^^^^ Glasilo Občine Lukovica 9 ^ Rof^dunjac Januar 2015, letnik XVI, številka 1, izid: 29. 1. 2015 stran 6 stran 8 'A, ijjt!. • Novoletni koncert in proslava MoPZ Lukovica v Rimu stran 12 Intervju: Jan Pirnat AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale Tečaji CPP: 23.02. (zimske počitnice!), 9.3., 30.3. Tečaji za traktor: 2.3., 20.4., 15.6. TEČAJI VARNE VOŽNJE: Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo. Prijave: 031 / 209 - 501 ali avtosola.loncar@siol.net IMATA VSE, KAR POTREBUJETE. www.peugeot.si 4L™ PROGRAM UGODNOSTI I PEUGEOT 5008 ACTIVE 1,6 HDI ZA 19.570 EUR.* I PEUGEOT 3008 ACTIVE 1,6 HDI 19.750 EUR.* KOVINSKA BARVA • AVTOMATSKA DVOPODROČNA KLIMATSKA NAPRAVA • PARKIRNI SENZORJI ZADAJ • SAMODEJNI BRISALNIKI ZA DEŽ • POTOVALNI RAČUNALNIK IN SISTEM ZA PROSTOROČNO TELEFONIRANJE Z USB PRIKLJUČKOM PEUCEOTPMPonoeATOTAI. * Ponudbo veljo za model 5008 Active 1,6 HDi 84 kW in 3008 1,6 HDi 84 kW s kovinsko borvo in zodnjimi porkirnimi senzorji, ob nokupu z modrim bonusom Peugeot Finoncironje (1 000 €) in z že vključenim popustom storo zo novo (1 000 EUR) do 30 4 2015 Primer informotivnego izročuno finončnego leosingo Peugeot Finoncironje zo vozilo Peugeot 3008 (1,6 HDi 85 kW s kovinsko borvo in zodnjimi porkirnimi senzorji) - mesečno odpločevonje, molo prodojno ceno z DDV, vključenim bonusom Peugeot Finoncironje in ob menjovi storo zo novo je 19 750 EUR, mesečni obrok je 213 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev, DDV je obročunon v obrokih, EOM no don 12 12 2014 znošo 7,9 % ii se spremeni, če se spremenijo elementi izročuno, izročun temelji no osnovi indekso obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,5 %, finoncirono vrednost 13 825 EUR, skupni znesek zo pločilo 23 291 EUR, stronko v primeru Peugeo Finoncironjo prejme tudi jomstvo zo dobo 4 let (vključuje dvoletno pogodbeno goroncijo) oziromo 60 000 km pri sklenitvi ovtomobilskego zovorovonjo Peugeot Finoncironje omogočo do 50 % popust Zo podrobnosti o ponudbi se obrnite no vošegi prodojolco vozil Peugeot Porobo v kombinironem nočinu vožnje: od 4,1 do 6,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 108 - 172 g/km. Emisijsko stopnjo: EURO 5 in EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0290-0,1645g/km. Emisije trdnih delcev 0,00002-0,00209 g/km. Število delcev: 0,01-0,42. Ogljikov dioksid (CO2) je nojpomembnejši toplogredni plin, ki povzročo globolno segrevonje. Emisije onesnoževol zunonjego zroko iz prometo pomembno prispevojo k poslobšonju kokovosti zunonjego zroko. Prispevojo zlosti k čezmerno povišonim koncentrocijom prizemnego ozono, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 5008 & 3008 MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEXG O.o.o., Ro\/a, Roo!;ka cesta 22, i;i;55 Rladormlje, tel.Ol 729 92 00 KONCESIONAR LETA 2014 Cum m ret' i/iW ta pomi^td 9LM ia HiSaU B R EZ PLAČ E N PR EVOZ W PIACILO NA OBROKE iÖ 080 22 36 Po barve in lake na Vir V petek, 16. januarja, se je na Sončni ulici 1a (nasproti Hoferja) na Viru pri Domžalah odprla nova trgovina Barve laki Pirc. Direktor podjetja Matej Pirc ima že dolgoletne izkušnje na področju barv, saj se njegovo podjetje Slikopleskarstvo Pirc že od leta 1997 ukvarja s to dejavnostjo. Zagotavljajo vam široko ponudbo del s svojo profesionalno ekipo. Z odprtjem nove trgovine želijo ponuditi prebivalcem Domžal in okolice široko ponudbo barv, lakov in tudi drugih pripomočkov (elektro in ročno orodje, vijaki, čistila, parketi), ki so potrebni ob obnovi stanovanja. Imajo tudi mešalnico barv za fasadne barve, notranje barve, barve za les in kovino. Nudijo vam strokovno pomoč pri izbiri raznovrstnih produktov za vaš dom, vikend ali poslovni prostor. Pridite in se prepričajte! Navdihujoča zgodba V začetku letošnjega leta sem na spletu zasledil kratki dokumentarni film z naslovom Moja zgodba, kjer svojo življenjsko zgodbo predstavlja mladi 22-letni fotograf Jan Pirnat iz Korena. Že od rojstva se spopada s cistično fibrozo. V presunljivem video zapisu lahko spoznamo, s kakšno neverjetno voljo in motivacijo kljubuje redki in za zdaj neozdravljivi bolezni. Navdih črpa predvsem iz fotografiranja, malenkosti in dejstva, da smo lahko veseli, da živimo, in nam je bilo to podarjeno. Živi polno življenje. Do sedaj je svojo bolezen skrival, nedavno se je razkril in razdal. Lahko smo mu hvaležni, saj je njegova ganljiva zgodba zagotovo navdih za nas vse. Zdrave, da se res zavedo, kakšno darilo je zdravje, skrbijo zanj in izkoristijo vsako sekundo, ter bolne, da kljub bolezni lahko sledijo svojim sanjam, le najti jih morajo. To je del njegovega razmišljanja, ki ga je predstavil tudi v Rokovnjaču. Tokrat res nismo imeli težke izbire pri izbiri gosta za osrednji intervju. Toplo priporočam branje in še bolj ogled kratkega 10-minutnega dokumentarnega filma My story oziroma Moja zgodba na svetovnem spletu. Za konec pa še o vprašanju, ki sem ga dobil v tem mesecu: ali je bila napaka, da Rokovnjač izide v četrtek, 29. januarja. Ne, ni bila. Rokovnjač v prihodnje ne bo več izhajal ob petkih tako kot pretekla leta. S Pošte Slovenije so namreč sporočili, da ob petkih ne bodo več dostavljali nenaslovljenih pošiljk in ne preostane nam nič drugega, kot da glasilo odslej izhaja ob četrtkih. Leon Andrejka Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 12. marca 2015; rok za oddajo člankov je 3. marec 2015 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. vsebina Dela na javni infrastrukturi 4 Leto začeli z nočnim drsanjem 14 »Zakladi Črni graben« v letu 2015 5 MK Rokovnjači: Vozni red 2015 15 Sveta noč s Šentviškim zvonom 7 Med najboljšimi tremi v državi 16 Novoletni koncert GŠ Polton 9 Krvodajalska akcija v Domžalah 17 Republiško priznanje za rejnike 10 Smučarski skoki v Zlatem Polju 18 Srečanje v Srečni hiši 11 Vpis otrok v 1. razred 21 Praznovanje SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA v Občini Lukovica / osrednja občinska proslava m Četrtek, 5. februar 2015, ob 19.00 Kulturni dom Janka Kersnika, Lukovica slavnostna govornica Alenka Žumbar Klopčič urednica, pisateljica in ustanoviteljica Srečne hiše ^^ v kulturnem programu sodelujejo: Godalni orkester Glasbene šole Domžale "Anastazijine strune" - dirigentka Anastazija Juvan J r Društvo Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale ^ -pevska točka in recitacije članov društva _ • kitarski ansambel ■ skupina citrark Strunice ^ , • ljudski pevci Janeza Cerarja Domžale * * * . ^ * * ' t " .T.;,, •r t - ^ r (I - i li- - 1 - - ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; v.d. odgovornega urednika Leon Andrejka; začasni uredniški odbor: Nina Kordin, Moja Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Nočno drsanje in hokej na prevojskem bajerju, foto: ŠD Prevoje Obvestilo Občina Lukovica vas kot nosilka kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN« obvešča, da si lahko pridobite pravico do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN«. Pravico do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke »Zakladi ČRNI GRABEN« (v nadaljevanju: znamka) si lahko pridobijo: 1. vse pravne in fizične osebe s sedežem na območju občine Lukovica pod pogoji, da: • so nosilci dejavnosti vpisani v ustrezni register dejavnosti, • so storitve in blago ustrezne kakovosti v skladu z veljavno zakonodajo s področja kmetijstva, gostinstva in storitev, • nosilci dejavnosti zagotavljajo varnost, odgovornost, sledljivost, preglednost blaga in storitev, izvajajo nujne ukrepe za preprečevanje nevarnosti z nadzorom pristojnih služb za zagotavljanje varnosti potrošnika v skladu z veljavno zakonodajo, • so uporabniki znamke na trgu blaga in storitev dolžni le-te označevati v skladu s Pravilnikom o splošnem označevanju predpakiranih in Pravilnikom o splošnem označevanju živil, ki niso predpa-kirana. 2. druge fizične in pravne osebe, ki nimajo sedeža na območju občine Lukovica, pod pogojem, da se znamka uporablja samo za blago, pridelano na območju občine Lukovica in pod pogoji iz točke 1. Znamka je bila prvotno namreč registrirana za šest razredov nicejske klasifikacije blaga in storitev, med katerimi obstoječi uporabniki znamke ponujajo predvsem: med in druge izdelke iz medu, moko in izdelke iz žitaric, meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke, sadje in zelenjavo (sveže in predelano), naravne rastline in sveže cvetje, sadike in semena, brezalkoholne in alkoholne pijače, gostinske in turistične usluge. V letu 2014 pa je Občina Lukovica na pobudo nekaterih društev in posameznikov znamko registrirala še za dodatnih sedem razredov nicejske klasifikacije, ki obsegajo rokodelske izdelke, izdelke domače obrti in spominke. Prvi rok za oddajo vlog v letu 2015 je 1. marec 2015. Vloga za pridobitev pravice do uporabe znamke je na povezavi: http:// www.lukovica.si/zakladi-rni-graben/pred-pisi-in-obrazci. Za dodatne informacije se obrnite na skrbnico znamke na občini Lukovica: Katka Bohinc, telefon: 01 72 96 318, elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si. OeČiNSKA UPRAVA Izvajanje del na gospodarski javni infrastrukturi Zaključena so investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu Lukovica VH Brdo, vrednost investicije je znašala 102.210 evrov in rekonstrukcija cestišča Trg Lukovica faza II, vrednost investicije je znašala 180.555 evrov. Uspešno so zaključena tudi investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu Krašnja, vrednost investicije je znašala 196.218 evrov. Zaključena so tudi dela na rekonstrukciji cestišča Krašnja z izgradnjo enostranskega pločnika, vrednost investicije je znašala 143.000 evrov. Zaradi obnove vodovodnega omrežja do Podružnične osnovne šole Krašnja, je bila dodatno naročena rekonstrukcija in adaptacija cestišča ter obstoječega pločnika od križišča pod lipo do šole. V sklopu rekonstrukcije cestišča je bila v Krašnji zgrajena nova kabelska kanalizacija javne razsvetljave, na delu naselja nova NN elektro kabelska kanalizacija v sodelovanju z Elektrom Ljubljana ter v sodelovanju s Telekomom Slovenija kabelska kanalizacija optičnega omrežja, skupna vrednost navedenih del je znašala 117.900 evrov. V izvajanju je ureditev odvodnjavanja hudourniške zaledne vode v Preserjah pri Zlatem Polju. OBČiNSKA UPRAVA, PRiMOŽ DeŽMAN Znamka »Zakladi Črni graben« v letu 2015 Kolektivna blagovna in storitvena znamka »Zakladi Črni graben« sega v leto 2002, ko je bila prvič registrirana pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Znamka trenutno vključuje 27 uporabnikov, ki se s svojimi storitvami in blagom predstavljajo na različni lokalnih in regionalnih dogodkih. Uporabniki znamke bodo v letu 2015 vključeni v naslednje prireditve, katerih se znamka sedaj že tradicionalno udeležuje: • Predvelikonočno sejmarjenje (prodajni center Breza Domžale) -sobota, 4. 4. 2015, • Peregrinov sejem (Stari trg v Lukovici) - ponedeljek, 27. 4. 2015, • Vidov sejem (Veidrov trg v Šentvidu pri Lukovici) - sobota, 13. 6. 2015, • Dan odprtih vrat sadovnjaka Brdo (Brdo pri Lukovici) - sobota, 5. 9. 2015, • Lukov sejem (Stari trg v Lukovici) - sobota, 17. 10. 2015, • Novoletni koncert Godbe Lukovica (KD Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici) - ponedeljek, 28. 12. 2015. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tako organizatorjem prireditev kot tudi uporabnikom znamke za korektno sodelovanje v preteklem letu. Vas, spoštovani bralci, pa vabimo, da stojnice znamke obiščete na navedenih prireditvah. Katka BoHiNc SKRBNiCA znamke NA ObČiNi LuKOViCA Na podlagi 218.c člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, 97/2003 - odl. US, 46/2004 - ZRud-A, 47/2004, 41/2004 - ZVO-1, 45/2004 - ZVZP-A, 62/2004 - odl. US, 92/2005 - ZJC-B, 111/2005 - odl. US, 93/2005 - ZVMS, 120/2006 - odl. US, 126/2007, 108/2009, 61/2010 - ZRud-1, 76/2010 - ZRud-1A, 20/2011 - odl. US, 57/2012, 110/2013, 101/2013 - ZDavNepr, 22/2014 - odl. US) in 35. člena Statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 9/2011, 15/2014) župan s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča I. Javno se razgrnejo podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča. II. Javna razgrnitev bo trajala od 16. februarja 2015 do vključno 18. marca 2015. Podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča bodo na vpogled v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica. III. Med javno razgrnitvijo podatkov imajo lastniki stavb in delov stavb (v nadaljevanju: zavezanec) pravico dajati pripombe. Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca, od pričetka javne razgrnitve, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki iz občinske evidence pravilni. IV. To javno naznanilo se objavi na svetovnem spletu in na krajevno običajen način. Štev: 4224-0042-019/2014 Datum: 19.1.2015 ŽuPAN MaTEJ kOTNiK, l. r. PGD Lukovica želi vsem občanom občine Lukovica obilo sreče, osebnega zadovoljstva, uspehov in zdravja v letu 2015. S čestitko se za podporo in sodelovanje pri našem delu zahvaljujemo vsem prebivalcem našega območja. Posebna zahvala je namenjena vsem, ki nas pri našem delu tudi finančno podpirate. Posebna zahvala pa je namenjena vsem ki ste skozi celotno leto 2014 sodelovali v naši akciji zbiranja starega papirja ter nam na tak način priskočili na pomoč pri nakupu prepotreb-ne opreme. GAsiLKE iN GAsiLGi RGD LuKoviGA 15. novoletni koncert Godbe Lukovica ter proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Dan samostojnosti in enotnosti je tudi dan, ko tradicionalno novoletni koncert izvede Godba Lukovica, tokrat je bil že 15. po vrsti. Kot je v zadnjem obdobju običaj, se ji 26. decembra s praznovanjem državnega praznika priključi tudi Občina Lukovica. V uvodu so tako v čast naši domovini zaigrali Prešernovo Zdravljico, ki jo je leta 1905 uglasbil Stanko Premrl. Župan Občine Lukovica Matej Kotnik se je v slavnostnem govoru med drugim dotaknil mladih. Ti svojo prihodnost vidijo v tujini, a ne vedo kaj bodo oziroma kaj bi tam sploh počeli in dodal: »Problematično ni samo to, da ne vedo, kje bodo, ampak predvsem, da niti ne vedo, kaj jih veseli, kaj si želijo, v kaj upajo in kaj [nočejo ustvariti v svojem življenju. Nad tem se je potrebno zamisliti in morajo mladi najti sebe.« Nato se je spomnil dni, ko smo se za samostojnost odločali s premislekom, z žarom, veseljem, zanosom, ponosom, ki je sedaj nekoliko splahnel. Upanje mora postati temelj in živeti v nas, tako kot pred več kot dvajsetimi leti. S tem bomo spet prišli do zanosa in ponosa, da smo Slovenci, imamo svojo državo in da lahko nekaj ustvarjamo. Svoj govor pa je zaključil z mislijo, da je potrebno iskati možnosti, prihodnost in novih dni, v katerih se bomo lahko izkazali. Sledil je koncert, kjer so godbeniki, ki od začetka lanskega leta ponovno delujejo pod strokovnim vodstvom Luke Einfalta, v prvem delu zaigrali pet skladb, med njimi sta bili venček priznanega ameriškega glasbenika Stevieja Wonderja ter glavna tema iz pravljice Lepotica in zver, kjer se je kot solist predstavil rogist Miha Lončar. Povezovalec koncerta, pesnik Luka Vasle, je s svojimi iskrivimi in hudomušnimi rimami dodobra nasmejal občinstvo in bil tokrat tudi glavni gost lukoviških godbenikov. Uprizoril je svojo pesnitev Pijana smrt ali Vinogradnik Tomaž je zamočil. Gre za zgodbo vinogradnika Tomaža, ki je v sod zaprl smrt. Na stara leta jo je izpustil, a vsa opita je začela kositi vsevprek in vse od takrat se obnaša zelo nepredvidljivo. V drugem delu koncerta so obiskovalci v polnem kulturnem domu v Lu-kovici in nato tudi v Šentvidu dva dni pozneje lahko prisluhnili delom klasikov, kot sta Čajkovski in Verdi. Še enkrat pa velja omeniti jubilejno 15. izvedbo novoletnega koncerta. V vrstah godbenikov je bilo namreč sedem članov godbe, ki so igrali tudi na prvem koncertu, izvedenem v decembru leta 2000. Posebnega aplavza so bili deležni: klarinetist Božo Stupica, trobentač Sandi Oražem, saksofonist Erih Skočir, saksofonist Jure Sambol, takrat pozavnist in danes baritonist Kristjan Kveder, takrat tolkalec in danes pozavnist Uroš Klopčič ter tolkalec Aleš Kepec. Čestitke za vztrajnost in seveda lep zgled za vse mlade. Medse je Godba Lukovica tokrat sprejela eno članico, dva pa sta postala pripravnika. Pravo praznično vzdušje so ob pestrem in raznolikem repertoarju, ki so ga, za razliko od mnogih ostalih orkestrov, ki za tovrstne koncerte najemajo kar nekaj glasbenikov, izvedli izključno člani godbe, pričarali ob koncu, ko je sledila Straussova vojaška koračnica - Koračnica Radetzkega. Leon Andrejka Čuli sladko melodijo so pastirji tisto noč ^ Sveta noč s Šentviškim zvonom V času sončevega obrata, ki je iz pritajenega počitka otrple narave zdramil novo energijo prerojevanja, je iz hrepenenja vzniknila zgodba vseh zgodb, skrivnost vseh skrivnosti, zgodovina sama, Ljubezen in svetloba sama. To je božična resnica. Resnica je lahko samo odrešujoča in večna. Rodi se iz teme, zato toliko svetleje zasije in vedno znova prežarči oledenela srca. Ta zgodba je premagala smrt in človeku vrnila božje dostojanstvo. Vsako leto znova čakamo to svetlobo in iz globin jo pozdravljajo najlepše pesmi in najvišje stvaritve človeškega duha. Tudi z letošnjim božično-novoletnim koncertom je Šentviški zvon z najboljšimi nameni pričaral lepoto, mehkobo in svetost božično novoletnih praznikov. Najprej v domači šentviški cerkvi, drugič pa v božjem hramu sv. Jožefa na Viru, obakrat ob polni udeležbi pevskih ljubiteljev. Tokratni spored je bil preizkus zmogljivosti mladih pevk in pevcev, ki tvorijo večino zbora, v zahtevni izvedbi Maše (Messe de Minuit) nemškega skladatelja Carpentiera, peti v latinščini. Izveden je bil Koral iz 14. stoletja, skladbe Händla, Bacha, Mozarta in drugih klasikov, v nemškem in angleškem jeziku, pa tudi slovenske umetne skladbe. Ob spremljavi komorne zasedbe orkestra so se glasovi zlili v polno harmonijo. Tako so zvenele »rajske strune« pod umetniškim vodstvom dirigenta Primoža Leskovca. Dosegle so močne učinke in zlitje s poslušalci, da se je ustavil čas. Pravi presežek, ki pomeni močno motivacijo za poseganje v zahtevnejše skladbe. V ozadju seveda vsakdo zazna resno, vztrajno, trdo delo in žrtvovanje prostega časa, ki ga v bistvu nihče več nima. Trud je bil poplačan s priznanjem in občudovanjem poslušalcev. Domači sveti Vid s prisrčnimi jaslicami, ki so ogrevale mrzli prostor, na Viru pa moderno, prostorno in ogrevano svetišče, ki že diha s tradicijo in domačnostjo slovenskega duha. Lepo doživetje. Glasbeno izvajanje je povezovala Anderse-nova božična zgodba o deklici z vžigalicami, ki je na sveto noč doživela odrešitev v babičinem naročju ljubezni, sredi mrzlih src potrošniške množice. Za prebujanje vesti in dojemanja bistva božiča. Pogumen in optimističen vstop v leto 2015, vesela nova srečanja in vsega lepega vam želi Šentviški zvon. MojcA s. V večeru tihem pridna roka nežno, gladko nit prepleta, čudovite vzorce splete, polne sanj in domišljije, kot da niti življenja vije. Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato pa robu bele čipke cvetove upanja nasuje. Tako ljubeče naj usoda stke vam dneve v letu 2015. Skrbno trenutke naj izbira, previdno naj poti ubira. Na pragu novega leta naj vam čas nakloni: spoznati prave ljudi, izbrati prave reči, ubrati prave poti in v sebi in drugih najti le dobre stvari. Zahvala vsem prebivalcem KS Prevoje in KS Rafolče ter vsem, ki nas podpirate pri našem delovanju. PREVOJSKi GASiLCi iN GASiLKE Božično-novoletna prireditev v Krašnji Druga polovica decembra je po navadi polna prireditev, zabav, predstav in še drugega veselja v pričakovanju novega leta. Tudi v Krašnji je v nedeljo, 21. decembra 2014, KUD Fran Maselj Podlimbarski s skupino ljudskih pevcev pripravilo prireditev, posvečeno bo-žično-novoletnim praznikom. Skupina ljudskih pevcev se je posedla za veliko mizo kot ena velika družina ter s pesmimi in vmesnimi pripovednimi vložki, ki so se nanašali tako na zapete pesmi kot na dogodke, ki so se včasih dogajali tam okrog praznikov ali pa drugih posebnih priložnosti, pričarali posebno vzdušje med poslušalci. Tako so lepo zaokrožili eno in polurno prireditev v pesmi in besedi, kjer smo z njimi podoživljali čar rojstva, življenja in posebnih bolečih ali veselih dogodkov v življenju, čar pričakovanja praznikov in zaključili s pesmijo, ki jo pojejo koledniki, kjer ta običaj še živi, in ki je ostala zapisana večinoma v glavah pevcev ljudskih napevov. Za smeh in dobro voljo sta poskrbeli s skečema Anica iz Zgornjega Brnika in Francka iz Spodnje Bele, ki sta s seboj pripeljali še Ivana, da je dodal piko na i. MiLENA Bradač MoPZ Janko Kersnik v Rimu V Rimu so štiri cerkve s posebnim statusom. To so: sv. Janez v Lat-eranu, sv. Peter v Vatikanu, sv. Pavel izven obzidja in sv. Marija Snežna. Imenujemo jih štiri glavne rimske cerkve, tudi papeške bazilike; do leta 2006 so imele še naziv patriarhalne bazilike. Posebnega pomena za slovanske narode je bazilika sv. Marije Snežne ali sv. Marije Velike. V tej cerkvi je za božič leta 867 papež Hadrijan II. z vsemi častmi sprejel sv. brata Cirila in Metoda ter potrdil njune bogoslužne knjige v slovanskem jeziku. Cerkev je bila posvečena leta 367. Tu je pel moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica s solistkama Urško Pavli in Marto Zabret pred polno cerkvijo v nedeljo, 28. decembra 2014, pri večerni maši, kjer je somaševalo več duhovnikov in eden od njih je bil tudi monsinjor Mitja Leskovar, bržkone najbolj vpliven Slovenec v Vatikanu. Zbor je pel latinsko mašo Kamila Maška in še druge skladbe po mašnem redu, vse v priredbi skladatelja Janeza Močnika. Pri sklepni pesmi Sveta noč se je velik del prisotnih premaknil h koru ob strani glavnega oltarja in na koncu se je z aplavzom sklenil ta, za zbor prav nenavaden in veličasten dogodek. Zbor je naslednji dan pel tudi v znamenitem starorimskem Panteonu, ki je sedaj krščanska cerkev in kjer je pokopan tudi slikar Rafael Santi, katerega izjemne poslikave (Atenska šola) smo dan poprej videli v vatikanskih muzejih. V teh muzejih (s sedmimi kilometri hodnikov) smo si še posebej pozorno ogledali etruščansko zbirko ter zbirko umetnosti XX. stoletja in seveda slavno Sikstinsko kapelo. Po ogledu veličastnih galerij smo šli na trg pred baziliko svetega Petra in v živo gledali papeža, ko je pozdravil zbrano množico z nedeljskim Angelusom. Zatem smo si seveda ogledali še samo baziliko in grobnico papeža Janeza Pavla II. in prelepi Michelangelov kip Pieta. Prebivali smo v Sloveniku, slovenskem papeškem zavodu, kjer smo tudi peli pri maši v kapeli. Od tod je lepa povezava z avtobusom in metro-jem do centra mesta, kjer smo si ogledali večino ključnih znamenitosti: angelski grad, trg Navona, palačo predsednika republike, španske stopnice, parlament, vodnjak Fontana di Trevi (žal ga ravno prenavljajo), mogočen spomenik neznanemu junaku (domačini ga imenujejo kar »poročna torta« ali »pisalni stroj«), kip cesarja Marka Avrelija, Trajanov steber, starorimski Forum (zelo lepo in temeljito razlago foruma oziroma ustroja starega Rima nam je s sijajne razgledne točke podal prevajalec in filozof Jan Ciglenečki, ki je bil z nami veličastni Kolosej, Lateransko baziliko, Campo dei Fiori (kjer so sežgali Giordana Bruna), otok na Tiberi, pa še nekatere cerkve, trge in spomenike. Večni Rim je mogočen in čudovit, a je bil povsem obvladljiv za gibko druščino (četudi nas je bilo za dobre tri ducate duš). Seveda smo se na poti ustavili tudi v glasbenem mestu Arezzo in ob povratku v ljubkem Orvietu s prekrasno katedralo. Videli smo mnogotera dela največjih umetnikov, obiskali pa smo tudi center Aletti, kjer deluje p. Ivan Marko Rupnik s svojimi pomočniki. V kapeli centra Aletti smo tudi peli, p. Milan Žust pa nam je razložil delovanje centra in razkazal delavnico, kjer ustvarjajo oziroma pripravljajo po vsem svetu tako cenjene mozaike (ekipa se je ravnokar vrnila iz Brazilije). Zbor je tako sklenil še eno turnejo, ki lepo zaokrožuje poti zadnjih let, ko smo peli v Pecsu, Zagrebu, Boru, Zaječarju, Sofiji, Plovdivu, Skopju, Kruševcu, Beogradu, na Dunaju, v Pragi, Linzu, Salzburgu, Aumetzu, Roncampu, Luzernu, Milanu, Padovi, Liverpoolu, v severni Angliji in seveda marsikje v domačih krajih. Hvala občini za dobrohotno podporo, družinam pevcev pa za razumevanje in vzpodbudo. Igor Velepič Fotografije: Danica Dylong, Viktor Jemec Pod kipom Gvida Monaca Vaja v baziliki Maria Maggiore Zlata plaketa Milanu Štolfi Sredi decembra smo člani Krajevnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Krašnja skupaj s predsednikom Francem Žavbijem, predsednikom občinskega odbora Marjanom Križmanom in častnim predsednikom Srečom Streharjem obiskali našega člana, nekdanjega predsednika Milana Štolfo. Izročili smo mu Zlato plaketo ZZB NOB Slovenije, ki jo je dobil za svoje predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine NOB ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog zveze. Milan Štolfa, ki bo letos dopolnil 87 let, je bil rojen v Krašnji, kjer še vedno živi. Vsem znan kot dober mizar svoje dneve preživlja z ženo Mirni, ki v njegovi bolezni neizmerno lepo skrbi zanj. Zadovoljen je, da njegovo delo uspešno nadaljujeta sin Mitja in vnuk Primož. Nadvse je vesel obiskov svojih otrok, vnukov in pravnukov. Tudi našega obiska je bil zelo vesel. Snaha in sin sta poskrbela, da smo se ob srečanju imeli še prijetneje. Boži požar, foto: Marjan Križman Novoletni koncert glasbene šole Polton "Sveta noč, blažena noč!" smo si lahko prepevali ob božični melodiji Franza Gruberja, ki sta nam jo na začetku novoletnega koncerta Glasbene šole Polton v petek, 19. decembra 2014, zvečer zaigrala Klementina Mlakar na prečni flavti in Tomaž Jemec na diatonični harmoniki, organizatorja novoletnega koncerta, na katerem so se nam predstavili učenci glasbene šole Polton in Folklorno društvo Lukovica. e Trio harmonik glasbene šole Polton Na novoletnem koncertu, ki je bil v polni dvorani Kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici, so se nam na diatonični harmoniki predstavili učenci Glasbene šole Polton. V prvem delu koncerta smo slišali vsem poznane otroške pesmi kot so Kuža pazi, Ringa raja, Biba leze, ljudske pesmi Prej pa ne gremo dam, Jaz pa poj-dem na Gorenjsko, Je pa davi slanca padla kot tudi odlomke znanih Avsenikovih in Sla-kovih melodij Iz Bohinja, Čebelar in V dolini tihi. Nato se nam je predstavilo sedem parov plesalcev Folklornega društva Lukovica, ki so nam zaplesali gorenjski ples Na večer ob m Folklorno društvo Lukovica spremljavi harmonikarjev Damjana in Blaža. V drugem delu koncerta so nas nastopajoči popeljali veselo v Kamnik in urno naprej čez zelene trate, kjer so rajali na vasi in srečali sosedovega Franclja, ki je prepeval: Nocoj je druga rekla mi ,'daj mi poljub, silvestrski poljub". V zaključnem delu koncerta se nam je predstavil trio harmonik glasbene šole POLTON, ki ga sestavljajo Katja Zore, Lenart Gerčar in Tomaž Jemec. Zaigrali so nam Majsko cvetje Franca Miheliča ter Avsenikovo Zvezde na nebu gore, obe v priredbi za tri harmonike. Po bučnem aplavzu smo slišali še Blumauerjevo polko Veseli Ribn'čan. Šestletni Žan je najmlajši učenec glasbene šole Polton. Po koncertu nas je pričakala pogostitev, ob kateri smo si lahko izmenjali sveže vtise o prvem novoletnem koncertu, ki naj bi po besedah Tomaža Jemca postal tradicionalen. ViKTOR Jemec Blagoslov konj na praznik prvega mučenca sv. Štefana Sv. Štefan je zavetnik konj, konjarjev in kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev, kletarjev, pri-prošnjik proti glavobolu, bolečinam zaradi želodčnih in ledvičnih kamnov, zbadanju in obsedenosti ter za srečno zadnjo uro. Zaradi tega je sv. Štefan priljubljen ljudski svetnik in ob njegovem godu so se razvili številni domači običaji. Cerkev na ta dan blagoslavlja sol, vodo in konje. Ponekod imajo darovanje s kipci konjev okrog oltarja za blagoslov pri živini. Blagoslov konj na Štefanovo pri nas pripravi Konjerejsko društvo Lukovica v sodelovanju z domačim župnikom. V cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici in pred njo je tako na Štefanovo potekal blagoslov soli in konj. Če je o pomenu prvega mučenca spregovoril duhovni pomočnik Ivan Povšnar med sveto mašo, je domači župnik Andrej Svete spregovoril o pomenu blagoslova soli in živine. Blagoslovljeno sol lahko potresejo po polju in hkrati kropijo z blagoslovljeno vodo, "da suho vreme ne bi škodovalo'; lahko jo dodajo živini in primešajo kuhinjski soli. Svetoštefanjska sol je nekdaj morala biti pri roki vse leto. Ko se je skotil teliček, so ga posolili s to soljo, da bi čim lepše rasel. Ko se je bližala nevihta, so s pomočjo svetoštefanjske soli odganjali nevihtne oblake. Varovala je tudi pred okužbo in vsemi boleznimi. Če so naši predniki vedeli, kaj je dobro postoriti, zakaj bi to ne veljalo še sedaj. Vsega tega se še kako zavedajo konjeniki, ki so na svojih konjičkih prijezdili k blagoslovu. Pred cerkvijo je sledil najprej obred, nato pa še posamezni blagoslov konj, ki so se nato podali na krajšo pot po okolici. Vsak izmed udeležencev je za spomin prejel tudi blagoslovljeno sol, da jo bo lahko uporabil v času hude ure, kot so jo uporabljali naši predniki. Drago Jutersek ZAPRAŠENE PODOBE: fotografska zapuščina Franceta Cerarja Muzej novejše zgodovine Slovenije in Občina Lukovica Slovenski kulturni praznik, 8. februar, je praznik vseh Slovencev. Prav vsi namreč ustvarjamo in prispevamo v mozaik slovenske kulture. Veliko vlogo v njem predstavlja ustvarjanje najrazličnejših kulturnih društev, ki delujejo povsod po Sloveniji in tudi v Lukovici je tradicija njihovega ustvarjanja dolga in uspešna. Mesto v mozaiku slovenske kulture si je prislužilo tudi amatersko gledališče. Gre namreč za enega izmed najbolj množičnih ustvarjalnosti ljubiteljske kulture na Slovenskem. Meščanske, kmečke, delavske, študentske, mladinske in druge gledališke skupine so namreč s svojo dejavnostjo že od čitalni-škega gibanja dalje vseskozi prebujale slovensko narodno in kulturno zavest. Zato tokrat objavljamo dve fotografiji gledaliških skupin, ki ju je na steklene plošče posnel France Cerar. Ker ni zabeleženo, kdaj sta bili fotografirani, za katero predstavo je šlo in kdo je v njej igral, upamo, da nam boste pri tem na pomoč priskočili vi. Vse informacije o fotografiji lahko posredujete: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, 1000 Ljubljana www.muzej-nz.si Kustosinja: Andreja Zupanec Bajželj, telefonska številka: 01 300 96 24 andreja@muzej-nz.si Vljudno vabljeni v prostore Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je na ogled razstava, posvečena 100-letnici začetka prve svetovne vojne Take vojne si nismo predstavljali, v preddverju viteške dvorane pa je na ogled fotografska razstava Himalajski vodja Aleš Kunaver. Vljudno vabljeni. ^t V v V I L J f - J- t W . . ^ .li» •f- t % Republiško priznanje za delo v rejništvu družini silve in Ivana Ovca V sredo, 10. decembra 2014, je rejnica Silva Ovca iz Blagovice prejela iz rok Ministrice za delo družino in socialne zadeve ter enake možnosti Anje Kopač Mrak priznanje za dobro delo v rejništvu. Pobudo zanj so posredovali iz Centra za socialno delo Kranj, s katerim družina sodeluje preko skrbi za dva fanta že od leta 2003. Podprli so ga vsi Centri za socialno delo, ki so oziroma še sodelujejo z družino, Stanovanjska skupina Črnuška gmajna iz Ljubljane in OŠ Janko Kersnik Brdo pri Lukovici. Družina Ovca je sprejela prvo deklico v družino marca 1993. Ta je v družini odrasla in se že osamosvojila. Takrat so bili domači otroci še majhni ter so odraščali skupaj kot bratje in sestre. V letu 2003 se jim je pridružil prvošolec. Še danes so zelo povezani. Podobno so pozneje sprejeli ostale otroke, tudi s težavami, ki so jih in jih še rešujejo skupaj s strokovnjaki specialisti kot so pedopsihiatri in klinični psihologi. Silva in Ivan njihovo pomoč sprejemata in se v zdravljanje otrok aktivno vključujeta. To je tudi razlog, da ju v Centru za socialno delo Kranj in Pedopsihiatričnem dispanzerju ZD Kranj izjemno cenijo. Sodelavci iz Stanovanjske skupine Črnuška gmajna so v svojem podpornem mnenju zapisali, da si rejnikov njunega kova lahko le še želijo. Od tu sta v družino prihajali dve njihovi gojenki, od katerih je danes ena prizadevna študentka, druga pa si je že ustvarila družino in je v teh dneh postala mamica. Podobno sodelovanje so v letošnjem letu v družini vzpostavili s stanovanjsko skupino Planina, od koder zdaj prihaja mladostnica s posebnimi potrebami. Otroci in mladi se v družino hitro vključijo, čutijo se spontano sprejeti takšni, kot so, Silva pa ima zanje posebej dober občutek. Sama pravi, da ji mogoče lastna izkušnja odraščanja v rejništvu, sicer sorodniškem, tu pomaga. Oba z možem uspeta postaviti potrebne meje in pravila na način, ki ga otroci in mladostniki upoštevajo. Posebej poudarjata pomoč starejših otrok mlajšim, kar velja tako za njune otroke kot tiste, ki sta jih sprejela v rejništvo. Vsak otrok je edinstven in tako sta že zdavnaj ugotovila, da tisto, kar je delovalo pri enem, ni nujno uporabno pri drugem. Povesta, da se od vsakega otroka kaj naučita zase in v človeškem smislu rasteta. S starši otrok znata vzpostaviti in vzdrževati primerne odnose. Ti ju upoštevajo in tudi pohvalijo. Republiško priznanje sta zakonca Silva in Ivan Ovca doživela kot priznanje njuni številčni družini, v kateri jim je skupaj lepo in nikoli dolgčas. Naj zaključim z ugotovitvijo, da imamo na našem območju številne družine, ki vrsto let odlično opravljajo delo v rejništvu, pa to ni dovolj opaženo. Okolica hitreje vidi napake ali še huje krivično sodi. Za svojo prizadevnost, podporo in ljubezen ter osebna odrekanja v dobro otrok si zaslužijo skupaj z nagrajenko, priznanje in spoštovanje. Marta Tomec, uNiv. DiPL. soc. del. Mladi iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost Prednovoletno srečanje v Srečni hiši v Lukovici V petek, 19. decembra 2014, smo s prednovoletnim srečanjem mladih iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, gostovali v Srečni hiši v Lukovici. Zbralo se je skoraj trideset mladostnikov in mladostnic. Skupaj z ustanoviteljico Alenko Žumbar Klopčič in njeno sestro Ajdo smo preživeli prijeten, sproščen in zabaven večer, iz katerega so mladi odhajali z novimi dobrimi socialnimi izkušnjami zabavnega druženja brez alkohola ali droge. Z nami sta bila na Alenkino povabilo in tudi po zaslugi ambasadorke Srečne hiše, glasbenice Urške Majdič, znani motivator in trener samozavesti Mihael Žmahar in njegova soproga, priljubljena pisateljica Cristy Žmahar. Mladi so z njima vadili in krepili samozavest, drobne skrivnosti uspešne komunikacije, kako najti cilje in razumeti lastno odgovornost za njihovo uresničitev, kako najti svoje mesto pod soncem in biti srečen v tem, kar počneš. Nadaljevali smo z družabnim programom z animatorko Metko Macu-ra, v katerem smo ves čas vsi aktivno sodelovali in se pristno zabavali. Alenka je s pomočjo podjetja Moj Frosti poskrbela, da nismo ostali lačni in žejni, sodelovala v komisiji, ko je bilo potrebno sprejeti odločitev o zmagovalcu, in poskrbela, da je prav vsakega ob slovesu čakalo lepo in za mlade uporabno božičkovo darilo. Tu so jo podprli v podjetju Vantim, avtokleparski delavnici J-Condor in Modri zavarovalnici. Pri finančni izvedbi srečanja sta sodelovali preko sofinanciranja programov Društva rejnic in rejnikov Domžale Občini Lukovica in Moravče. V imenu vseh, ki smo se dobro zabavali in nasmejali v Srečni hiši, se njej in vsem, ki jo v njenem ustvarjalnem in humanem delu za otroke in mlade podpirajo, v Centru za socialno delo Domžale ter Društvu rejnic in rejnikov Domžale iskreno zahvaljujemo. Svetovalka za REJNišKE DRužiNE Marta Tomec, uNiv. DiPL. soc. del. Božič - Jezusovo rojstvo Drugi največji krščanski praznik je čas, ko je Devica Marija rodila Jezusa in ta čas imenujemo božič. Uvod v praznovanje Jezusovega rojstva so nam tokrat pripravili mladi skupaj z mladinskim pevskim zborom. Ker imajo pevci za vaje Petro Av-belj, ki zbor vodi in spremlja na kitaro, so mladi tokratno božičnico pripravili pod budnim očesom Eme Meden. Priznati moram, da je bil tokratni uvod v slovesno sveto mašo presenečenje za mnoge. Pevsko-dramski del uvoda se je začel s pogovorom med Marijo in Jožefom o ukazu cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. Vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora (Lk, 2,17). A vendar sam potek ni bil tako kratek, saj smo si lahko ogledali prizore o pogovoru s pastirji v mestu, z deklo na bogati kmetiji in gostilničarjem. Na priporočilo pastirjev najdeta pastirsko kočo, kjer se rodi Jezus in kot prva jih obiščeta pastirja, ki sta jima povedala zanjo. Po pogovoru odideta proti mestu, kjer srečata angela, ki jima pove veselo novico, ki jo potem širita ona dva. Veselo novico povesta tako gostilničarju kakor dekli, ki trdita, da če bi vedela, bi pa dala najboljše sobane kralju, ki se je rodil. Vsi skupaj se odpravijo proti pastirski koči, kjer jih čaka novorojeno dete. Med posameznimi prizori smo prisluhnili božičnim pesmim, ki so nam jih zapeli člani cerkvenega mladinskega pevskega zbora. Svetost je preprosta in prinaša veselje. V zgodbi smo jo spoznavali v dejanjih in besedah Marije in Jožefa. Izraža se v odpuščanju in ponovnem zaupanju. Bog se namreč lahko dotakne drugega človeka tudi po naši ljubezni. Svetost se izraža v zaupanju dobremu Očetu, čeprav včasih ne doumemo njegovega načrta. Pogosto se nam zdi, da nas je v težkih situacijah tudi Bog zapustil. A vendar nas ni popolnoma zapusti, niti razočaral, tako kakor mladi, ki so tokrat pripravili čudovit uvod v praznovanje Jezusovega rojstva. Drago Juteršek 90-letnica - čas za slavje Kako hitro teče čas. Konec decembra 2014 smo se zbrali sorodniki Mlinarjevega rodu iz Jelše nad Blagovico. Naša teta Štefka Karner, ki je bila rojena pri Mlinarju, je praznovala 90. rojstni dan. V družini je bilo deset otrok, sedem jih je umrlo v letih od 1998 do 2005. Štefka se je rodila kot tretja. Svoj jubilej je praznovala v krogu sestre Minke, brata Venčeslava in drugih sorodnikov. Štefko je pot pripeljala v Dom starejših v Kamnik, kjer smo tudi praznovali. Ob kosilu in pijači smo ji zaželeli še veliko zdravja in dobrega počutja. Zanjo je bilo največje darilo naša prisotnost in stisk roke ob njenem jubileju. Sonja Urankar Jan Pirnat: Želim, da izkoristimo življenje, ki smo ga dobili, in v ■• I • v* I ■•v** • želim, da moje sporočilo slisijo vsi V življenju imamo včasih srečo, da spoznamo ljudi, ki so drugačni in so s svojo drugačnostjo lahko povod za razmislek o tem, kako ni vredno, da nam nepomembne težave krojijo vsakdan. Jan Pirnat je skoraj 22-letni mladenič z neverjetno voljo in optimizmom. Njegova bolezen je bila diagnosticirana pri dveh mesecih, ko je bilo njegovo zdravstveno stanje že zelo slabo. Takrat so mu napovedali, da ne bo dočakal odrasle dobe. Danes Jan živi polno življenje in kljub zdravstvenim težavam uresničuje svoje sanje. Kakšno je pravzaprav tvoje sporočilo? Zakaj želiš, da te ljudje slišijo? Moje sporočilo je, da moramo v življenju ostati pozitivni in videti lepe stvari. Velikokrat nas obremenjujejo malenkosti, ne znamo pa ceniti tega, da smo enostavno živi in živimo življenje, ki nam ponuja ogromno lepih reči. Najti moramo stvari, ki jih radi počnemo, da naše življenje dobi še večji smisel. In to nas žene naprej in naj nam bo v opomnik za to, kar lahko izgubimo. Trenutno si v bolnišnici na Golniku. Zakaj? Koliko časa sicer preživiš v bolnišnicah? V bolnišnici sem, ker imam poslabšanje bolezni. Trenutno sem bil le nekaj dni v bolnišnici. Kakšno leto nisem niti enkrat v bolnišnici, kdaj pa pride, da sem tam nekajkrat po več tednov. Pred dvema letom in pol sem bil recimo tam kar pol leta in tisto je bila kar preizkušnja zame. Kakšna je torej tvoja bolezen? Bolezen se imenuje cistična fibro-za, prizadeta so jetra, črevesje, trebušna slinavka in najbolj so prizadeta pljuča. Težava je, ker se pljuča zaradi nepopolnega delovanja težje čistijo, posledično pa prihaja do infektov, pljučnic ... Z leti se lahko tako poslabša stanje, da je potrebna presaditev. Ampak veliko volje, pozitivne energije, sreče, truda, gibanja, redno izvajanje respiratorne fizi-oterapije, inhalacij in zdrava prehrana lahko zelo pomagajo pri samem stanju. Seveda še vedno pridejo poslabšanja in so stvari, ki jih ne moremo predvideti, ampak človek lažje prenese zaplete, če je v boljši kondiciji. Jemati moram tudi encime za prebavo maščob. Za vsak gram maščobe moram vnesti določeno število encimov, da se ta prebavi in je izkoristek čim boljši. Zaradi vsega tega pa moram pojesti tudi precej več kalorij kot moji sovrstniki, da ohranjam telesno težo in kondicijo. Veliko ljudi s to boleznijo ima namreč tudi težave s podhranjenostjo, ker enostavno ne morejo pridobiti na teži. V kolikšni meri bolezen kroji tvoje življenje? Kolikšen del dneva je recimo omejen zaradi bolezni? Bolezen ima zagotovo vpliv na moje življenje, ampak jaz to vidim le v pozitivni smeri. Dejstva, kot so inhalacije, jemanje zdravil in skrb za zdravje z gibanjem in hrano, so postali vsakodnevni ritual. Po pravici povedano si ne predstavljam, kako bi bilo živeti brez cistične fibroze. Zaradi tega cenim malenkosti in me življenje vedno znova opominja, da je to, da živimo, najlepši dar. Čez celoten dan posvetim vsaj dve do tri ure za kondicijo pljuč. V to so vštete inhalacije, fiziote-rapije in gibanje. Ampak s časom je vse to postalo tako rutinsko, da tega niti ne opazim. Kakšno pa je bilo tvoje otroštvo? Otroštvo sem imel lepo, predvsem gre zahvala staršem, ker sta se vsakodnevno posvečala telo- vadbi z menoj, delanju inhalacij ... K sreči živimo tudi na vasi in je tudi čisti zrak precej pripomogel k lepšemu otroštvu. Seveda se številnim obiskom bolnišnic nisem mogel izogniti, predvsem zaradi pregledov in kontrol. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi vsem zdravnikom, ki so mi pomagali. Brez njih ne bi bilo tako, kot je zdaj. Kaj pa odraščanje? Kako bi opisal to obdobje? V času odraščanja, ko sem se zavedal, da sem drugačen od drugih, ko sem izvedel, kaj bolezen dejansko pomeni, sem pa zavil mojo bolezen v skrivnost. Predvsem zaradi strahu pred zavrnitvijo s strani sovrstnikov in zaradi zavedanja drugačnosti. V zadnjih nekaj letih sem lažje spregovoril o tem, ampak še vedno le najožjim prijateljem. V začetku leta sem se pa odprl vsem in na ta način želim pomagati drugim ter tudi sebi, da sem končno dal ta kamen od srca. In kako se je okolica odzvala na tvojo bolezen? Večinoma ljudje niso vedeli, ko sem pa najbližjim prijateljem to zaupal, pa je bila reakcija zelo pozitivna. Kje najdeš voljo? Kje najdeš motivacijo? Voljo in motivacijo najdem v fotografiji, malenkostih in v dejstvu, da smo lahko veseli, da živimo in da nam je bilo to podarjeno. Si torej strasten fotograf in ljubitelj različnih športov. Kaj je tisto, kar te je pri teh dejavnostih prepričalo in te še navdušuje? Fotografija je moj način življenja. Dovoljuje mi, da se prek nje izražam, razvijam in spoznavam nove stvari v življenju. Pa naj bodo to ljudje, športi, kulture, pokrajina ... Od nekdaj sem bil ljubitelj športov, predvsem pa ekstremnih športov. Tudi sam se še vedno ukvarjam z raznimi športi. Vedno me je privlačila energija, življenje in adrenalin, ki sem jih občutil ob tem. Velik izziv je tudi fotografiranje ekstremnih športov, saj se moraš tudi sam izpostaviti določenim situacijam, ki se jim drugače ne bi. Kaj vse se znajde na tvojih fotografijah? Kaj najraje fotografiraš, kaj je najbolj zanimivo? Na mojih fotografijah se znajdejo ljudje, narava, športi - predvsem ekstremni. S svojimi fotografijami skušam ljudi navdihniti za življenje in raziskovanje narave, saj nam svet ponuja veliko lepega. Tvoje fotografije so posebne, zelo zanimive in nekoliko drugačne. Od kje znanje? Zanimanje za fotografijo je pri meni nastalo nekje proti koncu osnovne šole. Nato sem obiskoval srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, ki jo letos zaključujem. Čaka me še matura in nekaj izpitov. Na žalost se je moje šolanje zaradi zdravja za nekaj let zavleklo. Izkušnje pa pridobivam vsak dan. Fotografiram ogromno reči in tudi drugim pomagam pri fotografiranju. V bistvu se tega, kdaj pridejo izkušnje, niti ne zavedam. Posnel si tudi video: za kakšen izdelek gre? Zakaj je video sploh nastal? Gre za video, v katerem na kratko opišem bolezen, potem se pa vse skupaj začne prepletati s fotografijo in govori o tem, koliko mi sama fotografija pomeni, kako jo doživljam. Video je nastal z namenom, da bi se zdravi ljudje zavedali, da so ob rojstvu dobili največje darilo - zdravje. In to, da ste trenutno zdravi, ni nobena garancija, da boste jutri še, zato vam polagam roko na srce, da skrbite za svoje zdravje in izkoristite vsako sekundo. Video je nastal tudi z razlogom, da bi bolne ljudi motiviral, da vidijo, da kljub vsemu lahko sledijo svojim sanjam, samo najti jih morajo. Sem pa z izdelkom pomagal tudi sebi, da sem dal ven iz sebe stvar, ki me je vrsto let utesnjevala. Še vedno se pa želim popolnoma posvetiti fotografiji in stvarem, ki jih rad počnem. Bolezen je le del vsega, ampak ni ovira za doseganje ciljev. Se ti kdaj zgodi, da se zdijo težave tistih, ki živijo brez večjih zdravstvenih težav, nepomembne? Ne morem reči, da so težave drugih nepomembne, saj je za nekoga prehlad ali pa pljučnica največ, kar ga je kdajkoli mučilo. Tako da je za posameznika lahko kdaj dosti manjša stvar dosti večji izziv kot za nekoga drugega. Moramo sprejemati druge, take kot so, vsak se bojuje s svojimi težavami in vsakemu predstavljajo njegove težave določen izziv. Verjetno se kdaj vprašaš, zakaj ravno ti? Kakšen je odgovor na to vprašanje? V preteklosti sem se velikokrat spraševal: zakaj jaz? Odgovor na to vprašanje je, da lahko zmorem, kar mi je bilo podarjeno. To mi daje še več moči in motivacije za naprej, ker vidim, da zmorem. Kdo pa je sicer Jan Pirnat? Kako bi se opisal? Sem človek, ki ima rad in ceni naravo, športe, glasbo, odnose med ljudmi in skozi vse me spremlja fotografija. Cenim življenje. Živiš v občini Lukovica. Doma smo na Korenu. Kako doživljaš te kraje? Kako je tu živeti? Kraji so zelo lepi. Ogromno narave in lepih kotičkov, kar mi je zelo všeč. Na Korenu imamo precej dobre odnose, za kar sem lahko samo hvaležen. Ne vidim slabosti domačega kraja, mi vse ustreza. Mogoče edino odmaknjenost od Ljubljane, ker se mi ogromno reči dogaja tam okoli. Zato sem zadnje leto tudi v stanovanju v okolici Ljubljane, ampak z največjim veseljem pridem domov za nekaj časa. Kaj je prva misel, ko slišiš besedo prihodnost? V prihodnosti se želim popolnoma posvetiti fotografiji, zdravju in ljudem, ki so mi blizu. In zakaj se je vredno bojevati, premagovati težave in ustvarjati lepši jutri? Vredno in pošteno je, da izkoristimo življenje, ki nam je bilo podarjeno. Skozi vse življenje se učimo in se izoblikujemo. Škoda je metati življenje stran, medtem ko čas ne glede na vse beži. Sprejemajmo drug drugega, delajmo to, kar delamo radi, ter bodimo dobri drug z drugim in svet bo lepši. In še enkrat: izkoristimo darilo, ki se mu reče življenje. Katja Nakrst Leto začeli z nočnim drsanjem Nizke zimske temperature so pripomogle k idealnim pogojem za naravni led, zato smo se v Športnem društvu Prevoje odločili, da organiziramo drsanje v naravi. Da bi bilo doživetje še zanimivejše, smo organizirali nočno drsanje. Ni vsak Prevoj'c ta pravi Prevoj'c, če ne zna drsati. To so pokazali vsi, ki so prišli prvo soboto v novem letu na Tončev (lovski) bajer. Teh pa ni bilo malo. Vse od najmlajših, ki so komaj shodili, pa že vijugajo po ledu, pa malce starejših, ki so se prišli sprostit v naravo, do pravih hokejistov v popolni hokejski opremi. Takoj ko se je dan prevesil v noč in ko so zasvetili reflektorji, je bila na ledu in ob njem že velika skupina ljudi. Na bajer je vse skupaj prišlo več kot sto ljudi. Ker je bilo letnemu času primerno hladno, smo se lahko pogreli ob odličnem kuhanem vinu in čaju. V Športnem društvu Prevoje smo pošteno zavihali rokave, zato naj namignemo, da bomo v kratkem organizirali pohod z baklami in sankanje, kjer se bomo ponovno skupaj zabavali in razmigali. Obenem vabimo nove člane v našo družbo; spremljate nas lahko na našem facebook profilu, kjer boste seznanjeni o dogodkih in našem delu. Klemen Zajc, ŠD Prevoje : ,! Abrahamov ključ prevzela nova generacija 50-letnikov Petdesetletniki iz Srca Slovenije, območja v obliki srca, utripajočega okoli geometričnega središča Slovenije, že od leta 2009 vsako leto organizirajo ustvarjalne in dobrodelne akcije za dober namen. Abrahamov ključ Srca Slovenije se z že sedmo generacijo 50-letnikov nadaljuje tudi v letu 2015. Ob podpori vrstnikov in prijateljev bosta letošnji projekt abrahamov generacije 1965 izpeljali Tanja Šubelj in Meta Jarc iz Lukovice. V začetku januarja je letošnja generacija 50-letnikov skrbništvo nad ključem velikih vrednot prevzela na Polšniku, v vasi, kjer se je ideja Abrahamovega ključa rodila in ki si je s svojimi izvirnimi vizijami že prislužila nagrado Evropskega združenja za razvoj podeželja in obnovo vasi. Prvi skupen dogodek je bil v petek, 9. januarja 2015, na Dvorcu Rus v Šentvidu pri Lukovici, ko so k projektu s podpisom pisma o nameri pristopili prvi sodelujoči petdesetletniki. Na dogodku so s svojo razstavo Luč je v mojih rokah sodelovali člani Društva gluhoslepih Slovenije DLAN. Člani društva so na svoj način odrecitirali Zdravlji-co in predstavili problematiko gluhoslepih Slovenije in opozorili, da pravzaprav ne spadajo ne k slepim, ne gluhim in tako ostajajo brez ustrezne podpore in potrebnih sredstev. Razstava njihovih izdelkov bo na Dvorcu Rus na ogled še ves mesec. Dogodka v Lukovici so se poleg članov društva in domačinov udeležili tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik, namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič, predstavnica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Danica Ošlaj, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek in idejni vodja projekta Abrahamov ključ Jože Kos. Naslednji dogodek z naslovom Mozart skozi prizmo pianista Zorana Škrinjarja bo na Dvorcu Rus v Šentvidu pri Lukovici v petek, 6. februarja 2015 z začetkom ob 19. uri. Vabljeni! Dogodki v okviru abrahamovega ključa srca slovenije 2015 Vsi navedeni dogodki z dobrim namenom so načrtovani za prvi petek v mesecu, prizorišče dogodkov je Dvorec Rus v Lukovici, Štajerska 11. FEBRUAR 2015: V ZNAMENJU GLASBE 6. 2.: razstava o Mozartu, vodi Zoran Škrinjar MAREC 2015: ČEBELARSKO IN REZBARSKO 6. 3.: razstava Iz oreha, avtor Žan Jarc Ves mesec dogodki, povezani s čebelarstvom in rezbarstvom APRIL 2015: ZA GOZDOVE IN LJUDI 3. 4.: Otvoritev razstave in predavanje z naslovom Za gozdove in ljudi (Zavod za gozdove Slovenije, Pahernikova ustanova) MAJ 2015: SREDNJEVEŠKO 8. 5.: razstava in predavanje o srednjem veku, Lidija Tomše iz društva Viridi Hedera JUNIJ 2015: S SPOŠTOVANJEM ZEMLJE 5. 6.: razstava slik Mete Jarc in dogodki na temo Društva Mati Zemlja JULIJ 2015: LOKALNO SREČNI 3. 7.: predstavitev Srečne hiše iz Lukovice AVGUST 2015: V ZDRAVI DRUŽBI 7. 8.: razstava in predstavitev Tačk Pomagačk, društva za terapije s pomočjo psov SEPTEMBER 2015: V PRIČAKOVANJU KONCA 4. 9.: predstavitev Hiše Hospic OKTOBER 2015: ČARNOST NASMEHA 9. 10.: nastop Tanje Šubelj z društvom Dlan, Saše Strnad s knjigo Čarna in dramska igra Kako naprej z društvom Nasmeh NOVEMBER 2015: NI VSE V MIŠICAH 6. 11.: predstavitev Zveze distrofikov Republike Slovenije DECEMBER 2015: OPERA SKOZI ČAS 4. 12.: Milan Lavri, operni pevec, predstavi opero skozi čas Vozni red 2015: V novo leto z novim koledarjem Ob zaključku koledarskega leta se člani moto kluba Rokovnjači tradicionalno podružimo in ob tem pogovorimo o preteklem letu, delovanju kluba in skujemo načrte za prihajajočih dvanajst mesecev. Letošnjo prednovoletno zabavo smo pripravili v gostilni Furman v Luko-vici. Po ogledu kratkega videa z moped dirke za Veliko nagrado Lukovice je sledilo poročilo o delu preteklega leta. Z veseljem sporočamo, da so se izpeljali vsi načrtovani dogodki, razen Zimskega moto tabora, ki smo ga zaradi pomanjkanja snega nadomestili z obiskom moto sejma v Italiji. Za to leto je izdelan in potrjen ambiciozni vozni red s kar 13 dogodki, prav vse pa smo zabeležili tudi na nov klubski koledar, ki sta ga izdelala MIG Grega Cerar in MPG Gostič, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. V načrtu so tradicionalni dogodki, kot so otvoritvena, nočna in zaključna vožnja, krvodajalska akcija, klubski pohod, moto piknik in strokovna vikend ekskurzija. Skupaj z AMD Lukovica smo si zadali kar dve moped dirki ter spretnostno in varno vožnjo. V želji po še enem uspešnem letu brez poškodb in nesreč smo zaključili uradni del srečanja. Vse prisotne je po odlični večerji zabaval ansambel Pr'jatli. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem podjetjem in posameznikom, ki ste v preteklosti prisluhnili našim željam in se veselimo novih skupnih podvigov. Anze Kočar ummu motorist VARNO NA CESTO - ponedeljek, 27. april_ eUDNtCA- petek, 1. maj I OTVORITVENA VOŽNJA - nedelja. 3. maj VN LUKOVICE 1 - nedelja, 24. ma KRVODAJALSKA AKCUA - čelrlek. 4, iuni STROKOVNA vikend EKSKURZIJA - 5.-7. junij I NOČNA VOŽNJA-sreda. 15. julij KLUBSKI POHOD - sobota. 22. avgust I MOTO PIKNIK - sobota, 5. september LUKOVICE 2 - sotH>la, 19. september I ZAKUÜCNA VOŽNJA - nedelia. 4. oktober ni zbor & P RED NOVO L ETNA ZABAVA - petek, 13. december_ h/iOTO SRJDAje vsako PRVO in TRETJO sredo v mgseoj Rodex Radomlje najboljši koncesionar 2014 Podjetje Peugeot Slovenija je na dogodku ob zaključku leta, organiziranem za koncesionarje, tudi letos tradicionalno podelilo priznanja najboljšim koncesionarjem. Priznanja odsevajo prizadevanja za čim boljše storitve za kupce in stranke Peugeot in obsegajo štiri kategorije: koncesionar leta na področju finančnih storitev, na področju servisiranja vozil, na področju prodaje vozil in najboljši koncesionar. Za najboljšega koncesionarja leta 2014 je plaketo prejelo podjetje Rodex iz Radomelj. »Na prejeto priznanje sem zelo ponosen, saj potrjuje naše dobro delo na vse področjih. Seveda je to zasluga celotne ekipe kolektiva Rodex, ki se dnevno trudi za zadovoljstvo naših strank. Istočasno pa je prejeto priznanje tudi obveza, da se v prihodnje še bolj potrudimo in upravičimo zaupanje naših zvestih strank ter potrdimo prejeti naziv najboljšega koncesionarja leta,« pravi direktor podjetja Rodex d.o.o., Aleš Rode. Aleš Rode, direktor podjetja Rodex d.o.o. (levo) in Jožko Tomšič, generalni direktor Peugeot Slovenija d.o.o. MV* • •■■•• Tečaj v pripravi sladic in vabilo na občni zbor društva V Društvu podeželskih žena Lukovica smo se že takoj po Svetih treh kraljih odločile za tečaj priprave sladic. Ker je bila naša članica Darči Hrovat Podbevšek v decembru polno zasedena, nam je obljubljeno pripravila tokrat. Skupaj s simpatično pomočnico Barbi Hafner nas je v Ivankini kuhinji sprejela 7.januarja in s seboj prinesla že pripravljene sladice. To so bili okusni in lepi vzorci. Nato smo se skupaj lotile priprave kuhanega (paljenega) testa in testa za krofe. Darči nam je kot šefinja pekarne Srček v Lukovici razkrila mnogo drobnih, a nadvse pomembnih skrivnosti. Predvsem pa je poudarila, kako velikega pomena je pri tem delu čistoča in natančnost. Skupaj smo izdelale zelo okusne princes krofe, labode, eklerje, pariško kremo in hitro narejene krofe. Ob zaključku smo narejeno tudi poizkusile. Super -tečajnice se lepo zahvaljujemo. Vse dosedanje in nove članice vabimo v soboto, 7. februarja 2015, ob 10. uri k Furmanu na občni zbor. Zbor bomo združile s predavanjem o zdravju. Pridružite se nam! Slavka urbanija Mladinke PGD Prevoje ponovno med najboljšimi tremi v državi V septembru 2014 je potekalo prvo izbirno mladinsko tekmovanje v vaji z ovirami in štafeti za nastop na 20. mladinski gasilski olimpijadi. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa mladink PGD Prevoje. Mladinke so osvojile odlično tretje mesto in si s tem priborile udeležbo na drugem izbirnem tekmovanju, ki bo 18. aprila letos. Drugega izbirnega tekmovanja se bodo poleg ekipe mladink PGD Prevoje udeležile tudi ekipe mladink PGD Zbilje, PGD Sora, PGD Ljublja-na-Rudnik in PGD Oplotnica. Le najboljša ekipa bo, poleg ekipe mladink PGD Pameče-Troblje, ki so bile zmagovalke na zadnji olimpijadi, deležna nadaljnjih priprav na olimpijado, ki bo od 19. do 26. julija letos v kraju Opole na Poljskem. Ker se zavedamo, da nas čaka še veliko dela do drugega izbirnega tekmovanja, smo najeli telovadnico v vrtcu Medo na Prevojah, kjer imamo kondicijske treninge. Upamo tudi na lepo in toplo pomlad, da postavimo progo ter začnemo s treningi na orodju in opremi, ki nam jo je v ta namen posodila GZ Lukovica. Odgovornim na GZ Lukovica se še enkrat prav lepo zahvaljujemo za pozitiven odziv na našo prošnjo, saj brez opreme nikakor ne moremo konkurirati najboljšim ekipam v državi. Voljo in znanje imamo, potrebovali bomo le še kanček sreče ter popolno podporo društva in Gasilske zveze Lukovica. Motivira nas tudi močna želja obiskati Poljsko, zato se bomo nadvse potrudili, da se nam le-ta uresniči. Mateja Pavlič, mentorica mladine PGD Prevoje 2. zimski pohod po Rahuški poti in obisk partizanske bolnice Triglav Pohodniška sekcija ŠTD Rafolče je po zelo uspešni lanski sezoni začela z aktivnim delovanjem tudi v letu 2015. Že prvo nedeljo, 4. januarja 2015, so se pohodniki podali na dopoldansko ledeno pot po Rahuški poti v idiličnih snežnih razmerah, v nedeljo 15. januarja 2015, pa na popoldanski obisk partizanske bolnice Triglav v kolovški gozd blizu Dupeljn, kjer so obeležili 70-letnico požiga tega skritega pribežališča ranjencev. Drugi zimski pohod po Rahuški poti naj bi postal tradicionalen, da se odstrani še zadnje ostanke slabega razpoloženja preteklega leta. Zaradi vsesplošne poledice je bila udeležba nekoliko slabša kot lani, vendar je bilo razburljivih ravnotežnih situacij precej več. Staro in mlado se je veselilo snega in lepega sončnega dneva na poti skozi Stražo ob Preserjah do Dupeljn, kjer je bil počitek za podpis. V brunarici je sledilo še okrepčilo s čajem in kuhanim vinom. V dokaj sončnem in toplem vremenu smo 15. januarja 2015 obiskali Dupeljne ter se spustili do potoka in malo v hrib, kjer smo našli obnovljeno maketo partizanske bolnice Triglav (tudi Lukove bolnice) in obeležili 70-letnico njenega nastanka ob poslušanju nekaj partizanskih pesmi v izvedbi z orglicami. Ogledali smo si še spomenik pobitim ranjencem, ki so umrli zaradi izdaje pod kroglami nemških okupatorjev. Iz junaških in temačnih časov smo se preselili v brunarico, kjer je Marko spekel 70 kokošjih jajc za 35 pohodnikov, ki so se ob topli pijači v sproščenem vzdušju proti večeru razšli. Viktor Jemec Planinski izlet ŠKD Bregar Medtem ko so se v dolini meglice podile sem in tja, je proti Trojanam sonce sramežljivo kazalo prve sončne žarke. Na Čemšeniško planino je res lepo vreme privabilo številne pohodnike in planince. V vseh teh letih, kar člani in simpatizerji ŠKD Bregar obiskujemo na prvo nedeljo v novem letu, še prej pa na drugi dan v letu, to zanimivo planinsko točko, se še ni zgodilo, da bi se na smučišču smučali. Letos so obilne padavine in hladno vreme omogočile številnim ljubiteljem snežnih poljan in zavojev s smučmi tudi ta užitek le streljaj stran od domov. Tokrat je bila pot sicer malce težja in daljša, saj sta sneg in led zahtevala kakšen pazljiv korak več kakor običajno. Dobra oprema vključno z verigami na čevljih in palicami je še kako prav prišla. Sicer tudi tokrat ni šlo brez štirinožnih prijateljev, s seboj nismo vzeli konj, ampak človekove najboljše prijatelje pse. Priznati moramo, da so na izletu še najbolj uživali oni in otroci, slednji predvsem zaradi snega in užitkov na njem, saj tako dobrega sankanja že dolgo niso doživeli, a spust v dolino nazaj je bil le za najpogumnejše in še tisti so na nekaterih delih malce obupali. Če bo še sneg, smo si zadali izlet ponoviti še enkrat, s še večjim številom sank in sankačev. Upamo, da nam zima natrosi še kaj snega še v letošnjem letu. Drago Juteršek Daruj kri - daruj energijo za življenje! Kri je najdragocenejše zdravilo, ki nima cene in ki pomeni življenje. Številni jo dnevno in brezplačno darujejo, da bi s tem povrnili dragoceno zdravje in rešili življenje sočloveku. Tudi letos je v januarju potekala krvodajalska akcija v Domžalah in sicer v četrtek, 15. januarja 2015 in v petek, 16. januarja 2015. Odvzem krvi je bil organiziran v Domžalskem domu na Ljubljanski 58. Krvodajalke in krvodajalci verjamejo v moč človeške solidarnosti, plemenitosti in humanosti. S to zavestjo so se udeležili krvodajalske akcije tudi člani RK Blagovica, večina že stalni krvodajalci, ki jim gre še posebna zahvala. V četrtek ob 9. uri se je v Blagovici zbralo 20 udeležencev, ki so se s posebnim avtobusom odpeljali proti Domžalam. Udeležencev bi bilo lahko še več, vendar so udeležbo preprečile bodisi službene obveznosti ali bolezen oziroma prehlad. Po končanem odvzemu je naše krvodajalce čakalo okrepčilo in kratko druženje v gostilni Gašper, sledilo je še spominsko fotografiranje ter obljuba, da se naslednjič spet srečamo. Hvala vsem, ki dnevno rešujete življenja, vračate zdravje in nam pomagate nadaljevati plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva! za kork bLAGovicA MALči Levec, foto: Joži Urankar Otroško ustvarjalno druženje v brunarici ŠTD Rafolče V petek, 12. decembra 2014, ob 17.00 se je v toplo zakurjeni brunarici v Rafolčah zbralo približno 25 otrok, starih od 3 do 12 let, nekateri tudi s starši (10 staršev). V KS Rafolče je nastalo precej novih hiš in naselile so se v glavnem mlade družine. Da bi se izognili potrošništvu, uporabili čim manj kupljenih stvari in čim več domišljije, je naša nova vaščanka Špela Peršin, prevajalka in mati dveh otrok, dobila idejo, da bi izvedla neko dejavnost z otroki v našem kraju in to ji je tudi odlično uspelo. Druženje je bilo namenjeno otrokom vseh starosti, mlajši so prišli v spremstvu vsaj enega starša, starejši pa tudi sami. Vstopnina je bila visoka, koš dobre volje, ki so jo vsi pristopni z lahkoto izpolnili. Otroci so izdelovali čestitke, obeske, jelenčke, snežinke za na okno, 3D snežinke, itd. V letošnjem letu želijo v kotičku za igrarije in ustvarjanje, ki s tem nastaja v ŠTD Rafolče, pripraviti še nekaj podobnih druženj ob priložnostih, kakršno je npr. Gregorjevo in podobni letni prehodi. Zahvala gre društvu za takojšnjo pripravljenost na sodelovanje ter vsem udeležencem za čudovito ustvarjanje in toplo druženje; želimo si, da bo takih dogodkov še več. viKTOR Jemec Butalci Predpraznično druženje Turističnega društva sv. Vid „Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakužah stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, takim hišam pravijo graščine. Ime je vasi Butale. Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, — kaj mislite! — in ne pamet: takšni so." S temi besedami je med predstavo v polni dvorani v KD A.M. Slomška Butalce opisal Cefizelj. Tisti Cefizelj, ki je vedno znova pretental butalskega policaja, župana in druge ugledne može v znamenitih Butalah. Nasmejali smo se izvirnim domislicam Butalcev, saj so njihove šale vedno znova aktualne. Člani KD Krka so odlično uprizorili zgodbo Frana Milčinskega o Butalcih, ki je sicer izšla kot zbirka satiričnih humoresk. Po predstavi smo se vsi skupaj še malo zadržali ob čaju, kuhanem vinu, pecivu in kokicah, ki so seveda najbolj zadišale najmlajšim obiskovalcem. V prijetnem vzdušju predprazničnega druženja smo člani TD Sv. Vid zadovoljni zaključili naše letošnje aktivnosti, v letu 2015 pa vse skupaj ponovno vabimo v našo družbo! Majda Kočar ft smučarski skoki v Zlatem Polju Prvi letošnji sneg, ki smo ga bili deležni ob novem letu, nam je dajal upanje, da bo tokrat drugače kot lansko leto, ko nam ni bilo omogočeno izvesti niti ene tekme v skokih. Ker je bil sneg suh, prva sipa, ni bilo mogoče pripraviti 25-metrske skakalnice. Da bi izpeljali vsaj društveno tekmo za domače skakalce, smo pripravili dve manjši skakalnici. Nanosili smo dodatni sneg in za pripravo smučine uporabili prek 800 litrov vode. Sneg se je obdržal do prve nedelje in tekmo smo lahko izvedli. Sončna nedelja je privabila starše in krajane, da so spremljali nastop domačih skakalcev, ki so bili razporejeni v pet starostnih skupin. S poskusno serijo in dvema skokoma v konkurenci so začeli najmlajši, pri katerih je edina tekmovalka Mateja Močnik iz Male Lašne, tekmo pa so zaključili neustrašni veterani. Razvrstitev ob koncu tekme: do 10 let: 1. Rok Močnik, 2. Mateja Močnik, 3. Matija Oražem od 11-13 let: 1. Andrej Pavlič, 2. Luka Pavlič, 3. Nejc Kužnik od 14-16 let: 1. Grega Hribar od 17-22 let: 1. Tomaž Klopčič, 2. Anže Hribar veterani: 1. Janez Hribar, 2. Srečo Dacar, 3. Franci Cevec Tone habjanič Društvo namiznega nogometa blisk najuspešnejše v 2014 Bliskovci so spet dokazali, da jim ni para. S pridnim delom, treningi in zmagami na tunerjih so v letu 2014 zbrali največ točk in leto končali kot najuspešnejši klub. Za nagrado so s strani Zveze namiznega nogometa Slovenije prejeli mizo Fireball, ki je ena izmed petih uradnih miz ITSF. V Sloveniji je malo modelov Fireball miz za namizni nogomet. Miza je precej masivna in se ne guga tudi med grobim igranjem. Člani kluba Blisk jo bodo uporabljali za treninge. Število članov je v primerjavi z ostalimi klubi največje in se še veča. Miza je nagrada za trud v letu 2014 ter motivacija za treninge in zmage na prihodnjih turnirjih v letu 2015. Tjaša Kogovsek Člani kluba Blisk ob sprejemu Fireballa IR IMAGE ADVERTISING ideje, ki žarijo Sovražiš prazen list papirja ali bel zaslon? Ju moraš na vsak način napolniti s črkami in slikami? Namesto v maternem jeziku prijatelja na pivo povabiš v HTML? Si mobilen v naprednih tehnoloških igračkah? Znaš reševati probleme s pomočjo zgodb? Potem si KREATIVNI/KREATIVNA NINDŽA, ki ga/jo vabimo v našo ekipo! Za nas imaš: poglobljeno znanje Adobe CS na Macu, pri obeh se znaš obrniti, ko gre kaj narobe • osnovno poznavanje spletnih tehnologij, če znaš zasnovati kreativne rešitve zanje, toliko bolje • razumevanje oblikovanja za pametne naprave, a si še vedno pametnejši od njih • občutek za detajl, a pri tem še vedno vidiš širšo sliko • samostojnost in samoiniciativnost, a znaš dobro funkcionirati v timu • možgane, ki nikoli ne počivajo, in željo, da tvoje ideje pomagajo znamkam pri njihovem razvoju • strast tudi do projektov, ki od tebe zahtevajo, da stisneš zobe in jih uresničiš. Zate imamo: stabilno delovno okolje • ekipo, v kateri boš dobrodošel • priložnost za razvoj in skupno rast z istomislečimi • nešteto novih izzivov malega in velikega formata • druženje in zabavo z dobrimi ljudmi. Motivacijsko pismo, CV in portfolio pošlji do 16. februarja na barbaras@ir-image.si in oglasili se ti bomo. Z, yy^tl^^ HamnlSke naulcB Si človek, ki bolj kot štiri stene potrebuje pogled na cesto? Rad komuniciraš z ljudmi? Te poganja dober občutek, ki ga daje stisk roke naročnika ob sklenjenem poslu? Si danes lahko boljši kot včeraj, jutri pa boljši kot danes? Dobrodošel/dobrodošla med nami, tržnik/tržnica in vodja projektov, za regionalno revijo Kamniške novice! V ^ A. m Za nas imaš: proaktivnost in željo po prodaji • veselje do trženja oglasnega prostora in vodenja trženjskih aktivnosti (spremljanje rezultatov, spodbujanje ekipe, oddaja poročil, spremljanje trga, iskanje novih priložnosti) • občutek za promocijske aktivnosti • sposobnost aktivnega sodelovanja z uredništvom in soustvarjalci revije. Zate imamo: stabilno delovno okolje • ekipo, v kateri boš dobrodošel • priložnost za razvoj in skupno rast z istomislečimi • nešteto novih izzivov malega in velikega formata • druženje in zabavo z dobrimi ljudmi. Motivacijsko pismo, CV in portfolio pošlji do 16. februarja na urskav@ir-image.si in oglasili se ti bomo. Cikel šahovskih turnirjev Črni graben 2014 Rezultati jesenskega dela turnirjev in ostalih tekmovanj Po nekoliko podaljšanih počitnicah so se intenzivno nadaljevala tekmovanja v septembru z izrednim turnirjem, imenovanim Toplar. Turnir je potekal pod kozolcem pri Dolinšku v Dupeljnah in je bil po udeležbi eden najmočnejših turnirjev do sedaj. Udeležili so se ga dva mojstrska kandidata, dva prvokategornika, po trije drugo in tretje-kategorniki, en četrtokategornik in ostali šahisti brez kategorije. Prva tri mesta so osvojili Marjan Karnar, Janez Hribar in Dže-mal Veskovič. V septembru so se naši člani udeležili tudi občinskega prvenstva, ki ga je v brunarici organiziralo Športno društvo Rafolče (poročilo je bilo objavljeno v oktobrski številki Rokov-njača). ŠD Črni graben je izvedlo še redne mesečne turnirje v septembru, oktobru, novembru in zaključni turnir, ki je bil 7. decembra 2014. Na zaključnem turnirju smo potegnili črto pod rezultati devetih turnirjev in ob koncu podelili priznanja za dosežke. Za prvih pet mest smo podelili pokale in manjše praktične nagrade, za ostala mesta pa praktične nagrade. Vsi udeleženci turnirjev so prejeli tudi majice z znakom šahovskega društva Črni graben, kombiniranega z občinskim grbom. S ciklom turnirjev v letu 2015 smo začeli tretjo soboto v januarju (17. januarja 2015) v prostorih Šahovskega društva Črni graben v Šentvidu pri Lukovici. Hkrati vabimo mlade šahiste, da se včlanijo v naše društvo in udeležijo tekmovanj Ob tej priložnosti člani Šahovskega društva Črni graben voščimo vsem občanom Lukovice srečno novo leto 2015! za šahovsko društvo m. Krulej Vrstni red je prikazan v tabeli: Mesto Udeleženec Točke 1 Hribar, Janez 53,0 2 Veskovič, Džemal 43,0 3 Dolinšek, Marjan 33,0 4 Krulej, Marko 29,5 5 Cijan, Alojz 28,5 6 Erazem, Franc 21,0 7 Andrejka, Martin 15,0 8 Vidergar, Janez 12,5 9 Omahna, Tomo 11,0 10 Andrejka, Franc 11,0 11 Marinček, Bojan 5,0 12 Čerin, Gašper 5,0 13 Novak, Andrej ■B 14 Lipovšek, Matija 15 Virnik, Matic 3,5 16 Vindišar, Marjan 3,0 17 Lipovšek, Peter 1,0 18 Voljkar, Ma tej^^Q,^^! Dvoboji pod toplarjem Z leve: M .Vindišar, A. Novak, M. Dolinšek, J. Hribar, D. Veskovic', M. Andrejka, F. Erazem, v ospredju sedi A .Cijan. 9. božično-novoletni šahovski turnir v Rafolčah V četrtek, 26. decembra 2014, ob 9. uri so se zbrali šahisti KS Rafolče in Športno-turi-stičnega društva (ŠTD) Rafolče v prostorih tople brunarice. Zbralo se je nekoliko manj udeležencev kot prejšnja leta, ženske pa so pozabile priti. Ob več navijačih je staro in mlado preizkušalo svoje šahovsko znanje in izkušnje. Za boljše počutje je bilo poskrbljeno s kuhanjem kave in čaja. Vedno več mladih se vključuje v skrivnosti šahovske igre, da si izboljšajo koncentracijo in logiko, ki jo potrebujejo tudi v šoli in vsakda- njem življenju. Mladi Nejc se je vključil v odraslo skupino in dosegel kar 2. mesto. Šahovski turnir se je igral po švicarskem sistemu (zmagovalci z zmagovalci in poraženci s poraženci) sedem kol na elektronskih urah, po 15 minut na vsakega igralca. Turnir je vodil pisec tega članka. Rezultati so naslednji: pri odraslih je zmagal Marjan Dolinšek, drugi je bil Nejc Dolinšek ter tretja Sašo Jemec in Blaž Jemec. Sledili so Gašper Dolinšek, Matjaž Strehar, Marko Breznik in Aleš Barle. Pri mladih je zmagal Anže Pavlič, drugi pa je bil Gašper Dečman. Pri otrokih do 10 let je zmagal Lenart Pavlič, drugi je bil Tjaž Drganc in tretji Andraž Barle. Pokale za prva tri mesta po kategorijah sta podelila blagajnik ŠTD Marko Pavlič in vodja tekmovanja. Ob prijetnem druženju se je tekmovanje uspešno končalo. Obiskali so jih tudi konjeniki, ki so bili na blagoslovu konj v Šentvidu. Upajmo, da se srečamo drugo leto v še večjem številu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi turnirja, ŠD Domžale za šahovske ure in predsedniku ŠTD Rafolče. viKTor Jemec Prvošolci s Prevoj v Marcheju Že osmo leto so prvošolci iz Vrtca Medo obiskali restavracijo Marche v Lukovici. Okrasili so novoletno jelko z okraski, ki so jih izdelali sami, pekli piškote in jih polno košaro odnesli s seboj. Delavci v restavraciji so učencem pokazali, kaj delajo, oni pa so jim dan polepšali s pesmijo in njihovim živ-žavom. Podarili so jim tudi okusno malico. Tik pred odhodom jih je presenetil še Božičkov pomočnik ter jih obdaril s pobarvanko in sadjem. Vsem delavcem restavracije Marche iz Lukovice se učenci in učiteljice zahvaljujemo za prijaznost in pripravljenost, da so v svoj natrpan delavnik sprejeli še 61 prvošolcev. Jelka, ki so jo okrasili naši prvošolci, je sodelovala v tekmovanju Machejevih restavracij za najlepšo jelko. Zadnji dan pouka v decembru nas je presenetil obisk maskote z imenom Piki, ki nam je povedal, da je naša jelka v Marcheju Lukovica zmagala. Vsi prvošolci smo dobili darila ter se s Pikijem veselili in prepevali. Hvala vsem gostom restavracije, ki ste glasovali za našo jelko. UčiTELJiCE 1. a., 1. B iN 1. E Presenečenje za medvedke December je že sam po sebi čaroben. Še bolj čarobno pa so se počutili otroci iz skupine Medvedkov, ki so jih starši 17. decembra 2014 v popoldanskem času presenetili z gledališko predstavo Zrcalce. Po zelo zanimivi uprizoritvi smo druženje nadaljevali še ob skupnem petju, plesu in igri v naši igralnici. Hvala staršem, da so se odzvali vabilu in popestrili naša druženja. Glavni cilj je bil uresničen. Otroci so žareli od veselja. Nataša iN Špela Veseli december v vrtcu Medo December je mesec veselja, sreče, pričakovanj, radosti in druženja. Zagotovo je to najbolj čaroben mesec v letu in prav tako čarobno je bilo tudi v vrtcu Medo. Dogajalo se je veliko zanimivih stvari. Mesec se je začel z velikim pričakovanjem snega in dobrih mož. V vrtcu sta otroke spremljala ustvarjalno veselje in igrivost. Praznovanje smo začeli tako, da smo okrasili igralnice, na obisk smo povabili babice in dedke, izdelovali smo novoletne voščilnice ^ Sledil je dan miklavževanja. Otroci so bili polni pričakovanj, ko so iskali skrivno košaro, polno dobrot (suho in sveže sadje.) Ko so jo našli, so se je zelo razveseli. Za mesec december bi lahko rekli, da je tudi mesec pravljice, zato so otroci prisluhnili pripovedovanju in branju številnih pravljic o zimi. Da pa je bilo tokrat to poslušanje malo drugačno, so pravljice otrokom prebrale vzgojiteljice iz sosednjih igralnic. Intenzivno doživljanje in podoživljanje predprazničnega vzdušja smo otrokom omogočili tudi z ogledom številnih predstav. Najprej so pomočnice vzgojiteljic pripravile igrico z naslovom Najlepši božič. Predstava je otroke dobesedno začarala. Nato smo gostili dijakinje srednje šole Rudolfa Maistra iz Kamnika, ki so pripravile igrico z naslovom Sofi-jin božič. Ogledali smo si abonmajsko predstavo Mini teatra z naslovom Volk in sedem kozličkov in še predstavo plesalcev plesne šole Miki, v kateri so zaplesali otroci iz vrtca in se predstavili svojim prijateljem z naučenimi plesi. Vse predstave so spremljale navdušene otroške oči. Na koncu so predstave nagradili še z bučnim aplavzom. Mesec veselja je minil tudi v znamenju prostega igranja in druženja. Otroci so zamenjali igralnice ali pa so preprosto povabili svoje prijatelje iz sosednje igralnice k skupni igri. Najbolj vesel dan v mesecu je bil dan, ko je otroke pod novoletno jelko čakala škatla presenečenja. Pogledali smo vanjo. Veste, kaj smo našli v njej? Zanimiva didaktična sredstva in knjige. Otroci so jih kar takoj preizkusili. Zanimivo jih je bilo opazovati, s kakšnim veseljem so se igrali. Veseli december smo zaključili s prazničnim zajtrkom in skupnim plesom v telovadnici. December je minil v plesno-pevsko-igrivo-ustvarjalnem vzdušju. Bil je čaroben, pravljičen in nepozaben mesec. V letu, v katerega smo veselo zakorakali, nas zagotovo čaka polno zanimivih stvari, ki jih bomo počasi odkrivali in se jih veselili. vERGNiKA HribAR iN TiNA RgGAčAR Osnovna šola Janka Kersnika Brdo Zahvala podjetju Simtek d.o.o. za podarjen nov računalnik Četrtošolci z učiteljico Uršo in ravnateljico dr. Anjo Podlesnik Fetih se iskreno zahvaljujemo podjetju Simtek d. o. o. za darilo. Podarjen računalnik nam pomaga pri iskanju zanimivih podatkov in nam krajša čas v odmorih. UčENCi 4. B z UČiTELJiCG UrŠG iN RAVNATELJiCG Vpis otrok v 1. razred V skladu s 44., 45. in 48. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 12/96 in spremembami) obveščamo starše otrok, ki so rojeni v letu 2009 (torej od vključno 1. 1. 2009 do vključno 31. 12. 2009) in imajo prebivališče v šolskem okolišu Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, da bo vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2015/2016 potekal v februarju po sledečem razporedu: • v PONEDELJEK, 9. 2. 2015, od 16. ure dalje ^ v prostorih Vrtca MEDO - 1. razred (za otroke, ki spadajo v okoliš matične šole Brdo) • v TOREK, 10. 2. 2015, od 16. ure dalje ^ v prostorih Podružnične šole KRAŠNJA - 1. razred (za vse otroke, ki spadajo v šolski okoliš Podružnične šole Krašnja) ^ v prostorih Podružnične šole BLAGOVICA - 1. razred (za vse otroke, ki spadajo v šolski okoliš Podružnične šole Blagovica) Podrobnejše informacije in točen termin vpisa boste prejeli v vabilu po pošti. ŠoLSKA svetovalna služba: Ana VALič iN Jasna Malkoč 1'iiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii pISsrNA PREVOJE-•ŠENTVID sobota I4.februar2015-U:00h Povorko bo potekala od telefonske govorilnice na vrhu Prevoj, do športnega igrišča v Šentvidu. V KD A. M. Sk)mška, ŠentvkI teknwvanje za "NAJ PUSTNI KROF". Več na: www.1d«vvid^i PO POVORKI PUSTNO RAJANJE NQ^ßOb/sil (SASSKE aoEo CA GR4 J ECSt Obiskal nas je dedek Mraz Decembrski čas je poln lepih dogodkov in presenečenj. In eno od presenečenj za otroke, ki obiskujejo cicibanove urice, je bil obisk dedka Mraza. Otroci so okrasili smrečico, zapeli in zaplesali so okoli nje, potem pa poklicali dedka Mraza. Bili so zelo presenečeni, ko se jim je pridružil. Tudi njemu so zapeli pesmico. Na začetku je bilo nekaj sramežljivosti in zadržanosti med otroki, ko pa je dedek Mraz začel deliti darila, je zadržanost izginila. Na koncu so se skupaj tudi fotografirali. Dedku Mrazu je pri nakupu daril pomagala predsednica Društva prijateljev mladine Lukovica Lidija Vidergar. Jolanda kreslin Nočni pohod na Krtinski hrib Krtinski hrib. Le kdo ga ne pozna? Sredi decembra smo se nanj hoteli povzpeti tudi otroci skupaj s starši in vzgojiteljicami iz vrtca Medo, vendar pa nam jo je zagodlo vreme in smo zato večerni pohod z lučkami prestavili na januar. V januarju nam je uspelo. Lepo vreme in mirno noč smo ujeli 13. januarja, ko smo se v velikem številu ob sončnem zahodu zbrali pred Le-šarjevo domačijo. Otroci so imeli s seboj svetilke, nekateri pa so si pot osvetljevali z lanternami, ki so jih izdelali v vrtcu. Otroci so na pohodu zelo uživali. Najbolj ponosni so bili na to, da so si lahko sami osvetljevali pot, po kateri so hodili. Pot je bila strma, tu in tam malo poledenela, nekje zasnežena, drugod pa blatna, vendar nam to ni povzročalo težav pri hoji v hrib. Med pohodom smo se veliko pogovarjali, občudovali naravo ponoči in opazovali dolgo kolono, od katere smo videli samo luči. Po uri lahke hoje smo se vrnili do avtomobilov, kjer smo se poslovili in tako zaključili naše druženje. Takšna srečanja nas še bolj povezujejo in nam dajejo možnost za pogovore, za katere nam v tem hitrem življenjskem ritmu zmanjka časa. Zaradi pozitivnega odziva bomo z veseljem pohod ponovili tudi naslednje leto. TiNA PoGAčAR iN veroNiKA HriBAR mk lCirnBiy*&j^lEflar»*> T>nlE^ STcMiHf Tn^p f OffT T to lJl.rm.l\^l^ ■ ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Izpostava Domžale Wir, ä^jincfmiTvi UM: poiiHfc^k-tf' icf lr«L): ih oiiatc po dogovonj Tfli^fort: (l]L/7^^-43-55 [zobra2evahje hopop Zfl V5C. ti beste £ Irtginjirn Iftom iddi g*tt>Svljpti Ottflljjki? podrtfltrta planila |.l. kOK^P in se vslopfwga iiobrifcvanji kof usnovrrcga ptfgojfl Sc nisfc ydciriili, ■'»eil mqfaiKl ptcdvi^^ma v dnjgi |>alavici üebmarjd. Izobr^evanje ba potekalo rta ViniL V^, ki sl^ h na dodatna KOPOP iicft»3fpv3nja if pnja-vilj, boilf OfrveKeni ««brtO po pOiii. Monbrini zälnterHifänl pj se Se laHtü pnjavite prelet? tel^lion^ ele4tlrmske potte ali oMbnoviCS?. EZOSRAfEVAmE Ze txbtno obmofjt Izpostav* limciijil«fls svfltovaftjs Domifll«, bo hjdi ki« izvHfena izobrafe^anje ob začetku oddajanja subvencijski» vlog. P&tekalo bo v ^«trmh, 5- m^nca t priicltorn fll) Ifl. un v Kullur^neni do^ v MOrin^ali. Vci^o^ uklkd^, J näilednja tenuhk»: ' Ufirfpj hnutijsk« pel»(ik« v l«tu lOlS f pouclarkoffl o AOvOfiih pri oddaji zbinvvlcig«, ' t^mrtijsha In gozdarska vozila na cxstl (noviCKli pfiomptnih pnrfpiwv. ki » nd hd kinrlijOt^ ( poudäjkfKvi (u ddtüfbatt. Vi sü zafel^ veljäti z Z3^k«n leU in b«ki v?]Jalj 1. 1. - ozračevaki« lahle. podiflfne za^flide itnj veuna ht^iga rdfuii«v na hm^tijih, pciedavaOiel) mug. Marjan [>o4efvšek. Vabljenj Mj >t ttirt^ftik» Klo ZeiRNAVLOCA 201S PrpO«i(hfi n«fni ngk zj mWSjö iSliMufcOv it>inte (U. tLbv*ftcij«;i la uk^«pc kmetijske poirt)!» bo precivklarna potekal 27. februarja do 6. maja fOlS. PrrdTiiha ^kLl|»lj ; it^uOtlili (u^ If^OS iir bosie p^jeli pa poiti, lu pd niokn vpogled z vpisom KiMü-MIO na spletni strani ARSKTTRP. Poqcj i9 oddajo IjiliK^^ H uiqpni CERJI-i. kfr pO^^rli, dd pfijavl^nd pwrfins kavnicüv, n^ in Irajnih nasadov adirafa dansko slanje v n^r^il Ur^nje GEPK ov in dnigih jpr^m^mb v Ftc^iflrv kinnjilih gospodarstev (IRKG) lahko (virwJitc njijkjsncjt do en dtn pfCd OddSjO itüme vlo^e na Upravi enoti Uomfale [sl^ba Občinp, E PMhlropje) la kar jp Ja K predhodno n*fvS(lt v laf^skoletinem iledcj. Z uiranovltu^ Firanfne upfave Republike Slovenije pa jft j^ ponKiiJdvil lu(li n^in vl^jrtnjd uhuvfeov. saj jih je lYiogo^e vtoMi tudi v kat^koli Hnanfih pisarni. Povrnitev sker poteka pod enal(ir™ ilhodiKilimi 1(01 icCA K TiO «jitatk^v ifw?lifl povprečne (M-^iarine za dizel gorivo za leto 2014. Fiaifrw osebe lalrtevek vlag^ fliAral letno, torq do 31. n^ärü 2D15 St p^eklO IttO. Knoel^im gcsiHidarilvDm se pnmeixi odiaje vfcjg? povrne 70 trtiHrine za porabljeno pogonsko gOmo nj OsnC« rii^unov, vendar ne kor fo pnedpt(#ii nonmartiwi (iravnit nj«a, wavnrtkii tadcjvnjaV 20Ü HAn irtenzm sadcwnjat 420 l/ha^ gord 1 SV^i^ Upoiteva s? ilanje pchriin na dan SAfiLlttl-«. Ii v Jtedotomu poäkodüvane goidow je za (eo^ gczda nad CO'^Sl Ce zahtevek viagwno bez zahtevLa za pOikOdO^firtft ^JrfOvS. upOrJbimO obi^fijen obrazec TRO-A, fe- pa vladamo zahtevek Udi poškodovane gozdove, pa obraEK TRO Pi. Obr^sci so na vtiffD na spletnih jtr^ftth vprjvf. v strojnih hrcifkA, na enotah ja^e slufbe ktnptijskpga s.vBiovanjj Tvdi lei« veljfc tfs r«unov, ki (O cmov« za Izpolnitev zähtev4(a nI poirebno pošiljati z izpoi^Hn (ri^razcem^ ampak jih je polnebno hranili d(¥nj ilO ki). Psftw bo prtrrbnO rdinp v Iirimcru |iririvj pristc^rte^a ori^i^a Izpolnjefi citirazec pobite ra naslov: fčnan^ awpro. Wdbiiffr w Em^arinp Za izpolnjevanje se lahko obrnete tudi oa nas (zaželeno je v fcbniarju), IZDAJANJE RA^^UNOV ZA KMfTE v primerib gotovjnsl^cgB posicvonj« »r> poslovanja s proračunskimi uporabniki V lelu 201& ■slopita « Telj?^ kar d^c □Owi^y^lli [Ml iv:ldj4iijM rjt^gnov^ ki vt^lrf tudi pri püibvanju na kmetiiah. ■ -od L 1. 2015- dadje mor^ trnetje pri negotoviiskem poslovanju pošiljati flKjiunf, kKisr iOlarn, vncem, bokiišiMcarn. javnm zavodom, obč»na[n...(iprorabinsl(im uporatinilcanl, ■ «J 31, 1 201S- jc pri gotovin^jrtfti po$lf>i\anju obvezna uporaiba vezane knjige račun pod oddefkun Knoetijfko svero^nje [Agrama ekoncjmika, ODVl. PIRNAlT. lerensl^a Ittrelijska svelo^lka Jtf 'Si Ü^M^äSm^" Odgovorni lastniki zagotavljajo rast podjetij in nova delovna mesta Vlada Mira Cerarja se je znašla na točki, ko se bo merilo njeno kre-dibilnost. Pred njo je oblikovanje strategije upravljanja z državnim premoženjem. To pa pomeni, da bo vlada oblikovala strateški načrt prodaje podjetij v večinski državni lasti. V Novi Sloveniji se odločno zavzemamo za prodajo državnih podjetij, saj smo prepričani, da je na tem področju največje leglo korupcije. Nove volitve so do sedaj vedno pomenile tudi nova kadrovanja v nadzorne svete in uprave državnih družb. Posledica takšnega delovanja politike pa je, da državna podjetja delujejo zgolj v imenu interesnih združenj in lobijev, prek katerih davkoplačevalski denar odteka v zasebne žepe. V Novi Sloveniji smo prepričani, da privatizacija pomeni iskanje odgovornih lastnikov. Odgovorni lastniki zagotavljajo rast podjetij. Rast podjetij odpira nova delovna mesta. Nova delovna mesta z dostojnim plačilom pa zagotavljajo socialno varnost. Lastniška in upravljavska struktura, k je v domeni politike, ne ovira samo delovanja gospodarstva in izbire potrošnikov, ampak vpliva tudi na odločitve na političnem trgu, saj ga s tem redefinira v nedemokratično smer. Krščanskim demokratom visoki davki ne predstavljajo ekonomske politike, ki bi pripeljala do uravnoteženja državnega proračuna, ampak davčno dušenje podjetij, beg v sivo ekonomijo in uničevanje družinskih proračunov. Zato od vlade poleg prodaje državnega premoženja pričakujemo tudi strukturne ukrepe za spodbujanje podjetniškega okolja. OO N.Si Lukovica želi vsem občanom prijetno praznovanje 8. februarja - Slovenskega kulturnega praznika. oo N.si Lukovica ZAHVALA V 85. letu se je poslovila mama, tašča, babica in prababica MAJDA LIPOVŠEK nekdanja učiteljica na Češnjicah, Brdu in v Šentvidu. Najlepša hvala sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in nekdanjim učencem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje na pokopališču v Radomljah, nas tolažili ter zadnji dom zasuli s cvetjem in osvetlili s svečami. Iskrena hvala Martinu Capudru, ki se je od nje poslovil kot učenec in predsednik radomeljskega društva upokojencev, in Petru Jermanu, ki je v imenu Združenja borcev za vrednote NOB orisal njeno življenjsko in delovno pot, ter praporščakoma, Franciju Bolti in Stanetu Nahtigalu, ki sta ji namenila zadnji pozdrav. Zahvaljujemo se Domu počitka Mengeš, da ji je po zlomu kolka, ko je ostala na vozičku, omogočil preživeti zadovoljno in dejavnosti polno jesen življenja; z veseljem je pripovedovala o tem, kdo jo je obiskal in z navdušenjem se je spominjala obletnic, na katere so jo povabili nekdanji učenci. Vsi njeni Čas kolin V starem dobrem socializmu smo za kožo zaklanega prašiča dobili toliko, da smo skoraj poplačali mesarja! Kaj pa danes? Danes pa s kožo in neuporabnimi ostanki v najbližji gozdič (tokrat v gozdič med Radomljo in avtocesto). Seveda lepo zapakirano v PVC vrečko in problema s kožo ni več! Prosim lastnika kože (ne bivšega), da zadevo uredi. Gozd res ni pravo mesto za odlaganje takih in drugačnih odpadkov. PS.: Koža najdena 17. 1. 2015 LD Lukovica, čuvajska služba Spoštovani! Vsem bralcem Rokovnjača žel1m, Ja b Se v letu 20\6 takole lepo razumeli meJ Seboj kot ta dVH na -fotografiji. Cvetka S. Kralj iz Ljub/Jane Vobra ideja ^^ in pika. ^ (§/' • ^ Vabimo vse mlade, željne izziva, naj se zglasijo. S seboj prinesi spisano dobro idejo ter jo predstavi, ne da bi te vmes kaj zmotilo. Dobra ideja naj bo osnutek ustvarjalnosti ter razvoja novih izdelkov in rabe obnovljivih virov energije. Ne boj se! Družba, Slovenija, Evropa ter svet te potrebujejo. Prvo srečanje ter klepet bomo podkrepili s skodelico Plečnikovega čaja. Korajža velja! Dobimo se torej v Dvorcu Rus v Šentvidu pri Lukovici, dne 5.2.2015 ob 19. uri. Svojo udeležbo sporoči na 041 619 306. Nasvidenje. Florjan Sušnik ŽUPNIJSKA KARITAS BRDO OBVESTILO Obveščamo, da smo prejeli hrano iz Evropske unije in iz blagovnih rezerv, tako da je urnik za delitev naslednji: 19. 02. 2015 od 19. do 20. ure, 19. 03. 2015 od 19. do 20. ure. Iz blagovnih rezerv so na voljo: moka, polžki, olje in jabolka, pri hrani iz Evropske unije pa so na voljo: moka, riž, polžki, špageti, mleko in olje. Sodelavci Karitas se trudimo za spoštljiv odnos do hrane, ki je dar zemlje in dela človeških rok kakor tudi za spoštovanje dostojanstva vsakega prejemnika pomoči, ne glede na njegovo narodnost, versko ali politično pripadnost in vrača upanje tistim, ki so jim ga vzeli padci in krivice na življenjski poti. župNijsKA KARiTAs BrDO PRI NAS OPRAVITE VSE NA ENEM MESTU! • polnjenje klim • homologacije • menjava pnevmatik • optična nastavitev podvozja • servis vseh znamk vozil • tehnični pregledi • registracija motornih vozil • zavarovanja, prepisi, odjave, KAVARNA m AVTO KVEDER D.O.O. Obrtniška ulica 1, Lukovica Uradne ure: 7.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00 TEHNIČNI PREGLEDI: 01/ 7236 - 844 SERVIS: 01/ 7236 - 840 www.avtokveder.com AVTO KVEDER tehnični pregledi FOLKLORNO KULTURNO DRUŠTVO LUKOVICA vabi na „Vzemiva se", ki bo v soboto, 31. 1. 2015, ob^ 19. uri v kulturnem domu A.M. Slomška v Šentvidu nastopajo: . r* * FKD Lukovica * FS KUD Svoboda Mengeš * FS DU Moravče * Otroška sekcija FKD Lukovica * Trio harmonik glasbene šole „Polton" * „Moravška Mara" s pevkami * Ansambel „Trobentica" Prisrčno vabljeni! (prostovoljni prispevki)