« Nova dirka za svetovno prvenstvo čaka Tima in njegovo ekipo konec tedna v angleškem Matterley Basinu v Win-chestru. Jože Mohorič Foto: JM Na OŠ Makole je Tim podpisoval plakate, zanimanje pa je bilo zelo veliko ... Tvoj motor letos deluje izjemno, Honda ni zatajila še v nobenem trenutku. T. Gajser: »Res je, moram takoj potrkati na les (smeh). Z motorjem ni bilo nobenih težav, ob tem je najbolj pomembno tudi to, da sem zdrav in brez poškodb. Če je motor pravi in sem sam v dobri formi - tako kot sedaj - potem je to dobitna kombinacija.« Že lani, ko si še nastopal v razredu MX2 (250 ccm, op a ) si govoril da na Tim Gajser Datum rojstva: 8. september 1996 Višina: 180 cm Teža: 76 kg Kraj bivanja: Pečke, Makole Ekipa: Honda Gariboldi (MXGP) Naslovi: 2007 - evropski prvak 65 ccm 2009 - evropski prvak 85 ccm 2012 - evropski in svetovni prvak 125 ccm 2015 - svetovni prvak MX2 Na Japonskem z Marquezom, Alonsom ... Lani si bil na Japonskem na sprejemu voznikov Honde. T. Gajser: »Honda po vsaki sezoni naredi nekakšnem zahvalni dan (thanks day) za vse športnike, ki vozijo njihova tovarniška vozila HRC. Mislim, da nas je bilo 13, jaz sem bil iz sveta motokrosa, Marquez in Pedrosa in moto GP, Alonso in Button iz formule 1 ... Tam se družimo z navijači, delimo avtograme ...« posrečilo, ampak potem sem bil tudi na naslednjih tekmah konstantno med najboljšimi. Sedaj tekmeci že vedo, da sem kar hiter. Po boksih krožijo govorice, da imam povsem drugačen stil vožnje od ostalih, da mi ta močnejši motor res ustreza. S prehodom na 450 ccm motor se je vse spremenilo, tudi tehnika vožnje. Na tem sva z očetom pozimi res veliko delala, saj je bilo prej potrebno z 250 ccm motorjem voziti z višjimi obrati, potrebno ga je bilo dobesedno 'porivati' naprej, mu pomagati . Pri 450 ccm motorju je drugače, potrebno je motor spoštovati, ker te drugače hitro 'vrže' - je namreč zelo močan. Potrebno je veliko bolj 'voziti z glavo', dosti bolj umirjeno.« Izogniti se najglobljim 'špuram' Na progi je opaziti, da velikokrat izbiraš drugačne linije vožnje od konkurentov. T. Gajser: »Linije so najbolj pomembne: tekma traja 35 minut, skozi je potrebno zdržati v podobnem ritmu. Če bi vsaki krog vozil po največjih luknjah, po najglobjih 'špu-rah', bi mi hitro zmanjkalo moči. Zato je potrebno iskati nove linije, pri čemer mi zelo pomaga oče. Pred vsako dirko gre na progo, si jo natančno ogleda, nato sledi posvet. Sam to preizkusim na krogu za ogrevanje, sledi nov posvet in nato odločitev.« Oče prav tako vozi motor, uspešen je npr. na državnih prvenstvih veteranov. T. Gajser: »Res je, letos se bo udeležil tudi svetovnega veteranskega prvenstva. Pri svojih 50 letih je zelo 'zagrizen', na treningih se rad obleče v kombinezon in se zapelje po progi. Podobno je na tekmah, največkrat med odmori med vožnjama, ko sam počivam, gre on na motor.« Kaj počneš v odmoru med dvema dirkama? Zdi se, da imate dirkači zelo visok prag bolečine: če ti med dirko prileti kamen v roko, ali če padeš in ti sotekmovalec zapelje preko roke, ste v naslednji dirki že na progi. Tudi padci in odrgnine vas ne ustavijo. T. Gajser: »Moraš biti trden, v motokrosu so manjši ali večji padci pač prisotni, kakšna bolečina je skoraj vedno prisotna, brez tega enostavno ne gre. Ko imam kakšne modrice ali 'kraste' si rečem: 'Hvala bogu, da je samo to'. Problem so samo zlomi ali kakšne druge hujše poškodbe.« V Sloveniji si sprožil pravi navijaški plaz, ki je doslej največje razsežnosti dobil na dirki v Italiji, kjer te je spremljalo skoraj 1000 Slovencev. T. Gajser: »Motokros je v Sloveniji vedno bolj popularen, v zadnjih dveh letih je to naraščalo nenormalno hitro. Ko sem prej prišel kamorkoli in sem povedal, da tekmujem v motokrosu, so me spraševali kaj je to (smeh), sedaj pa ga gledajo že skoraj vsi. Ko se ustavim na bencinskih ali v trgovinah mi mahajo, trobijo . Res vidim, da se nekaj dogaja, da se spreminja, da me navijači spremljajo. Ko grem po tekmi na facebook ali instagram vidim označene številne družine, ki spremljajo tekme z mojimi kapami, majicami . Pa v gostilnah se ljudje zbirajo in gledajo tekme . Res mi to ogromno pomeni in mi daje dodatno motivacijo. V Italiji je bilo res noro! Že lani je bilo tam veliko Slovencev, letos pa je bil skoraj vsaki tretji, ki je šel po boksih, Slovenec, vse je bilo rumeno. Tudi na dirki sem praktično skozi celotno progo slišal navijanje, še posebej pa seveda takrat, ko sem vozil mimo 'slovenskega' ovinka. Noro!« Nova dirka za svetovno prvenstvo čaka Tima in njegovo ekipo konec tedna v angleškem Matterley Basinu v Win-chestru. Jože Mohorič petek • 17. junija 2016 Šport, rekreacija ŠtajmkiTEBHiK 13 Rokomet • EP veteranov Srebrna medalja z zlatim sijajem Z osvojitvijo srebrne medalje na evropskem prvenstvu, ki je potekalo v Poreču, so veterani RK Velika Nedelja Old Bulls dosegli največji uspeh veteranske kariere. Pred petimi leti so se zbrali igralci, ki so končali kariero aktivnih rokometašev in sestavili veteransko ekipo. Že na začetku so se odločili, da bodo svoje bogato rokometno znanje, če bo le mogoče, predstavili na evropskem veteranskem prvenstvu. Po osvojenih številnih turnirjih v Sloveniji in po odličnih uvrstitvah na turnirjih v tujini se je pokazala možnost tako želenega sodelovanja na evropskem prvenstvu. Organizacijo letošnjega prvenstva je namreč dobil Poreč in tako je nemudoma padla odločitev, da je to prvenstvo priložnost za uresničitev njihove dolgoletne želje. Ker je bilo za vsako kategorijo prostih samo 16 mest, je bilo treba pohiteti s prijavo in Old Bull-som je uspelo. Svojo resnost in željo po odmevnem rezultatu so takoj pokazali z dejstvom, da so angažirali trenerja Antona Laha. V pripravah na EHF Masters 2016 je ekipo tako pripravil na največje napore, kar se je skozi turnir pokazalo kot odločujoče, saj so v napornem tekmovanju Old Bullsi igrali konstantno. V predtekmovalni skupini D so bili tekmeci Velikone-deljčanov danski Kolding IF, ukrajinski SC Legion XXI ter hrvaška ekipa Ali Istria Team. Po zelo napornih tekmah so Old Bullsi zabeležili tri zmage ter se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so odigrali še dve tekmi proti najbolje uvrščenima ekipama skupine C. Zaradi obveznosti trenerja Antona Laha, ki je moral za en dan zapustiti tekmovanje, je bilo v ekipi čutiti nekoliko nervoze, vendar je tudi njegov pomočnik s pomočjo igralcev uspešno nadaljeval serijo zmag. Premoč Veliko-nedeljčanom sta tako morali priznati še izredno močna ekipa iz Slovaške Strojar Ma-lacky ter danski FIF. V zaključku sobotnih tekem sta bili na sporedu še obe polfinalni tekmi. Prvo tekmo sta odigrala Russia in All Istria Team, drugo pa Slovan Ljubljana in Velika Nedelja Old Bulls. Prvo tekmo so pričakovano dobili ruski igralci. Na slovenskem pol- Rokometaši iz Velike Nedelje so na veteranskem EP v Poreču osvojili 2. mesto, šele v finalu so morali priznati premoč ekipi Rusije. finalu so bili gledalci kljub začetnemu vodstvu Slovana 2:0 priča odlični predstavi Velikonedeljčanov, ki so zaostanek dveh zadetkov spremenili v vodstvo za šest in se uvrstili v finale. Finalno tekmo, ki se je odigrala v dvorani Veli Jože, so Velikonedeljčani začeli z veliko treme. Čeprav so imeli fantje bučno podporo s tribun, so storili preveč napak, kar so ruski dvometraši izkoristili in povedli 0:4. Do konca polčasa so se Bullsi vrnili in polčas končali z zaostankom 4:8. V nadaljevanju tekme so fantje RK VELIKA NEDELJA OLD BULLS: Andrej Vaupotič, Robi Mesarec, Simon Marin, Boris Lah, Igor Kumer, Robert Bezjak, Stanko Gregorič, Rudi Kokol, Davorin Kovačec, Dejan Ivančič, Samo Vajda, Jurij Ze-mljič, Mitja Klemenčič, Primož Kumer, Davorin Planine, Dejan Kosi. Trener: Anton Lah; pomočnik: Janko Meško. pokazali, zakaj so se uvrstili v finale in po fanatični borbenosti v obrambi in uspešnimi akcijami v napadu zaostanek znižali na samo dva zadetka (8:10). To pa je bilo tudi vse, kar se je dalo narediti, saj so tekmeci s številnimi menjavami držali visok tempo, temu pa povsem utrujeni in izčrpani Prleki več niso bili kos, kar so tekmeci spretno izkoristili in zmagali 10:18. Pri Bullsih ni bilo nobenega razočaranja, saj izgubiti tekmo proti igralcem, kot so Zaikin, Ryzhov, Gilev, Bocharnikov, Ivanov ter vratar Levshin, ni nič nenavadnega. Igralci RK Velika Nedelja Old Bulls so bili na prvenstvu vsekakor privilegirana ekipa: take spodbude, kot so jo imeli evropski podprva-ki, ni imel nihče. Ob navija- nju boljših polovic igralcev, otrok, prijateljev, tako Veli-konedeljčanov, Korošcev kot tudi privržencev Slovana, ni bilo mogoče odigrati drugače kot odlično. Čeprav je bilo manjših poškodb skozi celoten turnir zelo veliko in so jih igralci prenašali z nasmehom, jo je na finalni tekmi skupil Rudi Kokol, vendar je kljub presekani arkadi in oviti glavi takoj ponovno stopil na igrišče in dokazal - tako kot vsi poškodovani pred njim -, da je vse v srcu in zato ima srebrna medalja zlati sijaj! UR Tenis • Blaž Rola Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Rola v petek za polfinale Dan ormoškega rokometa in Plava noč uspela Blaž Rola (213. na ATP) še naprej vztraja na peščeni podlagi in tako ta teden igra na turnirju Challenger z nagradnim skladom 42.000 dolarjev (+H) v Perugii, mestu, ki se nahaja na pol poti med Firencami in Rimom. Letos je v Torinu Blaž že pokazal napredek, da mu Italija leži, pa je potrdil tudi v tem tednu; na prvi stopnički je namreč ugnal 6. nosilca Santiaga Giralda (129). 28-letni Kolumbijec še zdaleč ni bil majhna ovira, saj je pred dvema letoma zasedal zelo visoko 28. mesto na ATP-lestvici. Po dveh nizih sta bila igralca izenačena, v tretjem pa ni manjkalo priložnosti za break. Tako je Giraldo v prvi igri zapravil tri, Rola v drugi pet(!), pa spet Kolumbijec v tretji dve ... Odločil je tako en sam break, ki je uspel tri leta mlajšemu Ptujčanu in po Challenger turnir v Perugii (42.000 dolarjev + H): 1. krog: Rola - Santiago Giraldo (Kolumbija, 6.) 6:3, 3:6, 6:3; 2. krog: Rola - Yannick Maden (Nemčija) 2:6, 7:5, 7:6(4); četrtfinale: Rola - Rogerio Dutra Silva (Brazilija, 1.) dveh urah in pol se je veselil ene najlepših zmag v sezoni. Napredovanje je Blaž oplemenitil še z eno zmago, v 2. krogu je bil boljši od 26-le-tnega Yannicka Madena (424.). Nemški kvalifikant se je zdel veliko lažja naloga, a se je dvoboj izkazal za vse prej kot lahkega. Tako so bili znova potrebni trije nizi, zadnji je bil prava drama. Blaž je v njem povedel 5:2 in bil na pragu zmage, a je Nemec dobil štiri zaporedne igre, pri čemer je pri izidu 5:4 ubranil celo dve zaključni žogi! Pri zaostanku 5:6 se je Blaž zbral in naredil rebreak ter odločitev o zmagovalcu prestavil v podaljšano igro. Tam je bil boljši in je po začetnem zaostanku 0:2 povedel s 6:3 in slavil s 7:4. Dvoboj je znova trajal več kot 2 uri in pol, končno razmerje točk pa je bilo 110:107 v korist Blaža. V petek ga v četrtfinalu čaka 1. nosilec Rogerio Dutra Silva (82.). Z Brazilcem se je letos že pomeril v Torinu in ga ugnal v dveh nizih, pred tem je z njim dvakrat izgubil. JM Rokometni klub Jeruzalem Ormož je ob zaključku uspešne sezone 2015/16 pripravil Dan ormoškega rokometa in Plavo noč. Že ob 8. uri zjutraj so se v Mestni grabi zbrali kadeti, mladinci, trenerji, starši, navijači in ljubitelji ormoškega rokometa, ki so začeli pripravljati rokometno igrišče. Po štirih urah in pol trdega dela je bila legendarna Graba odeta v posebno modro podlago, na kateri so bile od 13. ure naprej tekme. Še en dokaz, kako tudi v Ormožu znajo stopiti skupaj, kar je tudi v vseh letih do danes pomagalo klubu, da obstane in dosega zavidljive dosežke. Na prvih treh tekmah so se predstavile generacije letnikov 2004-2008, ki so zaigrale proti staršem. Še najbolj zanimiva je bila prva tekma, kjer so mini rokometaši pod vodstvom trenerja Bojana Cunka zaigrali proti svojim mamicam in po hudem boju se je končalo z minimalno zmago mladih nadebudne-žev. Po koncu je za vse tiste, ki so zaigrali, klub poskrbel za malico. Od 15. do 17. ure je bilo v prostorih rokometnega kluba poskrbljeno za ogled kvalifikacijske tekme med Slovenijo in Norveško. Prepolni klub ljubiteljev rokometa je bil na koncu zadovoljen z visoko zmago Slovenije s še- stimi goli in lepo popotnico na Norveško. Za zaključek dneva ormoškega rokometa je bila odigrana še tekma ob slovesu Siniše Radujkovica od aktivnega igranja. Zaigrali so Radetovi športni prijatelji iz Varaždina in Ormoža. Tako so ormoški dres znova oblekli Gregor Čudič, Boštjan Belec, Primož Krabonja, Darjan Ivanuša, Aleš Belšak, Jan Gre-gorc in tudi David Bogadi, ki odhaja v Maribor, ter Gregor Grizolt, ki se tudi poslavlja od aktivnega igranja rokometa. Žal je rahel dež na koncu nekoliko skrajšal tekmo. Med polčasom zadnje tekme so se zbranemu občinstvu predstavili letniki 2000/01, novopečeni državni prvaki v rokometu na mivki, ki so jim starši za nagrado pripravili torti. Po koncu dneva ormoškega rokometa se je dogodek preselil v Kulturno alternativni center Unterhund, kjer je potekala Plava noč. Orkester Selotejp iz Ormoža je ob tej priložnosti predstavil zgoščenko rokometnih navijaških pesmi, ki je navdušila lepo poln Unterhund. Želja kluba, ponosa malega mesta Ormož, je, da takšna prireditev postane tradicionalna. Naslednje leto namreč navijaška skupina Ormožani slavi 25-letnico obstoja kluba. Uroš Krstič Udeleženci poslovilne tekme Siniša Radujkovica 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 17. junija 2016 Nogomet • Aluminij U-15 Starejši dečki NK Aluminij - podprvaki Slovenije Minulo soboto so bili gledalci v Kidričevem priča zadnjemu dejanju letošnje sezone tekmovanja starejših dečkov U-15. Ligo U-15 sestavljata dve skupini, vzhodna in zahodna, prvouvrščeni ekipi iz vsake pa se na koncu sezone pomerita za naslov državnega prvaka. Prvič v zgodovini je bila del velikega finala tudi selekcija NK Aluminij, saj je z velikim naskokom osvojila naslov najboljšega na vzhodu. Nasproti jim je v finalu stopila ekipa Domžal, ki je bila v dveh tekmah boljša (6:3, 2:2). Sicer naslova državnega prvaka Kidričani niso osvojili, so pa zato postali podprvaki Slovenije, kar je vsekakor lep dosežek. Biti drugi v konkurenci Maribora, Olimpije, Gorice, Kopra, Triglava, Krke, Celja, Rudarja, Interblocka... je vredno vsega spoštovanja in na doseženo so vsi v NK Aluminij več kot ponosni. Fantje so pod strokovnim vodstvom odličnega trenerja Boruta Kolarja za ta uspeh garali skozi vse leto: najprej Nogomet • NK Drava U-9 Posebno doživetje na Dunaju Med ekipami, kot so Juventus Torino, Newcastle United, Porto, Dinamo Zagreb, PSV Eindhoven, Slavia Praga, Liverpool in Feyenoord Rotterdam, se je znašlo tudi ime NK Drava. Ptujska selekcija U-9 je minuli konec tedna namreč nastopila na neuradnem klubskem evropskem prvenstvu za letnike 2007 na Dunaju. Šlo je za izjemno organizirano tekmovanje, saj je bil najprej na sporedu mimohod ekip, nato izreden turnir in ob koncu še slavnostna podelitev. V avstrijski prestolnici so modri igrali na enem najprestižnejših turnirjev v njihovi zgodovini, saj je na prvenstvu sodelovalo 40 klubov iz 16 držav. Dravaši so v predtekmoval-ni skupini najprej izgubili s finskim klubom Turku (0:1), Ekipa NK Drava U-9 je nastopila na močnem mednarodnem turnirju na Dunaju. nato so remizirali z avstrij- ček so doživeli še poraz z av-sko ekipo Laz (1:1), sledila strijsko Admiro Wacker (0:1). je zmaga s Feyenoordom iz Zmaga, remi in dva poraza Rotterdama (2:1) in za zaklju- sta bila premalo, da bi mladi so opravili priprave, potem suvereno odigrali vse tekme v ligi in nenazadnje dvakrat dobro namučili tekmece v finalu. Skozi vse leto so se dokazovali kot dobri nogometaši, športniki, prijatelji, zraven tega pa uspešno izpolnjevali vse šolske obveznosti. To je zares »zgodba o uspehu«. UR ptujski nogometaši, ki so na Dunaju igrali v vidnem krču, napredovali med 16 najboljših. Tako so v nadaljevanju igrali za končno uvrstitev od 25. do 32. mesta. V tem delu so remizirali z Reidom (1:1), s 4:0 premagali Fac in 2:3 izgubili z Lipnico. V zadnji tekmi je Drava s 4:1 premagala Leobensdorf in je na koncu osvojila 27. mesto. Turnir je dobila ekipa Liverpoola, drugi je bil Porto, tretji pa Dinamo Zagreb. Za Ptujčane je bil turnir na Dunaju posebno doživetje, saj so igrali proti vrstnikom nekaterih najbolj zvenečih evropskih klubov in ta lepa izkušnja jih bo spremljala vse življenje. NK Drava: Domen Arnuš, Mai Modric, Martin Marinko-vič Borovnik, Lan Arnuš, Aljaž Ficjan, Nino Hebar Kosi, Rok Jovanovic, Kiar Vertič, Tobias Rec, Lukas Čeh; trenerja: Marko Matič in David Tomažič Šeruga. David Breznik Športni napovednik Nogomet PRIJATELJSKA TEKMA: S. Rojko Dobrovce - Aluminij (SOBOTA ob 17.00 - stadion v Dobrovcah). Mali nogomet KMN Dolena organizira v soboto, 18. 6., od 10. ure naprej turnir v malem nogometu na travi. Prijave sprejemajo do začetka turnirja. Kontakt - Marjan 041921 223. 7. večerni tek čez grad Tekaška akademija za odrasle (TAO) v soboto, 18. 6., ob 19.30 organizira 7. večerni tek čez ptujski grad. Start in cilj rekreacijskega teka bo v Termah Ptuj, tekači se bodo pomerili na 5,7 km in 10 kilometrov dolgi progi. Kajak Športno društvo Pure Šport v sodelovanju s Kajakaško zvezo Slovenije v okviru akcije Voda za Vedno organizira prireditev na reki Dravi. Spusta po Dravi se lahko udeležijo vsi, ki imajo željo spoznati staro strugo reke Drave. Spusta se lahko udeležite s kajaki, kanuji, rafti in supi. Za vse, ki nimate svojih plovil in opreme, si bo to mogoče sposoditi. Kontakt - Jure 041 604 300. David Breznik Nogomet • MNZ Ptuj Znana okvirna sestava lig za novo sezono Na osnovi tekmovalnih rezultatov v sezoni 2015/16 je MNZ Ptuj sporočila, da je znana okvirna sestava članskih lig MNZ Ptuj za sezono 2016/17. Ob tem omenimo, da bo Aluminij nastopal v Prvi ligi Telekom Slovenije, Drava in Zavrč bosta igrala v 2. ligi, Videm pa v 3. ligi, kamor ni napredovala nobena ekipa iz Superlige. Klubi se sicer lahko prijavijo za tekmovanje v ligah MNZ Ptuj najkasneje do ponedeljka, 4. julija 2016, kar pomeni, da se sestava samih lig še lahko spremeni, je pa to sila malo verjetno. Okvirna sestava Superlige za sezono 2016/17: Bistrica, Apače, Bukovci, Cirkulane, Gerečja vas, Hajdina, Podvinci, Skorba, Središče in Stojnci. Okvirna sestava 1. lige MNZ Ptuj za sezono 2016/17: Boč, Dornava, Gorišnica, Leskovec, Markovci, Ormož, Podlehnik, Pragersko, Rogoznica, Tržec. Okvirna sestava 2. lige MNZ Ptuj za sezono 2016/17: Grajena, Hajdoše, Lovrenc, Majšperk, Makole, Slovenja vas, Zgornja Polskava in Spodnja Polskava. tp Nogomet • Liga ŠD As REZULTATI 5. KROGA (10. 6.): Keramičarstvo Galinec -KMN Draženci 4:4, ŠD Selan -UŠR Višnjica 6:2, ŠD AS - Društvo mladih Podlehnik 4:5, EHM Team - KTED Korantov Demoni 8:1, ŠD AS-Generali - Gradbeništvo Bele - prestavljeno. REZULTATI 6. KROGA (10. 6.): ŠD AS - ŠD AS-Generali 7:2, UŠR Višnjica - Keramičarstvo Galinec 5:1, KTED Korantov Demoni -ŠD Selan 2:4, EHM Team - Joe Fernandes 2:2, ŠD AS - Gradbeništvo Bele, KMN Draženci - ŠD AS-Generali - prestavljeni. Nogomet • Turnir v Miklavžu V znamenju NŠ Aluminij Konec tedna je v Miklavžu na Dravskem polju potekal dvodnevni mednarodni turnir za mlade nogometaše v starosti od 7 do 14 let, na katerem je sodelovalo tudi 7 selekcij NŠ Aluminij iz Kidričevega. Konkurenca je bila v vseh starostnih skupinah izjemno močna, zato so bile tekme v ligaškem delu izjemno močne in napete. Tudi izločilni boji po skupinah so bili neusmiljeni in resnično so v sam vrh napredovale samo dobre ekipe. Trenerji NŠ Aluminij so svoje fante dobro pripravili. Dobro delo skozi vse leto se je obrestovalo in na NK Aluminij U-8 NK Aluminij U-13 koncu so »rdeči« iz Kidričevega zasedli naslednja končna mesta: - mlajši cicibani U-7: 2. mesto - mlajši cicibani U-8: 1. mesto; Luka Modrič (Aluminij) je bil najboljši igralec - starejši cicibani U-10: 2. mesto -starejši cicibani U-ll: 5. mesto - mlajši dečki U-12: 2. mesto - mlajši dečki U-13:1. mesto; Žan Vidovič (Aluminij) je bil najboljši igralec -starejši dečki U-14: 4. mesto V celoti gledano je bila NŠ Aluminij najuspešnejša udeleženka turnirja. Sedaj nekatere igralce Aluminija čaka še sodelovanje na turnirjih na Hajdini, v Slovenski Bistrici in Rogaški Slatini, temu pa bo sledil zaslužen počitek. UR 1. J. FERNANDES 5 2. UŠR VIŠNJICA 6 3. ŠD SELAN 5 4. GRADB. BELE 3 5. KTED KORANT. 6 6. EHM TEAM 5 7. ML. PODLEHNIK 5 8. ŠD AS 5 9. KMN DRAŽENCI 5 10. KER. GALINEC 6 11. AS-GENERALI 5 4 1 4 1 4 0 3 0 3 0 2 2 2 0 2 0 1 1 0 1 0 0 37:7 25:14 18:9 13:5 22:25 21:8 15:15 18:20 14:18 11:46 5:32 PARI 7. KROGA (17. 6.): Društvo mladih Podlehnik - ŠD Se-lan (19.00), Gradbeništvo Bele - EHM Team (19.35), KMN Dra-ženci - Joe Fernandes (20.10), ŠD AS - Keramičarstvo Galinec (20.45), UŠR Višnjica - KTED Korantov Demoni (21:20), prosta je ekipa ŠD AS Generali. PARI 8. KROGA (17. 6.): ŠD AS-Generali - ŠD Selan (21:55), Društvo mladih Podlehnik - Joe Fernandes (22:30), Gradbeništvo Bele - KTED Korantov Demoni (23:05), KMN Draženci - UŠR Višnjica (23:40), Gradbeništvo Bele - ŠD AS-Generali (00:15). UR petek m 17. junija 2016 Šport, pogovori Štajerski 15 Kikboks • Vladimir Sitar Vladimir Sitar v predsedstvu svetovne in predsednik balkanske organizacije Vladimir Sitar je konec lanskega leta v Dublinu na Irskem na skupščini največje organizacije kikboksa na svetu - WAKO - prejel izjemno priznanje - bil je izvoljen v predsedstvo te organizacije. Pisati o njem je sila zahtevna in tudi zelo odgovorna naloga, saj je s svojim delovanjem naredil tako veliko za borilni šport. Pravi mali greh bi bil, če bi pisec kakšno stvar malomarno izpustil, odgovorna pa zaradi tega, ker je njegovo resnično ustvarjalno delo tudi nadpovprečno kakovostno in bi vsako laično nepoznavanje pomenilo tudi krivico do sogovornika. WAKO je najmočnejša krovna organizacija za kikboks na svetu, v katero je vključenih kar 147 držav iz vseh petih kontinentov. Že pogledati skozi vhodna vrata te organizacije je skoraj nemogoče, a Vladimirju Sitarju je uspelo. Za dobre poznavalce pa to ni bilo nobeno presenečanje, ampak samo vprašanje časa, saj ima Vladimir Sitar zato seveda vse reference. Mnoga leta je bil izjemen tekmovalec, član reprezentance Jugoslavije, tudi evropski prvak, zadnjih 25 let je stalni član predsedstva Kikboks zveze Slovenije, dolgoletni selektor slovenske reprezentance, v tem mandatu pa seveda njen zelo uspešen in prepoznaven predsednik. Še vedno je glavni trener v Klubu borilnih veščin Ptuj, ki je lani praznoval 40 let delovanja, enak jubilej delovanja v borilnem šport je praznoval tudi Vladimir Sitar. Je tudi avtor dveh knjig s področja kikboksa. Tudi v matičnem KBV Ptuj je član upravnega odbora kluba in član strokovnega tima. Po njegovi poti počasi že stopica njegov sin Timi, ki je prav tako dober tekmovalec, poskuša pa se že tudi v vlogi trenerja. To je samo še ena potrditev, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Vladimir nam je med dru- gim zaupal, da so glavni cilji krovne organizacije vključitev kikboksa med olimpijske športe, da bi bil po svetu še bolj razširjen, pa pravi, da je potrebna vključitev tudi v študentske igre. Bomo videli, katere od teh želja se bodo tudi uresničile. Ker je Vladimir Sitar tudi član Olimpijskega komiteja Slovenije (Strokovni svet za vrhunski šport), je realno pričakovati, da bo v strokovnih krogih dosegel te cilje. Kaj vam pomeni podeljena funkcija v WAKO organizaciji? V. Sitar: »Zelo sem ponosen na to izvolitev in to doživljam tudi kot potrditev dolgoletnega dela v športu oziroma kikboksu. Z vsemi močmi bom deloval v predsedstvu svetovne organizacije. Cilje imamo velike, predvsem je to še večja množičnost in organiziranost kikboksa v svetu ter priznanje kikboksa kot discipline na Olimpijskih igrah.« Kako bo potekalo to vaše delovanje v predsedstvu WAKO organizacije? V. Sitar: »Takoj po izvolitvi smo že imeli več korespon-denčnih sej preko elektronske pošte. V tako veliki organizaciji se skoraj dnevno mora odločati o kakšni zadevi, tako da moramo biti vedno dosegljivi in v kontaktu z drugimi člani predsedstva. Prvo večjo sejo smo imeli marca v Dublinu, kjer smo sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev za naš šport.« Lani ste na čelu Združenja zvez borilnih športov (ZZBŠ) Slovenije nasledili Bogdana Gabrovca, aktualnega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Nam lahko predstavite cilje svojega predsedovanja? V. Sitar: »Cilji se nadaljujejo glede na zelo uspešen prejšnji mandat mojega predhodnika. Osnovni cilji so dejansko bili postavljeni že ob sami ustanovitvi združenja. V prvi vrsti sta to združevanje čim večjega števila panožnih zvez borilnih in sorodnih športov - 'več kot nas je, močnejši smo'. Povezujemo se v izpolnitvi skupnih interesov in ciljev, ki jih skupaj tudi lažje dosegamo.« Padalstvo • Svetovni pokal Ptujski padalci obetavno v novo sezono Pretekli vikend je potekala prva letošnja tekma za svetovni pokal v skokih na cilj. Tradicionalno so led prebili na hrvaškem letališču Grob-nik. In kakopak je tudi to leto padalsko smetano pričakalo povsem nestanovitno vreme, ki je mešalo štrene tako tekmovalcem kot organizatorjem. Kljub nevihtam in dežju, je organizatorjem uspelo spraviti glavnino tekme pod streho že v petek, tako da je tekma lahko postala regularna. V soboto je vreme prisililo tekmovalce, da so ostali na tleh, v nedeljo pa se je le toliko izboljšalo, da so lahko izpeljali še peto od predvidenih osmih serij. Da so bile razmere za tek- movanje izredno zahtevne, pričajo že rezultati najboljših svetovnih ekip. Po petih serijah je vodilna madžarska reprezentanca nabrala 28 kazenskih centimetrov, češka na drugem pa kar 41. Na tretji stopnički sta se gnetli poljska vojaška ekipa in slovenski Elan s 44 centimetri. Kljub temu, da se ponavadi prava bitka za stopničke začne šele po peti seriji, so torej tudi tokrat na vrhu ekipe, ki že dolga leta kraljujejo na nebu padalstva. Letošnjo prvo tekmo so ptujske barve zastopali le res prekaljeni stari mački padalstva. V postavi so bili Peter Balta, Boris Janžekovič, Gorazd Vindiš, Matej Ko- stanjevec in Aleksander Čuš. Ptujčani so tekmo pričeli nekoliko okorno, a so se Rezultati, ekipe: 1. CISM (Madžarska) - 28 cm, 2. Dukla (Češka) - 41, 3. Elan (Karun, Ban, Salkič, Erjavec, Bečan) - 44 ... 6. Ptuj (Janžekovič, Balta, Vindiš, Ko-stanjevec, Čuš) - 50 ... 11. ALC Lesce (Pristavec, Veselič, Grilc, Tomšič, Sajovic) - 78; moški: 1. Banszki (Madžarska) - 2 cm, 2. Salkič (Slovenija) - 3, 3. Wiesner (Slovenija) - 3 ... 5. Čuš, Bečan (oba Slovenija) - 4; - ženske: 1. Sajovic (Slovenija) - 5 cm, 2. Žuža (Hrvaška) - 6, 3. Popa (Romunija) - 9. Vladimir Sitar je član naslednjih športnih organizacij pri nas in v svetu: - WAKO (World Association of Kickboxing Organization -Svetovna kickboxing organizacija - 147 držav) - član predsedstva - Balkanska kickboxing organizacija - predsednik - Združenje zvez borilnih športov Slovenije (20 zvez) -predsednik - Kickboxing zveza Slovenije (34 klubov) - predsednik - Olimpijski komite Slovenije - Strokovni svet za vrhunski šport - član - Fundacija za šport Slovenije - član 3-članske pritožbene komisije Vladimir Sitar in Borislav Pelevic, predsednik WAKO Europe na evropskem prvenstvu v kikboksu v Mariboru Kako se kažejo ti interesi, cilji? V. Sitar: »Kažejo se na več nivojih, na lokalnem, regijskem, državnem, pa konec koncev tudi na mednarodnem nivoju se lahko takšna organizacija, če je dovolj močna, povezuje z drugimi organizacijami. Te skupne zgodbe so seveda različne. Od kriterijev kategorizacije športnikov, kjer lahko skupaj nastopamo dosti močneje, zdravstvenih pregledov, olimpijska kartica in še in še. Lahko skupno razvijamo tudi kakšne druge ideje, ki zadevajo zgolj našo združenje. S skupnim nastopom pomagamo vsem zvezam, ki so včlanjene, k boljši prepoznavnosti in boljšim pogojem za doseganje športnih ciljev, saj vsi delujemo v športu. Dejansko lahko nastopamo z istimi mislimi, idejami in željami na razne komisije, olimpijski komite, ministrstvo, fundacijo za šport in vse druge institucije, tako lokalno kot na državnem nivoju. Tudi pri prijavah na razne razpise bi lahko sodelovali, če bo interes in priložnost za to. Doslej tega nismo izkoriščali in se kot združenje zvez še nismo potegovali za evropska sredstva, imamo pa znotraj samega združenja v posameznih zvezah sposobne ljudi, ki lahko vodijo takšne projekte.« Če se vrneva za trenutek k ciljem ZZBŠ. Koliko lahko k njihovim uresničevanjem pripomore nedavno imenovanje predstavnika borilnih športov na čelo OKS? V. Sitar: »Zagotovo lahko, saj tudi naši cilji v osnovi nadaljujejo dediščino dosedanjega vodstva in še posebej predsednika Gabrovca. Cilj ZZBŠ je sicer, da zbližuje in organizira različne zveze, ki jo sestavljajo, da lahko enotno nastopajo v t. i. politični sferi športa. Borimo se za borilne športe, ki so v mnogih krajih po Sloveniji nemalokrat postavljeni na stranski tir. Tako v slovenskih kot mednarodnih sferah olimpijskega združenja so bili v preteklosti številni pritiski tako imenovanih bazičnih športov, kot tudi finančno močnejših ekipnih športov, da bi si na račun drugih zagotovili močnejše pozicije. Spomnimo se samo portoroških sklepov, ki so se izkazali za zelo škodljive za šport. In če borilni športi nimamo svojih predstavnikov v različnih organih raznih institucij in združenj, je zelo težko kaj doseči. Na srečo imamo naše predstavnike, ki so v raznih odborih, na čelu seveda s predsednikom OKS Bogdanom Gabrovcem in podpredsednikom OKS Tomažem Barado. Gospod Gabrovec je že na čelu Judo zveze Slovenije utiral pot drugim borilnim športom in kasneje še okrepil to vlogo kot predsednik našega združenja.« Ste že drugi mandat tudi član Strokovnega sveta za vrhunski šport pri OKS. Kakšne odločitve pa tu sprejemate? V. Sitar: »Strokovni svet OKS sprejema skoraj vse najpomembnejše odločitve za šport. Naj omenim kategorizacijo športnikov, razvrščanje športov v skupine, pogoje za brezplačne zdravstvene preglede, potrjujemo potnike za Olimpijske igre in druge velike prireditve, predlagamo pravilnike in zakone, ki se nanašajo za šport ... To je samo en del našega delovanja. Strokovni svet vse te predloge pripravi za Izvršni odbor OKS in ta praviloma naše predloge v celoti sprejme.« Lani decembra ste bili ponovno izvoljeni za predsednika Kikboks zveze Slovenije. V. Sitar: »Res je, ponovno sem dobil mandat predsednika Kikboks zveze Slovenije, ki ima 34 klubov. Tudi to izvolitev jemljem kot potrditev dobrega dela v preteklosti. Naša zveza je zelo prepoznavna v Evropi in svetu, saj smo nenazadnje skupaj s Tomažem Barado v letu 2014 organizirali evropsko prvenstvo v Mariboru in sodelovali pri organizacijah gala večerov borilnega športa, prav tako v Mariboru v sklopu boksarskih dvobojev Dejana Zavca.« Konec maja ste postali še predsednik balkanske kikboks organizacije. V. Sitar: »To se je zgodilo v Vrbasu na balkanskem prvenstvu, ki je potekalo od 26. do 29. maja. Na izvolitev sem še posebej ponosen, saj me veliko stvari veže na Balkan in države bivše Jugoslavije. Naredil bom vse, da ta organizacija dela kakovostno in v dobro športa, predvsem kikboksa.« Franc Slodnjak hitro pobrali in nadoknadili zaostanek v naslednjih dveh serijah. Kljub pomanjkanju sreče se jim je vendarle uspelo prebiti na solidno 6. mesto. Tokrat se je med posamezniki iz ptujske ekipe najbolje odrezal Aleksander Čuš, ki je s štirimi centimetri pristal na 5. mestu in ga je od stopničk ločil le centimeter. Za drugo leško ekipo je skakal Ptujčan Marko Veselič - ekipe si med seboj pogosto takole priskočijo na pomoč. A letos se je sodelovanje med štajersko ekipo in Gorenjci še nekoliko okrepilo. Po besedah Petra Balta, člana reprezentance, ki je pri Ptujčanih odgovoren za tekmovalni del padalske sekcije, pa so šli še dlje: Gora- Ekipa AK Ptuj je na prvi tekmi sezone svetovnega pokala na Grob-niku osvojila 6. mesto. zd Vindiš in Matej Kosta-njevec sta pričela intenzivno trenirati prav na leškem letališču, kjer trenirata kot kandidata za padalsko reprezentanco. Prva tekma je pod streho. Je prvi pokazatelj forme. A prava bitka in mrzlica se začne šele naslednji konec tedna v Lescah, kjer se pričakuje hudo konkurenco in bojda kar 50 ekip. Vesna Osterc 16 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 17. junija 2016 Agility • Kvalifikacije za European open 2016 Pasji živžav v premagovanju ovir Šolski šport • Nogomet Ekipa OS Breg območni prvak Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekmovanja v agilityju na prostoru Kinološkega društva Ptuj 39 tekmah v vseh krogih tekmovanja so se na koncu naslova medobčinskega prvaka veselili učenci OŠ Breg, ki so v finalu ugnali vse tri tekmece. Na območno tekmovanje se je uvrstila tudi drugouvrščena ekipa OŠ Majšperk. Rezultati, skupinski del: skupina A (Cirkulane): Cir-kulane-Zavrč - Cirkovce 3:0, Hajdina - Majšperk 1:3, Cir-kovce - Majšperk 0:3, Cirku-lane-Zavrč - Hajdina 3:2, Hajdina - Cirkovce 3:0, Majšperk - Cirkulane-Zavrč 2:0; skupina B, (Juršinci): Jur- šinci - Grajena 3:0, Gorišnica - Olge Meglič 3:1, Grajena -Olge Meglič 0:3, Juršinci - Gorišnica 3:3, Gorišnica - Grajena 3:0, Olge Meglič - Juršinci 3:0; skupina C (Podlehnik): Pod-lehnik - Videm-Leskovec 1:4, Videm-Leskovec - Markovci 1:3, Markovci - Podlehnik 3:3; skupina D (Ljudski vrt): Ljudski vrt - Destrnik-Trno- vska vas 6:1, Destrnik-Trno-vska vas - Dornava 1:6, Dornava - Ljudski vrt 0:4; skupina E (Kidričevo): Kidričevo - Breg 2:0, Breg - Mladika 8:3, Mladika - Kidričevo 0:9. Polfinale: skupina A (Markovci): Majšperk - Breg 0:5, Olge Meglič - Markovci 2:1, Breg - Markovci 3:2, Majšperk - Olge Meglič 0:0, Olge Meglič -Breg 1:10, Markovci - Maj-šperk 0:2; skupina B (Cirkulane): Cir-kulane-Zavrč - Kidričevo 0:1, Gorišnica - Ljudski vrt 1:5, Kidričevo - Ljudski vrt 0:4, Cirkulane-Zavrč - Gorišnica 4:1, Gorišnica - Kidričevo 1:3, Ljudski vrt - Cirkulane-Zavrč 0:1. Finale (Cirkulane): Breg - Majšperk 2:0, Cirku-lane-Zavrč - Ljudski vrt 0:1, Majšperk - Ljudski vrt 3:1, Breg - Cirkulane-Zavrč 9:0, Cirkulane-Zavrč - Majšperk 0:1, Ljudski vrt - Breg 1:3. Vrstni red: 1. OŠ Breg 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Ljudski vrt, 4. OŠ Cir-kulane-Zavrč, 5. OŠ Kidričevo, 6. OŠ Olge Meglič , 7. OŠ Mar-kovci, 8. OŠ Gorišnica, 9. OŠ Juršinci, 10. OŠ Dornava , 11. OŠ Videm-Leskovec, 12. OŠ Hajdina, 13. OŠ Podlehnik, 14. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 15. OŠ Mladika , 16. -17. OŠ Grajena, OŠ Cirkovce. Območno tekmovanje V sredini maja je v Slovenski Bistrici potekalo območno tekmovanje, na katerem sta nastopili po dve ekipi iz ptujskega in dve iz bistriškega območja. Tudi na tej stopnji so največ prikazali člani ekipe OŠ Breg, ki so z dvema prepričljivima zmagama tako osvojili naslov območnih prvakov. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica -OŠ Breg 0:4, OŠ Majšperk -OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 0:2; tekam za 3. mesto: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Majšperk 2:1; tekma za 1. mesto: OŠ Breg - OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 4:1. Vrstni red: 1. OŠ Breg 2. OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 3. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 4. OŠ Majšperk UR Člani Kinološkega društva Ptuj so v soboto, 4. junija 2016, pripravili 3- tekmo za pokal Slovenije 2016. Tekmovanja se je udeležilo 152 tekmovalcev iz domala vseh slovenskih kinoloških društev in klubov ter gostje iz Hrvaške, Avstrije in Italije. Iz Kinološkega društva Ptuj so tekmovali štirje tekmovalci. Tekmovalka Tjaša Murko s psičkom Tobijem, KD Ptuj, je dosegla v kategoriji Al-small tretje mesto. Tekmovalka Lea Mesarec s psičkom Bluejem, KD Ptuj, je dosegla v kategoriji A1-large deveto mesto, tekmovalec Tilen Mlakar in psiček Alpine River Touch the SKV, KD Ptuj, sta dosegla v kategoriji A1-large enajsto mesto. Tekmo-valeč Elvis Denič je psičko Lu, KD Ptuj, tekmoval v ka- tegoriji A1-medium in bil žal diskvalificiran. Trije prvouvrščeni po skupinah so prejeli kinološka priznanja. Vodja tekmovanja je bil kinolog Elvis Denič, predsednik Kinološkega društva Ptuj. Milica Mohr, Kinološko društvo Ptuj Ekipa OŠ Breg je zmagala na medobčinskem in območnem tekmovanju v nogometu. Medobčinsko tekmovanje Medobčinsko tekmovanje v nogometu za učence letnikov 2003 in mlajše tradicionalno privabi največje število ekip, letos 17. V predtekmovanju so bile razdeljene v pet skupin, najboljši iz vsake sta se uvrstili v polfinale. Tam so bile znova razporejene v dve skupini, mesto v finalu sta si priborili dve najboljši iz vsake skupine. Finalni turnirje bil odigran v Cirkulanah, med seboj pa so se merile ekipe OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt, OŠ Majšperk in OŠ Cirkulane-Zavrč. Po odigranih Ekipa OŠ Majšperk je na medobčinskem tekmovanju osvojila 2. mesto, na območnem pa četrto. Agility je športna kinološka disciplina, kije idealna aktivnost za človeka in psa. Vodnik teče s psom mimo zaporedno postavljenih ovir ter z različnimi glasovnimi ter gibalnimi ukazi vodi psa tako, da kar najbolj natančno in hitro premaguje ovire. Najpogostejši motivi za ukvarjanje z agilityjem so rekreacija, sprostitev ter ukvarjanje s psom. V tej disciplini lahko sodelujejo vsi psi, tako rodovniški kot tudi mešančki. Psi so razdeljeni v devet tekmovalnih skupin. Glede na stopnjo težavnosti postavitve ovir so skupine A1, A2 in A3, pri čemer je postavitev ovir A3 najzahtevnejša. Tudi vsaka težavnostna stopnja je razdeljena v kategorije: small, medium in large glede na višino psa. Posebej pa so še tri skupine za pasje veterane. Vsak pes mora par-kur s postavljenimi ovirami z vodnikom preteči dvakrat. Zaporedje ovir postavi sodnik in nikoli ne ponovi enakega zaporedja ovir. Šahovski kotiček Ciklus turnirjev ŠD Ptuj Končan je prvi del turnirjev v hitropote-znem in pospešenem šahu za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2016. Na turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 10 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: David Murko 8 točk, Andraž Šuta 7,5 točke, Janko Bohak 6,5 točke, Branko Orešek 6 točk, Martin Majcenovič 4,5 točke, Ivan Krajnc 4 točke, Ciril Kužner 3,5 točke, Milan Fijan 3 točke itd. Na junijskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 15 igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Andraž Šuta 5,5 točke, David Murko 5 točk, Janko Bohak in Branko Orešek po 4,5 toke, Boris Žlender, Darko Dominko, Milan Fijan in Ciril Kužner po 4 točke, Anton Butolen, Martin Majcenovič in Branko Sedlašek po 3,5 točke, Leon Selišek, Nika Kralj in Tadej Murko po 3 točke itd. Turnirji v hitropoteznem in pospešenem šahu se bodo nadaljevali septembra. Janko Bohak Svetovne zdravniške igre: Zmagal je Zlatko Roškar iz Slovenije Terme Maribor so konec maja in v začetku junija gostile 37. svetovne zdravniške šahovske igre, na katerih je sodelovalo 16 zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz Argentine, Avstralije, Alžirije, Brazilije, Ca-nade, Čila, Francije, Nemčije, Romunije, Turčije, Ukrajine in Slovenije. Zmagal je slovenski zdravnik Zlatko Roškar, sicer član Šahovksega društva Ptuj, ki je iz sedmih partij zbral 5,5 točke, kolikor sta jih zbrala tudi drugo- in tretjeuvrščeni, vendar je zmaga pripadla našemu šahistu zaradi boljšega sistema Buholz. Dr. Zlatko Roškar je povedel s tremi zaporednimi zmagami, sledila sta en remi in en poraz, v zadnjih dveh kolih pa je ponovno zabeležil zmagi. S tem je dokazal, da ni samo eden najboljših zdravnikov med šahisti, ampak je tudi najboljši šahist med zdravniki. Vrstni red: 1. Zlatko Roškar SLO 5,5 točke, 2. Sergey Popov UKR 5,5, 3. Anton Rebord Mauricio ARG 5,5 ... 7. Tomaž Ekart SLO 4 itd. Silva Razlag Šahovski memorial za Andreja Peršuha V soboto, 11. 6., je potekal memorialni turnir v šahu. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj in Šahovsko društvo Ptuj sta namreč priredila že 6. leto zapovrstjo memorial v spomin na dobrega slepega ša-hista Andreja Peršuha. Tekmovanje je potekalo v društvenih prostorih na Dravski ulici, udeležilo pa se ga je 22 šahistov iz celotne Slovenije. Končni vrstni red najboljših: 1. Kužner Ciril - ŠK Ptuj 2. Žlender Boris - ŠK Ptuj 3. Muri Emil - ŠK Kranj Tekmovanja se je tudi letos udeležil Andrejev brat Zvonko Peršuh. Delegacija je odnesla šopek in svečko na pokopališče. Po končanem tekmovanju so se igralci in gostje zadržali v prisrčnem druženju. AnZa Najboljša trojica na memorialnem turnirju za Andreja Peršuha petek • 17. junija 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 17 Kegljanje • Borbene igre Dravca II prvak borbenih iger Na dvosteznem kegljišču Drava pod tribuno na Mestnem stadionu je bilo v času od 9. maja do 8. junija tradicionalno tekmovanje ptujskih kegljačev in kegljačic v borbenih igrah, na katerem je sodelovalo 15 štiričlanskih ekip. Po štirih odigranih kolih so se v polfinale prebile ekipe Dravca II, Navihanci, DU Ptuj - 1. ekipa in Gostilna Muršič. V prvem polfinal-nem obračunu so Upokojenci »vzeli mero« Navihancem, ki jim nikakor ni steklo tako kot v predtekmovanju, o čemer zgovorno priča razlika 76 kegljev. Drugi polfinalni obračun je bil bolj izenačen, saj so igralci Dravce II, ki so bili v predtekmovanju skoraj razred zase (dvakrat so presegli magično mejo 400 - 404 in 412), za samo 21 kegljev premagali »gostince«. V boju za 3. mesto so Navihanci spet zaigrali kot v predtekmova-nju in igralcem Gostilne Mur-šič niso pustili prav zadihati, tako da so slednji podobno kot lani pristali na nehvaležnem 4. mestu. Finale med Dravco II in Upokojenci je bil do konca zanimiv in napet. Igralci Drave so si šele v zadnjih dveh igrah priigrali odločilno prednost in so postali zasluženi zmagovalci letošnjega turnirja. Za Dravco II so igrali Mitja Kramberger, Andrej Re-sman, Robi Golob in Miran Haladea, za DU Ptuj I Miro Morano, Stane Kralj, Franc Krajnc in Branko Šauperl, za Navihance Nada Fridl, Marina Kramberger, Selena Bom-bek, Igor Serdinšek in Franc Bezjak ter za Gostilno Muršič Lidija Hrenko, Zdravko Su-šanj, Pavle Ilič in Ivek Čuš. Tri prvouvrščene ekipe so prejele lepe pokale, ki jih je podelil predsednik KK Drava Ptuj Boris Premzl. Rezultati: predtekmovanje: 1. Dravca II 1167 2. Navihanci 1120 3. DU Ptuj I 1085 4. Gostilna Muršič 1.1036 5. Optimisti - Lovec 1032, 6. Podlehnik 1008, 7. Invalidi 996, 8. Dravca I 986, 9. Ta-lum I 967, 10. DU Ptuj II 965, 11. Kombajnisti 959, 12. Elektro 948, 13. Gostilna Muršič II 905, 14. Optimisti Vajda 901, 15. Talum II 873 podrtih kegljev. Polfinale: DU Ptuj I - Na- Nogomet • Prijateljska tekma Tržec slavil še tretjič zapored Družina Emeršič - Tržec 3:4 (1:1) Strelci za družino Emeršič: Bojan Emeršič 2-krat, Borut Emeršič; strelci za Tržec: Vi- dovič, Hliš, M. Pečnik, R. Peč-nik. DRUŽINA EMERŠIČ: Jože E., Ivan E., Alojz E., Boris E., Mitja E., Bojan E., Borut E., Marjan E., Jan E., Timi Belšak, Vid Hrga. Igrali so še: Darjan E., Mirko E., Alen E., Franci E. Lrenerja: Mirko in Darjan Emeršič. TRŽEC: Mišič, U. Krušič, Be-drač, Pavlica, Pauman, Šeliga, D. Fideršek, Vidovič, Kozel, Skrbinšek, Mlakar. Igrali so še: R. Pečnik, M. Pečnik, Hliš, Mohorko, M. Fideršek. Trener: Janko Fras. Le teden dni po zaključku lig MNZ Ptuj je bilo v Tržcu spet vse v znamenju nogometa. Že res, da so nogometaši Tržca v svoji krstni sezoni v Superligi izpadli, toda to ni skazilo dejstva, da se je v soboto, 11. junija, v Športnem parku v Lržcu spet zgodil praznik, tako športni kot družabni. Srečanje med Lržcem in družino Emeršič tako dobiva vse širši pomen, letošnje je bilo že 12. po vrsti. Zaradi spremenljivega in občasno tudi rahlo deževnega vremena se je tokrat zbralo nekaj manj ljudi kot pretekla leta, toda samo vzdušje zaradi tega ni bilo nič manj prešerno. Za dober uvod so poskrbele že mlajše selekcij belo-rde-čih s svojimi trenerji in starši, ki so prav tako sezono končali s tradicionalnim piknikom. Za ogrevanje sta se najprej pomerili selekciji KS Tržec in KS Lancova vas, za kateri so nastopili igralci, ki obiskujejo osnovno šolo. Po preobratu v nadaljevanju so z 2:1 slavili domačini iz KS Lržec. Osrednji vihanci 353:277, Dravca II -Gostilna Muršič 370:349; tekma za 3. mesto: Navihanci - Gostilna Muršič 383:332; tekma za 1. mesto: Dravca II - DU Ptuj 382:345. David Breznik dogodek pa je vsekakor bila tekma med nogometno družino Emeršič in Lržcem, tudi letos pa so slavili Lrževčani. Kljub temu da so letos nekoliko »postarali« ekipo, »Henta-kom«, kot je domače ime za Emeršiče, ni uspelo priti do zmage in tako bodo morali na morebiten uspeh počakati še vsaj leto. Srečanje je bilo sicer dinamično, odprto, gledljivo, predvsem pa zelo športno, za kar gre v prvi vrsti zasluga ikoni sojenja na našem območju Jožetu Klincu, ki je tudi tokrat brez napake odsodil srečanje. Kot je že tradicija, se je nato prijetno druženje ob obujanju spominov ter ob obilici jedače in pijače zavleklo vse do zgodnjih jutranjih nedeljskih ur. tp Udeleženci zaključnih bojev letošnjih borbenih iger Judo • Tekmovanji v Braslovčah in Kopru Osem medalj mladim ptujskim judoistom Judo klub Sliido je pripravil tekmovanje cicibanov, na njem so uspešno tekmovali tudi mladi predstavniki JK Drava. Ptujčani so v Braslovčah osvojili osem medalj: zlati sta si na tatamiju priborila Ana Tetičkovič in Teo Ko-stanjevec, srebrne so dobili Tai Sledič, Teo Škrofič, Vid Krajnc in Liam Fridauer, bronasti pa Jan Fišer in Urban Tetičkovič. Otroci so se odlično borili, kot trenerka pa jih je spremljala Urška Urek. Koper je gostil državno prvenstvo v judu za učence in Predstavniki JK Drava Ptuj na tekmovanju v Braslovčah učenke osnovnih šol za šolsko leto 2015/16. Na to tekmovanje je bilo prijavljenih 149 judoistov in judoistk iz 90 šol. Med njimi je bilo nekaj judoistov, ki vadijo to borilno veščino v JK Gorišnica in JK Drava Ptuj. Najboljša posameznika sta bila s 3- mestoma Rene Kloar (OŠ Olge Meglic) in Filip Laura (OŠ Breg). Iz gorišniške šole in kluba je bil četrti Niko Trunk. Na Primorskem je bil peti Luka Maroh (OŠ Videm pri Ptuju), sedmi Jure Vogrin (OŠ Ljudski vrt), deveti mesti sta osvojila Timotej Fradl (OŠ Destrnik-Trnovska vas) in Jaša Dajčman (OŠ Breg). David Breznik Mali nogomet V Lancovi vasi slavje ekipe Joe Fernandes Joe Fernandes Na nogometnem igrišču ob vaškem domu v Lancovi vasi je v nedeljo potekal tradicionalni turnir v malem nogometu občine Videm, ki sovpada z Vidovimi dnevi in ga vsako leto organizira druga vas v občini. ŠD Lancova vas je turnir pripravilo skupaj z občino Videm, nastopilo je 12 ekip. Veliko izmed njih jih je nastopilo v Zimski ligi malega nogometa v Vidmu. V predtekmovanju so bila moštva razdeljena v štiri skupine s po tremi moštvi, v polfinale pa je napredoval le zmagovalec. V kopici napetih in tudi kakovostnih dvobojev so napredovale ekipe Majol-ka, Videm, Joe Fernandes in Selan. Polfinalna dvoboja so dobili izkušeni Videmčani, ki so premagali Selane, ter ekipa Joe Fernandes, ki je ugna- la Majolko. V tekmi za najnižjo stopnico na zmagovalnem odru so po kazenskih strelih slavili Selani in tako osvojili 3. mesto. V velikem finalu, ki si ga je ogledalo ogromno ljubiteljev malega nogometa, so gledalci videli kakovostno in izenačeno predstavo in na koncu kazenske strele. Po napetem izvajanju je spodrsnilo Vidmu, kar je pomenilo, da je naslov občinskega prvaka v občini Videm za leto 2016 osvojila ekipa Joe Fernandes pod taktirko sila priljubljenega duhovnika patra Janeza Ferleža. Dodajmo še, da se je v nedeljo v Lancovi vasi zbralo precej gledalcev, za katere je bilo poskrbljeno z jedačo in pijačo, za kar gre pohvala predvsem ŠD Lancova vas na čelu za Danijelom Hlišem. tp Športni napovednik Kasaške dirke v Ljutomeru V okviru letošnjega koledarja kasaških tekmovalnih dni na slovenskih hipodromih je naslednji gostitelj konjeniške prireditve KK Ljutomer, ki bo to nedeljo, 19. 6., izvedel osem dirk. Osrednji dve točki sta namenjeni spominu na preminula člana ljutomerskega kluba Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča. Na Makoterjevi dirki bo nastopilo sedem 3- do 14-letnih tujih kasačev, v Hanžekovičevi pa osem 3- do 4-letnih slovenskih kobil. Sodelovalo bo kar 71 konj iz vseh slovenskih klubov, med njimi tudi devet 3- do 14-letnih francoskih kobil. Prva dirka bo na sporedu ob 14.15. NŠ 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 17. junija 2016 Velika Nedelja • Premiera komedije Poštar Jakec Veliko smeha in življenjskih resnic Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja ponovno vabi na ogled komedije režiserja Tončka Žumbarja z naslovom Poštar Jakec, ki jo bodo premierno uprizorili to soboto ob 20. uri. Igro bodo ponovili še desetkrat, znova pa obljubljajo veliko smeha in tudi aktualnih življenjskih resnic. I ' Prizorišče s sceno pri cerkvi Velika Nedelja je že nared za uprizoritev komedije Poštar Jakec. V komediji Poštar Jakec nastopa kar 31 igralcev. Prav vsi po svoje zabavni in nenavadni. Še posebej Jakec iz Haloz, ki v občino Zelena Bukev pride v službo za poštarja. Kljub srednjim letom je še vedno neroden in sramežljiv. Dekleta ga ne zanimajo, saj govori samo o svoji mamiki. Njegove vratolomne vožnje s kolesom in še veliko drugega pa prinašajo veliko smeha in zabave. Zgodba govori o majhni občini Zelena Bukev nekje visoko v hribih. Vaščani se v glavnem ukvarjajo s pridelavo marmelade in soka iz gnilega paradej-za. Imajo Društvo prijateljev gnilega paradejza, ki prav letos praznujejo polnoletnost. Predsednica društva je Micka Pisker, ki se je priženila in tukaj živi že 18 let. Je gospodinja in ima kar deset otrok. Njen mož se je pred letom ločil od nje in odšel živet v mesto. Občina pa ima že dolgo sprejet butalski zakon, po katerem mora snaha, od katere se je mož ločil, v določenem času oditi od hiše. In ta rok se bo Micki kmalu iztekel. Ali bo torej Micka lahko ostala ali bo mogla zapustiti svojih 10 otrok in oditi? Ponovitev predstave si lahko ogledate 19., 24., 25. in 26. junija ter v juliju, in sicer 1., 2., 3., 8., 9. in 10., vsakič ob 20. uri. Monika Levanič Podravje • Drugo srečanje gasilskih veteranov Odzvalo se je 400 veteranov V Miklavžu pri Ormožu se je minulo soboto na Drugem srečanju gasilskih veteranov podravske regije zbralo okoli 400 veteranov. Povabilu na srečanje, ki ga je organiziralo domače gasilsko društvo skupaj z Gasilsko zvezo Ormož v okviru 52. krajevnega praznika KS Miklavž pri Ormožu, se je odzvalo dvanajst gasilskih zvez, in sicer veterani iz GZ Ormož, Ptuj, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Kidričevo, Lenart, Majšperk, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Trnovska vas-Vitomarci. Prireditve pa se je udeležilo tudi nekaj visokih predstavnikov, ki so pozdravili zbrane: predsednik sveta Podravske regije Janez Mere, vodja veteranov v GZ Slovenije Jože Smole, vodja veteranov Podravske regije Borut Predan in vodja veteranov GZ Ormož Janez Paušner ter predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič. Spregovorila sta tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je med drugim izpostavil pomen gasilcev, in predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trste-njak, ki je bil zelo ponosen, da se je srečanje odvijalo v njihovi krajevni skupnosti. Za odlično vzdušje so poskrbeli nastopajoči s pestrim kulturnim programom. Na odru so tako zaplesali domači folklorni- ki folklorne skupina Metla, zapele so članice Ženskega pevskega zbora Gasilke zveze Ormož, zaigrala pa tamburaška skupina Zlate strune. Po uradnem programu je sledila pogostitev ter prijetno druženje z ogledom gasilskega muzeja in zabavnimi gasilskimi igrami. V treh šaljivih igrah se je pomerilo osem ekip. Pokal za prvo mesto je šel v roke ekipi iz GZ Majšperk, drugo mesto so osvojili veterani iz Kidričevega, tretje mesto pa domačini iz GZ Ormož. Monika Levanič Uradni del srečanja so z odpeto slovensko himno odprle članice Ženskega pevskega zbora GZ Ormož. Ptuj, Podravje • Festival Arsana 2016 Letos tudi evropski vokalni jazz kamp Mednarodni glasbeni festival Arsana, ki bo na Ptuju letos potekal med 22. in 30. julijem, znova napoveduje vrsto zvenečih imen vokalne in instrumentalne glasbe. Med drugim bodo nastopili Josipa Lisac, Vlatko Stefanovski in Siddharta. Obenem bo izveden prvi evropski vokalni jazz kamp s skupino New York Voices. V devetih dneh se bo konec julija na različnih zunanjih in notranjih prizoriščih Ptuja odvilo več kot 60 dogodkov, kjer bo ustvarjalo in nastopilo več kot 300 glasbenih umetnikov s področja klasične, jazz, etno, world, vokalne in instrumentalne glasbe. Med drugim bo ponovno nastopila vokalna skupina New York Voices v družbi s slovenskim vokalnim kvartetom Vox Arsana. Dobitniki dveh grammyjev so Ptuj izbrali tudi za svoj že nekaj časa napovedovani evropski vokalni kamp, na katerem bodo kot mentorji poleg članov zasedbe nastopili še ameriški skla- datelj in pianist Greg Jaspers ter nekdanji tenorist švedske vokalne skupine The Real Group Peder Karlsson. Udeleženci kampa bodo z zaključnim koncertom na dvorišču minoritskega samostana slovesno odprli festival. Osmi festival Arsana se bo nadaljeval s koncertom balkanskih mojstrov kitare Vlatka Stefano-vskega in Miroslava Tadica. Nastopila bosta tudi hrvaška pevska diva Josipa Lisac in ameriški saksofonist Stefano Bedetti. Od domačih zasedb so na programu ansambli Orlek in Pliš, Romana Kranjčan in Jure Ivanušič. Dogajanje bo zaključil akustični koncert Siddharte. Foto: Črtomir Goznik Poleg omenjenega kampa s skupino New York Voices bo na Ptuju potekal tudi Art dance kamp, ob tem pa še otroške delavnice, seminarji, okrogle mize in nastopi mladih glasbenikov. Med drugim bo nastopil mladinski simfonični orkester iz Stras-bourga, ki združuje 60 do 70 glasbenikov, starih od 15 do 30 let. Ptujski dijaki pa bodo izvedli glasbeno gledališko predstavo Metuljev efekt v režiji Matjaža Latina. Festival Arsana je v preteklih sedmih letih gostil več kot 4000 umetnikov mednarodnega slovesa in privabil več kot 180.000 obiskovalcev. (sta) Ptuj • Jubilej Cvetličarne Roža - 30 let Brez rože vam nekaj manjka Zgodilo se je v petek, 13. junija, leta 1986, ko je na Slovenskem trgu 6 vrata odprla Cvetličarna Roža, ki sta jo uredila Brigita in Bojan Miško. Kot so že takrat povedali, se niso ustrašili trinajstice, sprejeli pa so izziv, da postanejo uspešna cvetličarna, ki bo s svojo ponudbo razveseljevala mnoge. Slogan, ki so ga zapisali ob odprtju: Brez rože vam nekaj manjka, je še danes osnova njihovega uspešnega dela. Ponosni so na to, da so ostali klasična cvetličarna s tradicionalno ponudbo cvetlic in lončnic na enem od najbolj znamenitih mestnih trgov, da to stranke vidijo in cenijo ter jim zaupajo. V treh desetletjih se je v mestnem jedru in tudi sicer na gospodarskem področju marsikaj spremenilo, a v Roži so ostali zvesti svojemu osnovnemu poslanstvu: roži v dobesednem pomenu. Ostali so tudi v mestnem jedru, odprli pa cvetličarno v nakupovalnem centru Qlandia, kjer je obisk kupcev večji. Brigita in Bojan Miško pravita, da je pomembno vztrajati, ob tem pa zaposlitev omogočiti tudi drugim. Ob 30. jubileju so s svojimi zvestimi strankami nazdravili in se posladkali 13. junija letos. V prijaznem klepetu so se spomnili mnogih prijetnih trenutkov. Miškovi tudi tokrat niso pozabili, da nam vsem skupaj brez rože nekaj manjka in so vsakemu podarili rdečo vrtnico. MG Foto: Črtomir Goznik 13. junija je bilo na Slovenskem trgu 6 veselo, Cvetličarna Roža je praznovala 30-letnico uspešnega poslovanja. Foto: ML Foto: ML petek • 17. junija 2016 Kultura Štajerski 19 Slovenska Bistrica • Dan knjižnice s Ferijem Lainščkom Prostor za vse generacije Slovenjebistriška knjižnica Josipa Vošnjaka je prazničen maj sklenila s pisano bero dogodkov. '^«-A-ckv LEPO Foto: Mojca Vtič Vrhunec enotedenskega dogajanja je bil literarni večer s pesnikom, pisateljem, dramatikom Ferijem Lainščkom. Vesna Radovanovič je z zbranimi delila poezijo Ferija Lainščka. Ob dnevu Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, ki ga ta praznuje 25. maja, so številni obiskovalci prisluhnili klepetu Mojce Plaznik Plavec s prekmurskim ustvarjalcem. Slednji se je spomnil svojega otroštva in poudaril, da četudi zaradi skromnega gmotnega položaja ni imel materialnih stvari, njegovo otroštvo ni bilo nič manj bogato. »Starša sta bila zelo dobra pripovedovalca, ob tem pa smo bili ves čas v stiku, ves čas smo se pogovarjali in nič drugega nismo rabili v življenju. Skozi svojo zgodbo želim otrokom povedati, da četudi se zdi, da nimaš nobenih možnosti, lahko z voljo in odločnostjo dosežeš svoj cilj,« je prepričan Lainšček. Literarni večer pa je bil zgolj eden izmed dogodkov v tednu Knjižnice Josipa Vošnjaka. V prazničnem tednu je bila odprta tudi razstava o življenju in delu Ferija Lainščka, ki bo na ogled vse do konca junija, potekale so promocijske aktivnosti knjižnice in prodaja knjižnega in neknjižnega gradiva po simboličnih cenah v okviru Stepišnikove bukvarnice. »Zbrali smo 118,60 evra, denar bomo namenili za nakupa gradiva,« je povedala direktorica knjižnice Patricija Breznikar. Prav tako pa je knjižnica novovpisa- nim članom podarila brezplačno polletno članarino, otrokom in mladini do 18. leta starosti pa celoletno članarino. Število članov knjižnice se je tako povečalo za 28 bralcev in bralk. Knjižnica Josipa Vošnjaka pa ni zgolj knjižnica, torej stavba, v katerih bi se na policah prašile knjige. »Naša knjižnica je temelj kulturnega življenja, ob tem pa tudi prostor, ki je dostopen vsem. Je prostor, kjer se srečujejo zaljubljenci, prijatelji, ki se pogovarjajo o veselih in žalostnih trenutkih v življenju, pa tudi o vremenu in seveda o knjigah,« je še dodala Breznikarjeva. MV Ormož • Letni koncert ormoških gimnazijcev » ... Da ljubim, sem na Gimnazija Ormož je v začetku junija organizirala letni koncert Pevskega zbora in Ben-da Gimnazije Ormož, ki je nosil naslov»... Da ljubim, sem na svetu!« Ormoški gimnazijci so z letnim koncertom poskrbeli za čudovit večer. Članice pevskega zbora Gimnazije Ormož pod vodstvom Darje Žganec Horvat in mladi glasbeniki, člani Benda Gimnazije Ormož, ki ga vodi Aleš Lubi, so tudi letos pripravili umetniški večer, kjer so predstavili svojo glasbeno ustvarjalnost. Koncert so posvetili ljubezni ter z izbranimi domačimi in tujami melodijami poskrbeli, da so tudi obiskovalci lahko začutili pristno ljubezen. Glasbeno prireditev so poimenovali »... Da ljubim, sem na svetu«, naslov pa so si sposodili iz starogrške tragedije Antigona avtorja Sofoklesa, pomeni pa ljubezen do sočloveka, do resnice, poštenosti, samega sebe in svojih bližnjih. Na odrskih deskah so se jim kot gostje pridružili Kogovski dečki. Med posameznimi skladbami pa smo iz ust Hane Pevec in Anamari Emeršič slišali verze o ljubezni, povzete iz gimnazijskega literarnega zbornika Obrazi mladosti avtorjev Lee Rajh, Sare Munda, Katarine Majdič, Boža Lalica in Valentine Pšak. Vtis pa so polnile še umetniške fotografije bivših dijakov. Zbrane je v uvodu nagovorila ravnateljica ormoške gimnazije Blanka Erhatič, ki je ob koncu koncerta dejala: »Z letnim koncertom pevskega zbora in bendom Gimnazije Ormož smo zadovoljni, sicer bi se dalo napolniti dvorano še malce bolj, vendar so v Ormožu zmeraj prireditve hkrati, tako da smo zelo veseli, da so Ormožani prišli pogledat dijake, predvsem njihovi starši, da vidijo, kaj počnejo, kako so nadarjeni . Pravzaprav je to zbir vsega dela čez vso leto.« Monika Levanič Majšperk •18. dan vrtca Z besedami v živalski svet Otroci in delavci vrtca Majšperk smo v petek, 3. junija, praznovali že 18. dan vrtca. Pripravili smo prireditev z naslovom Z igro besed v živalski svet. Tema prireditve je bila povezana z imeni živali, po katerih se imenujejo skupine v vrtcu. Sliko vseh teh živali pa imamo tudi na fasadi vrtca in nam jo je naslikal slikar Gregor Samastur. Projekt je potekal celo leto, saj smo skupaj z otroki spoznavali te živali. Listali smo knjige, revije, brskali po spletu ter poiskali uganko in deklama-cijo o vsaki živali. Vsaka skupina je izdelala tudi veliko žival in jo postavila na oder. Skupine so počasi v svojih barvah polnile oder vsaka ob svoji živali. Najprej so se predstavili najstarejši otroci iz skupin Metulji in Ježki. Zatem so se predstavili otroci iz skupin Muce in Pikapolonice. Prihod na oder mlajših otrok pa je spremljal glas harmonike. Uganke in de-klamacije za najmlajše otroke iz skupin Žabice, Čebelice in Polžki so deklamirali otroci iz starejših skupin. Za konec pa so otroci vrtčevskega pevskega zbora ob spremljavi harmonikarja Vojka Selinška iz združenja ljubiteljev harmonik zapeli priredbo pesmi Če si srečen. Seveda so jim pri kazanju pomagali vsi otroci. Vsak otrok je dobil malico in za spomin knjižico zbranih ugank, deklamacij in pesmi. V avli dvorane pa je bila na ogled razstava otroških izdelkov iz vrtca. Čestitke in pohvale sta v govoru strnili županja občine Maj-šperk Darinka Fakin in ravnateljica OŠ Majšperk Danica Lorber. Prireditev je bila zelo zanimiva in zabavna. Kot vedno so gledalci odšli zadovoljni, saj so doživeli lepo prireditev. Kolektiv Vrtca Majšperk mpP MES™0^ iV GLEDALIŠČE ZVEZDE POD ZVEZDAMI Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj NA GRADU VURBERK Paula Vogel NAJSTAREJSA OBRT - komedija Produkcija Mestnega gledališča Ptuj Četrtek 23. junija 2016 ob 21.15 Matjaž Javsnik v komediji STRIPTIZ Gostuje Zavod Javšnik & klapa Sobota 25. junija 2016 ob 21.15 CJ Johnson Pasji dnevnik CUCKI - komedija Produkcija Mestnega gledališča Ptuj Nedelja 26. junija 2016 ob 21.15 Ponedeljek 27. junija 2016 ob 21.15 info: 02 749 32 50, ¡nfo@mgp.si, www.mgp.si Foto: Vrtec Majšperk Foto: ML 20 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 17. junija 2016 Ptuj • Srečanje sošolcev OŠ Franca Osojnika Ponovno skupaj po 55 letih Želja po obujanju spominov na osnovno šolo nas je zopet združila na klepetu v petek, 27. maja, v restavraciji Amadeus. Naši prvi dve učni uri smo začeli v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, ki sta nam jo prijazno predstavila Darja Plajnšek in Melita Zmazek. Povod, da smo začeli naše druženje v knjižnici, je slavist Ivo Arhar, čigar zapuščina je v posebni sobi knjižnice. Profesor Ivo Arhar je bil tudi naš profesor, ki smo ga kljub strogosti zelo cenili. V knjižnici so nas obdarili z monografijo Ivo Arhar in njego- Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Foto: Langerholc va zapuščina v ptujski knjižnici. Polni novega znanja in navdiha je na dvorišču nastala tudi naša skupna fotografija. Preostali del druženja je minil ob obilici dobre hrane in obujanju spominov. Srečanja se je udeležil tudi naš profesor telovadbe Milan Zupanc, počaščeni pa smo bili, ker se je našemu vabilu odzvala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. Do naše 60-letnice leta 2012 pa bo treba preživeti. Razšli smo se z željo, da še pred 60-letnico organiziramo skupen izlet. Franci Šprah Ljutomer • Prlekija je del svetovnega čipkarskega kongresa Lepota in skrivnost čipke Slovenija bo med 24. in 26. junijem 2016 gostila 17. svetovni čipkarski kongres Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko (OIDFA). Osrednje kongresno dogajanje bo potekalo v Ljubljani, spremljajoče dejavnosti pa med drugim tudi v Ljutomeru. Slovenske čip-karice in čipkarske ustvarjalke so včlanjene v Mednarodno organizacijo za klekljano in šivano čipko (OIDFA), ki združuje čipkarske strokovnjake, čipkarice in ljubitelje čipk iz 37 držav sveta: Argentine, Avstralije, Avstrije, Belgije, Bosne, Brazilije, Bolgarije, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Italije, Izraela, Japonske, Južnoafriške republike, Kanade, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Nove Zelandije, Norveške, Poljske, Slovaške, Slovenije, Rusije, Španije, Šri-lanke, Švedske, Švice, Tajske, Velike Britanije in ZDA. Na kongresu v Ljubljani pričakujejo okoli 800 registriranih udeležencev in več tisoč obiskovalcev, v počastitev kongresa OIDFA pa se je vključila tudi Pošta Slovenije in bo izdala priložnostno poštno znamko ter ovitek in žig prvega dne. Klekljanje je resda bolj značilno za zahodni predel Slovenije, vendar se tudi v Prlekiji in Prekmurju veliko žensk ukvarja s to dejavnostjo. Njihove roke ustvarjajo čudovite mojstrovine, ki si zaslužijo pozornost širšega okolja. Večinoma so se te spretnosti naučile od žensk, ki so se pred leti iz »klekljarskih« krajev primožile v Pomurje. Razveseljivo je, da je med pomurskimi klekljaricami tudi veliko mladih. Foto: Miha Soštarič V Ljutomeru so na ogled dela čipkaric iz Prlekije in Prekmurja. Umetnost klekljanja se tako razvija in širi tudi na tem koncu Slovenije. Ob svetovnem čipkarskem dogodku je Splošna knjižnica Ljutomer sprejela izziv in pripravila razstavo z naslovom Lepota in skrivnostnost čipke. Razstava bo do 24. junija na ogled v pritličju stavbe na Miklošičevem trgu v Ljutomeru. Razstavljeni so izdelki čipkaric iz občin Križev-ci, Ljutomer, Središče ob Dravi, Sveti Jurij ob Ščavnici, Turnišče, Tišina in Veržej. Kot poseben izziv čipke likovni umetnosti so prikazana tudi posamična dela znanih umetnikov: kiparke Metke Kavčič, slikarja Vladimirja Potočnika in oblikovalca skulptur Robija Juraka. V sklopu razstave potekajo demonstracijske delavnice klekljanja, vezenja rešilje čipk in izdelovanja oochi čipk. »Samostojna tematska razstava, ki mesto Ljutomer in knjižnico vključuje v veliki svetovni dogodek ob prazniku čipk, je rezultat številnih aktivnosti, izvedenih letošnje leto, kjer se s posebnim poudarkom sledi aktualnim dogodkom ob tesnem sodelovanju in medsebojnem zaupanju z razstavljavkami - čipkaricami z obeh bregov reke Mure na osnovi sprejetega predloga knjižnične članice Andreje Krvina,« je med drugim ob odprtju razstave dejal Srečko Pavličič iz Splošne knjižnice Ljutomer. Miha Šoštarič Štajerski TEDNIK www.tednik.si Križevci pri Ljutomeru • Preverjanje znanja prve pomoči Prleki uspešnejši od Prekmurcev Na 22. izbirnem regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa je nastopilo dvanajst ekip. Vaško jedro v Križevcih pri Ljutomeru je poleg devetih ekip iz dežele ob reki Muri gostilo tudi tri ekipe iz Hrvaške in Madžarske, ki pa so nastopile izven konkurence. Prlekijo so na tekmovanju zastopale ekipe območnih združenj Rdečega križa Ljutomer in Gornja Radgona, Doma Lukavci in Civilne zaščite občine Ljutomer, Prekmurje pa ekipe Gimnazije Murska Sobota, Civilne zaščite Občin Beltinci in Murska Sobota ter dve ekipi Mestne občine Murska Sobota. Izven konkurence so nastopile ekipe iz Kormenda in Lentija na Madžarskem ter Čakovca na Hrvaškem. Tematika letošnjega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa je bila s področja nu-denja prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, ki lahko prizadenejo pomursko regijo in širše. Prvo mesto in udeležbo na državnem tekmovanju 1. oktobra v Slovenj Gradcu si je priborila ekipa območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Gornja Radgona, drugo mesto je osvojila ekipa CZ občine Ljutomer, tretje mesto pa ekipa Doma Lukavci. NŠ V Križevcih pri Ljutomeru so ekipe preverjale svojo usposobljenost iz znanja prve pomoči. Evropa • Dnevi slovanske kulture na Češkem Predstavljali so Prlekijo Na povabilo Slovanskega društva, ki je organiziralo tretje Dneve slovanske kulture, so se na Češkem predstavili tudi Prleki. Pester program srečanja je potekal v več moravskih mestih: Uherske Hradište, Velehrad, Modra, Osvetimany, Stare Mesto. Poleg različnih predavanj, okroglih miz in razstav so na sejemskih dogodkih Prlekijo in Slovenijo predstavljali s svojo turistično ponudbo občini Ljutomer in Veržej, Rokodelski center Veržej - Zavod Maria-num in Terme Banovci. »Čehi so sicer znani ljubitelji piva, kultura pitja vina in promocija kakovostnih vin nasploh pa je bila rdeča nit letošnjega festivala. V ta namen je preko slovenskega veleposlanika na Češkem Leona Marca prišla v mesto Modra cepljenka najstarejše trte na svetu, mariborska modra kavčina. Sicer pa so obiskovalci osrednje prireditve lahko okušali številna češka, slovaška in slovenska vina. Pestro ponudbo kvalitetnih vin je na slovenskih stojnicah predstavljala Vinoreja Kaučič iz Gresovščaka. Dogodke v sklopu festivala je s slovensko pesmijo obogatil mladinski pevski zbor Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer,« je po uspešni promociji Prlekije na Češkem dejal Ivan Kuhar iz Zavoda Marianum Veržej. MŠ Foto: Ivan Kuhar Na Češkem se je predstavil tudi mladinski pevski zbor Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Foto: NS petek • 17. junija 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Slovenija, Podravje • Sofinanciranje socialnovarstvenih programov Za pomoč ranljivim skupinam bo šlo 13 milijonov evrov 13 milijonov evrov bo letos država namenila za sofinanciranje socialnovarstvenih programov. Na novo so izbrali 60 izvajalcev, ki izvajajo programe za pomoč otrokom, žrtvam nasilja, invalidom, socialno ogroženim skupinam ... Nekaj denarja bo prišlo tudi v Podravje, v sklopu enoletnih programov je izbranih devet izvajalcev iz našega območja, pri večletnih pa 16. Foto: DZ Med izbranimi izvajalci za enoletne programe sta tudi ptujski društvi Kapljica, za pomoč žrtvam nasilja, in ARS VITAE, društvo za pomoč odvisnim od nedovoljenih drog. Fotografija je simbolična. Letos v okviru socialnovarstvenih programov država sofinancira 113 večletnih programov in 60 enoletnih. Pogodbe so izvajalci z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podpisali konec aprila. Novo izbranim programom je namenjenih 2 milijona evrov, skupaj z že veri- Slovenske Konjice kot prosto-voljstvu prijazno mesto so gostile prostovoljce iz vse Slovenije v okviru Slovesnega dne prostovolj-stva, ki ga že tretje leto zapored organizira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prosto-voljstva. Po nagovorih župana Slovenskih Konjic Mirana Gorinška in izvršne direktorice Slovenske filantropije Tereze Novak so bila podeljena številna priznanja. Dve priznanji romata tudi v Prlekijo. Posebno priznanje v okviru natečaja za naj prostovoljca za leto 2015, zaposlenega v javni upravi, je prejela direktorica občinske uprave občine Radenci Mojca Marovič, ki je skupaj z drugimi zaposlenimi v upravi poskrbela za izjemno skupinsko udejstvova-nje pri razvoju kraja in reševanju stisk posameznikov. »Kmalu po nastopu te funkcije je s svojim načinom dela, razmišljanja in deja- ficiranimi večletnimi programi (173 jih je) pa je skupna vrednost 13 milijonov evrov. Letos se je na razpis za večletne programe prijavilo 33 izvajalcev -vsi so bili uspešni - za enoletne pa 78, izbranih je bilo 60 programov. Gre za socialnovarstvene programe, namenjene preprečeva- nju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva. Kot so pojasnili na ministrstvu, se programi izvajajo na podlagi pridobljene verifikacije in drugih pogojev iz razpisa. Gre pa za programe preprečevanje nasilja, pomoč žrtvam nasilja in delo s povzročitelji nasilja, programe s področja zasvojenosti, duševnega zdravja, pomoči brezdomcem, otrokom in mladoletnikom, starejšim osebam, ki potrebujejo podporo v vsakodnevnem življenju, podpora za neodvisno življenje invalidov, socialno vključevanje Romov ter programom, namenjenim preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk drugih ranljivih skupin. Storitve sicer izvajajo javni socialnovarstveni zavodi, a jih s temi programi dopolnjujejo nevladne organizacije. Država te programe sofinancira od leta 1993 preko javnih razpisov. Na ministrstvu so prepričani, da s tem zagotavljajo večjo profesionalnost, strokovno obravnavo in hkrati zaposlitev velikega števila strokovnjakov. „Tako se oblikujejo zelo kakovostni in uporabnikom prijaznejši programi socialnega varstva," so prepričani na ministrstvu, kjer prednost vidijo tudi v tem, da so nevladne organizacije povezane z lokalnim okoljem in da so jim uporabniki prej pripravljeni predstaviti svoje težave. „Vsi socialnovarstveni programi so pomembni za vključevanje oseb, ki se zaradi najrazličnejših težav znajdejo v stiski. Vsi social-novarstveni programi pomembno dopolnjujejo javno službo. Programi so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih nji pokazala svoj čut za sočloveka v stiski. Marovičeva aktivno sodeluje pri organiziranju humanitarnih oz. dobrodelnih aktivnosti in je vedno poskrbela, da so bila zbrana sredstva namenjena naj-ranljivejšim skupinam: otrokom s posebnimi potrebami, otrokom iz socialno ogroženih družin, invalidnim osebam in družinam v stiski. Z izvajanjem projekta Mačje mesto skrbi za pestro dogajanje v kraju, s čimer se poklonijo pesniku Kajetanu Koviču. Med zaposlenimi in sokrajani spodbuja tudi korporativno prostovolj-stvo. Marovičeva ob vsem svojem obsegu dela in raznovrstnosti področij, ki jih kot direktorica občinske uprave mora obvladovati, najde čas za sočloveka, mu prisluhne in pomaga čim prej najti najustreznejšo rešitev,« so zapisali v obrazložitvi. Tretje leto zapored pa se je na seznam prostovoljstvu prijaznih mest uvrstila Gornja Radgona. »Občina Gornja Radgona se zaveda, da prostovoljstvo nosi v sebi velik in globok pomen, pomeni človeka z notranje bogatim osebnostnim razvojem, ki zna graditi mrežo prijateljev, nesebično pomagati sočloveku in ceniti kako- skupin prebivalstva (in v določenih primerih vzdrževanju sprejemljivega socialnega stanja posameznikov, pri katerih ne moremo pričakovati rešitve težav) in so dopolnitev social-novarstvenim storitvam. Programi se izvajajo na podlagi verifikacije ali smernic, ki so objavljene v javnih razpisih za njihovo (so)financiranje in se oblikujejo tako, da upoštevajo značilnosti in potrebe posamezne ciljne skupine uporabnikov ter izhajajo iz posebnosti okolja in območja, v katerem se izvajajo," še dodajajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dženana Kmetec vost bivanja, ki ga prav tako deli z drugimi brez materialnega vrednotenja. Biti prostovoljec pomeni biti aktiven, odgovoren, velikodušen, zainteresiran, solidaren in srčen. Biti del skupnosti, ki mu zanjo ni vseeno. Takšno vizijo in poslanstvo občina podpira. Obenem pa se zaveda, da prostovoljno delo včasih ni dovolj ovrednoteno, zato ga s svojimi pristojnostmi poskuša ohranjati in razvijati ter spodbujati tudi v prihodnje. Občina Gornja Radgona na različne načine nudi podporo razvoju, organizaciji in izvedbi prostovoljnega dela. Prostovoljke in prostovoljci delujejo na različnih področjih, kot so prostovoljno gasilstvo in sistem zaščite ter reševanja, kultura, šport, socialno in zdravstveno varstvo, varovanje okolja in varstvo živali, ter pripomorejo h kakovostnejšemu preživljanju prostega časa mladih, starejših in podpori ranljivejšim skupinam prebivalstva. Vseeno pa prosto-voljstva ne bi bilo, če ne bi bilo vseh prostovoljk in prostovoljcev, ki s svojim delom pomembno prispevajo k boljšemu življenju v radgonski občini.« Miha Šoštarič Za Podravje skupno 2,4 milijona evrov V okviru mreže enoletnih programov za Podravje 382.453 evrov: - Medgeneracijski kulturni center Dravske doline, Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi, 21.990 evrov, -Marenberški mladinski kulturni center, Dnevni center za otroke in mladostnike, Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi, 41.790 evrov, - Dnevni center za otroke in mladostnike Ruše, CSD Ruše, 12.650 evrov, - Kapljica - pomoč žrtvam nasilja v Ptuju; ARS VITAE, društvo za pomoč odvisnim od nedovoljenih drog, 23.000 evrov, - Pika, dnevni center za otroke, CSD Maribor, 25.300 evrov, - Zavetišče za brezdomce - odprti tip, Nadškofijska Karitas Maribor, 54.480 evrov, - Pomoč na vratih - Terensko delo s potencialnimi brezdomnimi osebami in zagovorništvo, MOZAIK, društvo za socialno vključenost, s. p., 33.550 evrov, - Odprte stanovanjske skupine - Vzpostavljanje oskrbe v skupnosti in Prehodna stanovanjska skupina, Zavod FRANKO Maribor, 82.800 evrov, - Prvi Pomurski Materinski dom, Škofijska Karitas Murska Sobota, 86.893 evrov. V okviru mreže večletnih programov za Podravje 2 milijona evrov: - Materinski dom Maribor, 92.400 evrov, - Varna hiša Maribor, v višini 109.205 evrov, - Varna hiša Pomurja, v višini 84.700 evrov, - Varna hiša Ptuj, v višini 84.890 evrov, - Zavetišče za brezdomce Maribor, 82.800 evrov, - Dnevni center za odvisnike, (Društvo zdrava pot), 79.000 evrov, - Mobilna zamenjava igel s terenskim delom in svetovanje v zvezi z drogami in Aids-em, (Društvo zdrava pot) 50.600 evrov, - Zavetišče za brezdomce - odprtega tipa Maribor, - Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab, 30.690 evrov, - Stanovanjske skupine za duševno zdravje v Mariboru in Ptuju, 403.724 evrov, - Ozara; Mreža pisarn za informiranje in svetovanje, 422.400 evrov, - Ozara; Mreža dnevnih centrov v Podravju, 212.200 evrov, - Center za preprečevanje odvisnosti v Mariboru, 133.650 evrov, - Program za obravnavno odvisnih »Mostovi«, v višini 54.000 evrov, - Program Hiša Sadeži družbe in razvijanje medgeneracijskega sodelovanja Murska Sobota, 34.100 evrov, Slovenske Konjice • Slovesen dan prostovoljstva Posebno priznanje Mojci Ma Gornja Radgona je tretje leto uvrščena na seznam prostovoljstvu prijaznih mest. Posebno priznanje za naj prostovoljca v javni upravi je prejela tudi direktorica radenske občinske uprave Mojca Marovič. Slovenske Konjice • Slovesen dan prostovoljstva Posebno priznanje Mojci Marovič 22 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 17. junija 2016 Pomagajmo si . Reševanje besedilnih nalog Večina otrok dojame računske operacije, tehnike pisnega računanja, reševanje enostavnih enačb in geometrijsko snov. Težave pa nastopijo pri reševanju besedilnih nalog, ker teh ne morejo mehansko dojeti, ampak jih morajo razumeti. Uspešno reševanje besedilnih nalog je odvisno od dobrega razumevanja besedila, logičnega sklepanja, dobrih računskih sposobnosti, prostorske predstavljivosti in zmožnosti vzdrževanja koncentracije. Obvladovanje matematike zahteva dobro poznavanje matematičnega jezika. Večji del tega jezika vključuje izraze in pojme, ki niso del vsakdanjega jezika in od otrok zahteva, da jih znajo, oziroma poznajo, kljub temu da jih v vsakdanjem življenju uporabljajo redkeje. Otroku lahko pri poznavanju matematičnega jezika pomagamo na različne načine: - matematično področje predstavimo v enostavnem jeziku in preverimo razumevanje; - otroka načrtno učimo pomena posameznih matematičnih izrazov; - skupaj rešimo vzorčni primer besedilne naloge, otrok samostojno rešuje podobne naloge; - otrok si izdela plakat s posameznimi matematičnimi izrazi in njihovo razlago, ima ga na vidnem mestu (seštej - dodaj je vsota, odštej - vzemi proč je razlika, množenje - tolikokrat, deli - razdeli ...); - izdela si nabor kartic na eni strani simbol, pojem, predmet, na drugi strani kartice je razlaga, oziroma poimenovanje; 4. Učenci 4, b razreda so skakali v daljino. Zmagovalec je skoči! 317 cm, drugouvrščeni 302 cm in tretjeuvrščeni 295 cm. Najkrajši skok je meril 234 cm. Koliko cm je znašala razSIka med najdaljšim in najkrajšim skokom? Je najmanj skočii'OTC§^TT3ek!Ica? U ■ i > ^ v hi--7> S ?; . .¿7 /L, /i. J 9.. J H - pomen matematičnih izrazov prikažemo s pomočjo vsakdanjih življenjskih situacij. Vsak korak, ki ga izvedemo med reševanjem matematične besedilne naloge, zahteva različne dejavnosti. Najprej je treba pravilno in počasi prebrati besedilo, aritmetične simbole, jih razumeti in jih smiselno povezati med seboj. Iz besedila je treba poiskati ključne besede ter ločiti pomembne podatke od nepomembnih. Otrok naj poskuša pred reševanjem oceniti, kakšen bi lahko bil sprejemljiv rezultat. Nalogo naj poskuša povezati s svojimi izkušnjami in z že naučenim. Sledi priklic in uporaba ustreznih postopkov reševanja ter uporaba zahtevanih računskih operacij. Zelo pomembno je, da otrok na koncu vedno preveri, ali je nalogo pravilno rešil. Otrok lahko ima v pomoč pri reševanju besedilnih nalog pred sabo kartonček, na katerem so zapisani koraki za reševanje. Primer kartončka: 1. Preberem nalogo in razmislim, kaj želi od mene. 2. Obkrožim števila, ki so pomembna. 3. Podčrtam ključne besede in premislim njihov pomen. 4. Podčrtam vprašanje. 5. Naredim načrt reševanja, narišem skico. 6. Napišem račune in jih izračunam. 7. Ponovno preberem vprašanje. 8. Zapišem odgovor. 9. Preverim vse stopnje in račune. Preverim smiselnost rešitve. Otroci naj se postopoma naučijo stopenj reševanja nalog na pamet. Strategijo bodo postopoma ponotranjili, avtomatizirali in o vsem tiho razmišljali. Pri reševanju besedilnih nalog otroka spodbujajmo že ob prvih srečanjih z besedilnim nalogami. Prav tako pa je spodbuda zelo pomembna tudi v višjih razredih, saj se težavnost nalog stopnjuje in so vse prej kot lahke.Veliko-krat se dogaja, da želijo učenci, ki imajo učne težave ali so manj vztrajni, naloge z besedilom kar izpustiti, saj jim predstavljajo velik izziv in težavo, ker vedo, da morajo vložiti veliko dela in povezati veliko svojega znanja. Majda Ber, mobilna specialna pedagoginja, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki Težave s slabšim delovanjem trebušne slinavke pri psih in mucah Ponavljajoče se kronične driske pri psih in mucah so resna zdravstvena težava, katere vzrok je pogosto slabo delovanje trebušne slinavke. Trebušna slinavka je žleza z notranjim izločanjem in leži v trebušni votlini v vijugi debelega črevesa. Žlezo po navadi povezujemo in poznamo s hormonom inzulinom, ki uravnava nivo sladkorja v krvi. Žleza pa ima tudi drugo zelo pomembno funkcijo, saj izloča prebavne encime, ki sodelujejo pri prebavi, pri razgradnji beljakovin, škroba in maščob. Ko pes ali mačka zaužijeta hrano, se sproži izločanje prebavnih encimov iz trebušne slinavke. Ti se izločajo skozi drobno izvodilo direktno v črevo, kjer se aktivirajo in začnejo razgrajevati hrano. Bolezensko stanje nastopi, ko je izločanje teh encimov zmanjšano, kar imenujemo eksokrina pankreasna insuficienca, ali EPI. Bolezen je pogosta tako pri psih in tudi mucah. Pri teh bolnih živalih se beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe v prebavilu živali ne razgradijo do te mere, da jih črevesna stena lahko vsrka, oziroma se zaužita hrana ne resorbira v zadostni meri. Večina prehrambne vrednosti zaužite hrane se tako ne izkoristi za potrebe organizma, temveč se bolj ali manj neprebavljena izloči skozi črevo iz organizma. Tako obolela žival lahko kljub obilno zaužitim količinam hrane strada, hujša in na koncu lahko zaradi kaheksičnosti tudi umre. Vzroki za nastanek bolezni so lahko zelo raznoliki. Eden od glavnih vzrokov je kronično vnetje trebušne slinavke. Bolezen poteka zelo pritajeno, občasno opazimo pri svoji živali prebavne motnje, predvsem drisko in počasno izgubljanje telesne teže. Izraziteje nastopijo klinični znaki, ko propade približno 90 % žleze. Pogosto je vzrok propadanja funkcionalnih celic trebušne slinavke tudi prirojen. Dovzetni so predvsem nemški ovčarji in psi večjih pa- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. sem. Pri mucih ni pravila in se bolezen lahko pojavi pri pasem-skih in nepasemskih mucah. Klinični znaki bolezni so praktično enaki pri vseh obolelih živalih, tako pri psih kot pri mucah. Karakteristično je hujšanje živali zaradi izgube maščobe in izgube mišičnega tkiva. Driska je redni spremljevalec bolezni in je najpogosteje grde svetlo rumene ali ilovnate barve, lahko je tudi zelo vodena. Pogosto obolele živali mučijo vetrovi in precej glasni zvoki iz prebavil. Živali so konstantno lačne, lah- ko celo prekomerno jedo, tudi lastne iztrebke, rastline in vse, kar jim pride pred gobček. Diagnoza se postavi na podlagi kliničnih znakov in z laboratorijsko biokemijsko preiskavo količine encimov v krvi živali in v iztrebkih. Zdravljenje je razmeroma preprosto, vendar traja do konca življenja. Manjkajoče prebavne encime nadomestimo s prebavnimi encimi v obliki tabletk ali praška. Kužek ali mucek jih mora zaužiti pred obrokom ali med njim. Zdravljenje je zelo uspešno in zelo hitro se začne splošno stanje živali popravljati. Na tržišču so tudi že pripravljene dietne hrane, ki so odlično prebavljive. S kombinacijo encimatskih tabletk in lahko prebavljive hrane lahko naši kosmatinčki živijo kakovostno in sproščeno življenje in nam vsakodnevno lepšajo naš vsakdanjik. Emil Senčar, dr. vet. med. Zdravstveni nasveti Nutrivigilanca - varnost živil in prehranskih dopolnil Vsa živila, ki se tržijo, morajo biti varna. Njihovo varnost in kakovost ureja živilska zakonodaja. Tudi pre-hranska dopolnila in funkcionalna živila so živila in njihova varnost in kakovost je urejena v živilski zakonodaji. Ker se kljub zakonski ureditvi in nadzorom lahko zgodi, da določeno živilo, hranilo oziroma prehransko dopolnilo pri človeku povzroči neželene reakcije, je vzpostavljen sistem nutrivigilance. Nutrivigilanca je evropska povezava, ki je namenjena prepoznavi tveganj, predvsem povezanih z uživanjem prehranskih dopolnil, obogatenih živil in novih živil. Z nutrivigilanco krepimo izmenjavo informacij med uporabniki (potrošniki), nosilci živilske dejavnosti ter pristojnimi institucijami v naši državi in v Evropski uniji. Izmenjava informacij vključuje osveščanje in opozarjanje na možne škodljive ali neželene učinke ter poročanje o njih. Pri nas je krovna organizacija za varovanje zdravja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V okviru inštituta je vzpostavljen tudi sistem prijavljanja neželenih učinkov živil in prehranskih dopolnil. Prijavljanje je dokaj enostavno. Poteka pa elektronsko, in sicer na povezavi: http://www.nijz.si/sl/obrazec-za-porocanje-o-ne-zelenih-ucinkih-po-uzivanju-prehranskih-dopolnil. Obrazec za poročanje je zaupne narave, dosegljiv je tudi v PDF-formatu (pomeni, da si ga lahko natisnete in izpolnite ter pošljete na naslov NIJZ) ali preko povezave. Obrazec vključuje vprašanja: - o osebi, pri kateri se je zgodil neželeni dogodek; - o živilu oziroma izdelku, zaradi katerega so se pokazali neželeni učinki; - podatki o uživanju/jemanju izdelka; - opis neželenega dogodka; - povezanost z zdravili in drugimi živili. Za izpolnitev obrazca se lahko obrnete tudi na strokovne delavce v lekarni. Zlasti za tista prehranska dopolnila in funkcionalna živila, ki ste jih v lekarni nabavili. Poročanje je pomembno, enako kot to velja za poročanje o neželenih učinkih zdravil. Ugotavljamo, da ljudje vedno več posegajo po prehranskih dopolnilih. Kar je v določenih okoliščinah seveda koristno, a le pod pogojem, da so izdelki kakovostni in varni. S prijavljanjem vsi sodelujemo pri izboljšanju varnosti in kakovosti teh izdelkov. Na prvi pogled se zdi, da uporaba prehranskih dopolnil, ki so »naravna«, ne more povzročiti neželenih učinkov. To seveda ni tako. Bolj pogosti pa so neželeni učinki pri tistih živilih, kjer so hranila v bolj koncentrirani obliki, pri obogatenih živilih, večja previdnost je potrebna pri živilih za športnike in pri živilih, ki vsebujejo sestavine, ki jih v Evropi pred letom 1997 nismo poznali (nova živila). Velik problem predstavlja onesnaženje izdelkov s snovmi, ki običajno na embalaži sploh niso navedene. Lahko pa neželeno reakcijo sproži učinkovina, ki za večino ljudi sploh ne predstavlja problema. Pogosto so neželeni učinki povezani s prekomerno uporabo, npr. predoziranje vitaminov in mineralov. In največji problem so prehranska dopolnila, kupljena preko spleta. Glavni namen proizvajalcev je trženje izven nadzorovanih prodajnih kanalov, da se izognejo vsakemu nadzoru. Niso redki primeri težjih neželenih učinkov zaradi primesi in primeri pozitivne doping kontrole pri športnikih zaradi dodanih stimulansov, ki na embalaži seveda niso navedeni. Opozoriti je treba še na možno medsebojno delovanje prehranskih dopolnil z zdravili (interakcije) in neželene učinke pri nekaterih boleznih. Zlasti kronični bolniki naj se pred uporabo teh izdelkov posvetujejo s svojim farmacevtom. Za konec še koristen nasvet. Na spletni strani NIJZ, na naslovu http://www.nijz.si/sl/nutrivigilanca so objavljena števila opozorila in napotki, povezani z uporabo živil in prehranskih dopolnil, kot na primer: • varnost sestavin prehranskih dopolnil - Polygonum multiflorum thunb. • varnost sestavin prehranskih dopolnil - vitamin D • varnost sestavin prehranskih dopolnil - vitamin C Ljudje v stiski posegajo po številnih, klinično in znanstveno nepreverjenih pripomočkih in metodah ozdravljanja. Tudi po prehranskih dopolnilih. V nekaterih okoliščinah nam ta lahko koristijo, zavedati pa se moramo tega, da imajo tudi prehranska dopolnila in funkcionalna živila lahko neželene učinke. Zato se o uporabi posvetujte s strokovnjakom, morebitne neželene učinke pa prijavite in s sistemom nutrivigilance pomagajte, da se podobni neželeni dogodki ne zgodijo drugim. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec petek m 17. junija 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 23 SESTAVIL EDI KLASINC LADO TROHA KONZERVNA ŠKATLA (POG.) OGRAJEN PROSTOR NAS PEVEC KRESLIN KAMNIT OBOD KRAŠKEGA VODNJAKA VNETJE KOŽE ZRASCENA STVAR OKOVANA PUŠKA ZAPRT PROSTOR ZA GOSI, GOSJAK TKANINA KOT PODLAGA VOLNENO OGRINJALO, PLED OTMAR KLIPŠTETER VAS NA IDRIJSKEM DELAVEC Z BAGROM VECJE RAZKOŠNO STANOVANJE FANT SLADEK JUŽNI SADEŽ JUŽNOAMERIŠKA REKA STARI DEL MARIBORA OB DRAVI ČITALKA TIBET. GOVEDO KOMAD REZILO, BRITVICA TRAVNATA POLICA LIKOVNI UMETNIK, PLASTIK PISANA PAPIGA GRŠKI JEZIK OTROŠKI GLAS RIMSKA 6 MESO S TREBUHA STRATEŠKI BEG VAS PRI CEPOVANU MAJDA ARH FRANC LUBAS NARAVA LOCILNI VEZNIK JAPONSKA DENARNA ENOTA VAS PRI KOPRU PLETENA KOŠARA PREBIVALEC ITALIJA OCVRTO PECIVO CEBELJI DOM RENIJ RADO BOHINC HALOŠKO NASELJE PLEMKINNJA STARO-PERZIJSKI DUH ZLA PRIPADNIK SEKTE, SEKTAR ODPRTA KOCIJA UGANKARSKI SLOVARČEK: BATE = naselje pri Čepovanu, ERITEM = vnetje kože, KOINE = grški jezik, PALAMIDA = jadranska riba, polanda, POVŠE = nekdanji vodja Veselih planšarjev (Franček), RONDOLET = preja, ŠAPAL = kamnit obod kraškega vodnjaka, TRIBAN = naselje pri Kopru- W3aa -SVJ^S -NW|av "WLVMOLSIUV '3NVTO TNVd 'BvisiiAi 'NvrnvLi 'NvaidL VanLVN U 'viai 'ia '»esvid 'bniovi 'vav 'sovi 'vivr 'wnvaa 'lnbt 'ovioNiao 'aod ViAiLavdV 'dot fizniai 'wiviAaod 'L3~ioaNoa 'Lvavs 'idvavi 'ara '3SAOd :ouabjopoa ^nvzihm 3i asiissh Maribor • Projekt maturantov Srednje šole za gostinstvo in turizem Grof Brandis v očeh maturantov Maja so dijaki 4. d SŠGT Maribor v okviru praktičnega dela poklicne mature pripravili projekt Grof Brandis. Dijaki so se prelevili v pomembne zgodovinske osebnosti in popeljali goste po Mariboru. Na tematskem vodenju so izpostavili kar nekaj za mesto pomembnih mejnikov iz 18. in 19. stoletja. Udeleženci so imeli možnost spoznati Nikolo Teslo, Marijo Terezijo, Franza Liszta in druge pomemb- ne osebnosti, ki so mestu pustile svoj pečat. Vodenju je v Vinagovi kleti sledil kulinarični dogodek - večerja pri grofu Brandisu, kjer je povabljene gostil grof s svojimi sodobniki. Dijaki 4. d, ki so se pod vodstvom mentorjev Romane Žele-znik, Tomaža Krajnca in Andreja Purgaja, izjemno izkazali tako pri vodenju kakor tudi pri pripravi in postrežbi večerje, so v projekt vložili ogromno truda v upanju, da bi sinergijski učinek mesta, njegove zgodovine in kulinarične umetnosti lahko obogatil turistično ponudbo štajerske prestolnice. Sonja Porekar Petelin Ptuj • Biotehniška šola na Salonu Sauvignon Med stotimi najboljši tisti, ki so ga pridelali srednješolci Na sončni legi šolskega posestva Grajenščak raste 2500 trsov sorte sovinjon. Dijaki s svojim strokovnim znanjem, voljo, pridnostjo in pod budnim očesom učiteljev ŠC Ptuj Biotehniške šole skrbijo za vinograd vse leto. Foto: arhiv šole Optimalne naravne danosti šolskega vinograda omogočajo razvoj grozdja najvišje kakovosti. Iz tega grozdja vsako leto pridelamo mošt, ki ga v prostorih šolske kleti na Grajenščaku do-negujemo v vrhunsko vino. Lansko leto nam je bilo naklonjeno tudi vreme, kar smo s pridom izkoristili. Veseli nas, da se ravno v Ptuju odvija festival vina Salon Sauvignon. Letos smo aktivno sodelovali in tako obiskovalcem omogočili pokušino našega so-vinjona. Čeprav je festival vina Salon Sauvignon šele drugo leto, je bilo zanimanje veliko. Na voljo je bilo okrog 100 sovinjonov iz Slovenije in tujine. Vitezi in vitezinje Združenja slovenskega reda vitezov vina, Viteškega omizja Ptuj-Ormož in Evropskega reda vitezov vina so izbirali najbolj všečno vino. V ocenjevalni komisiji je bilo 5 vitezov vina, predsednik je bil g. Andrej Rebernišek. Izbor je potekal povsem anonimno. Najboljši sovinjoni so izbirali med 32 vzorci po sistemu izločanja v sedmih krogih tako, da so v vsakem krogu izbrali najboljše vino. V polfinale se je uvrstilo 7 vin, med katerimi so na koncu soglasno kot najboljši sovinjon Salona 2016 prepoznali sovinjon 2015, ki smo ga pridelali na Biotehniški šoli Ptuj. Ponosni in zadovoljni smo na naš skupni uspeh. V sovinjonu 2015 se zrcalijo mladost, razigranost in znanje dijakov ter vseh zaposlenih, kar daje vinu poseben čar in edinstven karakter. Sovinjon vrhunske kakovosti z 12,5 vol % alkohola in kot suho vino lahko očara tudi Vas. Vino je prejelo zlato priznanje tudi na ocenjevanju razstave Dobrote slovenskih kmetij. Kupite ga lahko v Šolski štacuni. Prisrčno Vas vabimo, da nas obiščete in razvajate svoja čutila ob ogledu našega posestva. Marija Ban, univ. dipl. inž. agr. Foto: BM 24 Štajerski Doma in po svetu petek • 17. junija 2016 Piše: SNTOP • Indijsko srce (32.) Izgubljena na obrobju Himalaje Pohod do ledeniškega jezera Kareri, ki je na nadmorski višini 2934 metrov, se nama je s prijateljem zdel ravno pravšnji za spoznavanje z mogočno Himalajo. "A potrebujeta vodiča?" nama svoje usluge ponuja vsak tretji domačin. Trmasto vztrajava pri svojem. Pot naj bi nama vzela le dva dni, s sabo pa tovoriva kakovostne spalne vreče in hrano. Le-te raje manj kot preveč - vsak kilogram se namreč nesramno zareže v moj hrbet. Čudovite barve narave ... DAN 1: Po poldnevu hoje se gozdna pot razcepi. Preveriva pozicijo. Obe poti vodita do jezera. Katero izbrati? Izbrala sva desno. In tako se prične najina zgodba ... Pot se izgublja. Kljub temu se vztrajno vzpenjava po strugi reke Gaj. Poskakujeva s kamna na kamen. Se vzpenjava s skale na skalo. Ob eni izmed njih se najina pot ustavi. Brez vrvi je vzpon prenevaren, skleneva. Večerni zrak nama diha za ovratnik. Hitro se utaboriva na prvi večji kamniti skali, čeprav je nagnjena za vsaj deset do petnajst stopinj. Nemirni spanec bi lahko pomenil zdrs v deročo reko, neprevidnost pa, da ostaneva brez večerje ali denarja - navihane opice se namreč sumljivo zibajo na bližnji veji. DAN 2: Ni lepšega kot prebuditi se v naravi ob zvokih neutrudne reke in ptičjega žvr-golenja (z otrdelim hrbtom in ledenimi stopali). Dve banani, štiri suhe fige in nekaj kosov kruha. "Zavidljiv" ostanek po skromnem zajtrku. Vrniti se morava. Po isti poti. Spolzki kamni so pri prebijanju navzdol še strašnejši, kar s krvavimi solzami občutijo tudi moja kolena. Sedaj imam še dodaten razlog za izogibanje kratkim krilom - zraven tistega 'uradnega', ki pravi, da mora biti žensko telo diskretno zakrito. Vrnitev na začetno točko se ne zdi več smiselna, zato se prebijava kar 'po svoje'. "Slej kot prej bova na pravi poti," se spodbujava. Utrujena pomalicava še tisto malo, kar nama je ostalo. Preračunava, da bova najkasneje zvečer na cilju. Hodiva vse do večera ... O jezeru pa ne duha ne sluha. V daljavi se, kot oaza sredi puščave, svetlika kamnita koča. "Kjer človek živi, tam se hrana dobi," prešerno popevam. A z vsakim prehojenim metrom se zdi bolj podobna podrtiji kot bivališču. Nikogar nikjer. Nekdo mora živeti tukaj. Lačna brskam po skromni kuhinji. Prijatelj zgleda, da je prepono-sen. Najdem veliko aluminijasto posodo moke. Sol. Sladkor. Za vzorec mleka in nekaj podobnega jogurtu. "Chapatti! Chapatti! Chapatti!" sem presrečna, ko najdem dva kosa indijskega kruha, ki sta pastirju najbrž ostala od kosila. Suh kruh namakava v kislo mleko oziroma domač jogurt. Blagoslov za telo in duha. "Hvala dobri pastir," se zahvaliva, ko mu nastaviva nekaj denarja. DAN 3: Od jezera naju loči le nekaj kratkih kilometrov. Pot izjemno strme narave, naju vodi po nekdanji ledeniški dolini Dovolj imam tega vzpenjanja obupujem. Ne moreva nazaj nimam moči za naprej. Začne me pošteno skrbeti: »Sva izgubljena na obrobju Himalaje?« Ze dva dni nisva srečala žive duše . DAN 4: Sopiham kot konj. Se malo, še malo, si prigovarjam. Korak za korakom prilezem do vrha. Zastane mi dih. Majhna Foto: Mateja Toplak jasa ob jezeru, na kateri se pasejo krave, je kot iz reklame za alpsko mleko. Sanjsko. Vredno vseh naporov. Malenkost naprej tabori večja skupina Indijcev. Sramežljivo se približava ob pogajanju, kdo bo tokrat poprosil za hrano. Naloga spet pripada meni, saj sem bila 'pametno' skromna pri nakupu živil. Gostoljubni Indijci nama dodobra napolnijo želodčka ... Čas je, da se podava domov. Neverjetno, a pot do vasi nama je iz druge strani vzela le štiri (!) ure (in ne štiri dni, kot najin vzpon). Včasih je odločitev o izbiri življenjske poti izjemno pomembna. V bistvu se skorajda vsak dan znajdemo pred tako ali drugačno dilemo. 'Prava' pot nam bo morda vzela manj časa, 'napačna' morda nekaj dni, mesecev ali celo let. A vsaka pot vodi do cilja in vedno smo na pravem mestu ob pravem času. Zato le pot pod noge, popotnik. oven ^ (21. i. - 20.4.) Osrečevali vas bodo ljudje, skozi pogovor boste zoreli tako na osebni kot duhovni ravni. Vsekakor bo rdeča nit tedna komunikacija in intelektualne dejavnosti. V ljubezni se bo dogajala neka romanca, ki prinaša harmonijo in dobre iztočnice za naprej. Blesteli bostefinančno. bik (21.4. - 20.5.) Na delovnem mestu se bodo zahtevale pridne roke. Seveda boste korak za korakom dosegli tisto, kar boste imeli v načrtu. Kljub povečani meri obveznostim si boste morali vzeti čas zase. Sprehod po gozdu vam bo pričaral notranji mir. Krvni tlak vam bo dvignil partner, toda zmagala bo ljubezen. w dvojčka ^fl (21.5. - 20.6.) Pričakovati je, da vas bo spremljala povečana tišina in da boste ravno v samoti dosegli notranje ravnovesje. Na delovnem mestu boste morali biti bolj prožni in verjeti v dobro. Ugotovili boste kaj vas veseli in kaj je tisto, kar osreči. Partnerjevi nasveti bodo nekaj prijetnega in vzpodbudnega. rak (21.6. - 22.7.) Na svoj način se boste posvetili umetniškim in kreativnim navdihom. Daleč v ospredju bo zelja po družini in v krogu le-te se boste odlično počutili. Prijateljevi namigi bodo nekaj, kar vam bo veliko pomenilo. Raziskovali boste tisto, kar vam je uganka. Na delovnem mestu bo več sprostitve. m^ , lev T/9r (23.7. - 22.8.) Imeli boste polne roke dela in obveznosti. Toda s svojo energijo boste lahko motivirali druge ljudi. Največ se boste naučili v tem tednu skozi opazovanje okolice. V ospredje bo prišla tudi trma, ki ima slabe in dobre lastnosti. Odzo-vite se klicu narave in se tako napolnite z dodatnim adrenalinom. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Ce bi iskali skupni imenovalec tega tedna, bi ga našli v delu. Prav gotovo se je po vašem mnenju nabralo veliko obveznosti, kijih boste postopoma uredili. Ljubezen bo tisti univerzalni jezik, ki vam bo v samopomoč. Ce želite narediti nekaj zase, se predajte športnim aktivnostim (kolesarite). tehtnica (23.9. - 23.10.) Pred vrati je skoraj poletje in tako se boste v tem duhu tudi sami predajali določenim užitkom. Kljub temu vas bo klicalo delo in delovne obveznosti. Pomembno je življenje lepše in tako boste rasli JS in se zoreli skozi partnerski odnos. Denar: odlično. škorpijon H (24.10. - 22.11.) Pokukali boste v svet skrivnosti in v vse tiste zadeve, ki so vam bile neznanka. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje, ki O R C «V vam bodo pokazali druge razsežno sti. Popazite, kako izgovarjate besede in dobro bo, da boste premišljeni. V ljubezni se bo lesketala želja po povečani romantiki. strelec (23.11. - 21.12.) Počutili se boste kot pravi pustolovec in raziskovali svet čustvenega življenja. Ce ste že našli svojo sorodno dušo, bo neizbežno učenje in prilaganje. Ce ste še O samski, verjemite, da vas bo kmalu zadela Amorjeva puščica in boste svobodi pomahali v slovo. Služba -odlično bo. kozorog (22.12. - 20.1.) S Planetne energije vam bodo naklonjene pri izražanju čustev. Izpiliti se boste morali v romantiki. Ce imate otroke, se boste od njih največ naučili. V duhovnem smislu bo pozitivno, da neguje- K te svojega notranjega otroka. Korak za korakom uvidite, da ste na pravi poti. Uživajte! vodnar (21.1. -18.2.) o Največ energije in motivacije boste porabili doma in v okrilju svojega doma. Življenje je naravnano tako, da bo treba zavihati rokave in se lotiti obveznosti, s katerimi ste odlašali. Ni dobro, da p iščete lažje poti, kajti konec koncev so zgolj zavajajoče. Sledi čas povečane skladnosti in romantičnih avantur. rn&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) J Morje usode bo valo- o vilo v prijetnem vetriču in tako se bo zdelo, da bo vaša barka prijetno plula. Dom bo oaza, kjer boste -g poleg miru, našli tudi svojo muzo & kreativnega ustvarjanja. Uspehi na | delovnem mestu se bodo odvijali ~ skozi skupino ljudi. Blesteli boste v § komunikaciji in več boste na poti. j® Foto: Mateja Toplak Skromni pastirici naju, lačna pohodnika, povabijo na večerjo. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCI1.NICA. ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 24. junija 2016 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEVHlK 25 Pikado • Športne igre PZDU Sp. Podravje Upokojenci tekmovali v pikadu Konec maja je na Grajeni potekalo tekmovanje pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, na katerem je tekmovalo 12 ženskih in 16 moških ekip. Tekmovanje je na zadovoljstvo vseh udeležencev odlično organiziralo in izpeljalo DU Grajena. Pri ženskah si je prvo mesto priigrala ekipa DU Tur-nišče Ptuj in se tako uvrstila na državno prvenstvo, ki bo septembra v Šoštanju. Druge so bile članice ekipe DU Do-lena, tretje pa DU Kidričevo. Med posameznicami je zmagala Silva Gerdak (DU Turni-šče Ptuj), drugo mesto je pripadlo Veri Leben (DU Polen-šak), tretje pa Anici Hentak (DU Turnišče Ptuj). Med moškimi ekipami je zmagala ekipa DU Cirkovce in se prav tako uvrstila na državno prvenstvo. Drugi so bili člani ekipe DU Turnišče Ptuj - lanski državni prvaki -, ki so bili avtomatsko uvrščeni na državno prvenstvo v Šoštanju. Tretje mesto so zasedli člani ekipe DU Sveti Andraž Vitomarci. Med posamezniki je zmagal Anton Dolenc (DU Cirkovce), drugo mesto je pripadlo Francu Zu-paniču (DU Turnišče Ptuj), tretje pa Mirku Pukliču (DU Cirkovce). UR Moška in ženska ekipa DU Turnišče Ptuj z osvojenimi pokali Prireditvenik Petek, 17. junij 10:00 Ormož, Unterhund, predavanje o industrijski konoplji in degustacija izdelkov lokalnih pridelovalcev 17:00 Ptuj, Mestno gledališče, Baletna produkcija ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla, za izven 17:00 Podgorci, Kulturni dom, Z veselim druženjem v počitniške dni 17:00 Laporje, šotor in šolski park, prireditev ob krajevnem prazniku KS Laporje, Vasi se predstavijo 18:00 Dornava, dvorana večnamenskega centra, 21. občinski praznik občine Dornava, osrednja slovesnost 18:00 Laporje, Gasilski dom, slavnostna seja PGD Laporje ob 70. obletnici ustanovitve 19:00 Rače, Bela dvorana gradu, odprtje razstave Glasba barv slikarja Stanislava Lukica 19:00 Podgorci, Kulturni dom, Praznik KS Podgorci, proslava in podelitev plaket 19:00 Žetale, večnamenska dvorana, slovesnost v počastitev dneva državnosti in 70. obletnice Kulturnega društva Žetale, kulturni program, koncert Big band orkestra Slovenske vojske 20:00 Lovrenc, športni park, Nočni turnir v malem nogometu, prireditev ob občinskem prazniku 21:00 Ormož, grajsko dvorišče, festival Ormoško poletje, koncert Prifarski muzikanti Sobota, 18. junij 08:30 09:00 09:00 09:30 10:00 10:00 11:00 13:00 15:00 15:00 Ptuj, nasip reke Drave, 1. dobrodelni sprehod s psi ob Dravi, za društvo proti mučenju živali Ptuj Ormož, naravni rezervat Ormoške lagune, Drava Festival 2016 Cirkovce, športna dvorana, namiznoteniški turnir v počastitev občinskega praznika Ptuj, Družinski sprehod v neznano, Dobimo se na parkirišču nasproti kampa Term Ptuj Ptuj, dvorišče Furstove hiše, Furstov sejem, tržnica unikatnih izdelkov, sejem rabljene robe in zelemenjava Osluševci, pri železniški postaji, po Podgorcih in okolici, Trgovišče, praznik KD Podgorci, odbojka na mivki, kolesarjenje in pohod, dan odprtih vrat zbirk železniške dediščine, vaške igre vasi Trgovišče, veselica PGD Trgovišče s Poskočnimi muzikanti Ptujska Gora, na platoju pred domom krajanov in gasilcev, srečanje pobratenih gasilskih društev Šikole, igrišče, otroški piknik z napihljivimi igrali Sp. Polskava, gostišče Vintar, Srečanje starejših krajanov in krajank Ribnik Draženci, 10-letnica RD Žejne ribice Draženci, ob 15. uri blagoslov društvenih prostorov in ribnika s kulturnim programom. Po blagoslovu zabava s hrano (postrvi, čevapčiči, hot dog ...) in pijačo. Po 16. uri možnost brezplačnega ribolova (lovi-izpusti) (lovne vabe: koruza, modni, rdeči črv) 16:00 16:30 17:00 17:00 18:00 18:00 18:00 18:00 18:00 19:00 20:00 20:00 20:30 Mezgovci, pri gasilskem domu, 10. prireditev Od paše do sira Podlehnik, pred novim gasilskim domom , 20. dan gasilcev GZ Videm, predaja in blagoslov novega gasilskega doma, gasilska veselica z ansamblom Žargon Ptuj, DomKulture, Muzikafe, koncert glasbene skupine Katalena, Enci benci katalenci Laporje, zaključna prireditev ob 70-letnici PGD Laporje, gasilska parada, krst gasilskega avtomobila, vrtna veselica Veliki Okič 1, Kmetija Pintarjevi, Zg. Leskovec, Od orglic do ustne harmonike Gomila, pri stolpu, družabno srečanje pri stolpu na Gomili, ob 70-letnici delovanja TD Gomila, ansambel Munda Štajerci, Alfi Nipič Slovenska Bistrica, grad, Poletna muzejska noč v bistriškem gradu, brezplačna vodenja,_ noč v gradu z delavnico, rajalne igre, koncert učencev Šole petja Orfeus Ptuj, grad, Poletna muzejska noč na ptujskem gradu, brezplačni ogled zbirk in vodstva po razstavah, predstava in delavnica Svet je lep, predavanja, koncert Urška Starovasnik kvintet ptujski grad, Poletna muzejska noč na ptujskem gradu, do 24.00 brezplačni vstop v muzejske zbirke v ptujskem gradu Gorišnica, Športna dvorana, predstavitev knjige Slavice Cvitanič Bila sem zborovodkinja Vurberk, grad, Vurberški festival, festival narodno-zabav-ne glasbe Velika Nedelja, na prostem pred gradom, romantična komedija Poštar Jakec Ptuj, DomKulture, Muzikafe, koncert Katalena Nedelja, 19. junij 08:00 Miklavž pri Ormožu, 52. krajevni praznik Miklavž pri Ormožu, kulinarična razstava gospodinj, razstava lovcev Vinski vrhovi, razstava radioamaterjev Ormož, dan odprtih vrat v gasilskem muzeju, streljanje na glinaste golobe 08:00 Lovrenc na Dravskem polju, Športni park, Tekmovanje GZ Kidričevo 09:00 Stanečka vas, pri lovskem domu, meddružinsko tekmovanje v streljanju na umetne golobe 10:00 Podgorci, pri kulturni dvorani, Praznik KS Podgorci, streljanje z zračno puško, viseče kegljanje, turnir 11:00 Miklavž pri Ormožu, pri PGD, strelišče Vinski vrh, 52. krajevni praznik Miklavž pri Ormožu, gasilska vaja in tekmovanje v streljanju z zračno puško ob 14.00 14:00 Muretinci, vaški dom, državno predtekmovanje Zlata harmonika Ljubečna 2016 15:00 Podgorci, pri kulturni dvorani, praznik KS Podgorci, vaške igre, podelitev pokalov najuspešnejšim ekipam na tekmovanjih ob 15.00 20:00 Velika Nedelja, na prostem pred gradom, romantična komedija Poštar Jakec Spetje čas, da se stari prijatelji in znanci družbe Radio-Tednik srečamo ter odpotujemo na 3-dnevno nepozabno raziskovanje, polno dobre volje, smeha in glasbe. Časje, da spoznamo balkansko prestolnico Beograd-velemesto, ki nikoli ne spi in v katerem prav vsak najde košček lepote, ter Vojvodino, pokrajino tisočerih obrazov, ki jo krasi nepozaben šarm. Čudovito naravo, kulturo, glasbo in kulinariko bomo doživeli na pristen, srbski način. Pridružite se najbolj veseli karavani na Balkanu po akcijski ceni, ki za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika znaša samo 198 EUR. Za prijave in informacije smo vam na voljo v Potovalni agenciji Turistagent Ptuj, tel. 02 748 18 80 ali 02 23 50 206, Miklošičeva 2, ali Turistagent Maribor, Mlinska ulica 28, tel. 23 50 204. Gremo skupaj na pravo balkansko fešto! mg? Datum odhoda: 14. - 16. 10. 2016. Cena 198 EUR. www.tednik.si tednik@tednik.si 26 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 17. junija 2016 0d:00 Go ritnica - Iz na^ih krajev 09:00 Ljudski pevci v Benediktu 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 19:00 Oddaja iz Slovenskih Goric _ 20:00 GorISnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.slptv.5i 03:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Plesni večer v Hajdošah 11:00 Videm-Druiine pojejo 13:00 Zaključna prireditev vrtca Domava 15:00 Gorišnica - tz naših krajev 17:00 Destmik 1991 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Košnja v Zlaloličju 23:00 Video slrani SIP 08:00 Revija pevskih zborov v Markovcih 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Seja sveta Lenari - posnetek 15:00 Italijanska Izložba - V ŽIVO 18:00 Majšperk-Regtjsko srečanje FS 19:30 Ptujska kronika 20:00 Državno tekm. mladih čebelarjev 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡rtfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Podlehnik-Srečanje ljudskih pevcev 10:00 SKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje, Video strani 15:00 Italijanska izložba - V 2IVO 18:00 Videm-Družine pojejo 20:00 Državno tekm. mladih čebelarjev 21:30 Revija PZv Markovcih Dežno 1d, 2286 P0DLEHNIK Tel. 02 788 40 50 E-mail: sonja.jelen@spctoplak.si Ekskluzivni zastopnik za Slovenijo GORENJE GTI d.o.o. PETKOV VEČER Bodite nocoj f družbi oddaje >..... Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom * ______l;„ ^J-; Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 tO, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEÂSINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL I Znamka Letnik Cen& Oprema Barva ford fiesta 1.4tdci 2002 1.990,00« serv. knjiga kov. peščena opel focus 1.8 tddi trend wagon 2005 2.490,00« klima bela renault modus 1.416v authntique 2005 3.690,00 c serv. knjiga rdeCa renault modus grand 1.216v expression 2008 4.990,00 c klima kov. viola renault megane 1.616v privilege cc 2008 5.850,00 € avt. klima kov. Črna volkswagen golf 1.41si plus highline 2009 7.990,00« serv. knjiga kov. siva bmw 320 d limuzina 2007 7.890,00« serv. knjiga kov. srebrna renault cli01.216v dynamique 2003 2.300,00« serv. knjiga kov. olivna bmw 320 d karavan citroen 2007 7.900,00« avt. deu. klima kov. Črna c4 picasso 2.0 hdi exclu. avt. 2008 4.450,00« avt. deu. klima kov. siva peugeot 3081.616v premium 2008 5.990,00« serv. knjiga kov. siva renault icang001.5 dci express 2010 4.350,00« prvi last. bela renault scenic 1.5 dci dynamique 2011 7.990,00« serv. knjiga kov. Črna peugeot 407 2.0hdisw st confort 2006 4.800,00« prvi last. kov. Črna suzuki swift 1.3 gs 2005 3.990,00« prvi last. kov. t. zelena volkswagen golf 1.9 tdicomfortline 2005 5.200,00« serv. knjiga kov.crna seat altea xl 2.0tdi reference 2009 8.450,00« serv. knjiga kov. črna renault koleos 2.516v dynamique4x4 2009 8.650,00« serv. knjiga kov. b0rd0 chevroletspark 1.0 ls 2012 4.990,00« prvi last. bela volkswagen caddy 1.6 tdi furgon 2014 10.900,00« prvi last. bela PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. VTTTTrr^^^^Hnrw^rf OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1 .LAST., ODLIČEN Več BARV AUDI Q3 2,0 TDI 2012 21.490 1.LAST,0DUČEN BELA BMW520DTOURING 2012 20.990 1.LAST., USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDIAVT.KUMA 2009 6.490 1 .LAST., ODLIČEN RDEČ CITROEN C5 2,016V 2009 6.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA CITROEN C5 2,0 ¡DYNAMIQUE 2009 6.490 1 LAST, SLOVENSKI SREBRNA FORD S- MAX TDCI 2007 6.290 LEPO OHRANJEN SIVA HONDA CMC 1,41 LSKLIMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN KOV. SV. MODRA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI - MODEL 20O6KOV. SV. MODRA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTICOSMO 2013 10.990 1 .LAST., ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1 .LAST., ODLIČEN SREBRNA RENAULT CU01,5 DCI AVT0M.KUMAALU 15 COL 2006 2.190 1 .LAST., ODUČEN SREBRNA SKODAYETl 2,0 TDI CR DPF 4X4 2012 13.490 1.LAST., ODLIČEN MODRA VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LAST. ZLATA VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA Štajerski" v digitalni knjižnici: www.dllb.si PETEK 17. junij 8:00 Glasbena osmica (slo.), pon, 8:30 Pomurski tednik, pon. 9:05 Utrip Ormoža, pon. 10:05 Glasba za vse, pon. 10:45 Dnevnik TV Maribor, pon 11:35 PNK: Metos,f 12:00 Ptujska kronika, pon. Vso zalogo vozil najdete na: www.tDpavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ • "t » • • • * V. J PISANA ■ ZABAVNA • AK ' NEDELJA 19. junij 7:30 Glasbena o srnica (slo.), pon, 8:00 (V)ETER - Tabu, pon. 9:15 METER-Dan D, pori. 10:45 Kuhi njica, pori. 11:35 Glasba za vse, pon. 11:50 Glasbeni predah 12:05 Pregled tedna, pon. 12:30 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Videostrani 15:55 Regi Gorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 METER - Pero Lovšin, pon. 20:00 Pregled tedna, pon 20:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:55 DORA - Peter Jambrek 21:45 Javne službe Ptuj se predstavijo pon. pon. ika, p< 12:25 Kufiinjica.pon. 12:45 Regi Gorisnica, 13:55 Video stran 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo z gostom Janezom Petkom 18:55 Čista umetnost -Junij, pon. 19:20 Športno): Aleš Ceh, pon. 19:10 Glasbena osmica [tuja), pon. 19:40 Javne službe Ptuj se predstavijo 2. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 METER-Tabu, f 21:25 PNK: Janezom Petkom, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani SOBOTA 18. junij 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:30 Utrip Ormoža 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 METER -Dan D, pon. 11:25 Športno): Ateš Ceh, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 MSTER - Pero Lovšin, pon. 13:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon, 18:25 Sekvenca 18:45 Glasba za vse, pon. 19:15 Povabilo na kavo z gostom Janezom Petkom, pon. 19:50 Javne službe Ptuj se predstavijo 2. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 METER-Tabu,pon. 21:40 Glasbena osmica [slo.), pon. 22:10Pregled tedna, pon, 22:35 Videostrani 2. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Lolita, pon. 23:25 Videostrani PONEDELJEK 20. junij^ 8:00 Glasbena osmica (tuja) pon, 8:30 Pregled tedna, pon. 8:55 Pomurski tednik, pon, 9:20 DORA - Peter Jambrek, pon. 10:10 Kuhinjica, pon. 11 ;00 Sekvenca, pon. 11:20 Pogled nazaj, pon. 11 ;40 Mura Raba 7. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:35 Mura Raba 6. oddaja 12:45 METER-Tabu, pon. 13:50 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Javne službe Ptuj se predstavijo 2, oddaja, pon, 18:35 METER- Pero Lovšin, pon 19:50 Glasbeni predah 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo,), pon, 20:55 METER - Dan D, pon. 22:20 Ptujska kronika, pon. 22:45 Videostrani_ Ptujska televizija PETV. T: 02 590 880 2Û, infoôpetv.tv. www.petv.tv www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 17. junija 2016 Oglasi in objave Štajerski 27 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav, Jurič, s. p., 041 631 571. PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo. Po želji tudi nažaga-na. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS. UGODNO, jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si, www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. KMETIJSTVO Mestni kino Ptuj Petek, 17., in nedelja, 19. junij: 17:00 Iskanje pozabljive Dory; 19:00 Fak ju šola!; 21:00 Odprto morje. Sobota, 18. junij: 10:00 Kino vrtiček: Gašper in Petra na safariju, ustvarjalna igralnica Gremo na safari!; 17:00 Iskanje pozabljive Dory; 19:00 Odprto morje; 21:00 Fak ju šola! ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. KUPIM traktor, ki je lahko Zetor, IMT, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal. Poleg traktorja lahko tudi vse njegove priključke ali brez priključkov. Telefon 041 235 349. PRODAM traktorsko prikolico za živino. Telefon 02 745 77 11. PRODAM pujske, lepe, mesnate pasme, težke od 20 do 30 kg. Cena po dogovoru. Telefon 041 484 611. PRODAM kravo, staro 3 leta, s teletom, z možnostjo menjave za nebrejo kravo ali telico. Telefon 041 941 878. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 358 960. BELE kokoši, težke od 3,5 do 4 kg, po akcijski ceni 3,5 € / žival, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM luščeno koruzo. Tel. 719 80 26. PRODAM bučnice - golice. Telefon 041 394 361. KUPIM traktor. Lahko je IMT, Zetor, Deutz ali Ursus. Ponudbe na tel. 031 851 485. Prodam telico simentalko, brejo v 9. mesecu. Telefon 041 650 835. NEPREMIČNINE NA mirni lokaciji, blizu Term Ptuj, prodam parcelo velikosti 520 m2, uredim vse potrebno dokumentacijo in vam zgradim hišo po vaših željah. Tel. 041 646 662; Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, Hajdina. V SKORBI prodam vrstno hišo, velikosti 100 m2, na voljo samo ena. Tel. 041 646 662; Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, Hajdina. PRODAM stanovanje v bloku v Kidričevem, velikosti 74 m2. Št. energ. izk.2015-94-22-22882. Tel. 031 496 584. DOM IN STANOVANJE V NAJEM oddam opremljeno enosob-no stanovanje na Ptuju, za obdobje do 1 leta. Telefon 051 258 988. VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391. IŠČEMO prijazno in komunikativno natakarico za delo v gostinskem lokalu Kureš, Šikole 26, Pragersko. 041 687 869. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM spalnico, kopalniški element za kopalnico in kombiniran hladilnik z zamrzovalno skrinjo. Telefon 031 496 584. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. SPOMIN 19. junija bosta minili dve leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi lfenčeslav Rimele IZ KAJUHOVE 5, PTUJ Hvala vsem, ki mu prižgete svečke in se z lepo mislijo spominjate nanj. Tvoji najdražji Tam, kjer si ti, ni ne sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. In nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Jožice Krajnc rojene Skok IZ BERINJAKA 4 se vsem iz srca zahvaljujemo za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjene sveče, cvetje, darovane svete maše in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Hvala gospodu župniku Ediju Vajdu za lepo opravljen cerkveni obred in darovano sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, nosilcema križev in govornikoma Janku Kozelu in Damjani Cebe za lepe besede in misli v njeno slovo. Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, jo vzpodbujali, nam pomagali in nas tolažili. Nisi odšla - nikoli ne boš! Za vedno boš ostala v naših mislih, besedah in srcu. Zelo te bomo pogrešali, vendar smo hvaležni, da smo bili del tvojega življenja. Hvala ti za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli s teboj. Vsi tvoji Dober plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Carlyle) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očka in dedka Janeza Majerja IZ BUKOVCEV 99 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, denarne prispevke, za svete maše ter izrečeno pisno in ustno sožalje. Lepa hvala gasilcem iz Bukovcev za opravljen obred, vsem drugim gasilskim društvom, kakor tudi gasilcem iz Avstrije. Hvala obema skupinama pevcev, g. župniku, vsem govornikom, zastavonoši, praporščakom, ge. Tiliki za molitev in za odigrano žalostinko. Hvala DU Markovci, Spuhlja, ZB Gorišnica. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani v najtežjih trenutkih, in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem in vsakemu posebej, ki ste prišli od blizu in daleč. OČKA, DEDEK, zelo te pogrešamo! Tvoji najdražji Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Na Ptuju odpiramo zakladnico tisočletij; 9. praznik občine Cirkula-ne; Ptuj, prestolnica rekreativnega kolesarjenja; Skrb za varnost otrok na šolskih poteh; Rokometni članski ekipi sprejel ptujski župan; Dobrodelni teniški turnir za Urgentni center Ptuj; Mestno gledališče Ptuj pred novo gledališko sezono; Razstava likovnih del društva Optimisti; Fotografska razstava na Ljudski univerzi Ptuj; Razstava slik ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak; Na Ptuju državno prvenstvo v taroku; Ples folklornih skupin v minoritskem samostanu; Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA ob izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, brata in tasta Alojzija Lesjaka IZ VELIKE VARNICE 78 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje ter za sv. maše. Hvala sestrama Bernardki in Kristini. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Janku Kozelu za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljen pogreb. Hvala kolektivom Boxmark Kidričevo, Cimos Maribor ter Agis zavore Ptuj. Vsem, ki ste nam stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji Jaz pa, jaz pa hodim sam, lepše dneve premišljujem, in ker tebe več ne čujem, več smejati se ne znam. D. Kette ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica in svaka Rudija Gregoreca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v tem žalostnem času. Hvala vsem za pomoč, izražena sočutja, za darovane sveče, rože in za maše. Hvala g. župniku, govornici, pevcem in pogrebcem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Tvoji najdražji Oh, kako je hiša strašno prazna, odkar Vas, mama, v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, matere in pramatere ter tašče Neže Gašparič IZ TRNOVSKEGA VRHA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku, darovali sveče in za sv. maše, nam pa izrekli besede sožalja. Iskrena hvala gospodoma župnikoma Francu Mlakarju in Jožetu Muršcu za opravljen cerkveni obred in besede slovesa. Hvala cerkvenim pevcem, godbeniku ter molivki in govornici Danici. Iskrena hvala dr. Schaubahu in sestri Blanki za vso pomoč ter internemu odd. Splošne bolnišnice Ptuj. Še enkrat vsem iskrena HVALA. S hvaležnostjo Vaši najdražji Štajerski tednik - časopis z najboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. Dante ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Viktorja Pislaka IZ LEŠJA 22, MAJŠPERK se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano sočustvovanje v trenutkih slovesa, mnoga pisno in ustno izražena sožalja, za vence, cvetje in sveče, za darovane svete maše in prispevke za cerkev. Hvala članom PGD Majšperk za žalno sejo in spremstvo na pogrebu, prijateljem iz zakonske skupine in sorodnikom za večerno molitev. Hvala govornici ge. Silvestri Brodnjak za občutene besede slovesa, hvala gospodoma župnikoma Janku Frangežu in Cirilu Čušu za opravljen obred, pevkam in cerkvenemu pevskemu zboru sv. Miklavža za izjemno čustveno slovo v cerkvi in ob grobu. Hvala trobentarju, zastavonoši in praporščakom ter pogrebnemu podjetju Mir za korektno izpeljan pogrebni obred. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Ptuj ter internega oddelka Bolnišnice Ptuj. Žalujoče hčerke: Irena, Silva, Darinka in Viktorija z družinami Štajerski TEDNIK www.tednik.si Ptuj • Pozor, omet odpada Ali gibanje po Ptuju postaja nevarno Februarja lani se je na Ptuju porušil del grajskega obzidja, s strehe Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj padajo strešniki, s poslopja Upravne enote Ptuj odpada omet, zaprte so tudi stopnice pri nekdanjem SDK-ju na Trstenjakovi ulici. Mar bo gibanje po Ptuju zaradi neurejene infrastrukture postalo nevarno? Označba na Upravni enoti, da z objekta odpada omet, je nameščena od začetka februarja letos. Da bodo nevarno fasado, ki razpada, v kratkoročnem obdobju obnovili, je malo možnosti. Lastnici nepremičnine na Slomškovi ulici 10 na Ptuju, v kateri so prostori Upravne enote (državne uprave), sta Mestna občina (MO) Ptuj in Republika Slovenija, upravljavec pa Ministrstvo za obrambo. Večinska lastnica je občina, v lasti ima dve tretjini objekta. Čeprav je večinska lastnica objekta občina, državna upravna enota pa uporabnik, slednja za uporabo prostorov občini ne plačuje nobene najemnine. Vprašanje o tem, ali bodo fasado in streho na objektu obnovili, smo naslovili na oba naslova: na občino in državo. Prvi so pojasnili, da je objekt od leta 1995 v celoti v uporabi države. »MO Ptuj v proračunu za objekte, ki jih ne upravlja, Foto: Črtomir Goznik V državnem in občinskem proračunu denarja za obnovo nevarne fasade na objektu Upravne enote ni. Tabla z opozorilom o nevarnosti je na fasadi nameščena od 1. februarja letos. nima planiranih sredstev. Najemnina se ne plačuje, zato je uporabnik kot dober gospodar dolžan skrbeti za stavbo in tudi opraviti vsa potrebna redna in investicijska vzdrževanja,« so pojasnili v kabinetu župana. Iz ministrstva za javno upravo so sporočili, da je treba vprašanja o sanaciji objekta nasloviti na lastnika in upravitelja. Ob tem pa dodali, da država sredstev, namenjenih za obnovo fasade, v veljavnem proračunu nima zagotovljenih. Ker v državnem in v mestnem proračunu denarja za obnovo fasade ni, bo nevarno situacijo še kar naprej reševala samo opozorilna tabla. MZ Zemljišče, na katerem so stopnice pri nekdanjem SDK, je last zasebnega podjetja Projekta inženiring. Na podjetje smo poslali vprašanja, zakaj so dostop do stopnic zaprli, ali jih morebiti nameravajo obnoviti ter ali so pripravljeni zemljišče, na katerem so stopnice, prodati občini oz. državi - glede na to, da se območje uporablja kot javna površina. Iz družbe Projekta inženiring nam niso odgovorili. Foto: Črtomir Goznik Slovenska Bistrica • Občina lahko izgubi že plačana stanovanja O usodi štirih stanovanj odloča ustavno sodisce Večkrat smo že poročali o tožbenih cvetkah, v katerih je udeležena Občina Slovenska Bistrica. Ena izmed zgodb v nizu, ki bi se lahko uvrstila pod rubriko saj ni res, pa je, je zgodba o nakupu štirih stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu Optima 2, o katerih smo že tudi napisali nekaj vrstic v našem časopisu. Občina Slovenska Bistrica je leta 2009 sklenila kupoprodajno pogodbo za nakup štirih stanovanj v poslovno stanovanjskem objektu Optima 2. Znesek kupnine za vsa štiri stanovanja je znašal 356.886 evrov z DDV. Rok za plačilo kupnine je bil določen 30 dni po podpisu pogodbe (podpis pogodbe je bil 21. 10. 2009). Občina je nepremičnine v celoti poplačala podjetju Isa-Anton Mernik in stanovanja tudi prevzela. Ni pa se izvedel zemljiškoknjižni prenos, ki bi ga po pogodbi moral izvesti prodajalec, torej podjetje Isa-Anton Mernik. Zapletati se je začelo, ko je to podjetje nasedlo na ekonomski čeri in ko je banka upnica - Banka Sparkasse od podjetja zahtevala poplačilo terjatev, tudi z rubežem nepremičnin, ki jih je občina kupila od podjetja. »Občina Slovenska Bistrica je podala ugovor tretjega. Po začetku izvršilnega postopka je podjetje Foto: Mojca Vtič Občina je za štiri stanovanja plačala 356.886 evrov z DDV, zdaj ji grozi odvzem stanovanj. Isa-Anton Mernik sprovedel vpis lastninske pravice na občino, tako da je trenutno v zemljiški knjigi vpisana Občina Slovenska Bistrica. Ugovoru tretjega, torej Občine Slovenska Bistrica, je sodišče zavrnilo. Občina je nato vložila tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe in podala predlog za odložitev izvršbe. Predlogu za odložitev izvršbe se ni ugodilo. Na prvi stopnji se je ugodilo tožbenemu zahtevku za ne-dopustnost izvršbe, na drugi stopnji pa je sodišče odločilo, da se dopusti izvršba na predmetnih stanovanjih, torej ugodi pritožbi, ki jo je podala Banka Sparkasse. Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije, zaradi česar je Občina Slovenska Bistrica vložila ustavno pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno,« so pojasnili na občini. Mojca Vtič Napoved vremena za Slovenijo Če trs pred Vidom odcvete, 18/26 se dobrega vina nadejati smete. Danes zjutraj ali zgodaj dopoldne bo dež ponehal. Čez dan bo večinoma sončno, le v Posočju bolj oblačno s kakšno ploho. Pihal bo zmeren jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, v alpskih dolinah okoli 11, najvišje dnevne od 24 do 28, v severozahodnih krajih okoli 20 stopinj C. Obeti V soboto bo sončno in suho vreme. V nedeljo se bo čez dan pooblačilo, pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope vztraja območje nizkega zračnega tlaka. V noči na petek bo naše kraje prešla vremenska motnja. V višinah doteka od jugozahoda nad naše kraje prehodno toplejši zrak.