Št. 110. \ V Gorici, v torek dne 26: septembra 1911. Tečaj Xkl Izhaja trikrat aa tedai. in sicer v t«el, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča"* v vseh tobakarnak ima naslednje izredne \ priloge: Ob noveni letu nKaŠi$Ot po GorlSkem ia 8raiišČaafkema m dvakrat v letu »Voiii red Se-leuic, aaraUto? ia poitaih g?ei\ Ia naročila feret dopoilase naročnine te aa oairamo. •vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K. Lavrič. Uredmi&tvo »i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na demo. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino, in oglase je plačati ioco Gorica. Oglasi la poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrac po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov {odklanjamo vsako, odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a v L i č v Gorici. Tdaffon it. C3. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabač) tiska in Mi. V Gorici, dne 26. 9. 1911. Na mladino so postali pozorni. Her-inaitn Baiir v 4'resse« hoče vedeti, da je mladina sedaj bolj talentirana kot prej, pa Ja ne ve kam s talentom, ter da ga zato brezplodno zakopava. Mož ima skoraj prav... Tudi pri nas posvečujejo uvodnike mladini. (»Omladina«, »Jutro«, »Edinost«). Najostreje pa je kritizirat pred tednom sobotni ^Slovenec«. Slika, -katero podaja, je sicer namenoma strankarsko zmrcvar-jena, a Še sedaj pove marsiktero resnico. Kar govori »Slovenec« o Masarvku in Pragi, je seveda zlobna budalost. Praga pač ni kriva demoralizacije. še manj pa pošteni in globoki profesor T. G. Masa-iyk, ki uči mladino vse kaj druzega, kot plitvosti, cinizma in verske nestrpnosti. Da smo vsi res masarvkovoi, bi stvar hitro kazala drugačno lice. Indolenco naše mladine je zakrivilo tiajc. Prvič živimo v tako proklctrh malomeščanskih idejnih podmenah in predstavah, v tako ozkih gospodarskih in kulturnih odnosa jih, takczvanili »razmerah«, da je samoposebi težko otresti se te more. A to bi bilo najmanj. Drugi vzrok inferior-nosti naše mladine je ta, da nima dovolj stika s starejši;«;, t. j. da nima upogleda na neizmerno težavnost in utrudljivost vsakeršnega odgovornega mesta in dela. Kritika je se ve lažja! Tretji vzrok je hladnost, blaziranost in lenoba mladine same. Ta vzrok Izvira bodisi iz domače politične korupcije, bodisi iz nerazumevanja naukov realizma in iz prepričanja, da je »vži vanje« prvo. nekak *droit de rhomme*. Naša mladina se noče učiti in je zato plitva. Malo obeta za bodočnost. V Gorici se n. pr. pritožujemo, da nimamo predavanj, shodov, čajevih večerov, le ples. ples, ples. to je vsa naša družabnost. Ker naše plesne prireditve nimajo resnega družabnega ozadja, dasj bi sicer bile na mestu, so se zadnja leta sem A. S. PUŠKIN. Pikova dama. (Dalje.) V«u» m"čcnVz. inon auge. .lanci-i in po komedijantsko so krit Ji: Mi, mi.in samo mi smo pravi zastopniki in pravi dobrotniki ljudstva! Glej, ti ljudstvo, kaj ti darujemo letos. Toliko tisoč in tisoč podpor! Zagrabili smo bili takoj takrat kriČače p;; iarovških listih za lažnivi jezik. Zvijali s.) se in jecljali so - mi pa smo pokazali s števrkami, kaka farnarija,, kako slepilo ljudstva je vpitje in babanje s klerikalne strani! o in vzela izza rokavice pismo, BHo je nezapečačeno. Lizaveta Ivanovna ga je p recitala. V njem ji je priznal svojo ljubezen; bilo je nežno, spoštljivo in dobesedno vzeto iz nemškega romana. No, Lizaveta Ivanovna ni razumela nemščine in bila je zelo zadovoljna. Vendar jo je pismo neobičajno vznemirjalo. Prvič je prišla v tajne, tesne od-nošaje z mladim moškim. Njegova drznost jo je strašila. Obsojala je sama sebe radi nepazoega vedenja in ni vedela, kaj bi storila. Naj I i preneha sedeti pri oknu in pokaže, da je ne zanima, ter tako ohladi v mladem častniku veselje do nadaljnega zasledovanja ali naj mu odpiše? Ali mu naj odgovori hladno in odločno? Imela ni nikogar, da bi ga vprašala za svet: kajti imela ni niti prijateljice niti učiteljice. Slednjič se je odločila, da mu odgovori. Sedla je k pisalni mizi, vzela pero, papir — ter se zamislila. Nekolikokrat je pričela pismo — in ga raztrgala. Zdaj so se jej zdeli izrazi preveč mehki, zdaj preveč kruti, Slednjič se jej je posrečilo napisati nekoliko vrstic, ki so jo zadovoljile. »Prepričana sem — je pisala — da imate poštene namene in da me niste hoteli razžaliti z nepremišljenim postopanjem; vendar bi se najino znanje ne smelo začeti na tak način.' Vračam vam vaše pismo in upam, da ne bbdem in.sla v prihodnje povoda pritoževati se zaradi nezasluženega ra:#žatjenja»« Farbati znajo ljudi, to se jim mora priznati. Ali storiti za ljudstvo kaj, izpolniti obljube in izvršiti sklepe, razbobnane v svet, tega pa se pri teb možeh ne dobi. Ka>ko pa, če jim je namen — farbarija! Sedaj ko po krivdi klerikalcev in 'njihovih zaveznikov, katerim lebdijo pred očmi le politične lopovščine, zopet ni bil sklican goriški deželni zbor, so zajavkali •po svojih listih m se postavili pred ljudstvo v pozo mučenikov, ki bi tako radi storili kaj dobrega za ljudstvo pa so tu »tajne moči«, ki zabranjujejo delo za ljudstvo. Ker vedo, da so ljudstvu najbolj pri srcu podpore, in ker oni vedo dobro, kako je s temi podporami, so vzdilmili: Okoli 700.000 K podpor zapade koncem t. 1.! Če bi deželni zbor zboroval, ipa bi jih obnovili, da bi ne zapadle. In vlado bi pozvali v deželnem zboru, naj stori svojo dolžnost, naj da, kar so jej ukazali v deželnem zboru, da se pomaga ljudstvu! Slepilni kričači po klerikalnih listih zaslužijo, da se jih lopne po zobeh! Okoli 7(10.001) K podpor torej zapade koncem tega leta! - Kaj pa so delali, da zapade toliko podpor? Nič niso delali, ker je bilo obilo podpor odkazauih samo radi lepšega. Na desno in levo so delili in nakazovali ter poživljali vlado, da mora prispevati po toliko in toliko —- po večini za slepilo ljudstva. Da bi bili pa pripravili, kar potrebno, da se more realizirati, kar je tako nujno, o, tega pa ne! Kadar so dovoljene podpore v deželnem zboru, ?otem deželni odbor pač pridno deluje za furlansko stran —- slovenske reči počivajo v miru. No, potem se ni čuditi, če zapade koncem leta kakih 700.000 K. Leta 1909. deželni zbor po krivdi zaveznikov ni zboroval. Šele prav na koncu je pričel in nadaljeval v januvariju in fe-bruvariju 19J0. V tem zasedanju so hoteli zavezniki s podporami pokazati svoje delovanje, s podporami, gledč slovenske strani le preveč fiktivnimi. Ko je drugi dan Lizaveta Ivanovna videla, da prihaja Herman, je vstala od dela, stopila v dvorano, odprla okno in vrgla pismo na ulico, zanašajoč se na spretnost mladega častnika. Herman je pritekel, ga pobral in stopil v slaščičarno. Stri je pečat in našel svoje pismo in odgovor Liza-vete Ivanovne.. Tega se je tudi nadejal; vrnil se je domu zatopljen v misli - Tri dni zatem je prinesla Lizaveti Iva-novni pisemce mlada, bistrooka mamzel iz modne trgovine. Lizaveta Ivanovna ga je odprla vznemirjena, ker je mislila, da se pismo tiče denarnih stvari, in je takoj spoznala Henuanovo pisavo. »Dušica« zmotili iste se; to pismo ni zame,« ji reče. »Ne! Ravno, za vas,*! odvrne smela deklifca,lokavo se smehljaje. »Izvolite preči tati!« . Lizaveta-Ivanovna je v naglici preletela pismo z očmi. Herman je zahteval sestanka. »Ni mogoče,« pravi Lizaveta "Ivanovna ,ker jo je oplazilo naglo zabtevanje sestanka in način, ki se ga je poslužil pri tem, *to pismo ni zame!«.ter raztrga pismo-na drobne kosce. , ¦ ¦•*•¦¦ »Če1 ni pismo za vas, zakaj ste ga pa raztrgali? Vrnila bi ga onemu, ki ga je poslal,« pravi mamzel. Lizaveta Ivanovna zardi pri tej opazki ter pravi: ' *' $ »Prosim, draga mola, .da mi v. pri- Mi smo te podpore postavili takoj ta-krat v pravo luč. Našteli pa .smo za Slo-' vence obnovljenih podpor novih podpor . . splošnHi podpor . stalnih » . . 108.050 K 676.415 » 62.176 » 10.610 » Skupaj . . 857.251 K Sedaj ipa pravijo v »Gorici« dne" 19. septembra t. 1„ da zapade koncem leta podpor 7,«, 00 K. Obnovili in dovolili so jih za Slovence komaj 857.251 K, zapade jih pa 700.000 K. Ali se je-sploh kaj izplačalo? Izplača-čalo se je kaj za klerikalce, v klerikalne namene, drugo je ostalo stereotipna »podpora«. Do konca 1909. zapadlih podpor je biL 9 desetin slovenskih. Do konca 1911. pa zapade vse, vse se lahko reče, kar je bilo dotlč dovoljeno. Lani smo bili 'povedali, da je nekdo vprašal modrega deželnega očeta, ko so delili na levo in desno: »Za božjo voljo, kaj delate? Kje pa vzeti toliko denarja?« — Ali modri deželni oče se je smehljaje odrezal: Saj ne bo treba vsega izplačati? Zgodi se, kakor je napovedal. Klerikalni volilci, kdaj spregledale, kakšne škodljivce ste postavili za gospodarje v deželno hišo! Tovariši abiturijenti! Preteklost slovenskega dijaštva je bila v Gradcu pod pritiskom nemškega dijaštva in naihujskanega meščanstva; pri-bodnjost njegova je najbrže v Pragi, v središču sorodnega, visokokulturnega naroda — sedanjost njegova je na Dunaju. -, Ze skozi več kot eno desetletje -je Dunaj središče slovenskega dijaštva, zbirališče njegovih najsilnejšiih močij, naj- bodnje ne prinašate pisem. A onemu, ki vas je poslal, recite, da naj se sramuje!« No, Herman se «ni udal. Lizaveta Ivanovna je dobivala vsak dan Od njega pisma, zdaj tako, zdaj drugače, ki pa niso bila več prevedena iz nemščine. Herman jih je pisal strasti navdahnjen in jej govoril s svojim, njemu lastnim jezikom. V njib se je zrcalila i neupogljivost njegovih želja in brezmejna in nebrzdana domišljija. Lizaveti Ivanovni ni prišlo več na misel, da bi jih odpošiljala, nasprotno, poglobljala se je vanja, začela odgovarjati, in njena-{pristna so postajala vedno daljša in nežnejša. Slednjič mu" je vrgla skozi okno pisemce sledeče vsebine: »Danes bode ples pri *** poslaniku. Navzoča bo tudi grofica. Tam ostanemo do dveh. Tedaj se vam posreči, -videti-me.samo. Takoj, ko se grofica od: pelje, se najbrže njem* ljudje razidejo; sicer ostane v veži vratar, no tudi ta odide . navadno v svojo sobico. Pridite ob -polu-?. dvanajstih in pojdite naravnost po stop-njicah. Ako najdete koga v predsobi, vprašajte ga, *&* je grofica doma. Akp . -reko, da ne,' vam ne ostane nič druzega kot vrniti se. No, najbrže nikogar ne-srečate. Služkinje so navadno vse skupaj v. eni sobi. Jz predsobe idite na levo in potem naravnost .do.groiičine spalnice. Tam zagledate za špansko steno dvojna..vrata, z., desne v kabinet, kamor ni nikdar grofice^ z leve na" hodnik. Tam so ozke in zavite , stopnice, ki vodijo v mojo sobico,« 65 46 mm ¦mmm* izhodišče dijaških kriz ^'n^rtri novih' dijaških strui. Nar^ni-raiiiSaHzeim seje — seveda pod Vplivom čeških vetrov ^ rodil na Dunaju iti,na Dunaju mu je zraste! tudi najostrejši odpor. To svoje vodilno mesto obdrži Dunaj gotovo še nekaj U, v prvi vrsti že iz čisto materijalnih razlogov: radi ustanov. Da je pot slovenskega dijaka v Pragi lažja, v Gradcu 'vsled tradicije in neznosnih razmer vsaj strožje začrtana, je gotovo, . da Dunaj rabi samostojnejših dimov. Dunaj ima več poti na razpolago, seveda marsikatero tudi v pogubo. Tu je važna postojanka Slovenstva, važna postojanka svobode v glavnem mestu Avstrije in to so tako ogrožene postojanke, da jim je dobrodošel vsak posamezni branitelj. Mi. vas niti z eno besedo ne vabimo na Dunaj; kdor je namenjen v Prago — blagor mu; kdor mora v Gradec — gorje mu; ampak tiste, ki so se odločili za Dunaj, vabimo v svojo sredo. Zadnje čase je zavladala med slovenskim dijaštvom razvada, da novinci ne vstopajo več v akademična društva,-ampak, da kar na svojo pest, bodisi v manjših gručah, bodisi Čisto samotarsko nastopajo. Te razvade ni mogoče dovolj ostro grajati. Ne samo, da se na ta način brezvestno slabi društva, ki,bi pri večjem številu članov lahko vse več in bolje ' delovala, po veČini škodujejo dotičniki tudi sebi samim, ker je le malo takih med njimi, ki so zreli in sposobni za izključno sa-moizobrazbo. Temu dejstvu, ki se žalibog opaža samo pri neklerikalnem dijaštvu obeh struj, je pripisovati skoraj vso slabost in medlost dijaškega -nastopa zadnjih let. DMerencija med društvi je sedaj tolika, da lahko vsak neklerikalni dijak najde sebi primerno društvo. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju vas vabi v svojo sredo na resnG delo v blagor vam samim in vašim nazorom, resni in važni časi.so nastopili za slovensko svobodomiselno dJjaštvo in samo z naporom vseh sil bo mogoče našo pozicijo obdržati in dvigniti. Društvo »Sava« je nasipu svoj čas iz odpora proti dijaški radikalni struji in iz takrat opravičene bojazni, da zapade ta struja klerikalizn.a ali vsaj nekako brezbarvnemu kompromisu; od tedaj je bil savanski program širok, toleranten. Marsikdo se bo bal, da se to po ustanovitvi O. s. n. n. d. spremeni, da postane naša struja ožja, pa vsled tega še ne globlja. Ta bojazen je neopravičena. Slovensko svobodomiselno dijaštvo ne prevzame nikdar jarma katerekoli politične stranke na svoj tilnik; ono bo hodilo svojo pot, pot do tistih ciljev, ki jih je spoznalo za prave, brez ozira na trenutne politične razmere, na efemerne strankarske pojave v domovini. Kadar se uda svobodomiselno di-jaštvo politični stranki, da bodo njegova društva kot društva katoliškega dijaštva le ekspoziture stranke, šole pridnih agitatorjev in vzgojevališča za vžitek strankinih SHiekur, tedaj naj brez škode m brez tuge vsa struja propade. Naša samo-stainost nam je draga, neprecenljiva, ker smo si jo priborili s teškimi žrtvami, s pretežkimi, da bi jo prodali za skledo leče. Kdor je naših misli in naših .nazorov, naj se nam pridruži na svoji akademični poti in-pomisli naj, da kolikor je zdaj težja in napornejša, toliko je ponosnejša, toliko bolj svetla in jasna v bodočih dnevih! »Sava«, društvo svobodomiselni slovenskih akademikov na Dunaju. golimi 50 K mesečne plače, kateri imajo celi dan stažbo skozi celo leto, kateri nimajo pravi-ce do počitnic postavno določenih za druge; kateri nimajo pravice do dopusta niti za slučaj bolezni, ako si ga sami ne plačajo iz svojega žepa, kateri morajo vrhu tega položiti predpisano kavcijo, predno vstopijo v službo, kateri si morajo sami preskrbeti vso k uradu ' »padajočo opravo, kateri nosijo tako veliko odgovornost napram svojim višjim in vsemu občinstvu. !n to smo mi, c. kr. poStni ekspe-dijentl in ekspedijentinje. Trkalo se je že nam v prid, a ni nič pomagalo, ker pravijo, da so blagajne prazne! Gospoda pri (polnih skledah ne vidi trpinov pcdložnikov, kateri morajo takore-koč stradati vsakdanji kruh. Nimajo za nas denarja, a v zadovoljenje .kapric kakšnega visokega posameznika se jim ne smilijo milijoni. Zahtevati pač moramo, da se i nas vidi, da se t;udi nam da, kar nam,pri-tiče, da se nam da potrebni .kruh. Gospodje kolegi in koleginje, čakalno še do zasedanja državnega zbora, da bomb videli, kaj se vkrene nam v prid, potem se pa pridružimo ostalim organizacijam, katere se borijo za zboljšanje svojega gmotnega stanja, da bomo tako skupno zahtevali, kar nam •.vtiče. Menda smo se dovolj tolažili s samimi obljubami, zdaj pa že lahko zahtevamo takta. Obračamo se tudi na gg. državne poslance z nujno prošnjo: imejte pred očmi naše mizer.no stanje in izposlujte nam vsakdanji kruh! C. k. poštni ekspedijent v imenu.Meč kolegov. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Slovenci, zbrani dne 23. septembra 1911 na shodu v »Mestnem domu« v Ljubljani: I. Zahtevamo, da se obenem z italijanskim vseuČiliSkim vprašanjem reši tudi slovensko in da se postavi v proračun za to potrebna postavka. II. Poživljamo slovensko javnost, oziroma poklicane faktorje, da se z vso energijo opiimejo akcije za slovensko univerzo in da se nemudoma osnuje vseučiliško društvo. Vseučlliški odsek v Ljubljani poživljamo, da pripravi ustanovitev tega društva. III. Izrekamo bratom Cehom in njih univerzi zahvalo za njihovo dosedanjo naklonjenost nasproti našim kulturnim sti cmljenjem. IV. Smatramo za smotreno in potrebno, da se vse slovenske akademske sile in vse slovensko dijaštvo koncentrira na češki univerzi v Pragi. V. Poživljamo slovensko javnost, da posebno izdatno podpira slovensko podporno društvo v Pragi, ker s tem omogo-čujc potrebno koncentracijo slovenskega dijaštva na češki ui iverzi v Pragi. VI. Shod izjavlja: slovenska napredna javnost ne goji nikakih apatij do poljskega naroda ali njegovi! univerz, ampak kot zastopnica prave slovanske misli med Slovenci si želi najožjih kulturnih stikov s poljskim narodom; vendar pa volimo češko univerzo v Pragi v s vrhe? priprav : slovensko vseučilišče zato, ker je v sedanjih razmerah razvidno, da potom te univerze pridemo prej in lažje do lastnega vseučilišča. Vil. Pridružujemo se zahtevi bin v Hrvatov po recipreciteti zagrebškega vseučilišča. Nekaj posnetkov iz govorov dr. Rav-niharja, dr. Rostoharja in Železnikarja prihodnjič. Branica. — Dne 10. t. m. so priredili v našo Branko izlet Rihemberški Sokoli v kroju in zraven nekaj drugih, ki so tudi člani in članice pevskega društva. Kratkočasili so nas s svojim lepo ubranim petjem. Bilo je tam tudi nekaj vipavskih izletnikov. Nekdo izmed družbe Vipavcev je nagovoril m navduševal Sokole za napredek in delo v korist naroda, češ, da nasprotnikov, to je »čukov«, se nimajo Sokoli nič bati; oni izginejo kot jeseni muhe. To pa ni bilo všeč nekemu špijonu; nekaj časa je prhal potem ipa jo je popihal povedat svetemu možu, da »prt Rakcu« se godijo strašne reči, da nimajo govore in petje ter da celo za družbo sv. C. in M. nabirajo. To je hitro porabil sveti mož ter pisc1- v »Novi Čas«, kamor se stekajo razne laži z dežele. O Iašk.. izletnikih na Mali Šmaren vemo to, da so bili res v Branki in da so se dostojno obnašali. Le dopjsunče »Novega )C.« vidi v njih pohujšljivce in nemirneže; rad bi videl, da bi Branice nihče drug ne posetil .nego samo tisti, ki nosijo v farovž žegnat otrobi in čukovske znake. Nekaj pa je pozabil povedati oni-lepi dopisnik. To namreč, da pravijo po vasi, da so bili oni laški izletniki od čukov s kamenjem napadeni; je tudi orožn;k preiskoval. Tako je že podivjana mladina, ki je prišla v farške kremplje. Se nekaj! Pri nas smo imeli v zahvalo za sušo katoliško veselico pred fa-ruvžem tik cerkve. Za nedeljo pa so bili napovedali v Gabrije zahvalnieo za sušo v teh dobrih časih. Ali je varno grozdje? itr. Pred otvoritvijo državnega zbora stojimo, in cela Avstrija'nestrpno čaka, kaj se vkrene glede na splošno draginjo. Vsi sloji se pripravljajo in zborujejo ter sestavljajo spomenic**, le mi ubogi eksipedijenti stojimo tu kakor da bi se aiam cedilo med m mleko v usta, medtem ko bi morali biti med prvimi, ki bi zahtevali poboljšanje svojega stanja, katero nas spominja bolj na srednji vek kot pa na 20. stoletje. Vzemimo svoje kolege 6 stopnje. Imajo 600 K letne plače, kar znaša mesečnih 50 K. Ali ni sramota, da se to imenuje plača? Kaj naj mi živimo s to plačo? Ali naj se ž njo oblačimo aH najemo, ali .nj skrbimo ž njo za stanovanje ali kaj.? V dvajsetem stoletju se dobijo-c. kr. * uradniki ali uslužbenci kakor Že hočejo z Dama, katera skrbi za edravo J k«o'in hotfe freMti m peg ter ohraniti ue^-j fn'; mehko kolo ter belo polt,, se umiva le t mjiniin lulečutm I ItlilOm (znamka konjiček) tvrilke Btrgmann A drag Tescbra na BM. Komad po 80 vin. se dobi t Tseh lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah parfnmoT. Za slovensko vsetile. V soboto zvečer se je vršil v Ljubljani v »Mestnem domu« vseučlliški shod, na katerem sta govorila državni poslanec dr, VI. Ravuihar in dr. M. Rostoiiar, privatni docent na čeSkem vseučilišču v Pragi. Na shodu so se soglasno sprejete sledeče resolucije: Domače vesti. Blagoslovljene in otvoritev Narodne šole na Blanči. — V nedeljo ob 10. uri piedpoldne se je vršilo blagoslovIjenje in otvoritev nove Narodne šole na Blanči. Blagoslovljenje je izvršil kapucln preč. p. Linus ob asistenci dveh tatov kapueinov. Po cerkvenem obredu so se zbrali udeleženci v predsobi otroškega vrtca, kjer je imel predsednik moške podružnice g. dr. fcrnest Dereani kratek nagovor na udeležence. V govoru se je v toplih besedah spomnil vseh onih dobrotnikov, ki so pripomogli' v to, da se je zgradilo to poslopje, ki bo varovalo naše otroke pred potujče-vanjem. Zahvalil se je udeležencem, posebno pa obema državnima poslancema, deputaciji ženske "podružnice, raznim gospodom šolnikom in preč. očetu Lkiusu za opravljene cerkvene obrede. Posebno zahvalo je izrekel g. svetniku Kovaču za nadzorovanje in ves njegov trud. Poslopje je moderna stavba, suho, zračna. ZgradiJa je poslopje tvrdka bratov Mozetič v Gorici. Za otroški vrtec na Blanči je darovala gospa Dekleva K 10 povodom blagoslovljena »Narodne šole«. Umrl je v Gorici vpokojeni stotnik Ivan Mansutti. Smrtna kosa. —- V Trstu je umrl dr. Gvidon Skapin, sodni praktikant. Kot rezervni častnik si je nakopal .pri letošnjih vajah v Dalmaciji legar ter mu podlegel. — V Materiji v Istri je umrl uradnik Vili-bald Zupančič. Na »višji realki v Gorici je letos 426 dijakov. V prvem razredu je učencev 74 v dveh oddelkih. Navadno se iitt je oglasilo v prvi razred več, letos pa je bil toliko večji pritisk na gimnazijo radi slovenskih paraleik. Med 74 učenci v prvem razredu je okoli 30 Slovencev, 20 Lahov in 20 Nemcev. Na realki treba slovenskih pa-ralelk, pa bodo kmalu zopet tu trije prvi razredi in gimnazija se razbremeni. Učiteljsko društvo sežanskega šol. okraja bo zborovalo v Nabrcžmi, dne 5. oktobra t. I. ob 101/* uri predp. Vspored: L Predsednikov nagovor. 2. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 3. Naše gmotno stanje, poroča tov. Ant. Mervič. 4. Pred-I logi in nasveti. Ker bode to zborovanje za nas, posebno v sedanjih kritičnih časih, velike važnosti, se nadja čuti, odtod vedno manj učencev v prvem razredu! »Reški Novi List« meni, — »da Istra m prikladna za kranjsko fur''.naško politiko, ker se nahaja na Jadranskem morju«! Ne vemo, če bo to držalo. Furttmaštvo v Dalmaciji ob jadranskem morju prav uspešno 1 napreduje. Vinska trgatev Narodne Delavske Organizacije v Gorici v prid I. narodne godbe N. D. O., ki prične v nedeljo i. oktobra papoludhe ob 4. uri v prostorih hotela pri »Zlatem Jelenu*, bodo gotovo jed-na najlepših prireditev N. D. O. - - Zanimanje za Narodno Delavsko Organizacijo, ki ima nže sedaj mnogo podpirateljev. vsled •njenega koristnega programa, raste od dne do dne. Pač pa društvu manjka mnogo gmotne podpore. Isto prav toplo priporočamo vsem našim somišljenikom in somiš-ljenieam, da se te veselice, ki bo «po pri-\ pravah soditi, prav zabavna, v prav obii-. nem Številu udeleže. Vstopnina znaša za osebo 40 vinarjev. | 400.000 K je izginilo, poslanih a Ho-rence v Trst. Italijanski *Credit« v Fl-aren-ci je poslal v Trst anglo-avstrijski banki v posebni blagajni znesek 400.000 K. Ko j so odprli pošiljatev, so našli v njem železo. Pečati so bili nedotaknjeni, kar kaže. da se je morala tatvina zgoditi v Italiji. . Seveda pridno iščejo storilca. J S strani tukašniega »Trgovsko-obrt-j nega društva« se nam je zagotovilo, da društvo nima nič opraviti z znanim dopi-•'som v »Jutru« pod firmo »Več goriških Slovencev«. To objavljamo glede na svojo ! notico v »Soči« v četrtek 21. t. m. Krščanske ljubezni ne poznajo. — Pri Svi Antonu pri Dekanih v Istri — tako Polet trfaškega aviatlka WMmerja Iz \ nam pišejo od tam — je umrl star revež Benetk v Tržič. — Včeraj popoldne ob 5.5 Ivan Kavrečič. Veliko je trpel svoje zadnje dni Navada je, da župnik reveže pokoplje brez plačila, opravi pa pogreb kakor navadno. Ali v hišo ni hotel, marveč je čakal mrliča v cerkvi. Kdo bo hodil zastonj k pogrebom! ljudstvo je bik) razburjeno, videč, da človek tudi,pri cerkvi le toliko velja, kar plača. Po pokopu jo je nune hitrih korakov pobral v farovž, ker je čul iz .. *vX Inol/ntia D r. t »-.ll' i »1?«»«/ 1*W« K^ &t*t< tC-U i It t 1 "V.. I _ . razložilo -pomen društvenega delovanja ter pozvalo k skupnemu nastopu, da pospešijo s tem društveni razvoj. Prvi korak , že je pokazal, "da zanimanje za društvo ' med trgovci še ni izmrlo, temveč videlo I se je, da imamo še dovolj sposobnih in detolJubnJh moči, ki želijo obdržati društvo r vsled prevelike važnosti za goriški trg pri več laskave. Rajtfki prav' pU" JfcMstl' oni, ki je zasadil v njegovem vinogradu trte, čer gar sad vživa nezashiženo on.'— Krščanska ljubezen, ja, ja! Denar, denar, Kaj krščanska ljubezen, , ta^je . prazna-, stvar. Pravijo, da'je oni nune bogaf, da ne ve kam z denarejm. O odhodnici g. učitelja Žnidarčiča iz dornberške občine smo dobili obširneje poročilo, iz katerega posnemamo, na kako lep način so se poslovili od njega, ki je odhajal v Gorico na mesto učitelja-vodite-Ija na Narodni šoli na Bianči. O. Žnidar-čič je služboval z Zaloščah 5 let ter bil priden pri delu za koristi ljudstva. Bil je rajnik »Vinarske zadruge«, ustanovil pa je v občini »Sokola« in mu postavil trdna tla, za kar mu gre posebna zahvala. Govorniki pri odhodnici s;> povdarjali vestno in koristno dela odhajajočega v Soli in izven šole. Pri odhodnici je bilo navzočih 48 oseb, med temi A učitelji, Sokoiiee, Sokoli, zastopniki Vinarske zadruge itd. G. Žni-darčič je imel lep poslovilni in zahvalni govor, v katerem je bodril posebno Sokole, naj vstrajajo na. dosedanji poti. -— Za njegovo dobro delo v prid ljudstvu ga ohranijo v dobrem spominu v dor-nberSki o!)č«ii. Mizarski štrajk v Tržiču, — V četrtek opoldne je izbruhnil v ladjedelnici mizarski Štrajk. Delavci zahtevajo 60'/* povišek ali pa akordno delo. V zahtevah je tudi omenjeno, da bi moralo vodstvo ladjedelnice preskrbeti vsem onim, ki ne delajo v akord, potrebno orodje. Vrše se pogajanja. Pasivna rezistenca na poštnih uradih se obeta za Božične praznike, ako vlada ne izpolni zahtev poštnih uradnikov. Pojavlja se med njimi gibanje, ki meri na pasivno rezisteneo, ako se že poprej ne pridružijo kakemu drugemu štrajku. »Goriška slovenska mladina«. — Na V rednem občnem zboru »O. S. M.* dne .t. m. s<> bili v odbor izvoljeni sledeči gospodje: Dr. Drago Marušič, predsednikom, Andrej Podgornik, podpredsednikom, Milovan Domeniš, tajnikom, Ivan Mi-klavc, blagajnikom, Adolf Škrabar, name-stoikom, Julko Kavačič in Vladimir Velušček, t. č. odbortriškim namestnikom, dr. P. Irgolič in Rado L. pregledovaleem računov. — Odbor. Aretacije. — Aretirali so nekega 21 letnega Feliksa L.dffla iz Gradca, ker je v Podgori ukradel dve obleki. —- Tatvine je obdolžena 20 letna Marija Hehl s Koroškega, zato so jo aretirali. — Navajen zaporov je 43 letni Artur Čadež iz Gorice. Že kaj napravi, da ga zepro. Sedaj so ga aretirali v Tržiču. — Aretirali so v Tržiču tudi nekega 19 letnega A. Vasi! niča. Pravi, da je doma iz Srbije. Na sumu je, da je kradel. Javni ples v Gabrijah se ni vršil v nedeljo, dne 24. t. m. radi nepričakovanih ovir. Isti se bo vršil v nedeljo, dne 1. oktobra. Začetek ob .?. uri pop. Ker je čisti dobiček namenjen za ustanovitev sokol-skega društva v Gafrrijah, pričakuje se obilne udeležbe. Oabrski fantje izrekajo vsem onim, ki so prišii v nedeljo v Gabri-je zahvalo in se priporočajo za obilen obisk dne 1. oktobra. Izpred sodnfte. — Gvido Torossi iz Gradišča, 10 volilcev iz Fare, eden iz Marijana in eden iz Gorice so bili obtoženi, da so se posluževali pri občinskih volitvah v Gradišču sredstev, ki so v nasprotju s § 3. vol. zak. iz 1.1907. Ti so klerikalci. Obsojeni so: Torossi na 14 dni zapora, štiri na 48 ur, 8 na 3 dni. Ustnica uredništva: G. dopisniku: Prizadetim v —: Obžaljujemo, da ne moremo priobčiti. Je prepozna. Ste se imeli oglasiti o pravem času. Prezreti odgovor pa ni bilo mogoče! rrpsko-obrtne in gospodarske vesti. Trgovsko obrtno društvo *v Gorici se je poprijelo svojega društvenega delovanja z vso vnemo in najbolj resno voljo, da pridobi društvu -ponovljeno življensko moč. Pred kratkim je diuštvo odposlalo »a svoje člane okrožnico, s katero jim je Želo razveseljiv je bil zadnji sestanek trg. so t rud ni kov, ki so se ga v nepričako- j 'vanem Številu vdeležili ter pristopili k dru- j štvu z željo, da se prirejajo zopet trgovski j tečaji ter strokovna predavanja; poduče- j vab naj bi se knjigovodstvo, korešpon- ' denca, italijanščina in nemščina. Društveni cdbor vzel je to željo z največjim veseljem na znanje ter v svoj! zadnji seji sklenil, da ugodi zahtevam našega trgovskega naraščaja v kolikor bodo dopuščale društvene gmotne razmere. Društvo je bilo pred leti podpirano od raznih denarnih zavodov goriškega trga, teh podpor pa društvo nima več,, ker se mu Hi Je odtegnilo, 'bodisi iz razloga, da se 'e vcepila v društvo ntka mlacnost '-pustljivcst, bodisi da je denarna kriza na goriškem trgu tudi k temu pripomogla. Nadjati se je, da, ko bode društvo vestno izpolnjevalo svoje dolžnosti, ko bode skrbelo širiti med člani s strokovnim preda- , vanjem trgovsko obzorje, ko bode nudilo ; priliko svojemu naraščaju že od vajenca naprej k duševnemu razvoju, da takemu delu ne izostane plačilo, pač pa se ga bode ; po svoji zaslugi radevolje podpiralo. Ra- J Čur.ati se sme tudi z vso gotovostjo, da oni i sedanji člani, ki so izostali s svojo člana- ' rino, isto poravnajo, ko pride prihodnjič pobiralec do njih. Društvo je danes brez denarnih sredstev, katerih pa bode rabilo, ko se prične strokovni poduk, da poplača svoje učitelje. Poduk se prične že v prvi polovici prihodnjega meseca in sicer se bode podučevalo: knjigovodstvo, italijanščina in nemščina in !:> v večernih urah. Pristop k temu poduku ;mijo poleg članov trgovskega obrtnega društva tudi trgovski vajenci kakor gospodične, ki so še pri trgovini ali k njej pristopiti želijo. Vpisovanje se je že pričelo in sicer v društvenih prostorih vsak Drek in petek ulica sv. Ivana 7. od 2. do 5., vsak drug čas pa se lahko vpiše v trgovini Ivančič & Kurinčič. Želeti je, da se vsi oni, ki se želijo udeležiti teh trgovskih kurzov, remudoma priglasijo, ker poznejši pristop b» bil nemogoč. Zim iki vozni red na progi Červinjan-BeU'edere-(iradcž. — Na »progi Čcrvinjan-Beivedere-Gradcž ostane do sedaj veljavni v.::ztij red z vsak dan 4 pari vlakom tudi v okt::hru I9ll in aprilu 1912 nespreme-i jen. V mesecih november do vključno l marca bosta vozila vlaka št. 1856 (iz Gra-atža ob l. uri 17. min. pop., v Červinjan rb 1. uri 58 min. pop.) in št. 1855 (iz Čer-vinjaua ob 2. uri 30 min., v Gradež ob 3. uri 8 m'n. pop.) le vsak četrtek. Redni občni zbor »Goriškega vinarskega društva« v Gorici se bo vršil v četrtek 28. sept. t. 1. ob 10. uri predp. v prostorih hotela pri »Zlatem Jelenu« v Gorici. Delovni program državnega zbora. ¦— Kakor poročajo »Narodni JListy« z Dunaja, se je odločila vlada proti draginji ukreniti sledeče: znižanje tovornih tarifov, zviša-, nje uvoznega kontigenta za živino iz Srbije in uvoz argentinskega mesa do konca tega leta, zvišanje prejemkov drž. uradnikov nižjih kategorij. Dižavni zbor se se- ' stane 5 oktobra-fta- 75 dnevno zasedanje, ' in se bo bavil pred vsem z draginjo. Italija in Tripolis. — Italija je pripravljena na okupacijo Tripoliso. Zatrjuje, da italijanski podaniki v Tripolisu niso več varni življenja, da prosijo podpore ter pošiljajo svoje žene in otroke na Jadje, da 'bi bili varni pred event napadi. Med prebivalstvo se razširja gonja proti Italijanom. »Sveta vojska« se vname, to se pravi, da pobijejo vse tujce. I/, Tripolisa poročajo, da fanatični Turki letajo po ulicah ter kričijo: smrt Italijanom! Vsi Araibei so oboroženi ;n žugajo. — Med Italijo in Turčijo se^vršijo pogajanja. Baje ponuja Italija Turčiji za Tripolis 60 milijonov lir. Italijanska vlada je poklicala pod orožje vojske iz letnika 1888; brodovje je pripravljeno ' Eskadra laških ladij, sestoječa iz dveh divizij križark se je včeraj pred solnčnim vzhodom pojavila v tripoliških vodah. ! Turčija je vsled prihoda laških ladij pred Tripolis strahovito razburjena. Vlada preti z izgonom vseh laških podanikov in , bojkotom laškega blaga, j Glasom *N. Fr, Presse« je turška vla-, da glede tripoliške afere naprosila Kabine-I ta na Dunaju in v Berolinu za intervencijo. Baje' je sam sultan poslal cesarju Viljemu prošnjo za intervencijo. ! Maroko. — Kakor poročajo iz Pariza in Berolina, je sporazum med Nemčijo in Francijo glede* Maroka dognana reč. Ostane Še vprašanje o kompenzacijah. Spora- ' z um je dosežen v točkah: Nemčija priznava Francoski pro*tektorat nad Marokom; Francoska je pripravljena dati garancije za vsobodo vseh držav; Nemčija prevzame nase ru/.ogo, da doseže to priznanje pri ( ostalih signatarnih veievlastih alegsira- ] šlcega dogovora. Politični pregled. Tržaški deželni zbor. — Včeraj se je sešel tržaški deželni zbor. Na dnevnem redu je bil predlog dež. odbora radi draginje. Govorili so Pincherie, Budmich, Cerniutz, dr. Rvbar, dr. Vilfan. Predlog s protestno resolucijo proti vladi radi draginje je bil sprejet. Potem Sta bili prečita-ni 2 interpelaciji gtede govoric o ponever-J jenju v zavarovalnici proti nezgodam, S'.ovenci so mterpelirali glede slov. in laškiii šol v Spodnji okolici, če so resnični glasovi o inferiomosti slov. šol nasproti laškim. Sprejeta je bila resolucija s pozivom na vlado za oMigatno sežiganje mr-ličev pri kužnit boleznih in za fakultativnim pri drucih. Dr, Rvbar je interpeliral tudi gledč ljudskega štetja, Slovenci so glasovali proti šolskemu proračunu. Argentinsko meso. — Konferenca strokovnih referentov avstrijskih in ogrskih 'na Dunaju so prerušene. Avstrijska vlada zahteva uvoz argentinskega mesa. Ogrski strokovni referenti so se odpeljali v Budimpešto, poročat ministrskemu predsedniku. Stolypinov naslednik. — Uradno se razglaša imenovanje Kokovceva' za ministrskega predsednika, vendar pa obdrži Kokovcev tudi finančni portfelj. Razne vesti. Za laško vseučilišče. — V Trstu so priredili v nedeljo laški visokošolci shod, na katerem so zahtevali laško vseučilišče v Trstu. Naredili so obhod po mestu. Pred slov. šolo na Aequedottu so žvižgali in kričali. Taki kulturni fantiči zaslužijo batin ne pa vseučilišča! Shod proti draginji je imelo narodno delavstvo v Trstu v nedeljo. Vršil se je v dvorani N. 1) .0. Govoril je obširno dr. Jos. Matidič. Sprejet je bil predlog, da se odpošlje ministr. predsedniku brzojavka s protestom proti dosedanjemu reševanju draginjskega vprašanja ter z zahtevo odprtja mej uvozu živil iz inozemstva. Po shodu se je množica mirno razšla. Nesreča v gorah. — Iz Tatrafiirdo poročajo, da je baronica Mitnacht iz Stutt-garta padla v globino 200 m globoko ter ostala mrtva na nfestu. Izgredi radi draginje na Francoskem se ponavljajo dan na dan. V Manbeugu varuje policija trgovec pred razjarjenimi ženskami. V Rousiesu so napadle ženske kmeta, ki je pripeljal na trg mleko in jajca, ter ga slekle, V sami srajci je bežal revež. Na več krajih so bili protestni shodi radi draginje živil. J ^Pomanjkanje stanovanj na Dunaju )ir velikansko. Občinska uprava hoče pomagati s tem, da postavi po raznih krajih mesta 35 barak. Nekaj je to ali nasproti pomanjkanju stanovanj presneto malo! Bagrov obešen. — Včeraj zjutraj so obesili Bagrova, ki je usmrtil ruskega mi-nisterskega predsednika Stolvpina. Želel je govoriti z židovskim rabincem pred smrtjo, ali je to opustil, ko se mu je reklo, da more govoriti samo v navzočnosti državnega pravdnitka. . Sv. Anton — oberstlajtnant. — Brazi-lijanski finančni minister Franceseo Salles je dobil te dni neko čudno prošnjo. Gvar-dijan samostana v Bahiji je zahteval v imenu sv. Antona, da se mu izplača svetniku pripadajočo ali že od 1908. neplačano pod-polkovniško gazo. Čudno je pri tej prošnji to, da je finančni minister obvezan plačati jo; kajti v letu 1811. je dala takratna bra-zilijanska vlada kipu svetega Antona v sa- mostanu v Bahiji dekret kot podtpolkovmi-'ku, Določena mu, je .bila letna pilača 720 ., »rejev«, Naredba je še v veljavi in treba bo plaičati- podpolkovnik š%^n1oTitj lipo" , gazo. !:, jednem pa namerava minister predlagati vladi, da-dene podpolkovnika sv. Antona iz aktivne službe v penzjjon 'brez pokoinine, ker se mu že dosti dobro godi kot svetniku v nebesih, Aeroplan v službi redarstva. — Iz Jatseke, Illinois, poročajo, da je francoski aviatik Simon, ki je jako popularen v.Ame-riki, kjer prebiva že dve leti, izvedel sen-zacionelen polet. Redarji so. iskali v Jat- ¦ seki 3 razbojnike, ki so bili ušli. Prišel je tje v istem času Simon. Približa, se mu re-. darstveni uradnik ter mu reče* naj se spu-'¦¦ sti v aeroplanu za begunci. Simonu je predlog ugajal, zato je sedel z redarjem vred v aeroplan in dvignila sta se precej visoko. Kar sta zagledala med žitom nekega Človeka. Redar je slutil, da mora biti jeden izmed pobeglin razbojnikov. Spustila sta se proti njemu. Ta je ves vesel pozdravljal aviatika, ali ko sta izstopila, se je prestrašil, videč redarja. Spustil se j& v -beg, toda kmetje so ga ujeli in izročili roki pravice. 18 deklet utonilo po krivdi popa. — Iz Kronstadta poročajo, da je šlo dvajset deklet, ki so se imele poročiti, k pravoslavnemu popu na posvetovanje; Pop jim je svetoval po nekem starem izročilu, naj se okopajo o polnoči v reki. Poslušale so deklice nasvet in se šle kopat. Ali 18 izmed njih se ni več vrnilo domov. Prijel jih je krč in utonile so. Trupla so potegnili iz vode na rumunskem kraju. Obsodbe radi krvave nedelje na Dunaju. — Pred sodnim senatom se je vršila v soboto obravnava proti 22 ekscedentom od nedelje. Vsi so bili obsojeni. V treh slučajih so bili izgredniki obsojeni zaradi pobijanja Šip na 15 mesecev, 2 leti oziroma 1 leto težke ječe. Francoska vojna ladja se je potopila. •— V Toulonu je eksplodiral smodnik na priliki vojni križarki »Jiberte«. Križarka se je razletela in v 19 min. potopila. Z njo je izginilo v morju 500 mož. »Liberte« je bila dolga 134 m, globoka 8.4 m, oborožena s 41 topovi. Spuščena je bila v morje leta 1904. Ladije v bližini so tudi poškodovane. — Sožalje na katastrofi so izrekle razne države; sožalje je izrekel tudi nemški cesar. Socialni demokratje so imeli v nedeljo velik shod proti draginji, na katerem so zahtevali energično odpomoč proti neznosni draginji. Po shodu je bil obhod po mestu, združen z demonstracijami. Velik dobitek v loteriji. —Nenavadno velik dobitek je zadel v Tnali loteriji na Dunaju pri zadnjem vlečenju 16. t. m. nek igralec, ki je na številke 6, 32 in 42 stavil temo-seoco 20 K. Dobitek znaša 4800 krat večjo svoto od vložka, to je 96.000 K brez odtegnjenih davkov. Ti znašajo 14.400 K, torej je čisti dobitek 81.400 iK, ki ga je srečni igralec že dvignil. Z letalnim strojem okoli sveta. — Francoski aviatik Manet, namerava s svojim prijateljem Millionom poleteti z letalnim strojem okoli sveta. S poleti hočeta pričeti v severni Francoski in jih nadaljevati preko aipanske v Alžir te-r preko Tuni-sa v Egipt, odkoder hoče dospeti v Indijo. Tu bosta prirejala polete ter polagoma preko otokov dospela v Avstralijo. Konec potovanja bi tvorili poleti v južni Ameriki in v Evropi. Namen tega potovanja okoli sveta je, pokazati uspehe francoske avia-tike vsemu svetu. Mali oglasi. Hajmujla pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obsetaejli te raCnna u vsako besedo 3 Tin. HajprtpravTOjile laserlranje xa trgovce in obrtnike. Koli) » > Pozor rodoljubi! Zahtevajte povsod naše igralne karte & »Primorka" Na prodaj so v Gorici: v knjigarni A. Gabršček, Gosposka nlica St« 7, trgovini GaspaiHlis na Travniku št, 2*, v tobakarni Sar- datfna, Gosposka ulica, v Solkanu: tobakarna Andrej Ličen, v Kojskem: trgovina Karol Lenardič. & napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim je pridjana velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, ali studenčaico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. — Postavno zavarovano. — Zdravniško priporočeno. liluritz LiSui, Brflnn-HnssDiDlfz. IHfaldperle br«z alkohola Edini izdelovalci/ Rojaki, izpolnujte suojo j narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C. in. RIJ St. 936. Razglas. Javno se razglaša, da se odda gradnja nove vojašnice za pol bataljona pijonirjev potom ponudbene dražbe v luk. občinskem uradu dne 2. oktobra t. 1. od 9. do 12. ure dopoldan kol zadnji rok za vlaganje ponudb in sicer dela spadajoča v zidarsko, kovaško, mizarsko in kleparsko obrt v eno skupino; železno-betonska dela v druge skupino. : Vsi tozadevni načrti in pogoji so razgrnjeni na ogled v luk. obč. ura.ii! vsak dan od dneva razglasitve od 8.—12. ure dopol. in od u2. 5. ure popol. Ponudniki imajo vložili v zaprtem pismu postavno kolekovane ponudbe in 5°o varščino od prevdarjene vsote pri luk. županstvu. Županstvo v St, Andrežu, dne 19. septembra 191L Župan: I Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim. ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajcnjem ali s preoblože-niem želodca, z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z ne zmernim življenjem kakor: želodčni kata<\ krče v ielodcu, bolečine v želodcu, težko prebavo fli ?asliženje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo. če#ar blagodejni vpliv se je preiskusil že več let. In to je BW~ Hubert Ullriclt-ovo zeliščno vino. "*m3 To zeliSČno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odntrani nerodnosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se nduSijo želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: plavobolj. kolcanje. Žganje, napihnjenost, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, src«, slabo spitnj^, kakor tndi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. ZeliSčno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje kroi, dflftftCt so v° nava<^ posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega 3luUUol stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno oslabljene in ozlovoljene, trpijo na glavobolu, so brc« sna, hirajo in trpijo ZeliSčno vino daje oslabljonemu življenju novo moč. Zeliščno vuio povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi," pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga ' priznavanja in zahvale spnčnjejo to.. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev : (Jorica, Kormin, Gradišče, Rornans, Aje), Campolongo, Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Knnal, Čedad, Videm, Palma, Červinjan, Ogej, Fiumičel, Gradež, Sežano, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi ? vseh drugih manjših in večjih krajih Goriško GradišČanake v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje AvsLo Ogrske. ===== Sva?! se pred ponarejanjem! ============= Zahtevajte izrecno tr Hubert Olli»icb*otf0 -*ai Zeliščno vino. Naznanilo preselitve. . Trgovino „pri železnem možu" in zji-lofjo starin se je preselilo v magistralno ulico. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseli stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd. Zaloga aioveoK orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron šiber itd. itd. Cene konkurenčne. IDAH Gijra, izdetooalelj orožja in zapriseženi izvedenec. Moje zeiišCino vino ni nobeno tajno sredstvo: njegove sestavine so: vino »nalaga 4">0.0, vinski Strkljaj 100.0, glicerina 100.0. črno vino -J4O.0. sok jerebike 150.0. črcSnjcv sok *2"A aniž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo, j Kiigujte pri tvrdki K u pijte „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni nisi, Gosposka ulica it, 7, I. nadstr.) — Talsfon it. 78. Batna poltae branllnlce Iter. 837.315. Ns občnem zbora dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4:/,^- Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge s* sprejemalo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5l/t %, na var-fičino ali zastave in na' menjice po 6%. Glavni dalail se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stanja 31. deo. 1910.: Zadružnikov 1886 z {deleži v znesku 73.642 kron. - Hranilne vloge: 1.423.351-26. Posojila: 1,488.919*—. — Reaervni zaklad: 92.847-44. — Vrednost his: 372,09666. MS/MHAA/!MiU'UU;um)>rt v./\yv./\/v/vv\/t. Kerševani <& Cuk na Stalnem trgn (Pfazza Daomo] o GORICI tj. 9 Ker le ta Vam nudi najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, gramofone in plošče, vsakovrstna kmetijska urodja, slamoreznice, stiskalnice, drozgal-nice, orala, brane itd. Posebno priporoča : Original Victoria ^.TS tSZ vezenje in krpanje, ter imajo lahen tek. Original Victoria ^'vatlrL0^ časni tek, ter so po rabi 20 let še vedno brezšumni. Z Original Victoria JESMSSE 3000 ubodov v 1 minuti. šivalne stroje jamčimo 10 let Vvrdka opozarja cenj. kolesarje na svojo zalogo koles v\Kh, Styria, Durkopp ter domače izdelke. Vsakdo kdor kupi pri tej tvrdki dvokolo je postrežen solidno in si prihrani najmanj K 30*— ker tvrdka ne vračuna proviziji zastopnikov. Vsled tega je pri tvrdki Kerševani & Čuk po ceni blago. Daje tudi na mesečne ol?nko. iCeniki zastonj in poštnine prosto Za Original Victoria