Ob pripravah »Zakona o splošni Ijudski obrambi«
Obramba — pravica in dolžnost
IZREDNO HITER PROCES PODRUŽBLJANJA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE JE POVZROČIL, DA SO DEJANSKE RAZMERE PRERASLE NORMATIVNE AKTE
V času od 1976 do danes smo z ustvarjal-nim in načrtnim delovanjem vseh sil po-membno razvili posamezne sestavine splošne Ijndske obrambe in povečali pripravljenost za obrambo in zaščito pri vseh nosilcih o-brambnega ter varnostnega delovanja. Z raz-vojem samoupravnega položaja in uresniče-vanjem neodtujljjivih pravic in dolžnosti Iju-di se je. uveljavila zasnova splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite kot pravi-ca in odgovornost slehernega, da na podlagi svojih in skupnih interesov skrbijo za svojo in družbeno obrambo in zaščito.
•  Poseben napredek je bil dosežen pri or-ganiziranosti, pripravah in usposabljanju te-ritorialne obrambe, skladno s srednjcročnim načrtom pa se izboljšuje tudi njena gmotna pripravljenost.
•  Narodna zaščita se je uveljavila kot del družbene samozaščite in je postala uspešna ter   najširša   oblika   organiziranja   delovnih Ijudi v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih za varovanje in zaščito družbenega premoženja, za nadzor ozemlja, varovanje mirnega in varnega živ-ljenja ljudi.
•  Zlasti civilna zaščita se je izredno okre-pila  in  zajema  že   11-odstotno  raven vsega prebivalstva v naši republiki, dviga pa se tudi raven usposabljanja obvcznikov civilne zašči-te. Izredno pereče pa je še vedno vprašanje zagotavljanja ustreznih pripomočkov in ma-terialne opremljenosti.
•  Doseženi razvoj splošne Ijudske obram-be in družbene samozaščite zahteva zato tudi ustrezno  dopolnitev veljavnih predpisov  in vgraditev prakse ter novih spoznanj in reši-tev v akte, ki urejajo to področje. Zvezni iz-vršni svet je že pred meseci začel postopek za izdajo novega zakona o splošni ljudski o-brambi, podobno bomo torej' ukrepali tudi v naši republiki. Gre preprosto za dejstvo, da je izredno hiter proces podružbljan.ja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite po letu 1976 povzročil, da so dejanske razraere prerasle  normativne  akte.  Obseg potrebnih dopolnitev in sprememb pa je tak, da jili ni mogoče zajeti le s spremembami in dopolnit-vami sedanjega zakona na tem področju.
•  Namen novega zakona je, da uredi in uveljavi takšne rešitve, ki bodo omogočale in spoclbujale delovne ljudi k še večji usposob-Ijenosti in aktivnosti pri uveljavljanju njiho-ve  ustavne  pravice  in  odgovornosti  do  o-brambe in zaščite. Istočasno pa bi omogočili njihovo najširšo ustvarjalno pobudo, da sc
organizirajo tako, da bodo najuspešnejše za-varovali in branili svoj samoupravni položaj in pridobilve družbe.
9 Naj omenimo, da bo novi zakon ure'al področje, ki je doslej urejeno z dvema zako-noma. Gre za področje splošne ljudske o-brarnbe in družbene samozaščite. Razumlji-vo je, da družbene samozaščite ne morerno ločevati od ljudske obrambe, ker se slednja začenja pri prvi v miru, v morebitni vojni pa itak postaja del sistema splošnega ljudskcga odpora.
• Z zakonom bo tudi jasneje opredeljena vloga zveze komunistov in drugih subjektiv-nih sil v naši družbi pri razvijanju, organizi-ranju, usmerjanju in vodenju obrambnega iri zaščitnega delovanja. Z ureditvijo vloge in na-log ter z organiziranostjo komitejev za spluš-no Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito bo normativno urejeno delovanje komitejev kot posebnih družbenih in političnih organov. Odbori za splošno ljudsko obrambo in dniz-beno samozaščito bodo delovali tudi v pri-hodnje, le pri tistih nosilcih obrambnih in zaščitnih priprav, kjer so ustanovljeni komi-teji, ^odo prenehali delati.
Toni Perić