List 19.
V Ljubljani, dne 7. maja 1895.
Pomagaj nam
ozdravljen car'
Vsem ljudstvom svojim skrbni oče,
Veselja nam src6 se joče,                    ¦
Ko k nam prihajaš, ljubi car!
Prišel si k nam ob naši sreči,
In zdaj dospeš, ko smo trpeči.
Ljubeči car!
Tolaži nas, oj le tolaži
In milostnega nam se skazi,
Skrbeči naš vladar;
Trpeti ložej bo nezgodo,
Če Ti zreš nas in našo škodo,
Preblagi car!
H komu naj tečemo v nadlogi Otroci splašeni, ubogi, Porušen nam je dom in hram, Podrta naša so svetišča, In hiše naše so grobišča, Premili car!
Slovenci zvesti sini Tvoji Stojimo zate v miru, v boji, Za-Te gori naš srčni plam Prestol in krono smo branili Slovenci Ti ob vsaki sili, Visoki car!
Pa večna slala nam nebesa Občutno šibo so potresa, Posuta Krajina leži, Zdrobljeno nam je stolno mesto Habsburžanom od vekov zvesto In Tebi, car!
premili car!
Kedo k vstajenju naj nam migne, Iz grobelj prašnih zopet dvigne, Da up naš strti oživi? Le Tebi, car, je to mogoče, Da otmeš ljudstvo, ki se joče, Pomagaj, car!
Poglej poraženo Ljubljano, Habsburški kroni v veke vdano, Kako ječi obupajoč! Pač vstala bi iz grobelj rada, A šibka jo podpira nada, Naš dragi car!
Pomočkov nimajo pri roci
Slovenci, zvesti Ti otroci,
Na Tvojo upajo pomoč,
Car, ljudstvom svojim skrbni oče,
Oj dvigni nas obupajoče
Otmi nas, car!
Da vstane spet iz podrtine, Ljubljana Ti iz razvaline, Da hči Ti prerojena bo; Da zopet bi Ljubljana bela Iz grobelj vnovič Ti pricvela, Opri jo, car!
Čuj, v širni svet se dnes razlega Slovencev verna Ti prisega, Udano klanjajo glavo; In bolj Ti bo Ljubljana zvesta Poslej, kot druga Tvoja mesta Naš mili car!
Anton Hribar.