- 82 — Vpričo Boga! 6. Dobri namen ZadnjiL sem vam pravil, kako se moramo truditi pri molitvj, da bi se ves čas vzdržali v pričujoč-nosti božji. Že lo je zel6 težko: še težje ali celo ne-mogoče je med delom ves čas ohraniti misli pri Bogu. Tukaj pa itnamo neko drugo nadomestilo: dobri n a m e n. Z dobrim namenom darujemo in posvetimo Bogu vsa svoja dela, da se nam takorekoč izpremene — v molitev. Vsa človeška dela so namreč lahko trojne vrste: dobra in slaba, pa taka, ki niso niti dobra niti slaba (učeni gospodje jih imenujejo indife-rentna). Tudi dobra dela bi nam ne bila zaslužna za nebesa, ko bi jih ne opravljali iz dobrega namena. zavoljo Boga. Obratno pa z dobrim namenom lahko v dobra in zaslužna dela izpremenimo navadna (indi-ferentna) opravila, spanje, jed, razvedrilo, izprehod, stanovska opravila itd. Dobri namen je lahko dvojen: dejanjski in vztrajni. Dejanjski se imenuje dobri namen, ako ga ponovimo pri vsakem dejanju, če vsako delo posebej darujemo Bogu. Vztrajni pa je dobh namen takrat, če ga storimo za daljši čas, n. pr. v začetku leta, me-seca, tedna ali vsako jutro. Ako smo tako darovali Bogu vse dejanje in nehanje za daljšo dobo, so s tem res že naprej vsa dela darovane Bogu in so res vsa v njegovo čast razun onlh, pri katerih bi pozneje pre-klicali svoj prvotni namen ter jih storili le zavoljo Ijudi a]j v lastno čast itd. Lahko pa razvidife, da nam bo dobri namen tembolj koristen, čim večkrat ga ponavljamo, in sicer zlasti zato, ker nam ravno to daje najboljšo priliko, da večkrat mislimo na Boga, da ravnamo v njcgovi navzočnosti ter se vadimo živeti v pričujočnosti božji. Dobro je, ako v začetku leta darujemo Bogu vse misli in želje, vsa večja dela in mala opravila, vse radosti in bridkosli vsega leta; a s tem se še ne zado- — 83 — volji dober kristjan, marveč ponavlja ta dobri namen vsak mesec, vsak teden in vsak dan. Kdor se pa trudi za popolnost, še večkrat med dnevom daruje Bogu svoja opravila. zlasti vsa večja in težavnejša dela — čim večkrat tem botje. Torej gostokrat ponavljan de-janjski dobri namen je že znamenje popolnih ljudi. ker takorekoč vedno k Bogu povzdigajo svoja srca in se trudijo vedno živeti v pričujočnosti božji. Neki samostanski brat si je v teh vajah pridobil toliko popolnost, da je celo takrat, ko je šel po stop-njicah, na vsaki stopnjici rekel ali mislil: ..Zavoljo tebe, o Gospod!' O nekem drugem pa, ki je bil krojač v samo-stanu, se pripovcduje to-le. Ko je bil že blizo smrti, je srčno prosil, naj mu dajo šivanko. Navzoči so se čudili, češ, čemu bode umirajočemu šivanka; a vendar mu izpolnijo željo in prineso šivanko. Dobri brat jo veselo prime in proti nebu drže vzklikne: ,Ta šivanka mi bo ključ nebeSkih vrat; z le-to si hočem odpreti raj; z le-to hočem umreti in Kristusa zagledati." In ko ga vprašajo, zakaj da ima toliko zaupanja v šivanko. jim odgovori: ,,Kolikorkrat sem rabil šivanko, sem jo rabil iz Ijubezni do Boga. In kadar sem izgotovil obleko, sem si mislil, kakor da ž njo oble-čem Kri-stusa Oospoda." Nato je blaženo v Oospodu za-spal bogoljubni brat. Pridno se vadi tudi ti v tej prekorislni pobož-nosti. Takoj zjutraj daruj z molitvijo. ki jo imaš v kate-kizmu, skupno kar vsa opravila vsega dneva. Potlej se pa (rudi (udi med dnevom, da zopet in zopel da-ruješ Bogu posamezna dela. Dobro bo, če si že naprej določiš ona dcla, ki jih hočeš še posebej opraviti iz Ijubezni do Boga: morda si doiočiš celo število, koli-kokrat hočeš ponoviti dobri namen dopoldne, po-poldne... Sv. Ignaciju Lojolskemu je bila tolikanj Ijuba ta pobožnost, da si je izvolil za pravilo svojega življenja: .Omnia ad majorem Dei gloriam — vse v večjo čast božjo!" in je ukazal na samo-stanska poslopja napisati začetne črke (O. A. M. D. O.). O. da bi bil ta zlati rek mnogokratno zapisan povsod' 6- - 84 — koder hodimo, povsod. kjer stanujemo, povsod, kjer delamo ... Če ga pa že ne zapisujemo na zunanje z vidnimi črkami, zapisan nam bodi vsaj v spominu in srcu, da ga ponavljamo zopet in zopet ter vestno izpolnjujemo opomin sv. apostola Pavla: ,Ali jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse de-lajte v čast božjo!"