PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 276 (8982) TRST, torek, 26. novembra 1974- PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se Je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KMALU IMENOVANJE MINISTRSKIH PODTAJNIKOV CGIL NIMA PREDSODKOV DO VLADE Henry Kissinger SODILA JO BO PO NJENEM PROGRAMU sedmič v Pekingu V SREDISCU RAZGOVOROV DVOSTRANSKI ODNOSI socialisti in socialdemokrati na škodo vlade. Skratka, ugotavlja Donat Cattin, se je ustvaril položaj, ki omogoča katerikoli zunanji in notranji manever proti novi vladi. Glede vladne gospodarske politike pa ugotavlja, da spor ne bo nastal samo med republikanci in socialisti, temveč tudi z demokristjan-sko levico, ki nima nobenega name-na na slepo odobriti katerikoli program. Po mnenju Donat Gàttinà je treba za premostitev gospodarske krize omogočiti razvoj investicijske politike, se pravi, omogočiti večjo proizvodnjo. Vsi ostali ukrepi t>' bili samo začasnega značaja. Dogovor med strankami leve sredine o reformi RAI-TV RIM, 25. — Predstavniki štirih strank leve sredine so po daljši razpravi dosegli sporazum o reformi RAI-TV. Dogovorili so se, da bo vlada pred 30. nevembrom izdala zakonski odlok, ki bo v skladu z razsodbo ustavnega sodišča. Predstavniki štirih strank so izjavili, da bo rešitev tudi v skladu z zahtevami socialnih, sindikalnih in delodajalskih organizacij in da bo upravni svet RAI-TV predvsem izraz parlamenta. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuniiiiiiiiniiii ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA CGIL Lama o perspektivah sindikalne enotnosti CGIL mora neposredno sodelovati s svojimi predlogi pri reševanju gospodarske krize za gospodarski razvoj. Pri tem pa je glavni tajnik CGIL poudaril, da se bodo sindikati še naprej odločno bojevali za socialne reforme in za Jug. Glede zaposlitve pa je dejal, da je CGIL prepričana, da je v Italiji nujna in potrebna preureditev industrijskih struktur, da se s tem ustvarijo tudi pogoji za korenite spremembe v celotnem gospodarskem ustroju. Tako je izjavil glavni tajnik CGIL Lama - Kritike sociali &tov do načina razdelitve ključnih ministrstev nove vlade RIM, 25. — Krščanska demokracija in republikanci sestavljajo sedaj seznam ministrskih podtajnikov, ki jih bo imenovala nova vlada na njeni prvi seji. Medtem pa predsednik vlade Moro sestavlja pro-'gramsko izjavo, ki jo bo dal najprej v senatu jn nato v poslanski žbornici 2. decembra. • Komaj je nova Morova vlada prisegla in se še ni predstavila parlamentu za zaupnico, že se je sprožila med političnimi strankami o-(Stra polemika zlasti v zvezi z nje-n» politiko, sestavo in razdelitvijo •ninistrstev. Temu vprašanju je posvetil glavni tajnik CGIL Lama velik del svojega poročila, ki ga je Hnel ob današnjem začetku zasedanja glavnega sveta CGIL. Ko je govoril o rešitvi vladne krize je Lama dejal, da «CGIL nima predsodkov do Morove vlade», saj vprašanja ne izhajajo iz politične formule, temveč iz «konkretnega pro-grama javne oblasti, ki ga v tem trenutku še ne poznamo». Lama je v svojem poročilu priznal novi vladi, da namerava braniti demokratičnost državnih ustanov, obenem pa je poudaril, da CGIL ne more soglašati z napovedmi vlade v zvezi s politiko plač, ljudske potrošnje, naložb in zaposlitve v okviru «obstoječih možnosti», s čimer bi hoteli spraviti gospodarski ustroj na stare tirnice. Glavni tajnik CGIL je nato dejal, da bo hiorala nova vlada načeti vprašanje cen kot osnovno točko gospodarske pohtike v obrambi dohodkov in je predlagal, da mora glavni svet CGIL zavzeti točno stališče do vprašanja električnih tarif in oblik boja, ki jih bo treba izvesti. V tej zvezi je Lama podrobno obravnaval vprašanje boja za ovrednotenje točke draginjske doklade in Zahteval, da se morajo sindikati odločno zavzeti za navezavo pokojnin na plače. Glede draginjske doklade je še poudaril, da bodo morali sindikati sprožiti takšne pobude, ki bodo odmrznile sedanji položaj in Ustvarile pogoje, da se bodo začeli zasebni in državni delodajalci na novo pogajati na osnovi sindikalnih Predlogov. Izrazil je upanje, da bo Confindustria po splošni stavki 4. decembra spremenila svoje stališče. O odnosih sindikatov do nove Mo-rove vlade je bil govor tudi med razpravo o Lamovem poročilu. Tako je zvezni tajnik Scheda poudaril, da upoštevajoč sedanji zelo resen gosoodarski položaj in možnost, da se bo še poslabšal, je morda nemogoče preprečiti nekatere škodljive posledice na življenjsko raven delavcev. Govoreč o odnosu do vlade je dejal, da je treba povedati, da bodo sindikati negativno odgovorili, če se bodo zahtevala od njih globalna pogajanja z namenom, da bi se zadržalo povišanje plač do največ 16 odst. Po nekaterih vesteh Pa naj bi vlada pripravljala predlog za skrajno omejitev povišanja delavskih dohodkov, do največ 3 odst. letno v prihodnjih dveh letih v zamenjavo z «zagotovitvijo plače brezposelnim delavcem in z gradnjo ljudskih stanovanj». Socialisti še vedno izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi načina, kako so bila razdeljena posamezna ministrstva. Načelnik odseka za propagando in tisk ori vodstvu PSI Cic-chitto je izjavil, da celoten potek vladne krize in način, kako je bila sestavljena vlada, odkrivata globoko krizo v krščanski demokraciji. To kar se je zgodilo v zadnjih dneh pri razdelitvi nekaterih ključnih ministrstev, ugotavlja Cicchitto. ie izraz skrajne nanadalne in integra-listične linije določenih krogov krščanske demokracije. Po njegovem mnenju bi morali socialisti, upoštevajoč to demokristjansko politiko. začeti perspektivni politični boj, da se ustvarijo pogoji za politično alternativo krščanski demokraciji. Nezadovoljstvo v zvezi z zaključkom vladne krize izraža tudi načelnik gospodarskega oddelka pri vodstvu PSI Giannetta, tri je dejal, da globoke spremembe v vladni politiki in vladni strukturi, ki so jih zahtevali socialisti, niso bile upoštevane in ie prišlo do nepričakovanega stališča krščanske demokracije. Prehod iz morebitne enobarvne v dvobarvno vlado se je v dejstvih pokazal kot poskus usmeritve politične osi v državi na desno, tudi brez predčasnih vohtev. Glede reševanja težav pa je Giannetta poudaril, da bodo socialisti nasprotovali politiki stroge omejitve ljudske potrošnje. Zanimiv je tudi intervju, ki ga je dal voditelj demokristjanske levice Donat Cattin tedniku «Oggi». Najprej ugotavlja, da je sedanja Morova vlada «prehodna vlada». Nato pravi, da ie dvostranska vlada KD - PRI nastala zato, di bi rešili vladno krizo, obenem pa dobili podporo v parlamentu socialistov in socialdemokratov. To pa, pravi Dn-nat Cattin, ustvarja precej šibak položaj vlade, ker bo gotovo kmalu prišlo do zaostritve odnosov ined Generalni tajnik CGIL Lama RIM, 25. — V sindikalni šoli CG IL v Ariceli se je danes začelo zasedanje glavnega sveta CGIL. U-vodno poročilo je imel glavni tajnik Lama, ki se je nanašalo predvsem na oceno sedanjega položaja in perspektivnih možnosti za dosego sindikalne enotnosti. Lama je bil zelo kritičen do vseh tistih, ki ovirajo dosego te perspektive in tistih, ki mislijo, da bi morali sindikalno enotnost doseči z združitvijo vrhov treh sindikalnih zvez. V poročilu je obrazložil sindikalno politiko CGIL v prihodnosti, zlasti v zvezi z reševanjem gospodarske krize. Pri tem je obširno obravnaval vprašanje cen, tarif javnih storitev, šole, pokojnin in draginjske doklade. Največji del svojega poročila je Lama posvetil vprašanju sindikalne enotnosti. V tej zvezi je poudaril, da mora glavni svet za sedaj dati samo napotila, kako uresničiti načrt za stvarno sindikalno enotnost, do katere mora priti izključno po dogovoru sindikatov včlanjenih v treh sindikalnih zvezah. V zvezi s postopkom, kako naj bi to vprašanje razvijali, je Lama dal predlog za sporazum med tremi sindikalnimi zvezami za sestavo skupnega načrta za dosego sindikalne enotnosti. Lama je dejal, da je CGIL naklonjena sestavi skupnega načrta, ki mora biti sad splošnega dogovora in skupne volje vseh treh sindikalnih zvez. Doseči je treba stvarni dogovor vseh sindikalnih sil, ki so bile do sedaj osnovni dejavnik združitvenega procesa in sindikalne politike v zadnjih letih. Za sestavo tega skupnega načrta veljajo še vedno sklepi konference v Firencah glede sindikalne avtonomije, odprave strankarskih struj, notranje demokracije na osnovi tajnega glasovanja po proporčnem'sistemu. V enotni sindikalni organizaciji, pravi Lama, bi morali zajamčiti tudi navzočnost manjšine v vodstvenih odborih in na vseh ostalih ravneh. Glede sedanje strukture sindikalne federacije je Lama dejal, da mora biti ta samo v vlogi sindikalne enotnosti. Lama je nato govoril o gospodarskem položaju v Italiji, ga označil za zelo resnega in dejal, da morajo sindikati najtesneje sodélovati pri raznih pobudah in v boju za izboljšanje položaja. Potem ko je ugotovil, da je bil boj italijanskega sindikalnega gibanja za reforme zelo pomanjk Ijiv, je predlagal, naj bi CGIL sestavila lastni alternativni predlog Minic v Londonu LONDON, 25. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je danes prispel na uradni obisk v Veliko Britanijo na vabilo zunanjega ministra laburistične vlade Jamesa Callaghana. Danes popoldne so se v Foreign Officeu pričeli jugoslovansko - britanski razgovori, med katerimi sta ministra opravila široko izmenjavo mišljenj o najaktualnejših vprašanjih sodobnega mednarodnega življenja. Razgovori so zajeli med drugim proučevanje dosedanje politične aktivnosti okrog konference o evropski varnosti in druga gibanja v Evropi. Ministra sta izmenjala poglede tudi o položaju na Daljnem vzhodu in o vzhodnem Sredozemlju. Zadovoljstvo v V/ashingtonu in Moskvi zaradi rezultatov «malega vrha» v Vladivostoku PEKING, 25. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je prispel danes v Peking, kjer se bo do 29. novembra pogovarjal s kitajskimi voditelji. To je že sedmi Kissinge-rjev obisk na Kitajskem, vendar pa je prvi po nastanitvi Geraida Forda v Beli hiši. Prav zaradi tega je poglavitna naloga ameriškega zunanjega ministra, da prepriča kitajske sogovornike, da bo tudi nova ameriška vlada nadaljevala Nixo-riovo politiko normalizacije odnosov s Kitajsko. Poleg tega pa bo šef ameriške diplomacije obvestil kitajske predstavnike o rezultatih šele včeraj zaključenega ameriš-o-sovjetskega vrha v Vladivostoku, na katerega so v Pekingu gledali z neprikrito nejevoljo, ne toliko zaradi argumentov na dnevnem redu, kolikor zaradi kraja sestanka Ferd-Erežnjev (Vladivostok je bil nekdaj kitajsko mesto) in zaradi njegovega datuma, tik pred /z prej najavljenim Kissingerjevim prihodom na Kitajsko. Glavni Kissingerjev sogovornik bo v teh dneh novi zunanji minister Čao Kuang-hua, ki je šele pred desetimi dnevi zamenjal Či Peng-feja, ki pa ga ameriški državni tajnik dobro pozna iz časov, ko je bil predstavnik LR Kitajske v stekleni palači v New Yorku. Premier Čuen-laj je namreč še vedno na zdravljenju v bolnišnici; Kissinger ga je sicer že danes, kmalu po prihodu, obiskal, vendar ni pričakovati posebno dolgih razgovorov med njima. Predsednika Maocetunga pa trenutno ni v Pekingu, pač pa se mudi nekje no podeželju Za sedaj ni znano, ali ga bo imel Kissinger priložnost obiskati. Pogovori med Kissingerjem in Čao Kuang-huo so se že začeli ter so bili uvodoma posvečeni pretežno dvostranskim odnosom, kot pričata tudi zdravici, ki sta si jih zunanja ministra izmenjala na slavnostnem kosilu. Kissinger je zagotovil, da proces normalizacije s Kitajsko ni sad trenutnih okoliščin, pač pa «eno izmed stabilnih načel ameriške zunanje politike». Dalje je šef ameriške diplomacije potrdil tudi veljavnost «šanghajske izjave», ki jo je podpisal Nixon ob zaključku svojega «zgodovinskega» obiska. Čao Kuang-hua pa je ugotovil, da imajo Kitajska in ZDA različne družbene sisteme ter deljena mnenja o vrsti načelnih vprašanj, kar pa ne sme preprečevati, da ne bi našli skupnega jezika glede nekaterih vprašanj. Kitajski zunanji minister je tudi izrazil prepričanje, da bo Kissingerjev obisk «prispeval k nadaljnjemu uresničenju načel, vsebovanih v šanghaj-ski izjavi». Uspešen zaključek prvega srečanja med predsednikom Fordom in generalnim tajnikom KP SZ Brež-njevom je medtem predmet zadovoljnih komentarjev tako v ZDA kot v Sovjetski zvezi. Zadovoljstvo vlada predvsem zaradi zbližan ja ADIS ABEBA, 25. — Napetost in negotovost vladata v Adis Abebi po včerajšnji nepričakovani in nerazumljivi usmrtitvi šestdesetih u-glednih osebnosti sedanjega in preteklega režima na ukaz vojaških o-blasti. V centralnem zaporu v Adis Abebi, kot je sporočil včeraj zjutraj radio, so ponoči ustrelili samega voditelja začasne vojaške vlade generala Amana Andoma, ki je bil odstavljen samo nekaj ur prej in aretiran po oboroženem spopadu okrog cesarske palače, poleg njega pia še dva bivša ministrska predsednika, Hapte Wold in Ndelkat-. chew Makonen, več bivših ministrov, vnuk cesarja Hajleja Se-lasjeja Iskander Desta, ki je bil do pred nedavnim namestnik načelnika generalnega štaba mornarice, ter bivši šef oboroženih sil in bivši predsednik senata Abye Abele. Med —tvami so tudi številni krajevni mogotci, od katerih je bil najbolj znan «ras» Asrate Cassa, bivši predsednik razpuščenega cesarjevega sveta. Razlogi, zaradi katerih se je doslej povsem nekrvava revolucija v Etiopiji spr.menila v pravi pokol, . ................................n ................................minili,n,Mni,i,mi,i„i,n, OB PODELITVI DOMICILA ORGANIZACIJI NEKDANJIH BORCEV ZA SEVERNO MEJO stališč glede vprašanja strateškega oboroževanja, čeprav oj vsebina dogovora še točno znana. Vsekakor ameriški tisk poudarja, da se bodo ženevska pogajanja SALT sedaj lahko nadaljevala s konkretno perspektivo, da bi v kratkem utegnili doseči dokončni sporazum. Komentator sovjetske uradne tiskovne agencije TASS pa pozdravlja vrh v Vladivostoku kot «velik napredek v izvajanju načel miroljubnega sožitja v mednaroanih odnosih». Komentator nada juje, da se je temeljna usmeritev v ameri-ško-sovjetskih odnosih pretvorila v konkretne skupne ultrepe za odpravo nevarnosti vojne in za brzdanje oboroževalne tekme. Po drugi strani pa komentator dodaja, da bo treba še veliko delovati na področju trgovinske izmenjave med ZDA in SZ, kjer obstaja še vedno veliko nerešenih vprašanj. Zasedanje o obmejni trgovini Na tržaški prefekturi se je včeraj sestala posebna študijska skupina italijanskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov in izvedencev, ki delujejo v okvirji italijansko - jugoslovanske komisije za izvajanje Videnških sporazumov. Italijansko delegacijo vodi glavni ravnatelj ministrstva za zunanjo trgovino Armando Fracassi, jugoslovansko pa pomočnica zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Milica Žiberna. Srečanje se bo nadaljevalo in zaključilo danes. Na sliki: vladni komisar prefekt dr. De Lorenzo pozdravlja jugoslovansko predstavništvo VOJAŠKE OBLASTI KRVAVO OBRAČUNALE S POLITIČNIMI NASPROTNIKI Po množičnih usmrtitvah v Adis Abebi vlada v Etiopiji največja negotovost Med žrtvami tudi odstavljeni predsednik začasne vlade Andom, dva bivša ministrska predsednika ter številni bivši ministri in bivši vojaški poveljniki Še neznani in nerazumljivi vzroki pokola - Negotova usoda cesarja Selasjeja V odnosu do manjšin naj Avstrija pokaže pripravljenost na sodelovanje s SFRJ Jože Smole poudaril, da so vse kršitve državne pogodbe v bistvu naperjene proti osnovam avstrijske demokracije LJUBLJANA, 25. — S posebno slovesnostjo v veliki magistralni dvorani v Ljubljani je bil včeraj podeljen domicil Mestnemu odboru Zveze prostovoljcev-borcev za severno mejo v letih 1918-19. Pred številnimi bivšimi borci in gosti, med katerimi je bil sin legendarnega generala Rudolfa Maistra, je n„; ej v imenu borcev za severno mejo spreg. il Jože Hribar, ki je pr :dvsem poudaril nedozorelost slovenskih politikov ob razpadu Avstro-Ogrske Za njim je govoril Jože Smole, pr -'sednik mestne konference SZ DL. Koroškim borcem je izrekel globoko zahvalo za napredno in dosledno delovanje pri razvijanju narodne zav.nti, saj so v prevratnih časih občutili nevarnost, pasivnega čakanja in se za v rdeli, da je no-t. bna takojšnja akcija, večina koroških borcev pa je pozneje kljub bremenu iet sodelovala tudi v NOB. Jože Smole je zatem spregovoril e nekaterih aktualnih vprašanjih, ki : devajo odnose med Jugoslavijo in Avsti o. Dejal je: «Odnos do s'ovenske ?i hrvaške manjšine je za nas merilo iskrenosti odnosa Avstrije do sodelovanja z Jugoslavijo. -hp Avstrija iskre- no želi dobre odnose in nrijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo, kar njeni odgovorni dejavniki venomer ponavliajo, potem naj to dokaže v odnosu do slovenske in hrvaške manjšine, kot tudi v odnosu do iz-p njevanja jasnih določil državne pogodbe. Manjšine so pomembna vez med sosednjimi narodi in državami. Zato se v konkretnem tre-tiranju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji zrcali tudi stopnja pripravljenosti meddržavnega sodelovanje in v tem smislu preverja iskrenost izjav». Govornik je poudaril, da karakter današnje Avstrije zavisi od spoštovanja državne pogodbe, s katero je bila po zadnji vojni ustanovljena nevtralna in demokratična Avstrija in katere podpisnik je tudi Jugoslavija. Od tega zavisi tudi mednarodni ugled Avstrije. Vse kršitve državne pogodbe so v bistvu naperjene proti demokratičnim silam, proti demokraciji in nevtial-nosti, torej proti osnovam z državno pogodbo ustanovljene Avstrije. Avstrija se je s pogodbo obvezala, da bo na svojem ozemlju preprečila sleherni poskus obnavljanja nacizma, nacionalizma in šovinizma. Sedaj pa se na ozemlju Avstrije vrste odkrite in prikrite nacistične manifestacije ter se dovoljuje delovanje starih nacistov in neonacistov. Povrhu pa je danes na tleh Avstrije pravi center sovražne propagande proti Jugoslaviji. Iz sosednje Avstrije se širijo v svet vse mogoče špekulacije, ki imajo v svojem bistvu globoko sovražno vsebino. Avstrijske oblasti pa ne store ničesar, da bi napravile konec tej propagandistično - diverzantski antijugoslovanski dejavnosti. Po govoru Jožeta Smoleta je predsednik Mestne skupščine inž. Tone Kovič podelil Mestnemu odboru Zveze prostovoljcev - borcev za severno mejo v letih 1918-19 spominski trak za zastavo in domicilno listino, v kateri je zapisano, da mesto Ljubljana podeljuje domicil «za posebne dosežke pri razvijanju narodne zavesti ter za prizadevanje za politično, nacionalno, kulturno in 'gospodarsko svobodo slovenskega naroda». so za sedaj še povsem nerazumljivi. Razen generala Andoma so bile vse žrtve že nekaj časa zaprte v Adis Abebi v pričakovanju procesa. Včerajšnje sporočilo vojaških oblasti pravi, da so bili krivi raznih zločinov, ki gredo od izrabljanja svojih položajev na nezakonito bogatenje, do korupcije, pa do netenja državljanske vojne do vnašanja razdora v vrste oboroženih sil. Slednjega zločina je bil obtožen tudi odstavljeni predsednik Andom. Radio je tudi sporočil, da so vojaške oblasti sprejele sklepe o usmrtitvi preteklo noč ter da je bil sklep takoj izveden. Trupla so bila nato pokopana, med tem ko je radio sporočil, da jih ne bodo vrnili svojcem. Življenje v Adis Abebi poteka medtem vsaj navidezno povsem normalno. Edini zunanji znaki včerajšnjih tragičnih dogodkov so prisotnost ta;Jcov pred cesarsko palačo v središču mesta ter številne vojaške patrulje, ki krožijo po mestu. Po sporočilu, ki ga je radio objavil včeraj zjutraj, se vojaške oblasti niso več oglasile, kar r> vzroča veliko negotovost tudi glede ostalih 150 političnih osebnosti, ki so še zaprte v zaporu v Adis Abebi. Prav tako negotova je usoda cesarja Hajleja Selasjeja, ki je bil odstavljen 12. septembra in je menda še vedno v stanovanjskem priporu. Dokaz v like negotovosti in velike zaskrbljenosti za nadaljnji razvoj dogodkov v državi je tudi dejstvo, da so tuja veleposlaništva v Adis Abebi pozvala tuje državljane, naj ne zapustijo prestolnice in naj o-stanejo doma po sončnem zatonu. Ukrepi ZIS za varčevanje s petrolejem šli do izraza šele v prihodnjem letu. Z danes sprejetim ukrepom se hitrost potniških avtomobilov omejuje na 90 km na uro, avtobusov in tovornjakov do 7,5 tone nosilnosti na 70 km, drugih tenkih vozil nad 7,5 ton« nosilnosti na 60 km na uro. Republikam in pokrajinam bodo, upoštevajoč stanje cest in voznega parka, predpisali minimalne hitrosti, na avtocestah pa bodo lahko dovolili hitrost le 10 kilometrov na uro večje. Z današnjimi ukrepi zveznega izvršnega sveta se omejuje uvajanje novih avtobusnih prog, zlasti na novih cestah in v mestih. Da bi se spodbujalo raziskovanje proizvodnje in varčevanje nafte, se občutno znižujejo pristojbine na uvoz naprav, ki se uporabljajo v ta namen, a se ne proizvajajo v Jugoslaviji. Zvezni izvršni svet je poleg tega sprejel tudi več priporočil za ra-cioniranje potrošnje in Varčevanja nafte. Republikam in pokrajinam je priporočeno, da vplivajo na racionalnejšo organizacijo prevoza potnikov in blaga in zmanjšanje paralelnih prog. Delovne organizacije morajo uvesti varčevanje potrošnje nafte. Tiste, ki bi dosegli največje uspehe, je potrebno spodbujati in nagraditi. Mestne skupščine in delovne organizacije bi morale organizirati učinkovitejši mestni prevoz, da bi se zmanjšalo število meščanov, ki uporabljajo potniške avtomobile. Republikam in pokrajinam je nadalje priporočeno, da preverijo možnost uvedbe posebnega davka na potniške avtomobile, katerih deklarirana uporaba bencina je večja kot 10 litrov na 100 kilometrov. Po podatkih, ki jih je navedel Goj-šin, se je v prvih osmih mesecih letošnjega leta potrošnja nafte in naftnih derivato’- povečala za 13 odstotkov namesto 4 odstotke, kot je bilo predvideno. B. B. RIM, 25. — V senatu so razdelili vladni zakonski osnutek, s katerim naj bi se povišal davek na dodatno vrednost — IVA na živo govedo od sedanjih 6 na 18 odst. ZaKonski osnutek izključuje povišanje davčnega bremena na uvoženo mlado govedo za rejo. .................................. SINOČI V NEKI NEWYORSKI KLINIKI UMRL JE U TANT Bivši generalni tajnik OZN je bil star 65 let - Že nekaj let je bil hudo bolan - Celo desetletje na čelu svetovne organizacije NEW YORK, 25. — Bivši gene-1 kretarja. Ob izteku njegovega pet’ ralni tajnik OZN U Tant je umrl I letnega mandata je bil ponovno iz- Omejitev hitrosti na jugoslovanskih cestah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Zvezni izvršni svet je sprejel danes ukrepe in priporočila o varčevanja in racionalni potrošnji nafte in naftnih derivatov. Učinki teh ukrepov bodo po izjavi podtajnika v zveznem komiteju za industrijo in energetiko Gojšina pri- danes po dolgi bolezni v neki new-yorški kliniki. Star je bil 65 let Zaradi raka na licu je bil v zadnjih letih že trikrat operiran, zadnjič pa se je moral zateči v bolnišnico preteku teden; močna pljučnica je danes zvečer strla njegov odpor. U Tant se je rodil 22. januarja 1909 v Pantanawu v Burmi. Preden je stopil v diplomacijo, je dolgo časa poučeval. Ob smrti Daga Ham-marskjoelda je bil U Tant, ki je takrat zastopal svojo deželo v stekleni palači, bil imenovan za izvrševalca funkcije generalnega sekretarja, leto pozneje pa je bil soglasno izvoljen ze generalnega se- Glavni tajnik CGIL Lama je ob otvoritvi včerajšnjega zasedanja glavnega sveta CGIL povedal stališče največje italijanske sindikalne organizacije do nove Morove vlade. Lama je dejal, da nimajo nobenih predsodkov do nove vlade in da jo bodo sodili po programu, ki ga ho predložila. Že sedaj pa je dal povedati, da CGIL in vse italijansko sindikalno gibanje ne bo pristalo na politiko plač, ljudske potrošnje, naložb in zaposlitve «v okviru obstoječih možnosti», s čimer bi dejansko spravili gospodarski ustroj na stare tirnice. CGIL bo zahtevala z vlado odkrita pogajanja o vseh vprašanjih, ki zanimajo delavce in ne bo pristala na tako imenovano zamrznitev plač. Zasedanje glavnega sveta CGIL se je včeraj začelo z uvodnim poročilom glavnega tajnika Lame. Govoril je predvsem o sedanjem " I '•/•■'I ' DANES U - l-' sindikalnem položaju ter o perspektivah in možnosti sindikalne enotnosti. Glede reševanja gospodarskih vprašanj je Lama predlagal, naj bi CGIL sestavila lasten predlog, kako ta vprašanja reševati. Dejal pa je, da sindikati bodo še naprej odločno vodili loj za reforme in za zagotovitev delavskih dohodkov. V Etiopiji, kjer so v noči med soboto in nedeljo na ukaz vojaških oblasti ustrelili šestdeset vidnih političnih in vojaških predstavnikov, med njimi komaj odstavljenega predsednika začasne vojaške vlade gen. Andoma, vlada velika negotovost in nemir v pričakovanju na- daljnjega razvoja dogodkov. Doslej še ni bilo odgovora na vprašanje, zakaj so se protagonisti doslej ne-kivave revolucije odločili za strašen pokol, ki ga ni mogoče niti razumeti, še manj pa opravičiti. Ameriški zunanji minister Kissinger je prispel včeraj na Kitajsko s poglavitnim namenom, da zagotovi kitajskim predstavnikom kontinuiteto ameriške politike do Pekinga. Svojemu sogovorniku, novemu zunanjemu ministru čao Kiiang-hui je Kissinger svečano poudaril, da normalizacija odnosov s Kitajsko «ni sad trenutnih okoliščin, pač pa trajno načelo ameriške zunanje politike». Sinoči je v neki newyorski kliniki po daljši bolezni umrl bivši generalni tajnik OZN U Tant. Star je bil 65 let. Na čelu svetovne organizacije je bil celo desetletje, od leta 1961 do 1971. voljen. V desetih letih, ko je opravljal to funkcijo, si je prizadeval za rešitev številnih kriz (Kongo, Vietnam, Bližnji vzhod), pa tudi za dvig življenjske ravni držav v raz- voju in sploh vseh držav članic svetovne organizacije. Že v zadnjih mesecih njegovega drugega mandata se je U Tantovo zdravje močno poslabšalo, tudi zaradi desetletnih naporov v korist svetovnega miru, zaradi česar je moral leta 1971 dokončno zapustiti to funkcijo, ki jo je prevzel Avstrijec Kurt Waldheim. Po umiku z mednarodnega prizorišča se je U Tant nastanil v Har-risonu, nedaleč od New Yorka, kjer je še do pred kratkim pisal svoje spomine., VČERAJ DOPOLDNE NA TRŽAŠKI PREFEKTURI ZAČETEK ZASEDANJA 0 UKREPIH ZA IZBOLJŠANJE OBMEJNE TRGOVINE Razprave se udeležuje okrog trideset delegatov in izvedencev iz Italije in Jugoslavije - Za danes najavljeno skupno poročilo Na tržaški prefekturi se je včeraj dopoldne sestala posebna študijska skupina italijanskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov in izvedencev z raznih področij, ki delujejo v okviru mešane italijansko-ju''oslovanske komisije za izvajanje Videnških sporazumov. Jugoslo-v _.nsko odposlanstvo, ki ga voai pomočnica zveznega sekretarja za zunanjo trgovino mr. eok. Milica Žiberna, sestavljajo pomočniki glavnega ravnatelja Narodne banke dr. Stanislav škarka, tajnik komisije IS Slovenije za gospodarske odnose s tujino Milan Šamec, svetovalec pri komisiji IS Hrvatske za gospodarske odnose Miro Filipušič, podpredsednik gospodarske zbornice SR Črne gore Marko Radifkovič, svetovalka zveznega sekretariata za zunanjo trgovino Vera Krstič, svetovalka Zvezne gospodarske zbornice iz Beograda Radmila Petrovič, trgovinski svetovalec na jugoslovanski ambasadi v Rimu Uroš Markič in jugoslovanski konzul v Trstu Srečko Kovačič ter iz.edenci ing. Ljudmila Pfaff, svetovalka pri Gospodarski zbornici SR Hrvatske, Franc Burger, svetovalec pri Gospodarski zbornici SR Slovenije, ravnatelj oddelka Narodne banke za izvoz in kredit Petar Fabiani in zastopnik Luke Koper Janez Subič, V italijanskem odposlanstvu, ki ga vodi glavni ravnatelj ministrstva za zunanjo trgovino dr. Armando Fracassi, so dr. Giovanni Bat listini, trgovinski svetovalec na ministrstvu za zunanje zadeve, dr. Gianfranco Facco - Bonetti, zastopnik ministrstva za zunanje zadeve, dr. Teresa de Corné, zastopnica oddelka za sporazume pri ministrstvu za zunanjo trgovino, dr. Mario Gerbino, zastopnik minLtrstva za zunanjo trgovino, oddelek za valutna vprašanja, dr. Livio Muscella, zastopnik ministrstva za zunanjo trgovino, dr. Carmela Nicosia, zastopnica ministrstva za zunanjo trgo- no, oddelek za sporazume, dr. Antonio Mastropasqua, ravnatelj tržaške carinarnice in zastopnik ministrova za finance, dr. Spa-ziani, predstavnik ministrstva za kmetijstvo, dr. Bruno Notari, zastopnik ministrrtva za trgovinsko mornarico, dr. Carlo Pino, tržaški podprefek, Ettore Lazzini, zastopnik generalnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, oddebk za zunanjo trgovino, dr, G. Battista Peruzzi, načelnik zagrebškega urada ICE in Dario Kokelj, zastopnik Neodvisne ustanove za tržaško luko. Pred začetkom skupnega dela je generalni komisar Di Lorenzo toplo pozdravil člane obeh odposlanstev in jim zaželel uspešno delo. Kratek pozdravni govor sta nato imela načelnika obeh delegacij dr. Milica Žiberna in dr. Armando' Fracassi. Načelnik italijanskega odposlanstva dr. Fracassi je v krajšem razgovoru z novinarji poudaril, da se je skupna vrednost blagovne menjave po, avtonomnih računih za Tržaško in Goriško v zadnjih dveh letih znatno zmanjšala: od 16 milijard lir v letu 1971 je vrednost nazadovala na 13 milijard v letu 1973 in na okoli 11 milijard do konca oktobra letos. Namen sedanjega zasedanja je — je zaključil dr. Fracassi — da bi skušali skupno odpraviti razne zaviralne dejavnike in pripraviti tehnične inštrumente, ki naj ponovno pospešijo blagovno menjavo med sosednimi področji, in sicer vsaj do višine, ki bo ustrezala sedanjim težnjam v razvoju splošne blagovne menjave med Italijo in Jugoslvaijo. Pred začetkom zasedanja sta dva člana italijanskega odposlanstva, in sicer dr. de Cornéjeva in dr. Muscella, obiskala tržaško trgovinsko zbornico,kjer sta se sestala s predstavniki oddelka za zunanjo trgovino. Zastopniki ustanove so ob tej priliki prikazali gledišča tržaških, go-riških in drugih obmejnih operaterjev, ki se udejstvujejo v okviru blagovnega prometa po obmejnih sporazumih in v okviru posebne o-peracije «Alpe - Adria». Tukajšnji poslovni krogi pripisujejo obmejni blagovni menjavi z Jugoslavijo velik pomen, saj se zavedajo teže, ki jo imajo ustrezni sporazumi za razvoj gospodarskih dejavnosti v teh krajih. Praktičen primer teh ugodnosti je med drugim viden v dejstvu, da se uvoz živine in mesa iz Jugoslavije lahko odvija (v okviru določenih kontingentov) kljub znanim omejitvam Evropske gospodarske skupnosti: prav tako narašča tudi pomen tako imenovane «posebne operacije Alpe - Adria». Predstavniki zbornice so nadalje opozo- rili člana rimskega odposlanstva na | nega blagovnega prometa ki nek/5LPtPP \T o r\r\ J^.1 : n v ’ OB VELIKI UDELEŽBI OBČINSTVA V nedeljo popoldne v Kulturnem domu koncert cerkvenih pevskih zborov Manjša udeležba zborov - Odsotnost zbora iz Beneške Slovenije ali Kanalske doline nekatere nedostatke v zvezi s poslovanjem v okviru maloobmejnega blagovnega prometa, ki bi jih lahko brez težav odpravili v korist tukajšnjega in sosednega gospodarstva. Med drugim so predstavniki zbornice obravnavali zlasti bančni polog za uvoz blaga iz tujine in predlagali njegovo odpravo, kolikor gre za izmenjavo blaga po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. V zvezi s poslovanjem po dogovoru «Alpe - Adria» pa so predstavniki zbornice naglasil, da bi tukajšnji gospodarski krogi le z veliko težavo lahko sprejeli jugoslovanski predlog, po katerem naj bi se ustrezne operacije zaključevale v roku 12 in ne več 18 mesecev, kakor se dogaja danes. Delo mešane komisije se bo nadaljevalo danes in bo trajalo praktično ves dan. Ob koncu zasedanja naj bi odposlanstvi izdali skupno poročilo o opravljenem delu in o predlogih za izboljšanje maloobmej- bosta delegaciji predložili v odobritev ustreznima vladama v Rimu o-ziroma v Beogradu. Današnje zasedanje bo potekalo v dveh podkomisijah, od katerih se po ena u-kvarjala predvsem s finančnimi vprašanji, druga pa z vprašanji, ki zadevajo možnost sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranskem morju. V Kulturnem domu v Trstu je bila v nedeljo popoldne tradicionalna revija cerkvenih pevskih zborov, ki jo vsako leto ob tem času prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Polna dvorana in navdušenje, ki je spremljalo nastope desetih pev- lo enajst), se je nedeljske revije u-deležil tudi en zbor iz števerjana, v okviru izmenjave med Tržaško in Goriško, žal pa ni bilo nobenega zbora iz Beneške Slovenije ali iz Kanalske doline, s čimer se letos ni uresničilo načelo, da naj bo na Protest šolnikov izven staleža _ Na filozofski fakulteti se je sinoči sestala skupščina šolnikov izven staleža, na kateri so ostro obsodili natečaj za 23 tisoč stalnih mest — natečaja se udeležuje nad 600 tisoč šolnikov. Zahtevali so takojšnje tečaje za usposabljanje in sodelovanje med ministrstvom za šolstvo in sindikati pri sprejemu v službo. skih zborov, sta še enkrat dokazale, ■ teh kulturnih manifestacijah prida so zbori pomembna žarišča ljud- šotna vsa dežela, ske kulture in kazalci narodne za- j Revijo je odprl predsednik Zveze vesti. Zborovska dejavnost je še cerkvenih pevskih zborov v Trstu t'orl n ri Irninl si** ni* , -ž ~ TJ : t • . » - / ■ vedno katalizator slovenskega druž beno-kulturnega življenja v teh krajih, kjer je potujčevalni pritisk v raznih oblikah še vedno prisoten. Kot je nedeljska revija še enkrat po- Zorko Harej, ki je med številnimi prisotnimi posebej pozdravil generalnega konzula SFRJ Borisa Trampuža. Konzulu, ki se v teh dneh vrača v domovino, se je zahvalil za nje- pevskih zborov v primerjavi z lanskim letom, je prvi kazalec. Temu se pridružujeta in obenem to pogojujeta naraščajoča mladine ter občutno pomanjkanje pevovodskega kadra, kar je bilo o-paziti predvsem v precejšnji kakovostni razliki med posameznimi nastopajočimi zbori. Poleg devetih zbo- trdila to resnico tako je obenem o- i govo dragoceno delo med zamejski-pozorila na rahlo utrujenost v zbo- j mi Slovenci. Harejev pozdrav je rovski. dejavnosti. Manjše število ! podkrepilo tudi številno občinstvo z burnim aplavzom. Harej je nato v svojem uvodnem govoru poudaril , pomen zborovskih revij, s katerimi odsotnost j želi Zveza cerkvenih pevskih zborov poživiti in okrepiti že obstoječe zbore in vzbuditi zanimanje za zborovsko petje zlasti pri mladini. Dejal je, da je tudi v zborovski dejavnosti plima in oseka, ter podčrtal vlogo pevovodij. Družba te ljudi zanemarja ali premalo ceni, je med drugim dejal govornik, ter izrazil potrebo po spreminjanju diletantstva v pevo-vodski dejavnosti v poklic. Skupno je, kot rečeno, nastopilo deset zborov, spored pa je zaključil nastop združenih pevskih zborov z Opčin, Sv. Ivana in Rojana. Napovedovala sta Matejka Maver in Danilo Pertot. V prvem delu sporeda je najprej nastopil zbor iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa. Zapel je Hribarjevo «Oj hišica očetova»; Hladnikovo in Maličevo «Škrjančkh ter Adami- Pohvala za njeno dosedanje delo m prizadevanje za pouk slovenščine v Beneški Sloveniji č-evo < Ratal. Prepovedano mladini pod 14-letom. . Nazionale 15.30 «I fantastici piccoli Superman». Barrai film o karateju. Prepovedano mladini pod !’• letom. Excelsior 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.15 «Esecutore oltre la legge». Alain Delon in Mireille Dare. Barrai film: Grattacielo 16.00-22.15 «Attenti a Quei due ...chiamate Londra». Tony Cur-tis in Roger Moore. Barvni film- Fenice 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.15 «Ro; manzo popolare». Barvni zabavni film, v katerem igrata U. Tognaz-zi in Ornella Muti. Eden 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.15 «Fatti di gente perbene». Barrai film-Igrata Giancarlo Giannini in Catherine Deneuve. Ritz 16.00 - 18.00 20.00 - 22.15 «A- more mio, non farmi male». IgnU0 Walter Chiari, Luciano Salce, Ma) cha Meril. Prepovedano mladini pod 14. letom. ' . Aurora 15.45 «Stavisky» Jean Pau‘ Beimondo. Barvni film. Capitol 15.30 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir. Cristallo 16.30 «Il cittadino si ribella». Franco Nero. Barvni film. Pre* povedano mladini pod 14. letom. Impero 15.30 «Il portiere di notte»-Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30—22.00 «Mari* Rojsa la Guardona». Isabella B'a‘ gini jn,,I)linetto Da voli. Barrai film-Prepovedano mladini pod 18. letom- Moderno 16.30 «Il viaggio di Sinbad»-Barvni film. Ideale 16.30 «Silvestro gatto maldestro». Barrai film Walt Disneym Vittorio Veneto 16.30 «E’ una sporca facenda tenente Parker!» J. Wayne. Barvni film. Abbazia 16.00 «Il Decameron». Barvni film režiserja P. P. Pasolinija-Prepovedano mladini pod 18. letom- Astra 16.30 «L’ultima neve di primavera». Agostina Belli in Bekim Fehmiu. Barrai film. Zadnji dan. Mignon 16.00 Serija znanstvenofantastičnih filmov: «A 30 milioni di Imi dalla Terra». Barvni film. Igra “• Hopper. Radio 16.00 - 19.00 - 22.00 «Cera una volta il West». Barvni film, v katerem igra Charles Bronson. Razna obvestila KASTA priredi tečaj srbohrvaščine. Prijave in informacije do 30. t.m-na telefonsko številko 82-66-24 od 20. do 21. ure. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu prireja tudi letos miklavževanje za slovenske osnovnošolske otroke na Tržaškem. Prihod sv. Miklavža J® najavljen v soboto, 7. decembra, o*5 15.30, ko bo v društvenih prostorih delil darilne pakete med naše malčke. Za čimvečji uspeh te akcije bodo odbornice društva obiskale v teh dneh naše člane, jxxipornike in Pr*‘ Mali oglasi KUŽKI NA PRODAJ. Nemški čistokrvni volčjaki, visok rodovnik. Nova vzreja v Trstu. Beloglav št 4 pri obmejnem bloku v Plavjah, tel. 81-47-88. dine, osnovne šole in vrtca v Ulici Donadoni bo priredilo v četrtek, 28. t.m., ob 20.30 v šolskih prostorih predavanje, na katerem bo dr. Franc Škerlj govoril o temi: «Pooblaščene odredbe in volitve na slovenskih šo-làh». Vljudno vabljeni! Vodstvo Tržaškega partizanskeg* pevskega zbora obvešča pevce n* orkestraše, da bo odhod avtobusov na gostovanje na Jesenice, v Begunje in na Vrhniko v soboto, 30. t.m.. ob 14.30 izpred Bazoviškega doma-Pevci naj se zberejo ob 14. uri. iKaJSiS BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRnr - ULICA F. FILZI 1Q-- r«g* URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 668,30 Funt šterling 1552,50 Švicarski frank 244,50 Francoski frank 142,30 Nemška marka 270,25 Avstrijski šiling 37,35 Dinar: debeli 36,— drobni 36,— Včeraj nas je zapustil naš dragi JOSIP PERTOT (PEPI TURK) Pogreb bo jutri, v sredo, 27. t.m., ob 15.30 iz kapelice bar kovljanskega pokopališča. Žalostno vest sporočajo žena Amalija, sestra Marija in drugi sorodniki Barkovlje, 26. novembra 1974 MENJALNICA vseh tujih valut Dne 25. t.m. je preminil naš dragi ANTON SMOTLAK Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Mačkolje. žalostno vest sporočajo žena, sinovi in hčeri z družinami Mačkolje, 26. novembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK V SOBOTO IN NEDELJO V KULTURNEM DOMU Prvi celovečerni nastop tržaške folklorne skupine «Sta ledi» GORIŠKI DNEVNIK Čez nekaj dni se bo Tržaška folk-lorna skupina «Stu ledi» predstavila občinstvu s celovečernim sporedom, v okviru katerega bo kake pol ure posvečene tržaškim plesom in pesnim. Vprašali smo člane skupine, da bi nam povedali, na kakšna vprašanja in probleme so naleteli od trenutka, ko so sklenili, da se bodo ukvarjali tudi z raziskovanjem, in kakšne uspehe so do sedaj dosegli pri zbiranju podatkov, ki še enkrat dokazujejo naš obstoj v preteklosti in naše tradicije. Prvo vprašanje, s katerim smo se spoprijeli, ko smo začeli stikati po vaseh za plesi in pesmimi, je bilo, kaj lahko pravzaprav pojmujemo kot folklorne plese in pesmi. Po dolgih razpravah in pogovorih s strokovnjaki, ki se poklicno že dolgo let bavijo z zbiranjem folklornega materiala, smo se zedinili, da bomo pojmovali kot folklorne plese in pesmi vse tiste Plese in pesmi, ki so jih naši ljudje Plesali in peli pred dobrim stoletjem sli še prej. Rada bi točneje orisala, pri čem je nastalo vprašanje. Ko smo spoznavali plese iz drugih slovenskih pokrajin, smo ugotovili, da razpolagajo z velikim številom delovnih in obrednih plesov. V Beli krajini so taki obredni plesi še živi, ljudje jih še vedno poznajo in plešejo. To je prava izvirna folklora, pri kateri raziskovalec ne more imeti nobenega dvoma. Gorenjska, Prekmurje in še kaka druga pokrajina so bogate z delovnimi plesi, ki tudi ne dopuščajo dvomov, v Trstu pa takih plesov ni, ali vsaj jih nihče do sedaj ni našel in zapisal. Ko smo se pogovarjali s Tončko Maroltovo, ki je pred leti raziskovala Trst s pomočjo Olge Gorjupove, smo ugotavljali, da sta tudi onedve pred leti zabeležili samo take plese, ki so jih naši predniki Plesali na veselicah ali «šagrah». Pri takih plesih, ki izhajajo iz veselic, je Pa zelo dvomljiv izvor, to je, če so nastale v Trstu ali če jih niso orkestri ali bolje godbe prinesle iz kakega drugega kraja. In če so ti plesi dejansko prišli iz drugih krajev, jih lahko priznavamo kot tržaške folklorne plese ali ne? Od tu zgornje načelo, da pojmujemo, kot tržaško folkloro vse plese, ki so jih naši predniki plesali, ker so jih oni imeli za svoje plese in so jih kot svoje plesali. Jasno je tudi, da je pri pesmih vprašanje precej manj zapleteno, že zaradi samega besedila, ki kmalu izpriča izvor. Na področju pesmi je tudi že delalo precej več ljudi, ki so pesmi zapisali in priredili, kot na Področju plesov. No, ko smo si tako razčistili pojme, smo se spravili na pot. kljub skromni pripravljenosti. Vsa naša pripravljenost se je namreč omejevala na poznanje glasbe in osnovnih znakov za zapisovanje plesov in na razgovore s Tončko Maroltovo in Olgo Gorjupovo, ki sta nam dovolili, da smo si ogledali njune stare zapiske. V začetku sem nalašč opustila vzrok, zaradi katerega smo prišli do zanrisli, da bi morali raziskati tržaško ozemlje. Vse tržaške skupine, ki so do sedaj delovale na Tržaškem — upamo, da s tem ne delamo komu Krivice — so se ukvarjale s slovensaimi plesi in pesmimi, kar je popolnoma jasno in razumljivo, vendar so se samo nekatere med temi podrobneje posvetile tržaškim plesom, in to seveda tistim plesom, ki so bili zapisani in prirejeni. Takega materiala pa resnici na ljubo, ni prav dosti. Nobena skupina si pa ni upala dalje raziskovati tržaškega ozemlja in tako postati nekje nosilec naših tradicij, morda tudi zaradi tega, ker je bilo dela z organizacijo in delovanjem skupine vedno še preveč za zmogljivost tistih, ki so se v prostem času ukvarjali s folkloro. Sedaj je pa bil skrajni čas, da se nekdo tega loti, dokler so še živi tisti naši ljudje, ki o starih tradicijah še kaj znajo in imajo tudi še dovolj spomina, da lahko posredujejo kolikor se da točne podatke. Tako smo začeli, seveda ob redkih prostih trenutkih, ki nam jih je delo s skupino samo dovoljevalo, in seveda v tistih vaseh, kjer smo koga poznali, šli smo harmonikar, eden od starejših plesalcev in magnetofon, najprej y Boršt. Medtem smo že nekaj stikali po Barkovljah, delno po Kontovelu in Proseku, delno po Križu, nekaj zapiskov smo tudi že imeli, podatke, na katere smo tu pa tam slučajno naleteli. Pa ne bi vam pravili vseh težav, na katere smo naleteli, harmonikar, plesalec in magnetofon, povedali bi vam samo zaključek. Imeli smo srečo: v zelo kratki dobi smo zbrali materiala za kakih petnajst minut plesa, to kar smo potrebovali za nastop, s katerim bi se predstavili Tržačanom z domačimi plesi. Sprašujete se, kaj smo našli? Takoj vam povem: ugotovili smo, kako je potekala stara sagra in zbrali dovolj podatkov, da lahko tako šagro tudi prikažemo. Sedaj pa pojmo kar po vrsti. Taka sagra se je vedno začela — to nam je že tudi povedala Maroltova — z dvema «parterjema» (včasih je bilo parterjev lahko tudi več), ki sta klicala druge k plesu. Od tu pesem in ples «Stu ledi». «Stu ledi, stu ledi, nej pride miter...» in začel se je ples, z raznimi figurami. Sledili so običajno trije «landlerji», ki so jih imeli pravico plesati parterji, to je domačini - organizatorji. Isti so potem prodajali «partide» sestavljene iz desetih ali dvanajstih plesov ostalim, gostom iz sosednjih vasi, vsem, ki so se zbrali, da bi se udeležili ve: elice. Vprašanje je bilo, kakšni plesi so sestavljali take partide. Ugotavljali smo v začetku, da smo imeli srečo, dokaz za to je, da smo brez prevelikega truda lahko zapisali tri različne «landlerje» in našli tudi še druge plese, kot so na primer živahna «spitz polka» ali elegantni «šetepaši». Do sedaj nam še ni uspelo, da bi sestavili celo partido, vendar še nismo obupali. Mimogrede smo lahko zapisali še kako pesem, ki ni zabeležena v zbirkah Milana Pertota in tudi je ni med zapiski Tončke Ma roliove, ki nam je pa ljubeznivo posredovala nekatere pesmi za dekleta in celo svojo koreografije na te pesmi. NA POBUDO GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Z upravno in finančno krajevno avtonomijo utrditi demokracijo in omogočiti napredek Na sestanku so sodelovali predstavniki strank ustavnega loka BO-LETNICA POŽIGA FOJDE f Plebiscit za demokracijo in. napredek, tako bi lahko imenovali sinočnji sestanek v občinski sejni dvorani v Gorici (sestanek na isto Nekaj besed bi še lahko povedali temo so imeli sinoči tudi y Dober. o značilnosti teh naših plesov. Trzaš- dobu)> katerega so Se poleg občin- ki ' p.esi imajo namreč dvojno značilnost, ki točno izpričuje njihov izvor in kraj, kjer so jih ljudje plesali: vsem plesom sta značilna rahlo valovanje, in eleganca mestnih plesov i, preteklega stoletja. Valovanje je značilno za vse primorske plese, še posebej za istrske plese. Za ljudi, ki s'- tukaj živeli, je čilo in je morje teko važen element, da je nemogoče, da bi ne pustilo sledu tudi pri plesih. Druga značilnost pa doKazuje še enkrat vpliv, ki ga je m,eia Avstrija s svoje kulturo in svojim mestnim življenjem na našega človeka. Ustavila bi se še za trenutek pri omenjeni «spitz polki». Ta ples poznajo tudi v drugih s'ovenskih pokrajinah z imenom «požugana polka», plešejo pa ga tudi Furlani. Seveda so med inačicami nekatere rrarjše razlike. Skušali vam bomo torei prikazati šngro, ker pa na sag: ah ni r oglo primanjkovati petja, smo zaprosili za pomoč še opeaski zbor, ki bo seveda pel samo tržaška pesmi. Zagotavljamo vam torej kake pol ure «čistega» Trsta z majhnim zapletljajem, o katerem bi pa raje ne govorili, da bi vam ne pokvarili presenečenja. Mislim, da bi bih' na tem mestu p. imerni tudi zahvala in skromna prebija: zahvala tistim, ki so nam pomagali in prošnja tistim, ki še kaj znajo o tržaških pesmih iri plesih in ioga še niso povedali, da bi nam te podatke posredoval". iiiiiiiiiiimiifimiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiMiiiii DANES BO COMELLI NAJAVIL NOVI PROGRAM ZAČETEK POLITIČNE RA1PRA VE 0 NOVEM DEŽELNEM PROGRAMU Razprava se bo nadaljevala v četrtek in v petek Šele prihodnji teden zamenjava predsednika sveta Danes ob 10. uri bo novoizvoljeni predsednik deželnega odbora Comel-li prečital poročilo o pogajanjih in o rešitvi politične krize deželne koalicije leve sredine in seveda predvsem o novem programskem sporazumu, ki je rezultat dolgih razgovorov. Kot je že znano, predvideva sporazum v bistvu ustanovitev posebnega sklada, ki naj reši nekatera vprašanja gospodarske in socialne krize, prispeva- k rešitvi hudih težav krajevnih ustanov in podobno. Sporazum je precej točen glede razdelitve predvidenih 55 milijard lir, bolj meglen pa glede načina zbiranja sredstev, ker bodo postrgali že nakazana sredstva, ki pa niso bila izkoriščena in ki sedaj leže pa bankah kot pasivni ostanki. Seveda pa ta proces predvideva izdajo cele vrste novih deželnih zakonov, kar ne bo tako lahko niti enostavno, saj bo treba stornirati že nakazana sredstva in jih nato osredotočiti za produktivne in nujne potrebe. Podrobno smo že poročali o nekaterih indiskrecijah glede vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, ki bodo na dnevnem redu današnjega izvajanja in v zvezi s čimer se je krajevni desničarski list že razhudil češ da se razširja zaščito slovenske manjšine tudi na videmsko pokrajino. Po prečitanju poročila bodo danes sejo prekinili, nadaljevali pa jo bodo v četrtek dopoldne in popoldne, prav tako v petek dopoldne in popoldne in če bo potrebno tudi v soboto. V razpravo bo poseglo pq več" svetovalcev za vsako skupino. Socialisti se bodo dogovorili danes, prav gotovo pa bosta posegla v razpravo podpredsednik deželnega sveta Pittoni ifi verjetni kandidat za novega načelnika skupine Zanfagnini. Komunistična sve- tovalska skupina se bo sestala danes takoj po čitanju poročila in bo sklepala o imenih svetovalcev, ki bodo spregovorili med razpravo. Nekako že na dlani je, da bosta govorila načelnik skupine Colli in namestnik tajnika Baracetti, ker je deželni tajnik „Ctj||3ro odsoten, govorili pa bocKr\ufn drugi in med njimi bi bilo prav, da bi o važnih vprašanjih, ki jih sporazum prinaša za slovensko narodnostno skupnost v Italiji spregovoril tudi slovenski deželni svetovalec KPI Lovriha. O teh problemih bo prav gotovo imel daljši govor svetovalec Slovenske skupnosti Štoka. V tem tednu še ne bo prišlo do sprememb v predsedstvu deželnega sveta, ki bodo po nekaterih napovedih prihodnji teden. Točen datum zavisi od sedanjega predsednika Berzantija, ki bo podal ostavko na to mesto, saj je bil že prtri časom imenovan za predsednika Tržaškega Lloyda. pohištvo Ì4 trst skih svetovalcev, ki so pripadali edinole strankam ustavnega loka, udeležili tudi predstavniki druž-beno-političnih sil, gospodarstva, sindikatov, pokrajinski svetovalci in občani. Tudi plebiscit za razvoj krajevnih samoupravnih organov proti centralističnemu pojmovanju države, kakršna je bila ustanovljena v Italiji pred sto leti, po vzorcu napoletanske centralistične države in katera nikakor noče odmreti, pa čeprav imamo republiko že vsa povojna leta. Toda hkrati plebiscit proti tistim silam, ki ohranjajo pri življenju državo s središčem v Rimu misleč, da bo z decentralizacijo država razpadla. Plebiscit --oti silam, ki tako kot za časa fašizma tudi danes nočejo, da bi zaživele občine kot temeljna organizirana družbena celica, da bi te občine imel« za življenje zadostna finančna sredstva. Torei plebiscit proti silam reakcije in konservativizma, ki se upirajo novemu in naprednemu ter tako branijo svoje izkoriščevalske privilegije. In na koncu plebiscit proti črni mreži, ki hoče še na zadnji obrambni črti z grožnjo prevrata zaustaviti pohod demokracije, protifašizma in splošnega družbenega ter gospodarskega napredka. Uvodno beseco je imel župan De Simone, ki je dejal, da so sklicali ta shod zato, da bi zavarovali krajevno avtonomijo in omogočili gospodarski napredek. Seznanil je udeležence sestanka s stališčem, k ga je do te»a vprašanja zavzel ob-č-ski sv'* na svoji zadnji seji prejšnji teden. Prebral je resolucijo organizacije, ki združuje dežele, pokrajine in občine, v kateri je izražena zaskrbljenost zaradi omejevanja avtonomije in delovanja prevratniških sil, kar vse skupaj spravlja v nevarnost svobodo, demokracijo in družbeni napredek. Iz te resolucije izhaja, da imajo krajevne ustanove nenadomestljivo d uzoeno vlogo in da bodo to svojo vlogo uspešno upravljale le kadar jim bodo zagotovili tudi finančna sredstva: torej ne le upravna, ampak tudi finančna avtonomija. Potem ko je prebral še pismo ANIC, je župan nanizal nekaj svojih misli. Po njegovi sodbi prinaša hitra rast družbe huda protislovja. Krajevnim ustanovam, ki so najbolj dovzetne za potrebe prebivalstva, je treba dati možnost, da tem potrebam tudi zadostijo. Pri krajevnih ustanovah se pričenjajo prve javne storitve, zato se pri njih najnrej preizkušata napredek in svoboda za ,vse državljane. Občinski svetovalec PLI Fornasir je cmenil nesmiselnost obstoja pokrajinskih uprav in izredno zadol ženost občin. Predlagal je združevanje manjših občin ter ekonomičnost v njihovem poslovanju, na nri-mer zvišanje prevoznih tarif mest- NA ZAHTEVO DELODAJALCEV Podaljšani roki za prijavo plač Vodstvo INPS je sklenilo, da podjetja lahko prijavijo višino plač svojih uslužbencev do konca meseca, ki sledi tromesečju, na katerega se te plače nanašajo. S tem je spremenilo prvotni sklep, da je treba prijave predložiti v teku desetih dni naslednjega meseca. Podaljšek roka za prijave so zahtevale sindikalne organizacije delodajal- 20 let Gospodarskega razstavišča v Ljubljani Gospodarsko razstavišče v Ljubljani slavi letos dvajsetletnico svojega delovanja. Kolektiv bo proslavil obletnico na posebnem srečanju s kulturnim sporedom, ki bo v dvorani «A» razstavišča v ponedeljek, 25. novembra. Na Gospodarskem razstavišču prirejajo vsako leto vrsto mednarodnih in domačih sejmov z različno specializacijo. Na mednarodnih sejmih — zlasti na sejmih Alpe - Adria, Vino, Lesni sejem. Sodobna elektronika, itd. — nastopa vsako leto po več podjetij tudi iz naše dežele. • Drevi, ob 19. uri se bo na sede žu sekcije KPI «Montagnana» na Stari istrski cesti 68 sestal aktiv o-kraja, Uvodno poročilo o sedanjem položaju v državi bo imel član pokrajinskega tajništva stranke Claudio Tonel. CINCILLÀ’ di GIAMBELLI ing. SANTO 1 SPOROČILO Sporoča se, da inž. S. Giambcill prevzema v osebno upravo podjetje «Nuova Cincillà Pelli Torino». Podjetje NCPT začne poslovati pod strokovnim vodstvom inž. S. Giambellija. ki si je v letih s svojo resnostjo ter trgovsko in strokovno sposobnostjo pridobil zaslužen mednarodni sloves. Ime inž. S. Giambellija je trajno jamstvo za italijanske in tuje rejce, ki se bodo lahko obrnili na podjetje «Nuova Cincillà Pelli Torino» ter na njenega upravnika za sleherni strokoven in konstruktiven nasvet s področja činčila. 10154 TORINO — Via Santhia 24 — Telefon 852.412 nih avtobusov. Svetovalec KD Pa-gura pa je dejal, da se prava demokracija pričenja pri izvajanju krajevne oblasti ter pri sodelovanju državljanov v javnih poslih. Socialdemokrat Bianconi je predlagal združevanje manjših ter razdelitev večjih občin v manjše enote, da bi jih lažje upravljali. Svetovalka Pirella (KPI) pa je rekla, da ta sestanek ne sme imeti samo ta namen, da bo šel v zapisnik kot revija govoranc, ampak mora predvsem mobilizirati občane, da se bodo zavestno odločili za delo v javnem življenju. ni dovolil, dijaške skupščine. Tudi brez dovoljenja ravnateljstva so se dijaki sestali v hodniku šole, kjer so določili, da se bodo enotno udeležili današnje stavke, ki sta jo oklicala sindikalna konfederacija in med,šolski odbor. • Na pobudo Zveze italijanskih žena (Unione Donne Italiane) bo drevi ob 20. uri odvetnik Nereo Battello iz Gorice imel predavanje na temo «Družina v današnji družbi». Predavanje bo v dvorani CGIL v Tržiču, UL 25. aprila. Dveurna stavka mestnih avtobusov V okviru današnje stavke ravnateljstvo občinskega avtobusnega podjetja obvešča, da mestni avtobusi ne bodo vozili od 9.30 do 11.30. «La nemica» drevi v Verdijevem gledališču Po velikem uspehu, ki ga je v Gorici doživel svetovno znani pianist jazz glasbe Earl Hines. priredi ustanova za kulturne manifestaciie (EMAC) drevi ob 21. uri v Verdiju gledališko predstavo, na kateri bo nastopil Paolo Poli z Nicodemijevim delom «La nemica». Tudi za drevišnjn predstavo vlada v mestu precejšnje zanimanje, kajti gledališki igralec je v Gorici zelo znan iz svojih prejšnjih nastopov. Brez dvoma bo tudi to delo, ki ga je Poli prikrojil na svojevrsten način, doživelo velik uspeh med goriško publiko. Vstopnice za današnjo predstavo prodajajo v agenciji Appiani na Korzu Italija. Razna obvestila Včeraj stavkali dijaki zavoda ITI Včeraj so dijaki tehničnega zavoda ITI stavkali v znak protesta, ker ravnatlej šole, prof. Zibardi, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiniiiiiiiiiiii« športno društvo «Juventina» v štan-drežu obvešča, da so se pričele v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, plesne čajanke. Kot lani vodita zanimive jjopoldneve Ivo Berdon in Viljem žezlin. čajanke se pričnejo okoli 19. ure. V Fojdi, ki so jo Nemci požgali, so v nedeljo proslavili 3(Metilico tega tragičnega dogodka. Svečanosti so prisostvovali minister Toros, predsednik deželnega odbora Co-melli in drugi. O. požigu Fojde ter o udeležbi prebivalcev te občine v protifašističnem boju so govorili pokrajinski predstavnik ANPI iz Vidna Vincenti, predsednik pokrajinske uprave Vinicio Turello ter župan iz Fojde. Na svečanosti, ki je bila na glavnem trgu in na kateri se je zbralo veliko domačinov ter predstavnikov protifašističnega gibanja v Furlaniji, so odkrili spominsko ploščo, ki so jo postavili v spomin na udeležbo občanov iz te furlanske SEJA UPRAVNEGA SVETA EPT ilanaviianii sedal |e polreliso samo de deželno dovol|en|e Cene vseh hotelskih storitev se bodo leta 1975 v poprečju zvišale za 20-25 odstotkov Ustanovitev samostojnega turistič-1 jinski zdravnik dr. Gregorig, sestav- nega ‘podjetja v Gorici je tik pred zdajci. Prejšnji dan so o opravljenem postopku razpravljali na seji pokrajinske turistične ustanove (EPT), ki ji je — zaradi odsotnosti predsednika Del Bena — predsedoval Mario Moise. Na seji upravnega sveta EPT so namreč izstavili ugodno mnenje v zvezi S prošnjo, ki jo je občinska uprava naslovila na EPT že pred časom. Najprej je to zahtevo postavil odbor, za njim pa še občinski svet. Sedaj je zbrana vsa potrebna dokumentacija, ki sodi v pristojnost goriških odgovornih krogov: svojo zahtevo je predstavil goriški občinski odbor, poročilo je napisal pokra- ODLOČITEV SINDIKALNE FEDERACIJE Danes splošna stavka za gospodarski napredek Med stavko, ki bo trajala od 9. do 12. ure, bo v Gorici sprevod in zborovanje na Travniku 859.219 Danes dopoldne od 9. do 12. ure bo po vsej Goriški splošna stavka industrijskega, trgovinskega in javnega sektorja, ki jo je oklicala e-notna sindikalna federacija. V njej bodo sodelovali tudi študentje; tako je odločil meddijaški odbor. S stavko hočejo sindikati opozoriti na dvoje vprašanj: prvič hočejo z njo podpreti pogodbeno moč in stališča vsedržavnega sindikalnega vodstva glede draginjske doklade, obrambe delovnih mest; drugič pa je bila stavka oklicana zato. da bi pritisnili na odgovorne dejavnike ter dosegli izgradnjo vseh tistih objektov, ki so potrebni, da Gorica odigra vlogo povezovalca med našim in vzhodnim gospodarstvom. Delavci se bodo zbrali v pred-, mestju ter v dveh sprevodih krenili v Gorico. Na križišču pred nekdanjo Garibaldijevo kavarno se bosta oba sprevoda zlila v enega samega, ki bo nadaljeval pot na Travnik, kjer je predvideno zborovanje. V primeru slabega vremena bo zborovanje v kinodvorani Corso. Huda prometna nesreča na Majnid Spolzka cesta je včeraj zjutraj na Majnici botrovala hudi nrometni nesreči, pri kateri sta se poškodovali dve osebi. Gre za 22-letno uradnico Patrizio Munari iz Za-graja, Ul. Acquedotto 3, katero so v goriški bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo zaradi hudega možganskega nretresa in zloma desne noge. Pozneje so mladenko odpeljali v nevrokirurški oddelek videnske 1 'nišnice, kjer ji skušajo zdravniki rešiti, življenje. Druga ponesrečena oseba je 28 letni Francesco Ciacci iz Mihaelo ve ulice 110 v štandrežu. Sledn jega so v goriški bolnišnici sprejeli za osem dni na zdravljenju zaradi lažjega možganskega pretresa. 1* sreča se 'j pripetila blizu re stavracije «Alle viole», to je na kraju kjer so se doslej pripetile številne prometne nesreče. Tukaj je namreč cesta precej široka in zato avtomobilisti vozijo s precejšnjo hitrostjo, ki jim je večkrat usodna. Včeraj zjutraj je bila cesta mokra, zaradi česar bila nevarnost še večja. Iz Gradišča proti Gorici je Ciacci vozil mini minor GO 38395, ko je pred restavracijo čelno trčil v Munarijin fiat 500. Ijen je proračun dohodkov, ki bodo rezultat pospeševanja turistične dejavnosti, priložen je načrt občinskega področja, statistični podatki o turističnem gibanji) V Gorici in načrt vseh turfeLfčhih, kulttifnih'in športnih objektov v mestu. S tem, da,(,jb ^zbrafa vse navedene dokumente, je pokrajinska turistična ustanova opravila delo, ki sodi v njeno pristojnost. Sedaj je na vrsti deželna uprava, kateri pripada zadnja in odločilna beseda. Operaterji, ki se udejstvujejo v turizmu, v prireditveni dejavnosti ter v kulturi in športu, pričakujejo od dežele, da bo omogočila čimprejšnjo ustanovitev samostojnega turističnega podjetja v Gorici (Azienda autonoma di soggiorno), kér bi to podjetje opravljalo svoje točno določene pristojnosti pri koordinaciji, organizaciji in pospeševanju vseh dejavnosti, ki letno privabijo v Gorico toliko turistov. Upravni svet EPT je nato odobril nove cene hotelskih storitev, ki bodo leta 1975 poprečno za 20-25 odstotkov višje od sedanjih. Ob koncu so ustregli prošnjam folklorne skupine iz Koprive, UGG in samostojnega turističnega podietja iz Gradišča, katerim so izplačali prispevke v višini 100.000, 170.000 in 200.000 lir. Spet dve tatvini običajnih neznancev Običajni neznanci so v nedeljo popoldne izvršili dve tatvini. Tudi tokrat so zlikovci izkoristili odsotnost domačinov ter se vtihotapili v stanovanji. Prvo tatvino so izvršili v stano- POMEMBNA PRIDOBITEV ZA GORICO I V Carduccijevi ulici so odprli prenovljene prostore Hranilnice V pritličnih prostorih so agencija št. 1, blagajna in davčna izterjevalnica Goriška Hranilnica je včeraj odprla prenovljene prostore agencije št. ena v Ul. Carducci. V tej zgradbi (zgrajena je bila leta 1831 ter je v njej nastala zastavljalnica) so v pritličju na desni strani okenca agencije št. ena, kjer je mogoče opraviti vse denarne operacije na sredini, nasproti vhoda, je blagajna, na levi strani pa davčna izterjevalnica. V kletnih prostorih je blindirana blagajna (samo vrata so težka 12 ton), kjer je tudi 600 varnostnih predalov različnih velikosti. V prvem nadstropju je velika konferenčna dvorana s 100 sedeži za sestanke na določeni ravni, na nasprotni strani pa je manjša sejna soba za upravni svet. Vmes so uradi predsedstva in ravnateljstva V drugem nadstropju so uradi, ki bodo služili knjigovodskim poslom, tjakaj pa bodo premestili tudi urade zemljiškega kredita ki je pristojen za poslovanje na področju ce-, lotne pokrajine. Zemljiški kredit. ki je sedaj v centralnih prostorih na Korzu, je samostojni odseK Hranilnice. Projektanta Bartoletti in Salomoni iz Bologne sta morala upoštevati zahtevo spomeniškega varstva ter ohraniti staro arhitekturo, predvsem pa sta morala ohraniti pročelje. Dvoriščni del je docela nov. Kjer je bilo svojčas dvorišče med štiri-krilno zgradbo, tamkaj je sedaj prostor za okenca in za občinstvo. Streha nad tem poslovnim prostorom je steklena ter ima prostor dnevno svetlobo. Notranjost celotne zgradbe je izredno lepo oblikovana, ter sodi po zamislih kakor po njihovi izvedbi med najbolj domiselne in bogate zgradbe v mestu. V njih bo zaposlenih okoli 70 bančnih uslužbencev: en del jih prihaja iz uradov agencije št. ena, ki so bili do prejšnjega tedna začasno nastanjeni v nekdanjih prostorih Viatorijeve kavarne, preostali del pa se bo preselil iz osrednjega bančnega sedeža na Korzu. vanju Alme Moratti, por. Pecora-ri iz Drevoreda 20. septembra 123. Med 17. in 20. uto so neznanci vdrli v stanovanje, iz katerega so odnesli 710.000 lir v gotovini ter zlatnine za 700.000 lir vrednosti. Druga tatvina je bila izvršena o-koli 18. ure v Ulici Venezia 26, kjer živi Salvatore Furlan. Tudi tokrat so tatovi prišli v stanovanje, ko ni bilo nobenega doma. Potem ko so s ponarejenimi ključi odprli vhodna vrata, so v nekem predalu našli 450.000 lir v gotovini, 120 ameriških dolarjev (to je približno 80 000 lir) ter zlatnino za približno pol milijona lir. Poleg tega so neznanci odnesli še krzneni plašč, ki je bil last Furlanove žene. Obe tatvini so oškodovanci javili kvesturi, ki vodi preiskavo, da bi prišla na sled neznancem. Ni izključeno namreč, da je obe tatvini izvršila ista skupina zlikovcev. vasi v boju proti okupatorju. Zvečer so predstavili knjigo, v kateri je opisano divjanje nemških nacistov, ter fotografsko razstavo. Poleg Fojde so okupatorji požgali tudi Ahten in Neme. S temi terorističnimi dejanji so hoteli odvrniti prebivalstvo, da ne bi nn-magali partizanom, ki so delovali v zaledju, v zapadni beneški Sloveniji, ramo ob rami s slovenskimi parfzani. Vendar še tako kruta dejanja niso mogla zbegati svobodoljubnega furlanskega prebivalstva, ki se je enodušno opredelilo za partizansko gibanje. Pred petimi leti je bila v teh treh vaseh prva enotna manifestacija z udeležbo vseh odponiških skupin v Furlaniji, kar je pomenilo začetek novega protifašističnega boja za demokracijo. (Na sliki posnetek z nedeljske manifestacije v Fojdi). Razstave V salonu Meblo v Novi Gorici bodo danes ob 18.30 odprli razstavo fotografij Stojana Kerblerja. Razstava, ki jo prireja Zveza kulturno -prosvetnih organizacij v Novi Gorici, bo odprta do 10. decembra. Prosveta Vesti iz bolnišnice V tovarni Lacego se je včeraj ponesrečil 27-letni delavec Claudio Paradel iz Šlovrenca ob Soči V goriški bolnišnici kjer so mu ugotovili možganski pretres zaradi katerega se bo zdravil osem dni, je povedal. da je padel s treh metrov višine ko je delal pri nekem grelcu. Zaradi mokrega cestišča je včeraj zjutraj v Tržiču z avtomobilom zavozila v jarek 19-letna Paola Poggi s Proseka V bolnišnici kamor so jo odpeljali z rešilcem Zelenega križa, so ji ugotovili udarec na desnem ramenu. Ozdravela bo v 10 dneh. Kino dorica VERDI 21.00 gledališka predstava: Dario Nicodemi «La nemica». CORSO 17.00—22.00 «La gang dei bassotti». A. Tompkins in V. Curtis. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «La conversazione». G. Hackman in .L Ca-zalle. Barvni film. VITTORIA 16.30-22.00 «U amanti». F. Fabian in J. L. Bideau. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.15-21.30 «Città violènta». C. Bronson in T. Savalas. Barvni film. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Uassassi-no arriva sempre alle 10». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «La preda». Barvni film. ISovu dorica SOČA «Ženska, ki je izginila», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Upor sužnjev», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. PRVACINA. Prosto. RENČE «Mladi maščevalec», ameriški barvni film ob 20.00. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Prosvetno društvo «Briški grič» v Števerjanu priredi jutri, 27. novembra, ob 20. uri na sedežu na Valerišču predvajanje kratkometraž-nih filmov amaterja Zdenka Vogriča. Prikazal bo filme z letošnjih o-srednjih prireditev ter nekatere filme o potovanju po raznih deželah. V Kullurnem domu v Sovodnjah bo v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri, na pobudo domačega prosvetnega društva, predvajanje dolgome-tražnega filma Goričana Miladina Černeta o potovanju okrog sveta. Vabljeni vsi vaščani. Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri v prosvetni dvorani predavanje o potovanju po Sovjetski zvezi. Zanimive barvne diapozitive bo prikazal Roman Rodaro iz Gorice. V gostilni Ožbot v Rupi bodo v petek, 29. novembra, ob 20. uri na pobudo Slovenske prosvetne zveze, predvajali slovenski film «Cvetje v jeseni», ki je bil posnet po znani Tavčarjevi povesti. Vabljeni prebivalci Rupe in Peči. Na pobudo SPZ bo v Jamljak v petek, 29. novembra, ob 20. uri v hiši Jožeta Pahorja - Smoleta predvajanje filmov o prvomajskem prazniku v Števerjanu, o odkritju spomenika padlim na Vrhu in o letošnjem izletu SPZ v Železnike. Filme so posneli Zdenko Vogrič, Save-rij Rožič in Miro Kuzmin. Prosvetno društvo «Oton Župančič» v štandrežu bo v soboto, 30. novembra, ob 16. uri priredilo na sedežu koncert tamburaškega zbora iz škofje Loke. V Ronkab bo v soboto, 30. novembra, ob 20.30 v kinodvorani «Rio», na pobudo prosvetnega društva «Srečko Kosovel» koncert slovenskih in italijanskih pesmi. Sodelovali bodo zbori «Jezero» iz Doberdoba, «Verdi» iz Ronk, «S. Ambrogio» iz Tržiča, ansambel «Lojze Hlede» iz Števerjana in tamburaški zbor iz Škofje Loke. Včeraj-danes Hojsi va, smrti in poroke ROJSTVA: Genny Lasca. Dario Tomšič, Andrea Ceccaroni, Alessio Comelli, Alessandro Russi. SMRTI: 79-letna gospodinja Amelia Plet. 59-letni uradnik Teodoro Ferri. 63-letni upokojenec Guerrino Sponza, 78-letni upokojenec Giovanni Tra-van. OKLICI: bolničarka Anna Fanelli in delavec Roberto Grauso. prodajalka Loredana Colausig in karabinjer Remo Frontom. gospodinja Milena Saurin in zidar Fionano Buiatti, gospodinja Federa Barbieri in radioteh-nik Umberto Brandolin, bolničarka Rosa Ponte in tiskar Krvino Santa-rossa, uradnica Viviana Doman in tehnik Gianantomo Goriup, kmetica Cristina Stefanelli in delavec Bruno Gomišček. uradnica Albina Tomasin in študent Giancarlo Salis, POROKE: prodajalka Laura Casali in železničar Luciano Franco, prodajalka Fedora Semoli in šofer Patrizio D'Aquarica DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341. PO FORDOVEM OBISKU NA JAPONSKEM DOLOČENO ZADOVOLJSTVO VWASHINGTONU Simbolični in praktični rezultati obiska-Težkoče v zvezi s soglasjem glede vprašanja nafte, trgovine in jedrskega orožja Sobotni koncert za dijake šole Igo Gruden v Nabrežini IZ UMETNOSTNIH GALERIJ V svojem komentarju o vijugavi poti povojnega ameriško - japonskega prijateljstva, je Amerikanec Jack Stewart v svoji knjigi «Japonci» naštel kar 37 kulturno - psiholoških razlik, zaradi katerih so stiki in odnosi oziroma sodelovanje med obema velikima tihomorskima državama nadvse trd oreh, začenši od ameriškega običaja, da gostu čašo napolniš do vrha, kar je za Japonca nevljudnost, do japonske navade, da čašo napolne le deloma, kar za Amerikance predstavlja žalitev. Znane so tudi težkoče, ki izhajajo iz okoliščine, da je zelo majhno število Japoncev, ki obvladajo angleščino, kakor tudi malone ni najti Amerikanca, ki bi v resnici bil zapopadel bistvo, jedro japonskega jezika. Tako je tudi prišlo do resnega političnega nesporazuma, v katerem sta bila glavna protagonista predsednik Nixon in premier Saio, ko je poslednji v svojem odgovoru na predsednikovo prošnjo, da bi si Japonska sama določila prostovoljno kvoto glede izvoza tekstila v Ameriko, odgovoril: «Zenšo šimasu». Sato je bil prepričan, da je Nixo-nu rekel «napravil bom, kar bom mogel», Nixonu je odgovor bil preveden v smislu «za to se bom sam pobrigal». Potem se je zgodilo, da so tekstilne kvote izostale. Nixon je bil užaljen in prepričan, da Sato ni držal besede, Sato pa ni razumel, zakaj je Nixon užaljen, če se on tozadevno ni obvezal. Prebirajoč dokument, objavljen na koncu prvega obiska v zgodovini nekega ameriškega predsednika v deželi vzhajajočega sonca, se v številnih opazovalcih poraja občutek, da se bodo omenjene kulturno - psihološke ter jezikovne razlike še naprej čutile. Amerikancem je bilo mnogo do tega, da bi v dokument bilo vneseno tudi japonsko sprejetje Kissin-gerjeve zamisli o skupnem, organiziranem nastopu velikih porabnikov nafte, kar pa je za Japonce težko, saj prihaja okrog 70 odstotkov vse njim potrebne nafte z Bližnjega vzhoda, tako, da so celo svojo politiko do Izraela spremenili v korist Arabcev, samo da bi priliv nafte s tega področja ne presahnil. Rezultat tega je zelo pozorno formuliran stavek, v katerem obe deželi poudarjata «velik pomen», ki ga pripisujeta «sodelovanju porabnikov surovin», vendar z dodatkom — verjetno vnešenim na japonsko zahtevo — da bosta obe deželi «v soglasju s tretjimi deželami uresničevali harmonične odnose s porabniki». Japonska bo vsekakor upoštevala to ameriško stališče oziroma potrebo, ker je odvisna ne samo od nafte iz Perzijskega zaliva, marveč tudi od ameriške hrane in izvoza na ameriško tržišče. Vendar je dokument moč čitati in tolmačiti na razne načine. Nič drugače ni tudi z drugo točko, ki se je zdela važnejša Japoncem kot Amerikancem. Soočeni z razpoloženjem levice, ki se je bila odločno postavila proti jedrskemu orožju na japonskih tleh, so premier Tanaka in njegovi ministri dosegli, da je bil v dokument vključen stavek o «odgovornosti jedrskih sil». Toda prošnja, da se jedrsko orožje ne kopiči več po japonskih pristaniščih, ni šla dlje od tega. Če je, potemtakem, mnogo tega v ameriško - japonskih odnosih o-stalo neizrečenega, kot je to že tudi prej bilo, je težko predvideti, ali se bo uresničil poziv predsednika Forda, da bi se obe industrijski sili (ZDA so na prvem, Japonska na tretjem mestu na svetu) ne spopadali na tržiščih, navzlic temu je bil rezultat predsednikovega obiska v Ameriki sprejet z izrazi olajšanja in celo določenega zadovoljstva. Na pozitivno stran diplomatske bilance postavljajo v ZDA v tem primeru naslednje ugotovitve in rezultate. Ford je o.jj obisk opravil, kar je po mnenju nekaterih že samo po sebi pozitivno. Še so namreč v ZDA živi spomini na odpoved Eisen-howerjevega obiska, vendar če bi se utegnilo zgoditi, da bi, kot takrat Kiši, zdaj podal ostavko Tanaka, pa do tega gotovo ne bo prišlo zaradi obiska ameriškega gosta, marveč zaradi Tanakove verzije znane afere Watergate, kjer japonskega predsednika obtožujejo finančne korupcije. Ta «simboličnost», ki so jo z obiskom zasledovali, je prišla do izraza z zadostno močjo. Zakaj, čeprav je Japonska za Fordovo varnost ter preprečitev demonstracij mobiliziranja okrog 160 tisoč policistov in dasiravno je Ford na tokijskih ulicah stiskal roke samo izbranim, to se pravi za to določenim državljanom, kar je danes o-bičajen pojav, se danes vendar vsi strinjajo, da so same demonstracije in protiameriški izbruhi bili znatno manjši kot v začetku šestdesetih let. Japonci so nazadnje razumeli, pravijo, da bi bil'- nelogično preprečevati obisk ameriškega predsednika na Japonskem, ko se ta brez vsakršnega napora lahko poda na obisk v Sovjetsko zvezo ali na Kitajsko, kjer bo prav lepo sprejet. Deluje pa tudi logika vzajemnih odnosov. Zakaj, čeprav so ZDA in Japonska praktično in potencialno tekmeca na svetovnih tržiščih, treba le upoštevati, da je lani njuna izmenjava dosegla 19 milijard dolarjev. Nevarni japonski višek je bil v tej izmenjavi zmanjšan od štirih in pol na milijardo in pol dolarjev, kot tudi ni domala odprtega vprašanja, ki bi ne bilo ublaženo. Bela hiša je v vsakem primeru odločena, da ne bo dovolila nobenih drastičnih nesporazumov, kot je bil rrimer z Nixonovim potovanjem v Peking. Japonci se takrat niso spotikali nad samim korakom, marveč nad dejstvom, da je ta korak bil storjen brez predhodnega posvetovanja s Tokiom. Do podobnega pa ne bi smelo več priti. V tokratnem komunikeju je namreč zapisano, da bosta «obe sili druga drugo v polni meri obveščali ter okrepili prakso odkritih in pravočasnih diskusij glede potencialnih bilateralnih vprašanj ter aktualnih globalnih tem skupnega interesa». Sodelovanje je, torej, zagotovljeno, Sodelovanje med tržaško Glasbeno matico in slovensko šolo: sobotni koncert za dijake nabrežinske sred- nj e šole v dvorani PD «Igo Grude n» iiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiu Z NJEGOVO SMRTJO JE SRBSKI PROLETARIAT VELIKO IZGUBIL Pred 60 leti je padel revolucionar Tucovic Že v srednji šoli se je opredelil in prišel na univerzo kot zgrajen marksist ■ Dosleden v notranji in mednarodni politiki Beograjski studio jugoslovanske TV je pripravil niz oddaj o srbskem revolucionarju Dimitriju Tu-coviču. Te oddaje so na sporedu ob četrtkih. Te dni pa je bilo v raznih krajih Srbije in posepej še v Beogradu več prireditev, ki so bile posvečene velikemu revolucionarju v zvezi s 60-letnico njegove smrti. Na griču Vrabče brdo pri Lajkovcu so odkrili 20. t.m. doprsni kip Dimitrija Tucoviča in sicer prav na kraju, kjer je Dimitrije Tucovič star komaj 34 let padel v znani koiubarski bitki. Dimitrije Tucovic, ki se je pred prvo svetovno vfljno zavzemal * za mir in spravo med narodi, se ni umaknil pozivu domovine, ko je Avstrija napadla Srbijo. Njegova smrt pa je pomenila veliko izgubo za srbski narod, posebej še za revolucionarno gibanje v Srbiji. Moša Pijade je pozneje o njem napisal med drugim naslednje: «V zgodovini socializma jugoslovanskih narodov na Balkanu do prve svetovne vojne je bil Dimitrije Tucovič najbolj bleščeči lik borca za lepšo bodočnost balkan- skih narodov, ki je vedno visoko držal zastavo revolucionarnega marksizma in proletarskega in-ternacionalizma. S svojim revolucionarnim delom je zapustil bogato dediščino vsemu jugoslovanskemu proletariatu in komunistični partiji Jugoslavije». Dimitrije Tucovič se je rodil 1880 na Zlatiboru in se že v dijaških letih na užički realni gimnaziji politično opredelil. Nato je vse svoje razmeroma kratko življenje posvetil nekompromisni borbi za nove družbene odnose v ■ Brž ko je zaključil srednjo solo v Uzicah. je prišel v Beograd, da bi se vpisal na Veliko šolo. Že tedaj je bil tMmitrije Tucovič zgrajen marksist, ki je temeljito obvladal marksistično teorijo in se tudi v praktičnem javnem življenju ravnal po njenih načelih. Sledil je pač zgledu drugih srbskih marksistov in revolucionarjev, tudi Svetozaru Markoviču, Vasi Pelagiču in drugim ki se niso omejevali le na teoretiziranje, pač pa so najak-tivneje sodelovali v politični bor- skušali ustvariti čimbolj socialistično gibanje v iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiimiiiitimiiuiimiiHnKifMiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiimiit OB ZAKLJUČKU PRVEGA DELA NOVEGA BIENALA Ob dobrih namenih le slabi rezultati 'Naš dopisnik poroča) BENETKE, novembra. — Zaključile so se jesenske manifestacije novega beneškega bienala. Kot bralci verjetno že vedo, je po letu prekinitve dejavnosti beneški bienale dobil nov, bolj demokratičen statut, ki bi mu moral zagotoviti povezavo z družbenimi silami in ki jamči prisotnost v vodstvu vseh kulturnih, političnih, sindikalnih in družbenih sil, ki so zainteresirane za razne kulturne pojave. Obenem je odpadla tudi razdelitev bienala v ostro ločene odseke, kot so bili prej filmski festival, gledališki, glasbeni in likovno - umetnostni odsek. Sedaj je bienale urejen na podlagi t.i. «interdisciplinarnosti», se pravi povezave med panogami. Razdelitev še obstaja, ne pa v ločene manifestacije, pač pa v odseke, ki bi se morali sproti čim več povezovati. Vsak odsek ima odgovornega urednika in število izvedencev za sodelavce Odpasti bi morala tudi struktura, na podlagi katere so bile razne manifestacije enkratne, razvijale so se torej enkrat na leto in oile omejene večinoma na beneški Lido. Novi bienale skuša vzeti v poštev izkušnje dveletnih beneških filmskih dnevov, ki so se razvijali sredi beneškega mesta in zainteresirali najobšimejše sloje. Kot vidimo, so bili nameni novega bienala precej dobri Kaj pa rezultati? Zgodilo se je, kot se večkrat, da so konservativne sile navidezno prisiljene sprejeti napredne zahteve, potem pa skušajo na vsak način ovirati funkcioniranje To kar je letos predvsem motilo v novem bienalu, je bilo to, da je «eksperimentiranje» vsakovrstnih smeri navsezadnje temeljilo na demagogiji: ni bilo prave ljudske udeležbe (ali naj ta pomeni le obširno število gledalcev ki jo omogoča nizka cena vstopnice?), spored, ki se je nudil, pa je bil vse premalo kvalificiran, predvsem kar se tiče filmskega odseka. Dejstvo, da so kritike na račun sporeda prišle z desnice, ne pomeni, da se ne lahko kritizira tudi z drugačnega stališča, saj je navsezadnje krivda neuspeha prav že omenjena demagogija. Dokazalo se je, da novih manifestacij nihče ni jemal resno, še najmanj tisti, ki so bili zanje odgovorni in ki jim je bilo mar le, da sestavijo na hitro spored, ki naj krije «luknje». Glasbeni in gledališki odsek sta še pripravila nekaj zanimivih manifestacij. Odsek vizualne u-metnosti in arhitekture je v glavnem organiziral razstavo fotografij Uga Mulasa o zgodovini bienala in serijo filmov in konferenc na temo «film, mesto, avantgarda», v okviru katere je bilo mogoče videti nekaj «klasičnih» avantgardnih filmov. Poseben odsek je bil posvečen solidarnosti s Čilom, kar naj bi potrdilo naziv novega bienala, ki se glasi «za 'demokratično in antifašistično kulturo». Največje pomanjkljivosti pa je pokazal odsek filma in televizije, ki ga je organiziral Giacomo Gambetti v sodelovanju s skupino kritikov. V sporedu se je nakopičila cela vrsta ciklusov in filmov, pravih novosti pa je bilo malo, saj so se predvajali tudi že vsem znani filmi, le s pretvezo, da se zopet predvajajo v sodelovanju z raznimi klubi in organizacijami. Poleg vsega je bilo tehnično funkcioniranje sporeda kratkoma-lo katastrofalno: dogajale so se stvari, ki se ne dogajajo niti v na'bolj periferičnih kinoforumih. Na poziv predsednika bienala, socialista Carla Ripa di Meane, je bil namen prikazati dve premieri «mojstrov filma», zadnja filma Luisa Bunuela «Il fantasma della libertà» in Michelangela Antoniom ja «Professione: reporter». Ne v prvem ne v drugem primeru pa namen ni uspel. Odpadla je tudi Antonionijeva retrospektiva, organiziralo pa se je srečanje z režiserjem, ki je tudi prikazal svoj prejšnji televizijski film «Chung Kuo Cina», kar je spet povzročilo kitajske proteste na račun tega filma, Sergij Grmek bi in široko Srbiji. To ni bilo malo, posebno zaradi dejstva, da smo bili tedaj šele v začetku našega stoletja, ko posebno Srbija še nima proletarskih tradicij, ko v Srbiji industrije skoroda še ni, oziroma ko se industrija šele poraja. Toda Dimitrije Tucovič povezuje okoli sebe tudi naprednejše srbske vi-sokošolce in leta 1901 prav ob pomoči visokošolcev sodeluje pri ustvarjanju prvih socialističnih delavskih organizacij, tako da njegov vpliv med delavci naglo narašča in naslednjega leta 1902 postane Tucovič tajnik beograjskega delavskega društva, istega leta pa vodi tudi študentovske demonstracije proti senatu, z Radovanom Dragovičem pa ustanovi tudi «Radničke novine» - delavski časopis. Pod Tucovičevim vodstvom se srbski delavski razred pojavlja že kot organizirala sila, srbska socialdemokratska stranka pa kot pomemben faktor. Tucovič sicer ni med ustanovitelji srbske socialdemokratske stranke iz 1903. leta, toda 1908 je že njen sekretar in zgodovina zatrjuje, da je prav njegova zasluga, če je srbski proletariat že tedaj ubral marksistično pot. Tucovičeva zasluga je tudi v tem, da se je srbska socialdemokratska stranka pravilno usmerila tudi v svoji politiki do podeželja in da je pri parlamentarnih volitvah 1912 dobila nič manj kot 24.000 glasov na podeželju. Pa ne le v domači, tudi v mednarodni politiki je bil Tucovič dosleden. Na kongresu Internacionale 1910 v Kopenhagnu je Tu-coviču uspelo obračunati z nepravilnimi stališči voditeljev predvsem avtrijskih in nemških socialdemokratov glede aneksije Bosne in Hercegovine Avstriji. Na pobudo srbske socialdemokratske stranke je bila v januarju 1910 prva balkanska socialdemokratska konferenca, ki se je izrekla tudi glede rešitve balkanskega vprašanja v smislu združitve balkanskih narodov, «ko bodo oni sami odločali o svoji usodi in ne njihovi kapitalisti». Sicer pa je bilo za srbsko še tako mlado in nerazvito socialdemokratsko stranko značilno, da je vedno ubrala pravo pot in to tudi pred začetkom druge svetovne vojne, ko se je upirala Pa-šičevim osvajalskim načrtom v prvi balkanski vojni, kar je Lenin visoko cenil. Vendar pa srbskih socialnih demokratov njihov dosleden internacionalizem ni motil, da so se 1914. leta vključili med branitelje domovine, ko jo je napadla Avstrija. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Žid, 3, snaga, 7. Petrol, 13. I. O., 14. Ukana, 15. Padriče, 16. GROPADA, 18. Cosimo, 19. mala, 20. soline, 2L G. E., 22. Mita, 23. Popova, 24. Dan, 25. kaki, 26. Malaga, 27. veja, 28. ona, 29. lagati, 30. loba, 31. Ra, 32. korita, 33. muke, 35. Marina, 36. Metalka, 38. svilena. 40. Karel, 41. R. L., 42. Torino, 43. vihar, 44. BIC. NAVPIČNO: 1. Žiga, 2. lor, 3. skala, 4. nada, 5. Ana, 6. G. A., 7. pasiva, 8. edina, 9. trme, 10. Rio, 11. oč, 12. ledene, 14. upati, 15. pologi, 17. omika, 18. copata, 20. solata, 21. GAJA, 22. mana, 23. pagina, 24. debel, 25. korist, 26. Marino, 27. vokal, 29. Loren, 30. Luter, 32. kali, 33. mera, 34. KALC, 35. mir, 36. mah, 37. kri, 39. V. O., 40. ki. Sodelovanje med Glasbeno matico v Trstu in slovenskimi šolami, ki želijo globlje seznaniti dijake z glasbeno umetnostjo s tem, da prirejajo zanje žive koncerte, se je v tem šolskem letu začelo že pretekli mesec in se zdaj uspešno nadaljuje z novim koncertom, ki je bil v soboto za dijake srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini. Igral je orkester Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Kju-dra in Janka Bana, kot solistka pa je nastopala Tea Košuta, gojenka klavirskega oddelka, ki ga vodi dr. Gojmir Demšar. Zaradi obsežnega prostora, ki ga zavzema ta orkester in pred njim klavir, je bil koncert — namesto v šoli — v pravkar obnovljeni dvorani društva «Igo Gruden». Dijaki so poslušali Serenado za godala Benjamina Ipavca, uvodni sestavek iz Koncerta za klavir in orkester Franza Josepha Haydna ter sklepni stavek iz Vivertimenta v D - duru, KV 136 Wolfganga A-madeusa Mozarta. S kratko besedo je izvajane skladbe predstavil Janko Ban, ki je še prej razložil dìjakòm, kaj je orkester, koliko vrst orkestrov poznamo in katera glasbila sestavljajo ta ali oni orkester. Prikaz so popestrili člani orkestra, ki so z različnimi kratkimi glasbenimi frazami pokazali lastnosti lastnega instrumenta: tako violine, viole, violončela, kontrabasa, flavte, oboe in fagota. Mladi poslušali so besedam in glasbi sledili ves čas s pozornostjo in zanimanjem ter niso varčevali z aplavzi. Ob koncu koncerta se je v imenu prisotnega pofesorskega zbora in dijakov ravnateljica šole dr. Ivana Milič Antonini zahvalila izvajalcem in predstavnikom Glasbene matice, poudarila izreden pomen takih koncertov in izrazila željo, da bi jih bilo mogoče še prirediti. j. b. Sormanijeva jubilejna razstava v občinski Že dolgo let sledimo likovnemu življenju v Trstu. Obiskujemo galerije in razstavišča, prisostvujemo otvoritvam razstav, sledimo razvoju tega ali onega umetnika, njegovim uspehom in neuspehom. Vendar menimo, da že dolgo ni bilo v tržaški občinski galeriji razstave, ki bi bila privabila toliko občinstva, kolikor ga je prišlo v soboto zvečer na otvoritev razstave, ki jo je tam pripravil tržaški slikar Marino Sormani. Od otvoritve razstave ob šestih popoldne pa do zaključka je bila v galeriji neprestano gneča, tako da so mnogi čakali pred galerijo, da bi prišli na vrsto. Marino Sormani je s to svojo razstavo hotel proslaviti tudi svoj jubilej, namreč 25 let napornega, temeljitega, hkrati pa uspešnega dela in razvoja, ki ga je nakazal že v prvih letih po vojni, ko je nastopal v tedanjem «klubu zelencev», v tisti skupini, ki se je začela uveljavljati v galeriji «Lo scorpione» in ki je dala nekaj odličnih likovnikov. Marino Sormani se ni pojavil pred tržaškim občinstvom že polnih osem let, saj je v Trstu zadnjič razstavljal 1966. leta. Od tedaj pa je pridno razstavljal drugod po Italiji, v Milanu, Firencah, Turinu, celo v bližnjem Vid-nu in Penetkah, povsod po večkrat, toaa v Trstu ne. Zato menimo, da je njegova sedanja razstava zares jubilejna razstava v Trstu, kajti če je lahko priredil vrsto ' razstav v raznih italijanskih središčih, pa tudi v Bruslju, Stockholmu i z drugod po svetu, bi bil lahko priredil razstavo tudi v svojem mestu, kjer velja za enega najbolj resnih likovnih ustvarjalcev srednje generacije. Ne bomo se spuščali v oceno njegove sedanje razstave, ker je to stvar strokovne kritike. Ob njegovi sedanji prireditvi v občinski galeriji bi radi poudarili le splošno ugotovitev, da Marino Sormani dosledno nadaljuje po svoji poti čudovitega prikazovanja na videz najbolj skromnih motivov, ki pa jih prikaže s tolikšno tenkočutnostjo in tako dodelano ter tako v prijetnih pa čeprav zaga-šenih barvah, da je vsako njegovo delo umotvor. Na razstavi v občinski galeriji se ponovno srečujemo z njegovimi peščinami, čolni, z velikimi pročelji hiš, toda z oknom dvema in z nageljni na oknu, z motivi s Krasa, s hišami. v. JBregu, z njegovo rojstno Nabrežino, ki jo prikaže kar v treh motivih, med katerimi je tudi železniški, ki je bil dolgo let najbolj priljubljen Sor-manijev motiv nasploh. Sormanije-va razstava, ki bo trajala do 3. decembra, zares zasluži vso pozornost. Na razstavi visita kaka dva ducata večjih in manjših olj v posebni Sormanijevi tehniki, del, ki so z umetniške plati vsestransko veljavna, ki pa so hkrati tudi za manj razgledanega, vendar pa zahtevnega ljubitelja umetnosti dostopna, dojemljiva vsakomur, skratka. Sormani ostaja sebi zvest v vsem dobrem in pozitivnem, kar }e zanj značilno že polnih 25 let. Horoskop / OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nervozno vzdušje, vendar bodo vaše sposobnosti prišle do izraza. Ognite se reševanju nevšečnih vprašanj. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite, da ne bi sprejeli pobude, ki bi vam odvzela zaupanje predstojnikov. Bodite bolj diplomaučni. DVOJČKA (od 21» do 22.6.) Važno je, da pridobile na času, nakar se boste ognili nekaterim napakam. Bodite bolj strpni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izboljšane možnosti bodo v oporo vašim 'stremljenjem. Skušajte biti bolj širokosrčni. LEV (od 23.7, do 22.8.) Bolj zadržani bodite do zanimivih predlogov, Vljudnost odlično sredstvo za izboljšanje položaja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prišlo bo do sodelovanja s kolegi. Neka simpatija se bo spremenila v kaj globljega. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uspelo vam bo rešiti neko vpra-šanje. Dober nasvet vas bo obvaroval pred razočaranjem. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pazite se pred nevšečnostmi, do katerih lahko pride. Ne ozirajte se na kritike, če hočete imeti mir. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne sprejemajte prenagljenih u-krepov. Razveseljive novosti v zvezi z nekim sorodnikom. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) .Dokazali boste strokovnost na področju administrativnega poslovanja. Na kritike odgovorite v enakem tonu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojimi izkušnjami boste znali preprečiti nenaden napad. Pozabite na spor. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše razpoloženje vam bo pomagalo premagati težave. Ne bodite pre-več zaupljivi do vseh. «iiiiiiiiiiiiMiimiHHHHHiiiiiiiiiiiimiiiiiimiinmmimiumiimmmummimnuHinHiiiuniiBwiHiimMMi TOREK, 26. NOVEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: CHURCHILL 12.55 Dnevi Evrope, aktualnosti 13.30 DNEVNIK 14.00 Tečaj nemškega jezika 15.00 - 17.00 šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: Ledena hiša: Narvik in tjulenj 17.45 Program za mladino Fantastične prigode vesoljske ladje Orion 18.45 Poljudna znanost: dokumenti sodobne zgodovine 19.15 Nabožna oddaja Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 ŠTIRIDESET DNI SVOBODE Luciano Codignola je pripravil nekakšen dnevnik republike Ossola, to se pravi, prikazal je sicer kratko, vendar pomembno zgodovino prvega osvobojenega ozemlja v Italiji. Gre za ozemlje na švicarski meji v dolini Ossola, kjer so italijanske partizanske enote potolkle nacistično vojsko in jo izgnale, nato izvedle volitve in vpeljale demokratično oblast, ki pa je žal trajala le poldrugi mesec. Tedaj so mnogi mislili, da se bodo na osvobojeno ozemlje spustile večje enote zavezniških sil, ki bodo tako lahko napadle nacistično vojsko in njihove domače kolaboracioniste iz zaledja. Pa ni bilo tako. In vendar je teh 40 dni imelo velike pozitivne posledice 21.55 Resnična detektivka: ČLOVEK V MORJU 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 18.15 Poskusna oddaja za gluhoneme 18.45 Športni dnevnik 10.00 Disneyland: Rdeči pes 20.00 Alberto Burli 20.30 DNEVNIK 21.00 MORJE, KI GA JE TREBA REŠITI Današnje je pravzaprav prvo izmed treh nadaljevanj, ki sta jih pripravila Orazio Pettinelli in Vincenzo Vallano. Kot sam naslov pove, bo govor o ekoloških problemih na morju. V konkretnem primeru bo govor predvsem o področju toskanskega otočja. Vojna mornarica je dala na razpolago TV ekipi dva lovca min in ekipo potapljačev, povrhu tega pa še biologa, fizika, geologa, zdravnika, skratka strokovnjake, ki bodo novinarjem na razpolago za oceno razmer na morju, seveda kar se ekoloških problemov tiče 22.00 OPERNI PEVCI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV ŠOLA: Pravopis, češkoslovaška, Pionir, Ruščina, Zgodovina BiH, F. Forstnerič: JABOLKO Oddaja za otroke in sicer povest o dečku «Srakaču» Obzornik Življenje v gibanju: Tropske mravlje Ne prezrite: Reki in pregovori Risanka DNEVNIK NEKAJ POSTATI V Sloveniji začenjajo z novo politiko štipendij. Zato pedagoge, sociologe, starše in delovne organizacije ter družbene skupnosti, ki potrebujejo nove kadre, zanima, od kod bodo prišli mladi sposobni ljudje, ki bodo lahko zasedli nezasedena, ali nepravilno zasedena delovna mesta. Kam in kako na oddih T. Hardy: MRAČNI JUDE, TV nadaljevanka DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček DNEVNIK RIŽEVA POLJA, celovečerni film Po sledeh Vikingov, dokumentarna oddaja 8.10, 17.40 17.55 18.10 18.45 19.10 19.30 20.05 20.45 21.00 21.45 19.55 20.15 20.30 22.00 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Kvartet «Abba»; 19.10 Ksaver Meško v spominih Jakoba Sokliča, 19.25 Prevljice in glasba; 20.00 Šport; 20.35 Mussorgski: «Soro-činski sejem»; 22.25 Nežno in tiho. KOPER 6.30, 7.30. 12.30, 14.30. 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Operni zbori in baleti; 9.00 Plošče; 10.00 Z nami je; 10.15 Orkester La Vera Romagna; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Orkester Casadei: 11.45 Orkester Caravelli; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.10 Polke in valčki; 15.30 Poje Sergio Endrigo; 16.10 Poskočne; 16.45 Sopranistka Ileana Bratuž; 17.00 Program za mladino; 18.00 Izložba hitov; 18.30 Iz priljubljenih oper; 19 00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru: 20.00 Srečanje s pevci; 22.00 Jugoslovanska glasba; 22.35 Današnji ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jazz; 10.00 Reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran program; 12.10 Četrti spored; 12.10 Drugi glas; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.30 50 let radia; 20.20 Ponovno na sporedu, 21.15 F. Bossi in F. Garuffi: Femmina-zione: 22.10 Opravljivci. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?: 8.50 Orkester; 9 05 Pred nakupi: 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke: 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan — napotki za turiste: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 «Stari Ljubljančani» in «Ljubljanski oktet»; 10.15 Promenadni koncert; 11.15 Z nami doma in na poti: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...: 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Narava in človek; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Zveneča imena; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 18.50 Lahko noč, otroci!; 19.40 Ansambel Weekend; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Iz simf. opusa Lojzeta Lebiča; 23.05 M. Twain: Sreča; 23.15 Popevke. BIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUItllllllllllllllllllllll^lllllllllMIHIIIIII 11111111111111111111111111^1^^**1^1111^11^1^1^111^11^1*1^11^^1111*11^11**11*^111111^1^111^111111111111^^^^^111^11^11^111111^^111111111^111111111^11111^1 Ul! ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVO, RISE MIKI MUSTER Ob prostem času sta dečka plezala po o-koliških gorskih področjih, stikala za gnezdi gorskih ptic in nabirala redke cvetlice. Tako sta postajala krepka in samozavestna. V plezanju sta prekašala vse druge sovrstnike in ni je bilo v bližnji okolici strmine, katere ne bi bila premagala. Zaman sta se oče in mati v strahu trudila, da bi ju od tega odvrnila. Tako se je približala druga svetovna vojna. V puščobnem Amarono, pa tudi v gorskem mestu Cuzcu je še ni bilo čutiti. Bojišča v Evropi so bila neskončno oddaljena od južnoameriške države Perù. Njeni prebivalci so vedeli o vojni samo iz časopisov. Kljub temu so Stanka vojni dogodki močno zanimali. Skrbno je prebiral vsa poročila in Bojan in Zoran sta ga vneto poslušala. Kadar je utegnil, je prihajal k Stanku tudi Pavle. Dne 6. aprila 1941, ko so nemški nacisti in italijanski fašisti zahrbtno napadli Jugoslavijo, je Pavle prvi izvedel za radijsko poročilo. Razburjen je pritekel h prijatelju Stanku in mu sporočil neveselo novico. Zaskrbljenost za domovino in svojce doma se je polotila tudi Ivanke in celo obeh dečkov. SPORT SPORT SPORT NOGOMET PET TOČK ZA TRI DEŽELNE ENAJSTERICE V D LIGI Neučinkovitost napadalcev pokopala Triestino Celoten izkupiček za Ponziano in Pro Gorizio V Trstu se že mrzlično pripravljajo za nedeljski mestni derbi Audace — Triestina 0:0 AUDACE: Cenzato, Boschi, Gaiar-doni, La Torre (Malesani), Facchi-netti, Vaibusa, Bentinelli, Frinzi, Cesco, Peroni, Mangagnotti, 12. Bressan. TRIESTINA: Fontana, Berti, Luc-chetta, Zanini, De Luca, Foresti, Zam-Paro, Veneri, Goffi, Tosetto, Garofalo (v 4L min. Oggian), 12. lanza. SODNIK: Petrussi iz Arezza Triestina se je vrnila iz Verone s točko v žepu. Izid srečanja bi lahko bil popolnoma drugačen, če ne bi zatajili napadalci Triestine. Domačini so od samega začetka u-Porabili obrambni sistem igre, saj so ustvarili pred svojim vratarjem pravi zid. Tržačani so prav v tem delu zapravili preveč priložnosti, vratar Cenzato pa je z drznimi posegi rešil dva gotova gola. Vrh tega se je močan strel Zampara v 50. minuti igre odbil od droga. Enajsterici Audaceja prav gotovo ni preostalo drugega, kot da se brani in skuša s Protinapada ogrožati vratarja Triesti-ne, ki res ni bil nikoli v nevarnosti, saj nista Berti in Lucchetta puščala prostosti nasprotnikom. Triestina se je v nedeljo izkazala na sredini igrišča, kjer sta Veneri in Tosetto gospodarila in pokazala, da sta na tem mestu nenadomestljiva. Škoda, da v nedeljo ni igral krilec Fontana, ki je še v tekmi z Dolom Pokazal uigranost s tema dvema. Torej: neučinkovitost napadalcev je še enkrat pokopala Triestino. Trener Tagliavini se sicer ob koncu tekme ni zgražal nad moštvom in ni niti go- ìh Vratar Triestine Fontana voril o zgubljeni točki. Izjavil je le, da je Triestina računala na zmago in je zato napadala, gostje pa so računali na remi in so se zato le branili. Do gola ni prišlo in izid daje tako prav domačinom, ki so bili z doseženim remijem nadvse zadovoljni. Ponziana — Sampietrese 2:1 PONZLANA: Magris, Gattonar, Girello, G. Gerin, Del Piccolo, Rava-lico, Trentin, Miorandi, Momesso, Lenardon, Dalle Crode, 12 Zadel, 13 Tricarico, 14 Vidonis. V desetem kolu prvenstva D lige so zablesteli napadalci, saj je v devetih tekmah padlo kar 28 golov, kar predstavlja nov rekord (prejšnji: 20 golov v petem kolu). Zanimivost nedelje: le ena tekma se je končala pri neodločenem izidu in sicer Audace _ Triestina 0:0. Nepremagljivost je še vedno obdržala Ponziana, ki je sicer s težavo odpravila Sampietrese. S tem podvigom se je Ponziana vrnila na drugo mesto in za petami tmodro-belihi> je ostala le ekipa Legnaga, ki je s klasičnim izidom 2:0 odpravila Dolo. Vodstvo je obdržal Treviso, ki je v Coneglianu zma-gal. Do spremembe je prišlo na dnu lestvice, kjer smo zabeležili prvo zmago Roviga na račun Thieneja in tako deli sedaj Rovigo zadnje mesto s svojim nedeljskim nasprotnikom. Nd spodnjem delu so ostale zasidrane še Sampietrese, Coorte in Dolo, medtem ko je Mon-tebelluna po visoki zmagi nad hignagom dohitela Conegliane-se. Lep korak je naredila tudi Pro Gorizia, ki je z golom branilca Furlanija premagala solidno ekipo Bassana B. R. SAMPIETRESE: Bognin, Migliorini, Monaldi, Cavicchioli, Pisani, Boetto, Poiatto (v 46. min. Mene-gotti), Turra, Pasetto, Castellini, Formenti, 12 Compri. STRELCI: 36. min. Trentin, 73. min. Momesso, 82. min. Formenti. SODNIK: Pozzuoli iz Siene. Ponziana je v nedeljo proti Sam-pietreseja prišla do tretje prvenstvene zmage in s tem obdržala nepremagljivost in pozitivna serija «modro belih» se torej nadaljuje. Ponziana se je predstavila na igrišču v isti postavi, ki je teden dni prej remizirala v Thieneju. Tekma se je sicer začela nekoliko slabo za domačine, saj smo v začetnih udarcih zabeležili očitno premoč gostov, ki so z urejeno igro popolnoma zmedli in presenetili «modro-bele». Začetek je torej bil za goste, ki se niso zaprli na svojo polovico igrišča. Postopoma pa se je stanje nekoliko spremenilo. Priznati je sicer treba, da je Ponziana v začetku zaigrala pod svojimi sposobnostmi. Trener Russo je prav gotovo dal točna taktična navodila, vendar je v začetku popolnoma odpovedala sredina igrišča. Med obrambo in napadom Ponzia-ne je nastala velika praznina in prav na tem delu je zablestel dinamični Castellini, kateremu Vidonis ni bil kos. Ko je režijo prevzel mladi Lenardon, se je stanje na igrišču izboljšalo. Ponziana je tedaj zaigrala bolj urejeno in sprožila tudi nekaj nevarnih napadov. V 36. minuti se je Trentin predstavil pred kazenskim prostorom, vsi so čakali na predložek, vendar pa je tržaški predstavnik poslal žogo vratarju za hrbet. Ta gol je predramil domačine, ki so v drugem delu zaigrali mnogo bolje. Posebno sta se razigrala hitri Dalle Crode, ki je delal preglavice Miglioriniju in Lenardon, kateremu gre vsa zasluga za drugi gol. Lenardon se je v 73. minuti igre otresel direktnega nasprotnika in se predstavil pred vratarjem ter odlič- Giuliano Gerin no serviral popolnoma prostemu Momessu, ki ni imel težkoč pri realizaciji gola. V zaključnem delu so seveda gostje spet prisilili Ponziano v o-brambo. Najprej je Gerin na črti rešil gotov gol, nato pa Magris iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiimmiuiiimiiiiiiiiHiiiiimiiiimmiiimiiiiimiiiiiiii KOŠARKA VITALUANSKI B LIGI Goriška Patriarca zmagala Nov poraz tržaškega lloyda Goričani nekoliko popustili v drugem polčasu Virtus 58:59 Imola — Patriarca VIRTUS IMOLA: De Angelis 12, Novi 10, Diamante, Morsiani 8, Paganini 9, Dardi 10, Ravaglia 8, Perini, Marabini, Maestri. PATRIARCA: Savio, Furlan, Fa-bris 2, Spezzamonte 11, Ardessi 3, Flebus 8, Mruni 16, Fortunato 12, Soro 6, Marušič. Sodnika: Durante iz Pize in Bar-tollini iz Grosseta. Prosti meti: Imola 5:8, Patriarca 14 proti 28. Patriarca je s tesnim izidom premagala v gosteh ekipo Virtusa iz Imole. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni in to predvsem zaradi strahu, ki sta ga imeli obe ekipi pred porazom. Goričani so pričeli precej umirjeno in ob koncu prvega polčasa vodih' s precej koši naskoka. Stvari so se zapletle v drugem polčasu, ko so gostje zgrešili nekaj košev in tako dopustih domačinom, da so se jim pribhžali. V zadnjih minutah pa sta imeh ekipi enako število košev in pričela se je tekma z živci. Na srečo Goričanov je bil tudi tokrat Bruni zelo točen pri streljanju na koš. Lloyd Adriatico — Pintinox Rim 57:68 (29:37) LLOYD: Bassi 8, Oeser, Bubnich 4, Meneghel 8, Chittolina, Jacuzzo 7, Millo 2, Brooks 24, Cepar 4, Pozzecco. PINTINOX: Malamov, Quitada- Pintinoxa iz Rima. Gostje so bili stalno v vodstvu ter so z učinkovito cono povsem onemogočili Lloydov napad, pri čemer se je odlikoval predvsem izvrstni Američan Johnson, ki je nekajkrat odlično blokiral nasprotnikove mete ter lovil vse odbite žoge. Med Tržačani so vsi zaigrali slabo. Nekoliko boljša sta bila le Brooks’ in Bassi. S tem porazom se je Lloyd znašel na predzadnjem mestu na lestvici in se bo moral močno potruditi, če se bo hotel rešiti izpada. Marko klonil ob strelu z glavo Formenti-ja. Zmaga Ponziane je vsekakor zaslužena, gostje pa bi lahko odnesli tudi remi, saj je bilo v vrstah Ponziane razvidno, da že vsi nestrpno pričakujejo nedeljski derbi s Triestino. B. R. Pro Gorizia — Bassano 1:0 PRO GORIZIA: Siricano, Furlani, Gazzella, Zoratti, Torninovi, Do-meneghetti, Gardenal (Zuttion), Ri-dolfi, Trevisan, Barile, Omizzolo. BASSANO: Magrin, Gallina, Ambrosi, Lunardon, Bizzotto II, Bizzot-to I, Gramola, Borsate, Geremia, Fuser, Rigo (Sandri). SODNIK: Conforti iz Pise. STRELEC: v 28. min. d.p. Furlani. V drugem zaporednem srečanju pred domačo publiko je Pro Gori-zii tokrat uspelo obdržati obe točki. Goričani so se na tej tekmi predstavili s tremi napadalci. Poleg Omizzcla in Trevisana je na desnem krilu igral Gardenal, ki je v nedeljo prvič nastopil za goriško ekipo. Iz same postave torej je bilo razvidno, da nameravajo domačini za vsako ceno zmagati. Že v prvi minuti polčasa se Pro Gorizii ponudi izredna priložnost za gol: na podajo Omizzola Trevi-san za las zgreši strel. Goričani že od vsega začetka oblegajo nasprotno obrambo v upanju, da bi prišh do zadetka. Netočnost njihovih napadalcev in precejšnja sreča Bassanove obrambe preprečita, da bi se to uresničilo. V 23. minuti, po precej zmedeni akciji, Pro Gorizia preide v vodstvo. Sodnik pa gol razveljavi zaradi prekrška go-riškega napadalca. Nekaj minut I kasneje se domačinom spet ponudi izredna priložnost za gol. Vratar Magrin namreč s težavo reši lastna vrata pred strelom Omizzola. V drugem polčasu goriška ekipa (verjetno utrujena zaradi hitrega .ritma, ki ga je predvajala v prvem delu tekme) nekoliko popusti v napadu tako, da je treba čakati sko-ra;j petnajst minut, preden domačini spet pridejo pred vrata Bassana. V 28. minuti končno zadetek Goričanov. Furlani napravi vse sam. Branilec dobi žogo v svoji sredini igrišča ter jo vodi do kazenskega prostora gostov, kjer strelja naravnost proti vratom. Vratar, nekoliko v zamudi, strela ne ubrani, Ko vse zgleda, da si je Pro Gorizia že zagotovila obe točki, se Bassanu ponudi zares izredne. priložnost. Po lepi osebni akciji krilec Gramoli (sam pred Siri-canom) strelja naravnost v vratnico. S to razburljivo akcijo se je , tekma pravzaprav zaključila. P. R. I KOLESARSTVO V NEDELJO V TRSTU ATLETIKA V ORGANIZACIJI SZ BOR izvoljen „ov odbor Uspelo tekmovanje v krosu deželne zveze B ^ ^ . Nastopilo je 155 dijakov štirih nižjih srednjih šol V nedeljo je bil na sedežu CONI v Trstu občni zbor deželne kolesarske zveze, ki je v pecejšnji meri spremenil vodstvo, ki bo v naslednjih dveh letih vodilo ta najvišji deželni organ na kolesarskem področju. Po predvidevanjih je bil za predsednika potrjen Vittorio Rosset, ki bo na tem mestu tako že tretjič zaporedoma. Njegova izvolitev je bila skoro soglasna, saj je prejel 92 glasov od 97 možnih. Za podpredsednika sta bila izvoljena Gallerani in Pontoni, odbor pa sestavljajo še Pasut, Grion, Berlasso, Previde, Giuseppe Doni, Dal Grande in Barzan. Zgleda, da bo novi odbor še aktivnejši od prejšnjega, saj so v njem ljudje, ki izhajajo naravnost iz klubov. Odstopil, pa je Ugo Caon, znani trgovec iz Pordenona, ki je doslej imel podpredsedniško mesto. Fred volitvami je bilo na vrsti še nagrajevanje najboljših klubov in kolesarjev v letošnji sezoni ter seveda poročilo o dveletnem delovanju deželnega odbora. Mri razpravo pa je prišel na dan tud' problem, zakaj so dirke na Goriškem in Tržaškem tako malo obiskane. Kolesarji iz Pordenona in Vidma se raje odpravijo na tekmovanja v Veneto in zanemarjajo deželne manifestacije v odročnih krajih, kot sta Trst in Gorica, zato je predstavnik renškega kluba zahteval, naj se ta društva moralno obvežejo, da bodo pošiljala svoje tekmovalce na dirke tud, v te kraje, pa čeprav so zanje odročni. Po eni strani opravijo Tržačani in Goričani več sto kilometrov dolgo pot. da lahko ob nedeljah začnejo nastopati, po drugi strani pa furlanske voditelje kaj malo briga, če tekmovanja v teh dveh pokrajinah propadajo zaradi premajhnega števila udeležencev. V organizaciji športnega združenja Bor je bil v soboto na šolskem stadionu na Koloniji prvi letošnji kros za slovenske nižje srednje šole. Tekmovanje je dobro u-spelo, saj je nastopilo 155 dijakov. Omeniti pa moramo, da so tekmovali učenci samo štirih srednjih šol, kar pa moramo žal pripisati nezanimanju nekaterih profesorjev telesne vzgoje za taka tekmovanja. Letošnji kros se odvija v dveh delih, saj bo ponovno tekmovanje na sporedu 14. decembra na stadionu «1. maj» v Trstu. Rezultati prvega dne: Deklice letnik 1963 - 800 metrov 1. Skupek Mihaela (Levstik), 2. Malalan (Kosovel), 3. Kralj M. (Kosovel), 4. Sosič Tatjana (Kosovel), 5. Volpi Vera (Kosovel), 6. Cernuta Duiliana (Kosovel), 7. Sosič Mariza (Kosovel), 8. Petaros Alenka (Levstik), 9. Sosič Alda (Kosovel), 10. Slapnik Daniela (Kosovel), 11. Štoka Nataša (Levstik). 12. Vremec Veronika (Kosovel), 13. Starc Eugenia (Levstik), 14. Purič Majda (Kosovel), 15. Purič Ana (Kosovel), 16. Škabar Barbara (Kosovel), 17. Sosič Ana (Kosovel), 18. Husu Dolores (Levstik), 19. Milič Irena (Kosovel), 20. Kralj Irena (Kosovel), 21. Gregori Elena (Kosovel), 22. Škabar Vilma (Kosovel). Dečki 1963 - 900 metrov 1. Kalc Valter (Kosovel), 2. Fonda Damjan (Ciril in Metod), 3. Sedmak Aris (Levstik), 4. Grgič Igor (Kosovel), 5. Sferza Fulvio (Levstik), 6. Gulič Aleksej (Kosovel), 7. Tavčar Renzo (Kosovel), 8. Briščik Edi (Kosovel), 9. Savi Dario (Kosovel), 10. Ukmar Marino (Levstik), 11. Lenisa Franko (Kosovel), 12. Sedmak Andrej (Kosovel), 13. Švab Gualtiero (Ciril in Metod), 14. Križmančič Damjan (Kosovel), 15. Ugrin Peter (Levstik), 16. Briščik Sadko (Levstik), 17. Sosič Mark (Kosovel), 18. Devetak Robert (Ciril in Metod), 19. Metelko David (Levstik), 20. Škabar Mauro (Kosovel), 21. Bogateč Robert (Levstik), 22. Kolarič Livio (Kosovel), 23. Kovačič Giorgio (Kosovel), 24. Križmančič Igor (Kosovel), 25. Sedmak Livio (Levstik), 25. Kante Robert (Levstik). Deklice 1962 - 900 metrov 1. Purič Drama (Levstik), 2. Gul-li Andra (Kosovel), 3. Dovgan A-driana (Ciril in Metod), 4. Gruden Agata (Levstik), 5. Malalan Ketty (Levstik), 6. Doljak Vesna (Levstik), 7. Cibic Tatjana (Levstik), 8. Franchi Nadja (Levstik), 9. Švab Lorena (Levstik), 10. Danieli Viviana (Levstik), 11. Maiano Romana (Levstik), 12. Milič Makri (Kosovel), 13. černjava Vanja (Levstik), 14. Luksa Petra (Levstik), 15. Štor Mira (Kosovel), 16. Malalan Melita (Kosovel). 17. Žerjal Claudia (Kosovel), 18. Danieli Vesna (Levstik), 19. Kemperle Laura (Levstik), 20. Štoka Katy (Levstik), 21. škerlavaj Suzana (Kosovel), 22. Sedmak Morena (Levstik), 23. Škerlavaj Cinzia (Kosovel), 24. Gornik Kristina (Kosovel), 25. Mrak Beti ♦A fjm C Zaradi slabega sojenja so v nedeljo Borovi mladinci zgubili proti tržaškim košarkarjem Lloyda niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuniiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V NEDELJSKEM SREČANJU Pomembna zmaga Borovih članov v Gradeča Mladinci klonili proti prvi ekipi Lloyda Nekorektno sojenje je odvzelo borovcem zmago - Razburjenje med navijači PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor — Grado 73:52 (37:17) BOR: Barazzutti 6, Sosič 14, Ambrožič 23, Kralj 5, Škrk 23, Pertot t2, Oblak, Sestan, Kravos, Fabjan. Prosti meti 11:24. V zadnjem kolu prvega dela promocijskega prvenstva so' Borovi košarkarji gostovali v Gradežu, kjer so premagali domačo peterko mo, Santoro 6, Johnson 17, Tognaz- i dokaj zanesljivo. Naši košarkarji zo 15, La Guardia 7, Napoleoni 6, Tosoratto, Zanelle 12, Danzi 5. Prosti meti Lloyd 5:10. Pintinox 12:20. Tržaški Lloyd je v nedeljo zasluženo zgubil doma proti ekipi so predvsem zadovoljili, ker so izkoristili svojo višinsko prednost. S tem so tudi pokopali vse upe domačinov, da bi lahko s cono zaustavili Borove napade. Borovci so torej končno razumno igrali v napadu, v obrambi pa so se razvr- stili v cono, tako da je bila vsaka agresivna obramba skoraj nemogoča. V Borovih vrstah sta se tako izkazala centra Škrk in Ambrožič. Pohvaliti pa je treba celotno moštvo in še posebno mlade Kravosa, Oblaka in Sestana, ki so igrali proti koncu tekme. MLADINCI Lloyd Adriatico A — Bor 67:61 (37:33) BOR: Guštin 2, Kraus 10, Lisjak, Francia (k) 4, Žerjal, Klobas 17, Košuta, Koren 16, Vatovec 12. LLOYD A: Gotti 17, Forza 11, Magrini 7, Prassel, Sancin 20, Cas- sio 1, Brandmayr (k) 11, Terracino, | četku tekme ostro pritisnil in v po Demori. Sodnika: Mengotti in Policastro iz Trsta. Prosti meti: Bor 7:10, Lloyd A 11:26. Borovi košarkarji so se v nedeljo v občinski telovadnici v Ul. della Valle pomerili s prvo Lloydovo peterko. Srečanje je bilo dokaj važno, saj sodita tako Bor kot Lloyd A v četverico tistih ekip (z Ital-sidrom in Italcantieri), ki se borijo za vstop v kvalifikacijski del tega prvenstva. V vrstah Lloyda je med drugimi igral tudi Forza, ki nastopa v A—2 ligi. In prav ta košarkar je imel vodilno nalogo pri odbitih žogah. Lloyd je ob za- lovici prvega polčasa vodil z rezultatom 28:16. Tedaj so se Borovci prebudili in s Korenom in Klo-basom nadoknadili vse razliko. Bilo pa je vse zaman, saj sta sodnika začela neutemeljeno dosojati «plavim osebne» in tehnične napake, kar je nemalo razburilo Borove navijače in spremljevalce. Za primer naj navedemo, da sta sodnika piskala Lloydovim igralcem v prvem polčasu le dve osebni napaki. V Borovem taboru je po tekmi vladno splošno ogorčenje, čeprav so Borovci dokazali, da se lahko enakovredno pomerijo z močnejšimi ekipami. eldko ROKOMET ITALIJANSKO PRVENSTVO Duina spet prva S pomembno zmago v Rimu se je tržaška Duina ponovno povzpela na čelo italijanskega rokometnega prvenstva. Neposrednji nasprotnik za prvo mesto, Mercury Bologna, je namreč presenetljivo klonil ekipi CUS iz Rima in to kar na domačem igrišču. Duina je proti moštvu Forze Armate igrala izredno. Jugoslovan Ranko Kor-Ijan, ki je najboljši strelec prvenstva, se je ponovno izkazal tež občutno pripomogel k zmagi (20:17). REZULTATI 8. KOLA Agricoltura Modena — Cus Verona 19:18 Renault Rim — Gaeta 21:14 Volani Rovereto — Bolzano 21: 6 Teramo — Montesacro Rim 20:12 Forze Armate — Duina 17:20 Mercury Bologna — Cus Rim 15:17 LESTVICA Duina 13; Teramo in Mercury 12; Volani 10; Renault 9: Cus Rim 8; Cus Verona 7; Gaeta 6; Bolzano in Agricoltura 5: Forze Armate in Montesacro 4: (Volani in Renault imata tekmo manj). (Kosovel), 26. Guštin Loredana (Kosovel), 27. Čok Mira (Kosovel), 28. Ferluga Nerea (Kosovel). Dečki 1962 - 1100 metrov 1. Bukavec Pavel (Levstik), 2. Milkovič Franko (Kosovel), 3. Grgič Edvin (Kosovel), 4. Crociati Dario (Kosovel), 5. Sosič Stojan (Kosovel), 6. Košuta Edi (Levstik), 7. Bratož Albert (Kosovel), 8. Fonda Egon (Ciril in Metod), 9. Kovačič Robert (Kosovel), 10. Kralj Marko (Kosovel), 11. Ban Valter (Levstik), 12. Švab Željko (Levstik), 13. Picini Aleks (Kosovel), 14. Škamperle Igor (Ciril in Metod), 15. šuc Robi (Levstik), 16. Pegan Bruno (Levstik), 17. Malalan Dejan (Kosovel), 18. Pirc Miloš (Levstik), 19. Perčič Marko (Kosovel), 20. Canciani Igor (Ciril in Metod), 21. Saldassi Tomaž (Ciril in Metod), 22. Cemoli Fulvio (Levstik), 23. Malalan Moreno (Kosovel), 24. Purič Pavel (Kosovel), 25. Micheli Vasilij (Levstik), 26. Carli Vittorino (Levstik), 27. Husu Omar (Ciril in Metod), 28. Guštin Pavel (Kosovel). Deklice 1961-1960 - 1000 metrov 1. Gruden Alma (Levstik), 2. Carli Tiziana (Kosovel), 3. Purič Marina (Kosovel), 4. Laurenčič Laura (Levstik), 5. Guštin Alenka (Kosovel), 6. Berci Suzana (Kosovel), 7. Štoka Viviana (Levstik), 8. Ban Lilijana (Levstik), 9. Štoka Patrizia (Levstik), 10. Rauber Eleonora (Kosovel), 11. Milkovič Franka (Kosovel), 12. Guštin Nives (Kosovel), 13. Rauber Marta (Kosovel), 14. Suzzi Nives (Kosovel), 15. Čuk Giuliana (Kosovel). Dečki 1961-1960 - 1300 metrov 1. Kocjan Franko (Kosovel), 2. Dovgan Fulvio (Ciril in Metod), 3. Bigatton Aleksander (Ciril in Metod), 4. Budin Bogdan (Levstik), 5. Cupin Robert (Levstik), 6. Se-devčič Adrijan (Cankar). 7. Grgič Maks (Kosovel), 8. Sosič Valter (Kosovel), 9. Vitez Boris (Kosovel), 10. Stojkovič Dario (Kosovel). 11. Filipčič Peter (Kosovel). 12. Pertot Egon (Ciril in Metod), 13. Ma-jovski Sergij (Levstik). 14. Guštin Vasilij (Levstik). 15. Milkovič Fabio (Kosovel), 16. Milič Andrej (Levstik), 17. Kralj Dario (Kosovel), 18. Koren Franko (Ciril in Metod), 19. Volni Ivo (Kosovel), 20. Zlobec David (Ciril in Metodi, 21. Savi Peter (Levstik), 22. Križmančič Edi (Kosovel), 23. Kalc Milan (Levstik), 24. Maiovski Kazimir (Levstik), 25. Krevatini A'eks (Kosovel). 26. Jerman Franko (Kosovel), 27. Prašeli Andrei (I ev-stik), 28. Starc Miran (Levstik), 29. Orel Valter (Levstik). 30. Zobec Pavel (Ciril in Metod). 31. Zubalič Marko (Ciril, in Metod). 32. Fameti Hueo (Ciril in Metod), 33. Posega Stanko (Ciril in Metod). Po prvem tekmovanju Fe začasna lestvica naslednja: Dečki letnik 1963: Kosovel 70 točk, Levstik 36, Ciril in Metod 20 letnik 1962: Kosovel 66 točk, Levstik 38, Ciril in Metod 24 letnika 1961-1960: Kosovel 48 točk, LevrHk 34, Ciril in Metod 41. Cankar 10. Skunno: Kosovel 184 točk, Levstik 108, Ciril in Metod 85, Cankar 10. Deklice letnik 1963: Kosovel 93 točk. Levstik 29 letnik 1962: Kosovel 29 točk, Levstik 83. Ciril in Metod 16 letnika 1961-1960: Kosovel 63 točk, Levstik 53. Skupno: Kosovel 185, Levstik 164, Ciril in Metod 16. I. P. V nedeljo se je pričelo prvo povratno kolo ženskega nogometnega prvenstva v naši deželi. Primorje in Vesna, ki se nekaj časa bavita tudi s to disciplino, sta morali še enkrat zapustiti igrišče poraženi. Tudi tokrat sta jima enajsterici Radici in Rivignano nasuli v mrežo celo vrsto zadetkov. Zgleda, da niso naša dekleta še pripravljena za tekanje za nogometno žogo in so bolj uspešna z navijanjem ob nogometnem igrišču. --- Janko Pera! UMIRAJOČI = CAS 35. X KOMISAR Morje Je bilo mimo in črno, nebo se je polagoma že svetilo. Na vziiodu se je napovedovala jutranja zarja. V daljavi so se še vedno čuli posamezni streli, včasih močnejši, včasih šibkejši, iz kakršnega orožja so se pač oglašali. Odpel sem mu bluzo in srajco, raztrgal belo majico in mu z žepno svetilko ki sem jo zasenčil z roko, posvetil na prsi. Na prvi pogled ni bilo videti nič hudega Majhna, na videz nepomembna vstopna rana na desni strani, skoro v višini ramena. Z roko sem ga potipal še spodaj, na hrbtu. Izstopne rane ni bilo Kazalo je, da gre za strel iz pištole, najbrž bolj od daleč, in da je prebojnost krogle bila že šibkejša. Če bi bil imel plašč, bi najbrž ne bil niti ranjen, •sem pomislil. Toda bilo je že poletje in bila sva v sami srajci. To nama je ostalo še iz komandosa. Obleka je ponavadi ovira, toda zanj bi bila zdaj morda rešitev. «Nič hudega ne bo, Tone. Samo majhna rana je. Ko pri-plovemo na Vis, te bodo v bolnišnici kmalu spravili na noge.» Odmotal sem ovoj prve pomoči, ki sem ga imel vedno s seboj, in ga začel povijati. «Nikar se ne trudi, France, saj nima smisla. Na Vis tako in tako ne pridem več živ.» «Kaj govoriš, Tone! Ne govori tako.» Vojaki so tiho sedeli ob strani čolna. Kapetan Stipe in motorist sta se ubadala z motorjem, ki je nekam sumljivo pokašljeval, Jakov pa je pazil na jadro. Vsi so molčali. Najbrž so tuli še vedno pretreseni od nevarnosti, ki je komaj minila, saj smo le za las ušli pogubi. Z obale je bilo še vedno slišati odmeve ognja iz strojnic in lahkih topov Na obzorju so se risale svetleče se črte. Dajal sem si opravka s Tonetovo rano. Nenadoma je Tone stegnil roko in me ustavil. Videl sem. da bi rad spregovoril, zato sem se sklonil nadenj. «Čutim, da me moči zapuščajo. Notranja krvavitev je. Verjetno bo bolje, da me sploh ne obvežeš. Ne smem se premikati Raje me malo poslušaj.» «Je res tako hudo? Ti res ne morem pomagati?» «Bojim se. da ne. če pridem še živ na Vis, mi bodo morda pomagali zdravniki. Toda zdaj me poslušaj, dokler še lahko mislim in govorim . . France, ne zapusti naših Primorcev! Potrebujejo te, ker si bolj razgledan. A ne vznemirjaj jih s svojimi filozofskimi razmišljanji! Že tako so preveč težki in zakompleksand. Dober fant si, toda s svojo filozofijo bi delal le škodo, škodoval bi naši stvari in njim. Raje jim pomagaj, da se bodo prilagodili. Obljubi mi to . . .» «Obljubim ti, Tone!» «Ko se vrneš, stopi h komisarju brigade Gvozdenu. Saj se poznata. Pravil mi je, kako sta skupaj potovala. Reci mu, da te pošiljam jaz. Potem se vključi v partijo in si prizadevaj, da bomo našo Primorsko osvobodili Nemcev in drugih sovražnikov, predvsem pa predsodkov. Z Gvozdenom sva se že pogovarjala o tebi. Prav on te je predlagal za kandidata partije, jaz pa sem predlog podprl. Na sestanku je povedal marsikaj dobrega o tebi. Zdaj računajo s teboj. Saj boš izvršil svojo dolžnost, kajne?» «Bom, Tone, obljubljam ti.» «Prav je tako Bodi zaupnik naših Primorcev, vodi jih v boj za osvoboditev od fašistov, za osvoboditev od strahu in majhnosti. Vedno smo bili majhni . . .» Napadel ga je kašelj. Rdeča svetloba jutranje zore, ki se je širila nizko na vzhodnem obzorju, še ni bila dovolj močna, da bi mu bil lahko videl v obraz. Spet sem si pomagal s svetilko. Iz kotičkov ust mu je tekla svetla, peneča se kri. Obraz mu je bil bled, skoro siv in oči so gledale že motno. «Tone . . Tovariši, naš komisar umira!» Borci so se zgrnili okrog njega, okrog naju, da se je barka kar zamajala. Morje je pljusnilo čez rob Prav v tem trenutku je Tone poslednjič zahropel. «Na svoja mesta! Ne spravljajte čolna v nevarnost!» je zavpil Stipe, potem pa pristopil k nama. Z roko je pogledal Tonetovo glavo, ki je ležala v mojem naročju, potem pa mu je zatisnil oči. Imel bo zaprte oči, sem pomislil. Ne bodo obtoževale, kot obtožujejo oči mrtvih borcev, ki nimajo ob sebi nikogar, da bi jim jih zatisnil. «Da, komisar je mrtev,» je rekel Stipe. «Tovariši, umrl je na morju, zato ga bomo tudi pokopali v njem. Morje je oče, zemlja je mati. Naj se vme k očetu! Na morju umirajo samo možje, ki se ne plašijo viharjev. Samo možje se vračajo vanj. Naš komisar je bil mož , , .» Morje je bilo še vedno temno, šibka svetloba zore še zmeraj ni mogla pregnati noči v njegovih globinah. Toneta smo zavili v šotorsko krilo, ga obtežili z nekaj ročnimi granatami in spustili v objem morskih globin. Stipe, Mehmed in jaz smo mu pomagali na tej poti. Spuščali smo ga prav polagoma, da ni morje niti zapljusnilo. Le vrtinčasti krogi so se začrtali na njegovi gladini, pa še tl so kmalu izginili. Oči so se mi zameglile. Tako odhajajo. Tako odhajajo najboljši med nami. Koliko jih je že bilo? In koliko jih še bo? Zakaj nisem tudi jaz med njimi? Kar naprej bom moral sodelovati v teh brezupnih bojih . . . Za padlim komisarjem ni bilo nobene častne salve. Samó iz daljave so še vedno prihajali odmevi bitke. Le oddaljeno grmenje strojničnega in topovskega ognja je bilo Tonetu v zadnji pozdrav. Tiho, ne da bi me kdo slišal, sem si tedaj prisegel, da se bom poslej boril za vse tiste dlje, v katere je tako neomajno verjel in zaradi katerih je padel Tone. Morda res ne bom nikoli imel njegove vere, sem pri tem pomislil. Toda šel bom h komisarju in stopil med komuniste, če me bodo le sprejeli v svoje vrste. Barka je bila tako obtežena, da je skoro zajemala vodo. Tudi zaradi tega smo Toneta spustili v morje. Mrtvi je odstopil prostor živim. Dal nam je neznatno možnost več za našo rešitev. Na morju smo bólli sami, in danilo se je. S prihajanjem dneva pa se je večala možnost, da nas odkrije sovražnik. Nikjer na obzorju ni bilo nobene od naših ladij, nobenega od naših lesenih čolnov, s katerimi smo se bili dva dni prej izkrcali na Brač. Tudi britanskih vojnih ladij, ki bi nas morale po dogovoru ščititi, ni bilo nikjer. In vendar smo se tudi tokrat vrnili. Sreča nam je bila naklonjena. Ko je vzšlo sonce, so našo trabakulo našle angleške bojne ladje. Spet smo se sešli z ostalimi našimi čolni. V varstvu zavezniških letal, ki so krožila v zraku, smo vsi Skupaj varno zapluli v pristanišče Vis. Zapluli vsi, ki smo ostali živi. (Nadaljevanje sledi) PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 26. novembra 1974 NOGOMET V 7. KOLU PRVE ITALIJANSKE LIGE NAMIZNOTENIŠKI TURNIR «ŠTIRJE ŠAMPIONI 74» Slavje turinskih enajsteric KN® odpravili Jugoslavijo Juventus prvi, Torino drugi Lahki zmagi Milana in Fiorentine - Pulici najboljši strelec Juventus je že sam na vrhu. Nedvomno si to mesto zasluži, saj je v dosedanjih tekmah pokazal največ in njegova igra je bila tudi najmodernejša. V Juventusovem moštvu ni sicer igralca, ki bi občutno izstopal, je pa več odličnih posameznikov, ki mnogokrat kar sami odločijo srečanja. V prejšnjih kolih je tako vlogo i-mel Altafini, v nedeljo pa je tekmo odločil Damiani, ki si je najprej priboril enajstmetrovko, nato pa še dosegel zmagoviti gol proti Romi. Bologna, ki je prejšnjo nedeljo delila prvo mesto z Juventusom, je tokrat doživela poraz pred domačo pu bliko. Gostje iz Turina so povedli že v 10. minuti, nakar je imel Savoldi enkratno priložnost za izenačenje. Vendar je žogo z glavo poslal v, vratnico. Siloviti napadi Bolonjčanov so bili precej neurejeni, Torino pa je i ' i ™ f m :■ ■ Milanov trener Gustavo Giagnotti še ni zadovoljen z svojim moštvom vseskozi izvajal nevarne protinapade in s Pulicijem dosegel še dva zadetka. Po 7. kolu italijanskega prvenstva sta tako na drugem mestu Torino in Lazio, ki je ugnal goste iz Cagliarija, zatem sledijo štiri ekipe: Napoli, Fiorentina, Milan in Bologna. Napoli si je v Ceseni priboril zasluženo točko, Milan in Fiorentina pa sta z enakim izidom (2:0) z lahkoto odpravila A-scoli in Varese. Za Milan je oba zadetka dosegel Chiarugi, ki se je ponovno vrnil v moštvo. Prikazal je sijajno igro, nje- zaigrala izvrstno le v prvem delu, ko je bil na igrišču režiser Antogno-ni, po vodstvu pa je zaigrala precej lagodno. Poleg Antognonija je izvrstno opravil svojo nalogo tudi Roggi, ki je dokazal, da je vreden državnega dresa. * * * SINGAPUR, 25. — Nogometna reprezentanca Sovjetske zveze je v mednarodnem prijateljskem srečanju z lahkoto odpravila Singapur s 3:0. * * * CASABLANCA, 25. — V povratni tekmi prvega kola tekmovanja za Afriški pokal je Maroko visoko premegal ekipo Gambije s 3:0. * * * STOCKHOLM, 25. — Najboljši jugoslovanski rokometaši so na turnirju za svetovni pokal dosegli že tretjo zmago in se tako uvrstili v finale. Jugoslovani so najprej prema- gali Češkoslovaško, nato švedsko, končno pa še Vzhodno Nemčijo z 19:17 (10:10). po ogorčenem boju s 5:4 Jugoslovanke slavile zmago nad Japonkami Kitajci zagotovo prvi v obeh konkurencah S popolnim slavjem kitajskih i-gralcev se je v nedeljo v Zagrebu zaključil veliki namiznoteniški turnir «Štirje šampioni 74». Kitajci so odnesli prvo mesto tako v moški, kot tudi v ženski konkurenci. Med moškimi je v zadnjem kolu Kitajska z veliko težavo in z nekaj sreče odpravila Jugoslavijo. Tudi rezultat (5:4) priča, da je bilo srečanje izredno borbeno in napeto. Jugoslovani so že vodili s 4:3, ko je Stipančič zapravil izredno priložnost, da bi z zmago pokopal Kitajsko. «Stipe» si je v tretjem odločilnem setu priboril kar 8 točk prednosti ter bil na pragu zmage. Vendar pa je neverjetno popustil in tako je Su šao-fa nadoknadil in zmagal. Zadnje srečanje med Kara-kaševičem in Li čen-šinom pa je bi-„ la le gola formalnost. Vsekakor pa Beppe Savoldi tokrat ni imel sreče1 je bil junak dvoboja domačin Drago- ..".»""""l",.m.«.,....................... PO 17, KOLU L ZVEZNE NOGOMETNE LIGE V JUGOSLAVIJI V nabito polnem stadionu Olimpija premagala Hajduk Beograjska Crvena zvezda na drugem mestu na lestvici s točko zaostanka POKAL UEFA Na evropskih nogometnih igriščih bo jutri spet živo: na sporedu bodo prve tekme 3. kola tekmovanja za pokal UEFA. Jugoslovanska in italijanska moštva ne bodo imela lahkega dela. Beograjski Partizan, ki je začasno na zadnjem mestu državnega prvenstva, bo sprejel v goste nemško ekipo Kbln, mostarski Velež pa bo igral v Angliji proti izredno nevarnemu Derby Countyju Juventus bo igral na domačem igrišču proti amsterdamskemu Àjaxu, ki je v nedeljo dosegel izdatno zmago (8:0) proti Hel-mondu. Napoli pa se bo srečal pred svojo publiko s češko ekipo Banik Ostravo, ki je v zadnjem kolu češkega prvenstva 'doživela poraz (0:1) z Interjem iz Bratislave. Ostale tekme tekmovanja za pokal UEFA pa so: Hamburg - Dinamo Dresden. Borussia Miinchengladbach - Saragozza, Dukla Praga - Twente Ensche-de in Amsterdam - Fortuna Dusseldorf. Povratne tekme bodo odigrali 11. decembra. gov prvi gol pa je bil prava mojstrovina: žogo je poslal v vrata kar iz kota! Na vsak način pa Giagnoni še ni zadovoljen s svojim moštvom, ker pravi, da nekateri ključni igralci še niso prikazali tega, kar bi morali. Ko pa bo ekipa nared, bo Milan prav gotovo odločilno posegel v boj za prvo mesto. Fiorentina je pred svojo publiko Za senzacijo je v predzadnjem kolu jesenskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva 1. zvezne lige poskrbela Olimpija, ki je izvrstno igro spravila na kolena državnega prvaka Hajduka. Pred nabito polnim stadionom so Ljubljančani prikazali izredno voljo do zmage in zasluženo odnesli obe točki ter se tako na najlepši način poslovili od domače publike. Vse je bilo odločeno že v prvih 15 minutah. Gostje iz Splita so povedli z Duplančičem, ki je že v drugi minuti izkoristil napako vratarja Sarapa. Na srečo pa so si po tej hladni prhi domačini takoj opomogli in v 7. minuti izenačili s Popivodo. Prav on je bil najboljši mož na igrišču in je dokazal, da je sposoben sam odločati tekme, seveda če je v pravi formi. V 14. minuti pa je za Olimpijo dosegel odločilni zadetek Grui bor, katerega je sijajno zaposlil Popivoda. V nadaljevanju tekme so Spličani prevzeli pobudo v svoje roke, kljub temu pa je imela Olimpija zrelejše priložnosti. Na vsak način moramo omeniti, da je Hajduk igral v Ljubljani z izredno okrnjeno postavo, saj so manjkali Oblak, Jerkovič, Džoni, Holcer in Peruzovič, med tekmo pa sta se poškodovala še šurjak in Mužinič. Kljub porazu so državni prvaki še naprej v vodstvu, njihova prednost pa se je očitno zmanjšala. Crvena zvezda je namreč na domačem terenu odpravila Prole-terja, pa čeprav je pokazala bore malo. Zadetka za Beograjčane sta dosegla Savič in Džajič in sicer že v prvem delu igre, nato pa je Crvena zvezda popustila in prikazala res slab nogomet. Položaj na repu lestvice je izredno zamotan, saj je v razmahu 3 točk kar osem ekip. Med temi je tudi Olimpija, ki si je sicer z zmago precej popravila svoje mesto. Na repu sta zaenkrat Parti-zap.,, in, Ppoletep,,()ct lrbo nasprotnik Ljubljančanov v zadnji tekmi jesenskega dela. V drugi zvezni iigi zahod sta bili enajsterici iz Slovenije sila skromni. Maribor je pred domačim občinstvom v tekmi z Bačko iztržil le točko ter tako ostal v sredini lestvice. Trboveljski Rudar pa je gostoval v Trebinju, kjer je dosegel le časten poraz, njegov položaj je slej ko prej rožnat; s tremi točkami iz 16 tekem je ostal še v naprej daleč za ostalimi, saj ima predzadnja ekipa kar osem točk več. TENIS BUENOS AIRES, 25. — Na mednarodnem teniškem turnirju je Brazilec Mandarino v četrtfinalu premagal Željka Franuloviča v treh nizih š 4:6, 6:2 in 6:4. V polfinalu dvojic pa sta Argen- tinec in Španec Orantes premagala Željka Franuloviča in Rodezij-ca Dowdeswella s 6:4 in 6:4. Josip Katalinski (Žeijezničar) — branilec ali napadalec? Bologna — Torino 2 Cesena — Napoli X Fiorentina — Varese 1 Juventus — Roma 1 Lazio — Cagliari 1 L.R. Vicenza — Ternana 1 Milan — Ascoli 1 Sampdoria — Inter X Brescia — Verona 1 Catanzaro — Atalanta 1 Taranto — Alessandria 2 Chieti — Spezia X Salernitana — Reggina 1 KVOTE 13 — 5.500.000 lir 12 — 165.100 lir I ff f l ! i B | ■ ' -- - ■ ■ — ■ — 1. — 1. Timothy T. i 2. Chablis i 2. — 1. Ceciliano i 2. Bonir X 3. — L Huge i 2. Setolina 2 4. — 1. Palagruza 1 2. Tisifone 1 5. — 1. Dialogo 2 2. Comet 2 6. — 1. Arabesco X 2. Bronte KVOTE 12 — 7.730.200 lir 11 — 272.614 lir 10 — 22.300 lir tin šurbek, ki je slavil zmago v vseh treh srečanjih. Drugo mesto je osvojila švedska, ki je v zadnjem kolu premagala Japonsko s 5:2. Jugoslavija pa je zasedla tretje mesto, čeprav bi po prikazani igri lahko bila precej više. Med ženskami so Jugoslovanke o-pravile v zadnjem srečanju izreden podvig, ko so premagale Japonke. Dvoboj je bil zares dramatičen. Vse tri jugoslovanske igralke Reslerjeva, Pa-latinuševa in Jelerjeva so bile odlične, predvsem pa prva, ki se je s tem nastopom tudi poslovila od reprezentance. Končni izid je bil 3:2, odločilno točko pa je priborila Pala-tinušova, ki je z 2:0 odpravila Eda-novo. Po treh krogih turnirja vodi Kitajska v obeh konkurencah. Dosedaj si je priborila že tolikšno prednost, da bo nastop na švedskem, kjer bo četrti krog turnirja, le še formalnost. Med moškimi pa bo hud boj za drugo mesto, saj ga lahko osvojijo še vse tri ekipe. Pri ženskah predstavlja e-dino negotovost 'podelitev drugega mesta: ali švedski ali Japonski. Rezultati tretjega kroga turnirja «štirje šampioni 74»: MOŠKI: L kolo: Jugoslavija Japonska 5:1 Kitajska — Švedska 5:0 2. kolo: švedska — Jugoslavija 5:3 Kitajska — Japonska 5:1 3. kolo: švedska — Japonska 5:2 Kitajska — Jugoslavija 5:4 LESTVICA: 1. Kitajska 6, 2. švedska 4, Jugoslavija 2, Japonska 0. Lestvica po tretjem krogu: L Kitajska 16, 2. švedska 8, 3. Jugoslavija 6, 4. Japonska 6. ŽENSKE 1. kolo: švedska — Jugoslavija 3:1 Kitajska — Japonska 3:1 2. kolo: Kitajska — Jugoslavija 3:0 Japonska — švedska 3:2 3. kolo: Jugoslavija — Japonska 3:2 Kitajska — švedska 3:0 LESTVICA: 1. Kitajska 6, 2. Japonska 2, 3. švedska 2, 4. Jugoslavija 2. Lestvica po tretjem krogu: 1. Kitajska 18, 2. Japonska 10, 3. Švedska 8, 4. Jugoslavija 2. KOŠARKA 11. KOLO PRVE ITALIJANSKE LIGE Varovanci A. Nikoliča presenečajo Dvojica Ignis-Forst še v vodstvu Snaidero je osvojil dragoceno zmago proti IBP iz Rima LESTVICA Forst Cantù in Ignis Varese 20, Innocenti Milan 13, Sinudyne Bologna in Sapori Siena 14, Mobil-quattro Milan in Alco Bologna 12, Snaidero Viden, Brina Rieti in Canon Prora Benetke 10, IBP Rim 6, Brili Cagliari in Duco Mestre 4, Fag Partenope Neapelj 0. ........'""•'■■"»■'*....1............................................ OBVESTILO ŠD BREG obvešča, da so odbojkarski treningi za začetnice ob torkih in četrtkih ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini. Saporijev Amerikanec Johnson se v nedeljo ni izkazal V 11. kolu prve italijanske košarkarske lige je Alco iz Bologne, ki ga trenira Aca Nikolič, ponovno zmagal. Tokrat so Nikoličev! varovanci premagali neposrednega nasprotnika Sapori iz Siene dokaj zanesljivo. Nedvomno predstavlja Alco pravo presenečenje tega uvodnega dela prvenstva. Po slabem začetku so Boionjci dosegli vrsto pomembnih zmag in so se tako visoko uvrstili na lestvici. Videnški Snaidero je z dokajšnjo težavo zmagal doma. Videnčani so z McDenielsom v izredni formi premagali rimsko peterko IBP. Snaidero pa bo v nedeljo igral proti Innocentiju. • P'orst in Ignis sta še vedno na vrhu lestvice. Ignis je na lastnih tleh premagal Sinudyne, Forst pa je s stotico odpravil ekipo Brili. «Sparring partner» tega prvenstva Fag iz Neaplja je tudi v tem kolu ostal brez točke. Varovanci tolstega trenerja Pentassuglie so v «južnem» derbiju izgubili proti Brini. IZIDI 11. KOLA Brina — Fag 83:78 Ignis — Sinudyne 99:87 Forst — Brili 116:94 Innocenti — Canon 83:69 Mobilquattro — Duco 88:81 Alco — Sapori 66:57 Snaidero — IBP Rim 95:86 ODBOJKA V ITALIJI IN JUGOSLAVIJI PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Brina — Canon, Forst — Mobil-quattro, Innocenti — Snaidero, Duco — IBP Rim, Fag — Ignis, Sapori — Sinudyne, Alco — Brili. NAJBOLJŠI STRELCI Bob Morse (Ignis) 355, Chuk Jura (Mobilquattro) 353, Jim McDa-niels (Snaidero) 339, Tom McMillen (Sinudyne) 339, Sutter (Brili) 318, Villalta (Duco) 296, De Vries (Alco) 271, Hughes . (Innocenti) 251, Sorenson (IBP) 243, Laurinski (Brina) 243, Serafini (Sinudyne) 229 itd. Italijanska ženska A liga Geas iz Sesta San Giovanni in Tazza d’Oro iz Rima sta še vedno nepremagana na vrhu lestvice. Tokrat pa so se morale Rimljanke močno potruditi, da so lahko premagale ekipo Pagnossin. IZIDI 4. KOLA Cerdomus — Vicenza Cus Cagliari — Pino Tic Geas — Fiat Ignis — Standa Despar — Oscar Pagnossin — Tazza d’Oro 55:49 40:80 75:42 40:71 51:50 51:52 LESTVICA Geas Sesto San Giovanni in Tazza d’Oro Rim ,8, Standa Milan in Cerdomus Faenza 6, Vicenza, O-scar Bologna in Pino Tic 4, Pa-gnossin Treviso, Fiat Turin, I" gnis Varese in Despar Parma 2, Cus Cagliari 0. PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Pino Tic — Pagnossin, Oscar — Geas, Fiat — Cerdomus, Tazza d’Oro — Ignis, Standa — Despar, Vicenza —- Cus Cagliari. 8. kolo 1. zvezne jugoslovanske košarkarske lige Olimpija premagala peterko Beograda Ljubljančani so trenutno pri vrhu lestvice V osmem kolu prve zvezne košarkarske lige je ljubljanska Olimpija osvojila letošnji peti par točk. Ljubljančani so v prepolni hali Tivoli premagali ekipo Beograda. Srečanje je bilo na dobri tehnični višini, Ljubljančanom pa je v končnih potezah uspelo streti odpor trdoživih nasprotnikov in tako osvojiti dragoceni par točk. Sicer pa sta imela sodnika polne roke dela, saj sta dosodila po eno tehnično napako Jelovcu, kar dve pa Beograjčanu Stojanoviču. Najboljši strelec tekme je bil Jelovac, ki je dosegel 29 točk, dve manj pa je dal Stojanovič. V ostalih srečanjih preseneča zmaga reškega Istravina, ki je na domačih tleh premagal Bosno. Lo PREPRIČLJIVA PRVA ZMAGA REČANK USPEŠEN START TRŽAŠKE ARC LINEE Tržačani so v gosteh premagali novinca CUS Siena Rijeka — Zaon Grčija 3:0 V prvem kolu odbojkarskega tekmovanja za evropski pokal prvakov pri članicah so jugoslovanske prvakinje z Reke prepričljivo odpravile prvaka Grčije Zaon. Nasprotnice so v tej tekmi izbojevale skupno osem točk in Rijeka ima pred povratnim srečanjem veliko prednost. Lahko že sedaj rečemo, da imajo jugoslovanske prvakinje odprto pot v drugo kolo. » * * I. jugoslovanska liga - Člani IZIDI 5. KOLA Crvena zvezda — Partizan 3:0 Vojvodina — Mladost 1:3 Gik Banat — Bosna 3:1 Žeijezničar — Ribnica 1:3 Modriča — Rijeka 0:3 Jedinstvo (SP) — Spartak 1:3 Vardar — Jedinstvo (Br) 0:3 LESTVICA Mladost in Crvena zvezda 10, Jedinstvo (Br) in Jedinstvo (SP) in Spartak 8, Partizan in Ribnica 6, Vardar in Rijeka 4, Modriča, Gik Banat in Bosna 2, Žeijezničar in Vojvodina 0. ' Pva liga članice IZIDI 3. KOLA Radnički — Mladost 3:1 Pelagičeva — Breza 2:3 'Jedinstvo — Sidnjilič 1:3 Kaštela — Partizan 1:3 Crvena zvezda — Rijeka bo odigrana jutri. LESTVICA Radnički 6, Rijeka, Crvena zvezda, Sidnjilič in Breza 4, Mladost in Partizan 2, Jedinstvo, Pelagičevo in Kaštela 0. Are Linea uspešno startela IZIDI PRVE ITALIJANSKE LIGE Cesenatico — Cus Turin 0:3 Pneus Piacenza — Panini 0:3 COOP Italia — Ruini 3:0 Cus Piza — Paoletti 3:1 Cus Siena — Are Linea 2:3 Cus Catania — Lubiam Ancona 2:3 Petrarca — Ariccia 1:3 Rabotnički, Metalac in Partizan 8, Radnički FOB, Beograd, Istravino, ............................................................................................ LESTVICA Cus Turin, Panini, ČOOP Italia, Cus Piza, Ariccia, Are Linea in Lubiam Ancona 2 točki, Cesenatico, Pneus Piacenza. Ruini, Paoletti, Petrarca, Cus Siena in Cus Catania brez točk. V soboto igra Are Linea doma s Petrarco iz Padove. IZIDI 5. KOLA (Članice) Valdagna — Torre Tabita CT 3:0 Coma Modena — Cogne Aosta 3:0 Gottolengo — Casagrande 0:3 Metauro Fano — Presolana 3:0 Alzano — Cus Parma 3:2 La Torre Orlandini — Arbor Trilli preložena LESTVICA Valdagna 10, Torre Tabita Catania, Coma Modena, Presolana, Casagrande in Alzano 6, Cogne Aosta, Metauro Fano in Cus Parma 4, La Torre Reggio Emilia in Arbor Trili 2, Gottolengo brez točk. «**«»«»*. i Žižič (Beograd) je v Ljubljani dobro igral komotiva pa je osvojila drugi par točk v gosteh, s tem da je premagala Radnički iz Beograda. Zadar je zanesljivo osvojil obe točki proti Vojvodini. Partizan je le prišel do zmage. Doma je premagal Borca. Izidi 8. koia Radnički FOB - Istravino — Bosna Vojvodina — Zadar Olimpija —- Beograd Rabotnički —- C. zvezda Partizan — Borac Metalac — Jugoplastika LESTVICA Zadar, Crvena zvezda in Jugoplastika 14, Olimpija 10, Bosne, Lokomotiva 79:87 PR; os 77:95 91:86 77:83 101:96 92:104 A LICA IZIDI 7. KOLA Bologna — Torino 1:2 Cesena — Napoli 0:0 Fiorentina — Varese 2:0 Juventus — Roma 1:0 Lazio — Cagliari 1:0 L.R. Vicenza — Ternana 1:0 Milan — Ascoli , 2:0 Sampdoria — Inter 1:1 LESTVICA Juventus 11; Torino in Lazio 10; Napoli, Fiorentina, Milan in Bologna 9; Inter 8: Cagliari 6; Cesena. Varese, L.R. Vicenza in Sampdoria 5; Ternana in Roma 4, Ascoli 3. PRIHODNJE KOLO (1.12.) Ascoli — Fiorentina, Bologna — Ternana, Inter — Juventus, Napoli — Cagliari, Roma —- Lazio, Sampdoria — L.R. Vicenza, Torino — Milan, Varese — Cesena. B LIGA 4:1 1:0 1:0 1:0 2:1 0:0 2:0 3:0 0:0 1:2 IZIDI 9. KOLA Avellino — Arezzo Brescia — Verona Catanzaro — Atalanta Como — Pescara Novara — Genoa Parma — Foggia Perugia — Palermo Sambenedettese — Reggiana Spai — Brindisi Taranto — Alessandria LESTVICA Verona in Perugia 14; Novara 12; Catanzaro, Brescia in Genoa 11; Parma in Alessandria 10: Pescara in B'oggia 9; Avellino, Spai, Taranto, Palermo 8; Atalanta. Como in Sambenedettese 7; Brindisi 6; Arezzo in Reggiana 5. PRIHODNJE KOLO (1.12.) Alessandria — Brescia, Arezzo — Sambenedettese, Atalanta — Como, Brindisi — Novara, Foggia — Genoa, Palermo — Spai, Perugia — Avellino, Pescara — Catanzaro, Reggiana — Taranto, Verona — Parma. r LIGA 0:0 1:1 0:0 0:0 2:2 0:0 0:0 1:1 0:2 2:0 A SKUPINA IZIDI 11. KOLA Belluno — S. A. Lodigiano elodiasottomarina — Monza Juniorcasale — Legnano Lecco — Venezia Mantova — Pro Vèrcelli Mestrina — Bolzano Piacenza — Padova Seregno — Udinese Solbiatese — Vigevano Trento — Cremonese LESTVICA Trento, Piacenza in S. A. Lodigiano 14; Udinese in Lecco 13; Venezia Monza, Seregno, elodiasottomarina in Padova 12; Pro Vercelli in Cremonese 11; Solbiatese, Mantova, Belluno in Vigevano 10; Juniorcasale in Bolzano 8; Legnano in Mestrina 6. PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Belluno — elodiasottomarina, Bolzano — Piacenza, Cremonese — Venezia, Legnano — Seregno, Mestrina — Solbiatese, Monza — Lecco, Padova — Trento, Pro Vercelli — Udinese, S A. Lodigiano — Juniorcasale, Vigevano — Mantova. D LICA C SKUPINA IZIDI 10. KOLA Audace — Triestina 0:0 Coneglianese — Treviso 1:3 Legnago — Dolo 2:0 Montebelluna — Tignano 5:1 Ponziana — Sampietrese 2:1 Pordenone — Adriese 4:2 Portogruaro — Caorle 2:0 Pro Gorizia — Bassano 1:0 Rovigo — Thiene 3:1 LESTVICA Treviso 16; Ponziana in Legnago 13; Portogruaro in Adriese 12; Triestina Ugnano in Pro Gorizia 11; Bassano, Pordenone in Audace 10; Montebelluna in Coneglianese 9; Dolo in Caorie 8; Sampietrese 7; Rovigo in Thiene 5. PRIHODNJE KOLO (1.12.) Adriese — Rovigo, Bassano — Legnago, Caorle — Coneglianese, Dolo — Montebelluna. Tignano — Pordenone, Sampietrese — Pro Gorizia, Thiene — Audace, Treviso —- Portogruaro, Triestina — Ponziana. /. ZVEZNA LICA IZIDI 16. KOLA Bor — Sarajevo 0:3 Olimpija — Hajduk 2:1 Vardar — Sloboda 1:1 Crvena zvezda — Proleter 2:0 Rijeka — Čelik 4:0 Vojvodina — Beograd 0:0 Radnički (K) — Partizan 2:0 Dinamo — Radnički (N) 2:0 Žeijezničar — Velež 0:0 LESTVICA Hajduk 23; Crvena zvezda 22; Vojvodina 20; Radnički (N) 19; Sloboda 13; Beograd in žeijezničar 17; Dinamo in Čelik 16: Vardar 15; Velež, Rijeka in Radnički (K) 14; Sarajevo, Olimpija in Bor 13; Partizan in Proleter 12. PRIHODNJE KOLO (1.12.) Partizan — Dinamo, Proleter — O-limpija, Velež — Bor, Radnički (N) — Žeijezničar, Beograd — Radnički (K), Čelik — Vojvodina, Hajduk — Rijeka, Sloboda — Crvena zvezda, Sarajevo — Vardar. 2. ZVEZNA LICA IZIDI 16. KOLA Famos - - Jedinstvo 0:0 Iskra — Zagreb 0:2 Igman — Kozara 6:0 Vrbas — Novi Sad 3:1 Osijek — Vartex 3:0 Šibenik - - Crvenka 3:0 Borac — Karlovac 7:0 Maribor — Bačka 1:1 Leotar — - Rudar 3:1 LESTVICA Borac in Zagreb 24; Bačka 20; Vrbas in Osijek 18; Novi Sad, Crven-ka in Maribor 17; Igman, Famos 16; Šibenik in Iskra 15; Vartex 14; Leo-tar 13; Kozara 12; Jedinstvo 11; Rudar 3. PRIHODNJE KOLO (1.12.) Rudar — Famos, Bačka — Leotar, Karlovec — Maribor, Crvenka — Borac, Vartex — Šibenik, Novi Sad — Osijek, Kozara — Vrbas, Zagreb — Igman, Jedinstvo — Iskra. NAJBOLJŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE 9 zadetkov: Savič (Crvena zvezda) 8 zadetkov: Jankovič (žeijezničar) 7 zadetkov: Halilhodžič (Velež), Susič (Sarajevo), Jerkovič (Hajduk) in Popivoda (Olimpija) 6 zadetkov: Zec (Beograd), Geča (Sloboda), Vladič (Velež), žungul (Hajduk) in Buza (Čelik) 5 zadetkov: Stefanovič (Beograd), Li-činar (Vojvodina), Lukič (Beograd) in Katalinski (žeijezničar) NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 6 zadetkov: Pulici (Torino) 1 zadetki: Boninsegna (Inter), China-glia (Lazio), Anastasi in Altafini (Juventus) in Savoldi (Bologna) 3 zadetki: Braglia (Napoli), Gori (Cagliari), Graziani (Torino) in Chiarugi (Milan) 2 zadetka: Campanini (Ascoli), Gar-laschelli in Nanni (Lazio), Landini (Bologna), Novellini (Cagliari). Ber-tarelli (Cesena), Casarsa in Desolati (Fiorentina), Garritano (Ternana), Causio (Juventus) in Traini (Ternana). Borac 6, Lokomotiva 4, Vojvodina 0. Prihodnje kolo (30. 11.) Crvena zvezda — Metalac, Beograd — Rabotnički, Zadar — Olimpija, Bosna — Vojvodina, Borac Istravino, Lokomotiva — Partizan, Jugoplastika — Radnički. 1. zvezna ženska liga V petem kolu prve zvezne ženske košarkarske lige je Olimpija gostovala v Sarajevu, kjer je izgubila proti domači ekipi Željezničarja s 77:89 (35:43). Najboljša igralka y ljubljanskih vrstah je bila Miheličeva, ki je dosegla 19 točk. Ostali izidi 5. kola Vojvodina — Industromontaža 79:94 Študent — Ml. Krajišnik 76:96 Jugoplastika — Bosna 38:86 Topolčanka — C. zvezda 70:91 LESTVICA Crvena zvezda 10, Bosna, Industromontaža in Voždovac 8, žeijezničar 6, Vojvodina in Mladi Krajišnik 4, Topolčanka, Olimpija, Partizan, Študent in Jugoplastika 2. Prihodnje kolo (30. 11.) Mladi Krajišnik — Olimpija, Partizan — Žeijezničar, Industromontaža — Voždovac, Crvena zvezda — Vojvodina, Bosna — Topolčanka, Študent — Jugoplastika. Po zmagi nad Poljsko se jugoslovanske rokometašice borijo za drugo mesto , letošnjega pokala «Karpatov». IZIDI Jugoslavija - Vzhodna Nemčija 12:12, SZ - Poljska 15:15, Romunija «A» - Romunija «B» 23:15; Jugoslavija - Romunija «B» 12:11. SZ - Vzhodna Nemčija 11:12, R0* munija «A» - Poljska 21:17; Jugoslavija - SZ 13:17, Romunija «A» - Vzhodna Nemčija 13:12. Romunija «B» - Poljska 15:17; Jugoslavija - Poljska 22:12, Romunija «A» - SZ 21:17, Vzhodna Nemčija - Romunija «B» 17:12. Pred zadnjim zavrtljajem je lestvica naslednja: Romunija «A» 8 točk, Jugoslavija in Vzhodna Nemčija 5, SZ 3, Romunija «B» 2 in Poljska eno točko. V zadnjem nastopu se bodo Jugoslovanke, ki so svetovne prvakinje, spoprijele z domačinkami Romunkami, ki so prve na lestvici. Jerkov — steber Jugoplastike v - obrambi SPORT SPORT SPORT NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Slovenski derbi med Juventino in Vesno je tudi letos potekal v napetem vzdušju V tej tekmi je prišlo do treh izključitev - Poraz Primorja in Zarje • Našim ekipam ne gre najbolje PREVLADALA JE ŽIVČNOST Juventina — Vesna 2:1 (1:0) JUVENTINA: Černič, Corva, Ta-oaj, Nanut, Brescia, Zin, Uras, Marvin, Ferletič, Montico, Sirk. VESNA: Tence, Visintin, Verzier, Kelemenič, S. Tence, Skrem, Caha-rija, Germani, Valente, Bortolotti, Samec (Simčič). SODNIK: Mosentini iz Vidna. STRELCI: v 38. min. p.p. Uras, v 30. min. d.p. Caharija, v 33. min. Montico. OPOMBE: v prvem polčasu je sodnik v 30. min. izključil Marvi-na, v 2. polčasu pa Tenceja (v 6. ®in.) ter Germanija (v 25. min.) Derbi med Juventino in Vesno se je zaključil z zmago domačinov, ki so v prvem polčasu prišli v vodstvo ter si v drugem delu igre (po V nedeljskem devetem kolu prvenstva 2. AL je prišlo do delne razjasnitve le na zgornjem delu lestvice, kjer se je ustvarila četverica Edera, S. Anna, Sagrado in Portuale, ki ima rahlo prednost pred ostalimi. Naj omenimo tudi, da se je po 595 minutah končala nepremagljivost vratarja Portua-leja Nardina, ki je klonil po strelu iz enajstmetrovke. Zabeležili smo tudi prvo prvenstveno zmago Libertasa, ki je prepričljivo odpravil zadnje u-vrščene Giarizzole. V tem za-vrtljaju je padlo do sedaj največ golov 23 (prejšnji rekord 19 v tretjem kolu), le eno srečanje se je končalo pri belem izidu. Za naše enajsterice je bil nedeljski zavrtljaj razmeroma ne-gativem. Zmagala je le Juventina (letošnja prva zmaga) v napetem derbiju (tri izključitve) z Vesno. Zarja in Primorje sta tudi poražena zapustila igrišče. Obe enajsterici sta zapravili enajstmetrovko. Če bi hoteli letošnjo prvenstvo primerjati z lanskim, lahko rečemo, da so lani po devetem kolu naše enajsterice bile tako uvrščene. Vesna na petem mestu z 12 točkami, Primorje na sedmem z 11, Juventina na devetem z 9, Zarja na dvanajstem s 6. Ti podatki zgovorno govorijo, da letos gre našim enajstericam mnogo šlab-ie kot lani. IZIDI S. Anna - Primorje 2:1 Zarja - Flaminio 0:1 Costalunga - Portuale 1:2 Campanelle - Duino 3:4 Libertas - Giarizzole 3:1 Stock - Sagrado 0:0 Juventina - Vesna 2:1 LESTVICA Edera in S. Anna 12, Sagrado in Portuale 11, Isonzo in Stock 9, Duino, Juventina, Libertas, Campanelle in Vesna 8, Zarja in Flaminio 7, Costalunga 6, Primorje 5, Giarizzole 3. Flaminio, Portuale in Primorje dve tekmi manj, Edera, Duino, Giarizzole, Sagrado, Juventina in Zarja eno tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (1. 12.) Giarizzole - Stock Portuale - Campanelle Primorje - Isonzo Duino - Costalunga Edera - S. Anna Sagrado - Libertas Flamino - Juventina Vesna - Zarja B. R. ilu izenačenja Vesne), * zadetkom bntica, zagotovili zmago. Kot je ì že običaj ob takih srečanjih med Dvenskimi ekipami (nerazumlji-i!) je na igrišču prevladovala ed igralci živčnost. Sodnik je bil •imoran izključiti tri igralce. Do •erekanja pa je tokrat prišlo tu-med publiko. Sprašujemo se, za-ij mora priti do teh incidentov •av med slovenskimi ekipami in ed slovensko publiko? Vrnimo se k tekmi. Juventina je ikazala na igrišču, da je zasluži-obe točki, posebno v orvem de-igre, ko je zares lepo igrala in la zelo gotova v napadu. Po ne-ij zapravljenih priložnostih je ■išlo do gola po zaslugi krilca rasa. Seveda je gol nekoliko «zbu 1» goste, ki so pričeli igrati bolj ■ganizirano v napadu in so več-•at spravili v zadrego samega srnica. Igro pa je motila živčnost jkaterih igralcev, ki so igrali pre-:j grobo, tako da je sodnik že v I. minuti izključil Marvina. V drugem polčasu sta se ekipi (oprijeli kot na bojnem polju in :obost je sledila grobosti. Tudi ,ed gledalci je prišlo do prerivala. V 6. minuti je sodnik izklju-1 Tenceja (zaradi hudega prekr-;a nad štandreškim napadalcem), skaj časa zatem pa še Germani-i, ki je sodnika ozmerjal. Kljub [ralcu manj je Vesna pričela na-adati in je v 30. min. prišla do enačenja s Caharijo. «Bel» rezul-it pa je trajal samo tri minute in j ventina je spet prišla v vodstvo 9 zaslugi Montica. Tokrat pa ni-j igralci Vesne utegnili več nadu-naditi izgubljenega ter so razoča-ani zapustili igrišče. P. R. ZASTRELJANA 11-METROVKA . Anna — Primorje 2:1 S. ANNA: Fragiacomo, Celigoi, laeta, Paolich, Melon, Pestrin, Riz-otti (64. min. Ive), Cadenaro, Vat- Gallinotti M., Polli, Gallinotti P., Terpin, Pitti, De Bosici. STRELEC: v 15. min. p.p. Di Pasquale. Zarja bi lahko v Bazovici poskrbela za veliko presenečenje. Ba-zovci so namreč večkrat spravih' tržaško ekipo v velike težave in le zaradi smole niso odnesli z domačega terena zaslužene točke. Že v 15. min. je namreč Flaminio dosegel edini zadetek dneva z golom, ki ga je dal Di Pasquale. Srečanje je bilo na visoki tehnični ravni, saj je Zarja odigrala, lahko rečemo, eno od svojih najlepših tekem v letošnjem prvenstvu. Zarja je skušala v Bazovici odnesti točko, kar bi bilo za trenutno stanje ekipe na lestvici precej dobro. V tej tekmi je Zarja vsekakor zaslužila večji izkupiček, kot pa je poraz. Gostje so igrali dokaj živčno. Napadali so brezidejno in le poredkoma, tako da je bila naloga bazoviških branilcev iažja. Skozi vso tekmo je Zarja spravljala v težave nasprotno obrambo, katera pa ni mogla presenetiti dobrega vratarja Parovela, ki je vso tekmo uspešno odbijal žoge ter branil svoja vrata. Najbolj zrelo priložnost za zadetek Zarje je imel Stojan Križman-čič, ko je streljal enajstmetrovko. Toda njegov strel je, na žalost, Pa-rovel ubranil. Bila je to hladna prha za bazoviške nogometaše, ki so bili vso tekmo (zaradi požrtvovalnosti in borbenosti) povsem enakovredni. Zaslužili bi remi, če ne celo kaj več. Aleksander Ražem tovani, Križman, Cernivani, 12 Verginella. PRIMORJE: Štoka, Cimolino, Cer-njava, Sluga, Rustja, Race, Barnaba, Guštin, Petri, Tomizza, Bol-cich, 12 Kapun, 13 Maestrutti. STRELCI: v 7. min. Vattovani, v 17. min. Tomizza, v 33. min. Riz-zotti. SODNIK: Libri (Corno di Rosaz-zo). KOTI: 9:4. GLEDALCEV: 150. Prvi polčas je odločil izid srečanja med S. Anno in Primorjem. Tržačani so namreč že v prvih 45 minutah igre pokazali vidno premoč nad «rdeče-rumenimi», ki so s prikazano igro popolnoma odpovedali. S. Anna je takoj prevzela pobudo in je že po sedmih minutah prišla v vodstvo. Po prejetem golu je Primorje imelo priložnost izenačiti. Enajstmetrovko, katero je sodnik dosodil zaradi prekrška branilca S. Anne nad Barnabo, pa je slednji streljal vratarju v roke. Nekaj minut kasneje je uspelo Tomiz-zi izenačiti. Zgledalo je, da bo ta gol prinesel polet proseški enajsterici, ki pa je postopoma začela popuščati. Obramba ni bila kos napadalcem S. Anne, ki so v vsaki napadalni akciji spravili v zagato «rdeče-rumene». Izvzet je le Rustja, ki ni puščal prostosti Cemiva-niju. Na sredini igrišča ni šlo mnogo bolje. Tomizza in Race sta zgubila preveč uporabnih žog; izkazal pa se je le mladi Guštin, ki je delal precej preglavic izkušenemu Pestrinu. Šibka točka Primorja je bil napad. Barnaba je odpovedal od samega začetka, Petri se ni znašel, Bolcich pa je trenutno v slabi formi. Tako je S. Anna brez napora pred zaključkom polčasa zopet prišla v vodstvo. V nadaljevanju se stanje ni spremenilo. Domačini so ustvarili še več ugodnih priložnosti, medtem ko Primorje ni nikoli ogrožalo vratarja S. Anne. V tej tekmi bi lahko še pohvalili odličnega sodnika, ki je sodil res dobro. B. R. BAZOVCI BI LAHKO PRESENETILI Zarja — Flaminio 0:1 ZARJA: Favento, Marc, S. Križ-mančič, Samese, Metlika, V. Križ-mančič, Poropat, Bon, Codan Jone, Žagar, Grahonja, Turco, Riosa. FLAMINIO: Parovel, Gregoratti, Di Pasquale, Mingardi, Pangerc, .................................................... V SOBOTO IN NEDELJO V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH NAŠA MLADA MOŠTVA SO TUDI V TEM KOLU DOSEGLA VRSTO NEZAD0V0UIVIH REZULTATOV Zmagala je le Vesna (med mladinci), remizirala pa sta Breg in Zarja Naraščajniki: tekma Esperia Sv. Alojzij sečanom hud poraz v < Primorje je prinesla Pro- NOGOMET PRED TEKMO Z BOLGARIJO Fulvio Bernardini o svoji ekipi GENOVA, 25. — Tehnični vodja italijanske državne nogometne reprezentance Fulvio Bernardini je izjavil, da bo 29. decembra t.L, ko se bo Italija v Bolgariji srečala z Bolgarijo, uporabil Grazianija in Pulicija na krilih, Peccija na sredini igrišča, Bini ali Scirea bo prosti branilec za hrbtom Zecchinija, ta pa bo ponovno postal stoper namesto Morinija, «ki ima že trideset let». «Nihče ne bo smel stati na mestu» je poudaril Bernardini, «nihče, niti obe krili, ki bosta morali postati res pravi krili. V prvi vrsti bodo trije napadalci, glede na to, da o Boninsegni niti ne razpravljam več. Gibljivost in igra po vsem igrišču, torej!» Bernardini je zaključil tako: «V Rotterdamu smo prelomili s preteklostjo. Tekma z Bolgarijo bo pomenila odprtje za bodočnost.» 3. amaterska liga: derbi Olimpija — Primorec je bil borben in živahen niiiniiiiii»Hi|||||lllllllllllllllllill,lllln1,,l,lfVlllllilU(lllJ|lll'lll,in,llll||l|||||l|,|l,lll,,ll,lll,lll||ll|llll|illll,lllllll,l,,llllll,lllllllllll,l,,lrilllllll,u,,,l,ill,l,1,,llllllllll,ll,MII,|l|,ll|i||||||||||||||||1|lli|1||'|||ii||'|»»|'iiii|«iia V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATLÌSKE LIGE TrebenskiPrimorec v tekmi z Olimpijo ni uspel obdržati prednosti dveh golov Visoka zmaga Sovodenj-Točka za Gajo in Breg-Nepotreben poraz Mladosti Union brez kondicije TREBENCI OB ZANESLJIVO ZMAGO Olimpija — Primorec 2:2 (0:1) OLIMPIJA: Kante, Paoletti, Be-zin, Pertot, Bukavec, Štoka, Daneu, Blažina, Race, Verginella, Zuziž. PRIMOREC: Ravalico, Papatico, Husu, Sosič, Manzutto, Križman-čič. Kralj Pavel, Možina, Kralj Boris, Čuk, Kralj Mauro (v d.p. Mervič). STRELCI: v 28. min. p.p. in v 16. min. d.p. Pavel Kralj, v 29. min. Bezic, v 55. min. Blažina. Slovenski tretjeligaški derbi se je končal brez zmagovalca. Po zanimivi in razburljivi tekmi sta se Olimpija in Primorec razšla vsak z eno točko. Obe enajsterici sta od začetka zaigrali z veliko vnemo in (kljub težkemu ter razmočenemu igrišču) z dokaj točnimi podajami. Igra je bila v začetku enakovredna, polagoma pa je postajal Primorec očitno nevarnejši in učinkovitejši. V 13. min. je Mauro Kralj s prostim strelom v prečko zaposlil vratarja. Pet minut kasneje je isti MLADINCI Cremcaffè — Vesna 1:3 CREMCAFFE’: Carli, Costaglio-la. Consoli, Sullic, Moro, Del Bono, Bertoni, Andreutti, Zacchigna, Budicin, Balzano, 13 Santalesa. VESNA: Eva, Merluzzi, P. Košuta, Švab, Ravalico, Lonza, E. Sedmak (Peric), Zucca, Russignan, Ferluga, Biagi. KOTI: 5:5. GLEDALCEV: 50. Serija pozitivnih rezultatov naših fantov se nadaljuje. Tokrat so «plavi» povsem zasluženo premagali močni Cremcaffè in tako utrdili svoje drugo mesto na lestvici. Tekma se je začela z rahlo premočjo domačinov, ki pa nios znali ogrožati vratarja Eve. Križani so se kmalu zbrali in povedli s hitrim Biaggijem. V d.p. so gostje povsem nadigrali domačine in so še dvakrat realizirali: najprej z branilcem Švabom, nato pa še z razigranim Biaggijem. Tržačani so zmanjšali razliko šele v zadnjih minutah in to predvsem po zaslugi kriške obrambe, ki pa je na splošno v tej tekmi zadovoljila. Sandor Zarja — Muggesana 1:1 ZARJA: Kalc, Počkar, D. Grgič, Franko, Ražem, Milkovič (Ghezzo), Colja, De Michele, Terčon, Cecchi, I. Grgič. MUGGESANA: Steffe, Attaiiasio, Bandiena, Dana, Burra, Delič, Radovič, Vascotto, Cozzuttò, Degrassi, Cini. Mladinci Zarje so v nedeljo želeli delno popraviti vtis po zadnjih spodrsljajih, ki so jih doživeli. Kot vedno so tudi tokrat začeli napadati prvi, a so prvi tudi prejeli gol. Po tem zadetku so poprijeli bolje in so kmalu s Coljo tudi izenačili. V drugem polčasu so pobudo prevzeli gostje, ki pa so naleteli na odlično obrambo. Sredi drugega polčasa se je precej poškodoval Milkovič, ki je moral zapustiti igrišče. Od tega trenutka dalje so se Ba-zovci zaprli v obrambo in so (z nekoliko sreče) ohranili točko v žepu. Igr Inter SS — Primorje 5:0 (4:0) PRIMORJE: Purič, Čok, Kralj, Claudio, Verša, Persi, Terčič, Al bi, Milič, Schilleo. Kot smo nredvidevali so bili «rde-če-rumeni» tokrat premagani. Takoj moramo povedati, da so Prosečani igrali le v desetih, vendar to ni bil edini vzrok za tako visok poraz. Naši fantje so namreč pokazali dokaj slabo igro, razen v obrambi, ki pa je bila stalno pod pritiskom nasprotnih napadalcev. Napad je bil popolnoma nenevaren in tudi sredina igrišča ni delovala. Nasprotnik je to izkoristil in je brez posebnih težav dosegel pet golov. Precej kriv za tako visok poraz je tudi vratar Purič, ki očitno ni bil najbolje razpoložen. Zanimivo je, da so «rdeče-rume-ni» v desetih tekmah prejeli kar triintrideset golov. H. V. NARAŠČAJNIKI Esperia SA — Primorje 5:1 ESPERIA: Piccilin, Delise, Ruge-ro, Spreafico, Spinelli, Curri, Marchio, Moranda, Metullio, Kosir, Pi-schianz, 12 Guštin, 13 Marcuzzi. PRIMORJE: Bresciani, Rupel, Maizen, Ciullini, Bezin, Briščik, Puntar, Lanza, Adamič. Strelci: v p.p. 18. min. Kosir, 27. min. Metullio, v d. p. 7. min. Kosir, 18. min. in 23. min. Marchio, 25. min. Adamič. Naraščajniki Primorja so ponovno ostali brez točk. Čeprav so Prosečani stopili na igrišče le v devetih je bil nasprotnik tudi sicer vsestransko za razred boljši. Proseški vratar je bil zato stalno v nevarnosti. Tekma se je odvijala le na eni polovici igrišča in to na proseški. Gostje so odgovarjali le z redkimi in nenevarnimi protinapadi. Do e-dinega zadetka so prišli proti koncu tekme iz prostega strela izven kazenskega prostora. H. V. Libertas Trst — Breg 2:2 (1:1 ) LIBERTAS TRST: Orsini, Borto-lon. Basile, Scarda, Cosina, Parovel, Azzolin, Stefančič, Moccia, Mu-zich, Bencich. BREG: Mauri, Krevatin, Kuret M., Grizonič, Novello, Kuret D. (Klabjan), Sancin, Peroša, Ferluga, Klun, Lovrečič. SODNIK: Glavina. STRELCI: v p.p. Novello (avtogol), Klun; v d.p. Basile, Ferluga. GLEDALCEV: 30. Bregovi naraščajniki so kljub o-krnjeni postavi odigrali svojo najboljšo tekmo. Nasproti jim je stal najnevarnejši tekmec za prestop v finale, Libertas Trst. Tržačani so sicer prvi prišli v vodstvo (po ne rodnem avtogolu Novella) Odtlej dalje so prevzeli naši fantje pobudo v lastne roke in jo obdržali do konca srečanja. Pred odmorom so izenačili s Klunom. V uvodnih minutah drugega polčasa so doma-1 čini ponovno prišli v vodstvo, vendar je nekaj minut kasneje Ferluga ponovno izenačil. Igra se je v nadaljevanju nekoliko zaostrila, vendar se izid ni spremenil. Jolo Lib. Sv. Marko — Vesna 2:1 LIBERTAS SM: Marchesan, Se-moli, Sferch, Lanza, Rasini, Leban, Filipaz, Maratto, Godiglia, Stradi, Latin, 13 Padovan. VESNA: Bubnič, Kovačič, De- gnassi, Slatič, M. Sedmak, Eva, Potleca (C. Košuta), Sosič, Guštin, Pipan, Žerjal. KOTI: 5:1 za Vesno, GLEDALCEV: 30. / Naraščajniki kriške Vesne so tokrat razočarali. Predvsem v obrambi so bili preveč neodločni, vratar Bubnič pa nepazljiv. «Plavi» so i-grali zadovoljivo samo na sredini igrišča, od koder so prihajale zelo uporabne žoge za napadalce, ki pa jih niso znali izkoristiti. Mini zadetek za goste je dal požtrvovalni branilec Kovačič, ki je z glavo preusmeril v mrežo lepo Sosičevo podajo. Sandor Libertas Rocol B — Union 1:0 prek. Naraščajniško tekmo med rocol-skim Libertasom B in Unionom so zaradi megle prekinili. Libertas je vodil s tesnim izidom 1:0. Tekmo je sodnik prekinil približno 15 minut pred zaključkom drugega polčasa. Staranzano — Mladost 3:0 Juventina — Audax 0:3 ZAČETNIKI Piedimonte — Juventina 4:0 Fogliano — Mladost 0:0 TENIS JOHANNESBURG, 25. — Ameri-kanec Connors je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju «open» v Johannesburgu. V finalu je odpravil svojega rojaka Ascha s 7:6, 6:3 in 6:1. NAMIZNI TENIS Danes se je pričelo na namiznoteniškem turnirju v Zagrebu tekmovanje posameznikov, ki se je končalo z naslednjimi rezultati: MOŠKI Johansson (šv.) - Karakaševič 3:1 Li Če šin (Ki.) - Okava (Jap.) 3:1 Liang Ko-ljang (Kit). - Person (šv.) 3-0 šuibek (J.) - Li De-jan (Ki.) 3:2 Bengtsson (Šv.) - Savnik (J.) 3:0 Ab» (Jap.) - Kosarevič (J.) 3:0 Li peng (Ki.) - Wickstròm (Šv.) - Tasaka (Jap.) Kandakare (Jap.) - Jeler (Jug.) Strambell 3:0 3:2 3:0 Li peng (Ki.) Stipančič (J.) ŽENSKE Hellman (šv.) čeng Huaj-jing (Ki.) (Šv.) 3:0 Ozeki (Jap.) - Fanri (Jug.) 3:1 Gei Sin-ajen (Ki.) - Edano (Jap.) 3:0 Palatinuš (J.) - Olson (Šv.) 3:2 Yokota (Jap.) - Korpa 3:0 Poleg tega so se v polfinalne borbe, ki so nocoj na sporedu, uvrstile brez borbe Hu Yu-lan in Chang 14 (Kitajke). Polfinalne in finalne borbe so v času ko poročamo v teku. BEZBOL ST. PETERSBURG, 25. — ZDA so ohranile naslov svetovnega a-materskega bezbolskega prvaka. V odločilni tekmi so premagale Nika raguo z 9:2. KOŠARKA PRI NARAŠČAJNIKIH Drugi par točk za Rontovelce Kontovel — Lloyd Adr. 84:56 (43:26) KONTOVEL: Klavdij Starc 10, Regent. Ivančič, Perini 17, Ivo Starc 32, čuk 18, Ban 2, Bukavec 1, Nabergoj 4 in Prašelj. LLOYD: Fattorini 4, Granieri 24, Richter 2, Pranoli 12, Spreafico 4, Bonicioli 2, Pirkel, Craievich. Gotiti in Visintin 8. Sodnika: Bassi in Guerin. Prosti meti: Kontovel 10:30, Lloyd 8.28. Pet osebnih napak: Bonicioli (47:80) in Ban (82:51). Kontovel je visoko in zasluženo premagal Lloyd Adriatico, ekipo, ki se ni izkazala za tako močno, kot smo predvidevali. Tekma se je začela v znamenju enakovrednosti. Toda ko se je slovenska peterka nekoliko zbudila je bilo vseh upov lloydovcev konec. Konto-velci so si z duhovitimi akcijami in s hitrimi protinapadi pridobili petnajst košev prednosti. V drugem polčasu se stanje ni spremenilo; glavno besedo na igrišču je imela kontovelska ekipa, ki si je tako prisvojila drugi par točk v tem prvenstvu. L S. igralec poslal na predložck iz kota žogo čez prečko. V 20. min. je Čuk oh robu kazenskega prostora močno streljal. Žoga je šla za las mimo vratnice. Olimpija je skušala odgovarjati s protinapadi, zrelo priložnost je imel v 15. min. žužič, a ni znal preusmeriti v mrežo lepe podaje Raceta. Primorec je pritisnil odločneje in v 24. min. je Kante s težavo ustavil hitri prodor Pavla Kralja. Isti igralec je povedel v vodstvo svoje moštvo v 28. min. s predložkom iz kota. Pri tem pa so se Olimpijini branilci med seboj ovirali, tako da je spretni Pavel Kralj brez težav spravil žogo v mrežo. Po tem golu so skušali domačini reagirati in nekaj za tem je imel Bezin lepo priložnost, vendar je bil njegov strel prešibek. V 43. min. po sumljivi igri z roko v kazenskem prostoru Primorca je Pertot preveč protestiral pri sodniku in si tako povsem po nepotrebnem zaslužil izključitev. V drugem polčasu je Olimpija kljub handicapu zaigrala napadal-neje, vendar so- bili -gostje* v protinapadih še nevarni. V enem izmed teh je Pavel Kralj po podaji Borisa Kralja povišal na 2:0. Pri tem stanju je bilo malo upanja, da bi Olimpija nadomestila zamujeno. O-čitno so bili tudi igralci Primorca istega mnenja in so nekoliko popustili. To pa se jim je v nadaljevanju maščevalo. V 29. min. je Bezin po podaji Verginelle zmanjšal na 2:1. Po tem golu so se Treben-ci nekoliko zmedli, medtem ko je Olimpija prišla še bolj do izraza. V 35. min. je Blažina z glavo preusmeril v vrata predložek iz kota. Vratar je uspel ubraniti, a ne popolnoma in žoga se je odkotalila v mrežo. Zadnje minute so bile po-voljnejše za domačine. Igralci Primorca so se morali potruditi, da so rešili točko, potem ko so imeli možnost odnesti celoten izkupiček. O. G. «JURIŠ» NA NASPROTNA VRATA Sovodnje — Lib. Tržič 4:0 (2:0) SOVODNJE: G. Marson, Marušič, Pozzovivo, Gruden, Ferfolja, Pete-jan, S. Florenin, Sambo, Tomšič, B. Marson, P. Florenin. LIBERTAS TRŽIČ: Ullian (Scara-belli), Benvenuto, Porciani, Barile, Del Ponte, Natali, Gardina, Sandrin, Ceglia, Bernardini, Savasta-no, Valli. SODNIK: Manlio Bregant. STRELCI: v p.p., v 23. min. (e-najstmetrovka) in v 40. min. E. Petejan; v d.p., v 31. min. P. Florenin in v 39. min. B. Marson. Sovodenjska ekipa je končno prišla do prve zmage v letošnjem prvenstvu. Na domačem terenu je nadigrala gostujoči Libertas iz Tržiča, ki se je izkazal kot povsem povprečna ekipa in brez dostojne napadalne vrste. Sovodenjci so srečanje vzeli zelo resno, prevzeli so takoj vajeti igre ter onemogočili nasprotniku vsak protinapad, štirikrat jim je uspelo priti do gola, dvakrat v prvem polčasu, dvakrat v drugem. Najprej je Petejan zanesljivo streljal enajstmetrovko, nato pa je z lepim strelom od daleč presenetil nemočnega vratarja. Tudi drugi polčas je prikazal povsem enako lice kot prvi. Igra se je odvijala na sredini igrišča, od koder sO domačini z daljšimi podajami «jurišali» na vrata. Tu je 'treba priznati prednost izkušenemu B. Marsonu, ki je povsem nesebično zalagal napad z dragocenimi žogami. Eno izmed teh je izkoristil P. Florenin, nato pa je sam Marson pretresel nasprotnikovo mrežo. V obrambi velja pohvaliti povsem zanesljivo igro prostega branilca B. Ferfolje. - jo- DVA GOLA PREDNOSTI -PREMALO Gaja — Vlrtus 2:2 (1:0) GAJA: Kante, Stranščak, Sosič, Gojča, Savarin, Rismondo, Kalc, Baldasin (Berce), Čuk, Vrše, B. Grgič, 12 Sergij Grgič. VIRTUS: Pischiutta, Mosetti, Car-dea, Giotto, Schiemed, Corsi, Bil-lia, Capitanio, Bezigar, Roversi in Menardi. STRELCI: v 4. min. p.p. Kalc, v 16. min. d.p. Grgič, v 20. min. Roversi, v 26. min. Mosetti. KOTI: 7:2 za Virtus. GLEDALCEV: okoli 70. Čeprav so domačini že vodili z 2:0 jim ni uspelo obdržati prednosti in tako so predali točko tržaškim gostom, ki so bili ves čas v ofenzivi. Po prejšnjem spodrsljaju so ga-jevci tokrat na domačem (blatnem) igrišču zaigrali bolj odločno in so začeli z napadalno igro ter so že v samem začetku prišli v vodstvo s Kalcem,. ki je silovit Grgičev strel spravil v mrežo. V nadaljevanju so prevzeli domačini obrambno igro. S hitrimi protinapadi so resno ogrožali obrambo gostov. Tudi po odmoru so Tržačani oblegali gajevsko obrambo, toda brez uspeha, kajti prav «zeleno-rumeni» so z razigranim Grgičem pozneje rezultat podvojili. Toda v nadaljevanju so imeli gostje več od igre, prevladovali so na sredini igrišča in njihovi napadalci so postajali «Poročni gol» Večji del naših nogometašev slovi po požrtvovalnosti in resnosti do ekipe. Čeprav Gaja ni profesionalna ekipa, se je vezni igralec «zeleno-rumeniln Stani Kalc, ki se je v soooto poročil, odrekel poročnemu potovanju, tako da je 24 ur po poroki že oblekel Gajinin dres in poskrbel za zadetek. Potete pa je morda le kam odpotoval, toda ne za dolgo, kajti v nedelj-, mora igrati. Tako je vsaj zagotovil ... D. G. nevarnejši, toKo so tudi rezultat najprej znižali, pozneje pa remizirali, kar je bila tudi logična posledica njihove premoči. V finišu sta imeli obe ekipi priložnost za zmago. Vsekakor bolj zrela je pripadla gostom, ko je Stranščak na sami gol-črti preprečil zadetek. Darko Grgič KLJUB BLATU DOBRA IGRA Breg — Baxter 0:0 BREG: Babuder, Rodella, Sancin, Čuk, Sovič, Bandi, Bržan (Pe-taros), Krmec, Gasperutti, Marche-sich, Strnad. BAXTER: Fabrianesi, Manfreda, Riva, Dudine, Kamauli, Curzolo, Di Stefano, Urizzi, Rainis, Machnich, Dazzara. Premiante. SODNIK: Crevatin (Trst). GLEDALCEV: 100. Neodločen izid je najpravičnejše plačilo za ekipi, ki sta se pomerili na blatnem dolinskem igrišču. Prikazana igra je bila na zadovoljivi ravni in izrazito borbena. O enakovrednosti pričajo tudi priložnosti, ki smo jih zabeležili na obeh straneh, saj sta se Babuder in Fabrianesi izkazala z zelo lepimi posegi. O nasprotniku lahko rečemo, da spada med najblojše ekipe prvenstva, o Brežanih pa, da so tudi tokrat zadovoljili in so že pet nedelj neporaženi. Ist DVA PENALA -NOBENEGA ZADETKA Falco — Mladost 2:0 (1:0) FALCO: Pacor, Sartori, Gambin, C. Visintin, Micheli, Peric, Moretti, F. Visintin, Delise, Deodorico, Frausin. MLADOST: Boscarol, L. Gergo-let, Jarc (F. Ferfolja), M. Gergo-let, Dužman, Gellini, K. Ferfolja, Marizza, G. Ferfolja, Francaros in Devetak. STRELEC: v 34. min. p.p. in v 33. min. d.p. Delise. Mladost je na neverjeten način zapravila tekmo s Falcom, ki ni pokazal prav nič takega, da bi si zaslužil zmago. Največjo krivdo za neuspeh nosijo predvsem doberdob-ski napadalci, ki niso znali izkoristiti številnih priložnosti. Predvsem sta slabo igrala Ivo Devetak in Karel Ferfolja (ta je celo zastreljal li-metrovko). Tudi sredina igrišča in obramba sta igrali podpoptečno, tako da so večkrat sami branilci prišli v napad in pustili nasprotniku pot za protinapade. In prav ob dveh takih priložnostih je gra-lee Delise, popolnoma sam, zatresel doberdobsko mrežo. V droeem polčasu, ko je manjkalo približno deset minut do konca, je sodnik prisodil 11-metrovko v korist Mladosti. Streljal je Marizza, ki je to priložnost zapravil. Nekaj minut kasneje je sodnik spet dosodil ITmetrovko Mlados'i. Tokrat pa je priložnost zapravil Ferfolja. «PREMOČ» UTRUJENOSTI Domio — Union 3:0 (2:0) UNION: Vedana. Morabito, Bo-nomolo, Benčič, Vidal, Sartori, Vidah, Vicini, Nadlišek, D'Angolo, Čok, Attini, 13 Daris, 14 Glionna. Podlonierski Union je v nedeljo doživel v Dolini hud poraz. Igra je bila ves čas slaba, ker je blatno igrišče oviralo potek srečanja. V p.p. je Dotnip prevladoval in je tudi dosegel dva gola. V d.p. pa je bila igra manj zanimiva, ker sta bili obe enajsterici zaradi naporov " prvem polčasu zelo utrujeni. V drugem delu srečanja je padel še en gol za Domio. Omeniti moramo, da sta v U-nionovih vrstah manjkala dva standardna člana prve postave in sicer Tessaris in vezni igralec Paludetta. Oba sta bila preteklo nedeljo izključena. Mladinci: srečanje Primorec — Edera se je odvijalo na blatnem igrišču 79 46 38 79 58 23 76 14 70 GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in poajetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran 8 26. novembra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KONEC DRAMATIČNIH POGAJANJ MED TUNIZIJSKO VLADO IN TERORISTI GUSARJI SO SE VDALI PLO zahteva izročitev gverilcev, da jih «zgledno kaznuje za njihov zločin» - Vsi talci rešeni Kmalu konec stavke rudarjev v ZDA r TUNIS, 25. — Po 72 urah dramatičnih pogajanj se je končno zaključila pustolovščina štirih palestinskih komandosov, ki so v petek ugrabili v Dubaiu britansko potniško letalo VC-10. Gverilci so se predali tunizijskim oblastem proti formalni zagotovitvi, da jih ne bodo takoj aretirali, in so osvobodili tri angleške letalce, ki so bili že v njihovih rokah. Po sobotni dramatični zaostritvi, ko so teroristi ubili 43-letnega nemškega bančnika, je napetost polagoma upadala in včeraj je kazalo, da je zadeva rešena, ko so teroristi osvobodili 40 talcev v zameno za sedem tovarišev, ki so bili zaprti v Egiptu in na Nizozemskem. Osvobojeni gverilci so bili že na britanskem letalu in vse je bilo nared za odhod, ko se je položaj nepričakovano zaostril: Libija in Irak, edini arabski državi, ki nista nemudoma obsodili gusarskega podviga, sta sporočili, da nista pripravljeni sprejeti enajstih teroristov na svoje ozemlje in jim priznati politično zavetišče. Gverilci so nemudoma reagirali: zagrozili so da bodo razstrelili letalo s posadko vred, če jim tunizijska vlada ne bo priznala političnega zatočišča in jim zagotovila, da ne bo proti njim kazensko ukrepala. Potrebnih je bilo še 12 ur težkih pogajanj, preden je bilo vprašanje rešeno. Ni znano kakšen sporazum je tunizijska vlada sklenila s teroristi, za gotovo se ve le, da je sporazum le usten. Kaže vsekakor, da bodo teroristi za nekaj časa «gostje» Tunisa, dokler ne bo tunizijska vlada prepričala kakšne druge arabske države, naj jih sprejme. Po mnenju komentatorjev je namreč izključeno, da bi gusarji lahko ostali za vedno v Tuniziji. Po sporazumu med teroristi in tunizijskim notranjim ministrom Belkhojo, se je britanskemu letalu približalo sedem avtomobilov. Vrata «viscounta» so se odprla in prvi so izstopili britanski letalci. Sledili so jim nato teroristi, eden po eden, z dvignjenimi rokami. Agenti so preiskali vsakega posebej, jih naložili na avtomobile in jih odpeljali «na varno». Pozneje je policijski častnik povedal, da so gverilci, kot je bilo dogovorjeno, pustili na letalu orožje: deset ročnih bomb, steklenico nitroglicerina, dve brzostrelki in nekaj samokresov. Dopoldne sta zunanji minister Chatti in notranji minister Belkho-jah imela tiskovno konferenco, na kateri sta časnikarjem podrobno orisala dogodke zadnjih dni in potek pogajanja. Chatti je poudaril, da Tunizija ni sklenila s teroristi nobenega pismenega sporazuma in dodal, da nobena arabska država ni pritrdilno or 'ovori'a na tunizijsko prošnjo, naj sprejme gusarje. Minister se je tudi javno zahvalil predstavniku PLO Aboui Ajadu, za stvarno pomoč pri pogajanjih s teroristi in za humanitarno stališče, ki ga je organiz« cija zavzela do vprašanja talcev. Belkhoja pa je poudaril, da je le osebni poseg predsednika Bur-gibe ori nekaterih tujih državnikih omogočil, da so se pogajanja srečno zaključila brez nadaljnjega prelivanja krvi. Dodal je namreč, da so teroristi odločni ljudje, ki bi se ne bili ustavili pred nobeno oviro, le da bi izpolnili svojo nalogo. Pribil je nadalje, da se je njegova vlada že od začetka ravnala P° načelu, da je najpomembnejše rešiti življenja nedolžnih talcev. Palestinski predstavnik Ajud, ki je bil prisoten na tiskovni konferenci, je poudaril, da je njegova organizacija že od vsega začetka ostro obsodila gusarje kot provokatorje. Dodal je tudi, da ne ve kaj bo njegova organizacija ukrenila v prihodnjih dneh v zvezi s teroristi. Omejil se je le na obljubo, da bo PLO izpolnila vse obveznosti, ki jih ima do palestinskega naroda in arabskih držav. Popoldne pa je palestinska časopisna agencija «Wa-fa» sporočila, da je PLO uradno zahtevala od tunizijske vlade izročitev teroristov. Agencija poudarja, da je ta korak neizbežen, če hoče PLO razkriti ozadje gusarskega podviga in tiste sile ki so to akcijo omogočile. Obljublja nadalje, da bodo gusarji «plačali za svoj zločin». Popoldne so se trije britanski letalci srečali s časnikarji. «Najbolj dramatične — so poudarili — so bile prve ure v Tunisu, ko so gverilci grozili, da bodo razstrelili letalo. Prepričali smo jih, naj nas o-svobodijo, preden izvedejo svoj načrt. Ce nas ubijete — smo jih nagovarjali — vas bo ves svet obsojal, medtem'ko vas bo proglasil za heroje, če nas izpustite. Kazalo je, da so jim naše besede vzbudile dvom in od takrat smo bili prepričani, da se bo vse srečno končalo.» «Zelo nas je razžalostil — so dodali — umor nemškega bančnika. Nesrečneža so odpeljali za zastor. Ko sta počila strela, smo razumeli, kaj se je zgodilo, še bolj tesno pa nam je bilo pri srcu, ko smo slišali zamolkel udarec trupla ob vzletišče, potem ko so ga gusarji vrgli z letala.» ZGLEDNA KAZEN Prizivno sodišče v Lyonu je nekemu vinskemu bratcu prepovedovalo za pet let zahajati na plesišča, v bare, na hipodrome in staviti na konjske dirke, poleg tega pa ga je obsodilo še na štiri mesece zapora pogojno, ker ]e vozil vinjen. Prvostopenjsko sodišče je brezvestnega šoferja, ki je pijan kot šema drvel 120 km na uro po mestnih ulicah, obsodilo na šest mesecev zapora. Možakar je vložil priziv in. da bi prepričal sodnike, naj bodo usmiljeni je navedel vrsto dokazov o svoji «pokori*: prodal je avto in se nekaj časa zdravil na posebnem zavodu za alkoholike. Kot kaže, je z razsodbo prizivnih sodnikov kar zadovoljen. «Raje pet let ne plešem — je dejal — kot /pa šest mesecev sedim v zaporu». LOV NA ZAKLAD Vse policijske sile v Barkin-gu v Essexu so že dva dni mobilizirane za svojevrsten lov na zaklad: iščejo namreč prebrisane tatove, ki so pred nekaj dnevi odnesli iz nekega skladišča za 200 tisoč funtov šterlingov (310 milijonov lir) zlatih in srebrnih palic. Nihče ne zna povedati, kdaj so tatovi odnesli dragocen tovor, saj je bila tatvina odkrita po naključju včeraj zvečer. Zlato in srebro je bilo lepo zloženo v 11-metrskem kon-tainerju v skladišču tvrdke Johnson - Matthey, ki je specializirana v trgovini dragocenih kovin. Tovor bi bili morali poslati že pred časom na Švedsko, a stavka pristaniških delavcev jim je to preprečila. Tatovi so opravili «svoje delo» v miru: prišli so s tovornjakom pred skladišče, naložili kontainer in se odpeljali, ne da bi jih pri tem poslu kdo zmotil. Agenti znanstvenega oddelka so pregledali vsako ped skladišča v upanju, da bodo odkrili vsaj majhno sled za spretnimi tatovi, a zaman. Kot kaže se policisti ne bodo tokrat izkazali kot dobri «lovci» na zaklad. PO VRSTI BOMBNIH ATENTATOV V SAVOM V vojašnici Cecchignola protestna manifestacija proti fašističnemu nasilju RIM, 25. — «Koordinacijski odbor rimskih vojašnic» je danes poslal rimskim listom v objavo dokument, v katerem naznanja, da je prejšnjo soboto «nekaj stotin gojencev šole za veziste pri Cecchignoli (Rim) zavrnilo kosilo iz protesta proti fašističnemu atentatu v Savoni. Protestni manifestaciji so se pridružili tudi «abiturienti», ki se .niso udeležili kosila, ki jim ga je priredil poveljnik šole. Dokument zagotavlja podporo vojske boju sindikalnih organizacij proti fašističnim prevratnikom in poudarja, da sobotne manifestacije ne gre tolmačiti le kot izraz gneva za atentat v Savoni, pač pa kot stvarno obvezo vojakov, da vodijo protifašistični boj tudi znotraj oboroženih sil. Ligurski deželni svet je danes u-stanovil posebno preiskovalno komisijo, katere naloga bo sestaviti izčrpno poročilo o silah, ki podpirajo fašistične prevratnike in o socialni in politični stvarnosti, ki omogoča fašistom teroristično dejavnost. V odloku piše, da je u- . .M. .«I.I..I.II. im.m,.,,,,.,,, OBISKAL BO SIRIJO, IZRAEL IN EGIPT TAJNIK OZN KURT WALDHEIM PRISPEL NA BLIŽNJI VZHOD S sirskim predsednikom Asadom bo govor o podaljšanju mandata silam OZN, ki zapade v soboto - Izraelski tisk o vrhu v Vladivostoku DAMASK, 25. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je prispel v Damask v prvi etapi svojega potovanja po državah Bližnjega vzhoda, kjer bo obiskal tudi Izrael in Egipt. Pred tem se je ustavil nekaj ur v Atenah in govoril z zunanjim ministrom Bitsiosom o položaju na Cipru. Po pogovoru je . Waldhejm , izjavil, da predstavlja resolucija svetovne organizacije dober temelj za rešitev ciprske krize. Izrazil je u-panje, da bo turška vlada resolucijo upoštevala, tako da bi prav kmalu obnovili ženevska pogajanja. V Siriji bo generalni tajnik OZN razpravljal o možnosti podaljšanja mandata mirovnim silam Združenih narodov, ki zapade v soboto. Najprej se je sestal z zunanjim ministrom Halimom Kadamom, nakar se je odpravil v predsedniško palačo, kjer je imel daljši pogovor s sirskim predsednikom Asadom. V izjavi, ki jo je dal po pogovoru, je dejal, da je bil predmet pogovora splošni položaj na Bližnjem vzhodu in se ni hotel spuščati v podrobnosti. Prav tako ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali se bo v Damasku sestal s predstavniki Palestincev. S tem v zvezi je dal zelo splošen odgovor ter dejal, da se je s Palestinci sestal že v New Yorku ob zadnji tazpravi o palestinskem vprašanju. Poleg obiska Waldheima na Bližnjem vzhodu obravnava izraelski tisk danes predvsem rezultate srečanja na vrhu med Brežnjevom in ameriškim predsednikom Fordom. Sodbe so v glavnem negativne, saj ugotavljajo jeruzalemski in telavivski dnevniki. da je poglavje zaključnega sporočila, ki obravnava bližnjevzhodno vprašanje, izredno splošno in nejasno. Edino pozitivno dejstvo, pravijo, je to, da omenja sklepno sporočilo resolucijo varnostnega sveta št. 338, ki so jo sprejeli ob zaključku zadnje izraelsko - arabske vojne in ki jasno govori o pravici do obstoja vseh držav na Bližnjem vzhodu in o varnih in priznanih mejah, kar je Izraelcem še posebno pri srcu. Edino obvezo, piše dnevnik Jediot Aharonot, so sprejele ZDA in sicer, da bodo pritiskale na Izrael, da se umakne z zasedenega arabskega ozemlja. Medtem je v Moskvo prispel predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat, ki se je odzval povabilu sovjetske vlade. Spremljajo ga predsednik palestinskega nacionalnega sveta Al Fahmu, vodja vojaškega oddelka Mohsen in vodja demokratične ljudske fronte za osvoboditev Palestine Najef Havatmeh. Kaže, da bo govor o diplomatski podpori Sovjetske zveze morebitni palestinski vladi v izgnanstvu in o u-stanovitvi palestinske države. Le Due Tho v Parizu PARIZ, 25. — Član političnega urada delavske stranke Severnega Vietnama Le Due Tho je ob svojem prihodu v Pariz naslovil poziv na vse francoske demokratične sile, naj podprejo borbo Vietnamcev, ki teži za tem, da bi prisilila Združene države in saigonsko upravo, da spoštujejo pariški sporazum in da bi že končno omogočili južnoviet-namskemu ljudstvu, da živi v miru. enotnosti in neodvisnosti. Le Due Tho je bil kot znano Kissingerjev sobesednik za časa pogajanj o Vietnamu v Parizu. V Pariz je prispel iz Pekinga in Moskve ter je ob svojem prihodu poudaril, da je v Južnem Vietnamu, dve leti po podpisu pariškega sporazuma, dejansko še vedno krvava vojna. Le Due Tho vodi vietnamsko delegacijo, ki jo je KP Francije povabila na enotedenski obisk. Pred kratkim je tajnik KP Francije Marchais obiskal Hanoi. Nove politične volitve v Danski? KOPENHAGEN, 25. - Politični o-pazovalci v danskem glavnem mestu menijo, da bo vodja manjšinske liberalne vlade Hartling razpisal še pred 20. decembrom nove volitve. Od zadnjih političnih volitev še ni preteklo leto dni. Čez nekaj dni bo finančni minister Andersen predložil parlamentu globalni načrt o bodoči finančni in gospodarski strategiji vlade, ki temelji na boju proti nezaposlenosti in inflaciji. V pogajanjih, ki so se komaj začela, za obnovo vsedržavne pogodbe za državne uslužbence je minister Andersen poudaril, da ne morejo uslužbenci javnih podjetij pričakovati niti ene same krone poviška. Vlada bi hotela tudi predlagati nadomestitev sedanje draginjske doklade, ki jo računajo v odstotkih na plačo, z vsoto, ki bo e-naka za vse. Mnogi dvomijo, da bo Hartlingova vlada, ki razpolaga v parlamentu z 22 glasovi od skupnih 179. imela dovolj moči, da se spusti v pogajanja s sindikalnimi organizacijami. Prevladuje mnenje, da so sedanji vladni ukrepi zgolj spretno odprtje volilne kampanje. WASHINGTON, 25. — Predstavni-1 ki industrijcev in sindikalnih organizacij rudarjev v premogovnikih so dosegli načelni sporazum o prekinitvi stavke rudarjev, ki je v teku od 12. novembra. Prvi sporazum so dosegli že pred dnevi, ožji sindikalni svet pa ga je zavrnil po podrobni proučitvi, še preden bi ga predstavili delavskim skupščinam. V spor je posegel tudi minister za zaklad Simon, saj je stavka grozila, da bo še zaostrila hudo gospodarsko krizo. Novi sporazum nodo sedaj obravnavali na delavskih skupščinah, tako da bo preteklo še deset do dvanajst dni, preden bodo lahko preklicali stavko. Na sliki: termoelektrarna v Ken-tuckyju je pred začetkom stavke razpolagala z zalogo premoga, ki je znašala 1,5 milijona ton. Bila je to pravcata 40-metrska gora premoga, ki je zagotavljala obratovanje termocentrale za obdobje 45 dni. Ta ogromna grmada se je do danes zmanjšala na manj kot polovico in če ne bodo stavke rudarjev preklicali v kratkem času, bo dobršen del te zvezne države ostal brez električne energije. ANKARA, 25. Iraški veleposlanik v Ankari je danes dejal, da je Mus-tafa Barzani, vodja kurdskih upornikov v severnem Iraku, umrl v teheranski bolnišnici. Iraški veleposlanik je izjavil časnikarjem, da je vest o Barzanijevi smrti, ki jo je sinoči sporočil neki bejrutski dnevnik. točna, ni pa dal nobenih podrob-nosti. Vprašanje je. če gre res za verodostojno vest, ali pa za propagandni manever iraške vlade. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Nadvse privlačen reklamni letak mehiške letalske družbe ni pritegnil pokornosti denverskega avtomobilista. V mrazu in snegu te tudi tako razgaljeno dekle težko ogreje... aiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniimiiiiifiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiii POLITIČNA KRIZA V JAPONSKI VLADI Premier Tanaka bo danes odstopil 0 njegovem nasledniku bodo odločali predstavniki gospodarskih mogotcev ■ Hude obtožbe iz vrši opozicije TOKIO. 25. — Ministrski predsednik Kakuei Tanaka bo jutri zjutraj uradno sporočil, da odstopa s položaja predsednika vlade. O tem bo poročal najprej štirim predstavnikom svoje stranke, ki ga bodo obiskali na njegovem domu. V pismu, ki ga bo izročil podpredsedniku li-beraldemokratske stranke šiini bo predsednik vlade pripisal svoj odstop fizični ustrujenosti in želji, da se ne bi zastoj v japonski gospodarski politiki nadaljeval. Posebni odbor, ki so ga ustanovili po volitvah prejšnjega poletja, da bi izvedel reformo stranke in ki se je danes sestal pod predsedstvom Šiine, ni mogel odločiti o načinu izbire Tanakovega naslednika, ki ga bodo po vsej verjetnosti izvolili po pogajanjili med raznimi notranjimi strujami liberaldemokrat-ske stranke. Utegnili bi ga tudi izvoliti predstavniki stranke v obeh zbornicah japonskega parlamenta. Novi liberaldemokratski predsednik bo imenovan tudi za predsednika vlade, spričo velike večine, ki jo stranka ima v obeh domovih japonskega parlamenta. Najuglednejši kandidati, ki se bodo borili za Tanakovo nasledstvo, so Miki, Fukuda, finančni minister Obira ter minister za trgovino Na-kasone. Velik vpliv bodo imeli japonski finančni in gospodarski krogi, ki so tesno povezani z državno upravo. Fukuda, ki zagovarja konservativno gospodarsko politiko, ima trdno oporo v predsedniku velikega podjetja «Tokio Gas» in v predsedniku Fuji Bank. V zelo dobrih odnosih je tudi z voditelji kemijske industrije in tokijskega električnega podjetja, medtem ko Ghiro, ki je prešel v politiko iz visoke ministrske birokracije, podpirajo predsedniki japonske letalske družbe, trgovinske in industrijske zbornice ter zveze uradnikov.' Mnenja v poslovnem svetu so za gospodarsko politiko, katere edini cilj naj bi bil borba proti inflaciji in draginji, medtem ko drugi tabor zastopa liberalizacijo kreditov, da ne bi prišlo do prevelikega zastoja v proizvodnji, v kateri so se že pokazala nrva znamenja recesije. Pri vsem tem bo imel dokajšen vpliv tudi sam Tanaka, čeprav je zgubil podporo 70 parlamentarcev, ki niso opredeljeni pri nobeni struji, ki pa So mu odrekli sodelovanje, ko je pred časom skušal preosno-vati vlado, kar je bil njegov zadnji poskus rešitve pred politično smrtjo. Vsa zadeva pa se ne bo končala s Tanakovim odstopom. Medtem ko bodo predstavniki liberaldembkrat-ske stranke skušali utrditi notranje strankine strukture, bodo opozicijske stranke skušale izkoristiti njegov odstop v svojo korist, ter sprožiti odločilen napad proti vladni stranki, ki je na oblasti že od konca vojne. Komunistični poslanec Macumoto je obtožil Tanako, da se je v devetih različnih priložnostih okoristil s svojim položajem ter podprl znanega finančnega mogotca Osana. O tem bo moral odgovarjati tudi potem ko bo odstopil s položaja predsednika vlade. Tanako med drugim obtožujejo, da se je obogatil z nakupom nepremičnin v vrednosti več milijard lir, obtožujejo ga davčne utaje in špekulacije z državnimi nepremičninami. Tanaka naj bi kupil pod ceno zemljišče pri a-meriškem veleposlaništvu, ki je bilo last države, ter pri tem zaslužil šest milijard lir. Prav tako naj bi omogočil Osani, da izvozi ogromno vsoto dolarjev, da bi kupil hotelski kompleks na Havajih. V te špekulacije je, kot kaže, zapletena tudi Tanakova prijateljica Kazuko Tsuji, ki naj bi kupila od Osana zemljišče v samem središču Tokia. Osana imajo skupaj s Tanako za enega najbogatejših ljudi japonskega otočja, saj nadzoruje 85 velikih podjetij, med katerimi je japonska letalska družba, hotel Imperiai in Saitama Bank. Izreden kirurški poseg v Capetownu CAPETOWN, 25. — Kirurška skupina, ki jo vodi znani zdravnik Christian Barnard, je včeraj v bolnišnici «Groote Schuur» v Capetownu vsadila nekemu pacientu drugo srce. Ne gre za poseg, s katerim je dr. Barnard zaslovel, saj niso v tem primeru pacientu izrezali starega srca, temveč so mu dodali novo z namenom, da bi izboljšali krvni obtok. stanovitev komisije v skladu z obve* zo vseh krajevnih ustanov, da bodo začele preiskavo o prevratniški fašistični dejavnosti v obrambo italijanske demokracije. Agenti protiterorističnega ligur-skega oddelka so medtem našli prve sledi za atentatorji. Na kraju zadnjega atentata na avtocesti pn Savoni so odkrili odtise človeških stopal in avtomobilskih pnevmatik ter kos zažigalne vrvice in košček papirja. Kaže, da gre za isti papir, v katerega je bOa zavita bomba, ki je eksplodirala pred orožniško P0-stajo v Varazzeju pri Savoni. Preiskovalci so tudi demantirali govorice, da so odkrili v bližini mesta fašistični polvojaški tabor. Vzdušje v mestu je vsekakor še vedno zelo napeto po sedmih ^ zaporednih atentatih. Telefoni na kvesturi neprestano brnijo in ljudje obveščajo o domnevnih atentatih m teroristih. Dopoldne je na primer ženska sporočila, da je opazila neznanca, ki je kolovratil v bližini nekega železniškega predora. Izkazalo pa se je, da je šlo le za privid ženske s grebujno domišljijo. Januarja obravnava proti morilcu podčastnika Maritana MILAN, 25. — Sedmega januarja se bo začela sodna obravnava proti 21-letnemu Robertu Ognibeneju, pripadniku samozvanih «Rdečih brigad», ki je 15. oktobra v oboroženem spopadu ustrelil karabinjerskega podčastnika Feliceja Maritana. Proces je na seznamu drugega porotnega sodišča v Milanu, ki je že za; čelo 24. oktobra postopek za hitri proces, ki so ga potem preložili, da bi zadevo podrobnejše preiskali. Ognibene je rojen v Reggio Emilu in je še vedno v milanskem zaporu San Vittore. Obtožujejo ga opernega umora v obtežilnih okoliščinah- TRIDENT, 25. — Avtonomna pokrajina Tridenta je danes sprožila pobudo, katere namen je zavreti naraščanje cen nekaterih proizvodov široke potrošnje. Za obdobje treh mesecey bodo trgovine, ki jih označuje posebna tabla, prodajala 15 proizvodov po znižani ceni. Gre za koruzni zdrob, riž. testenine, semensko in olivno olje, maslo, margarin, salamo, sir, mleko, jabolka, krompir, vino in pralna sredstva. Pobudo za to akcijo je dal preti časom predsednik pokrajinskega odbora Grigolli. Najprej je k njej pristopil kmetijski sindikat, ki ima povsod svoje trgovine, nakar so se pobudi pridružili še številni zasebniki in zadruge. tiriuiuitf imiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiJiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiH'ii*1 PO KRVAVEM ATENTATU V BIRMINGHAMU Strogi ukrepi britanske vlade proti terorizmu Zažigalna bomba v znanem šolskem zavodu v Haerown - Osem mrtvih v Ulstru LONDON, 25. — Britanska vlada je danes predložila parlamentu zakon z izrednimi ukrepi za boj proti terorizmu. Če bo zakon odobren, kot je zelo verjetno, bosta notranji minister in policija imela v rokah izredno oblast, kot je priznal tudi notranji minister Jenkins, ki pa je vsekakor dodal, da so taki ukrepi žal potrebni, da se enkrat za vselej zatre terorizem. O predlogu bo parlament glasoval v sredo. Po vladnem predlogu naj bi odslej notranji minister lahko razpustil vsako organizacijo, ki naj bi podpirala terorizem. V osnutku je očiten namig na severnoirsko katoliško polvojaško organizacijo IRA. formulacija pa je namenoma dvoumna, da bodo oblasti po potrebi nastopale z isto strogostjo tudi proti drugim terorističnim skupinam. Jenkins je napovedal, da bo po novem zakonu zločin nositi uniforme polvojaških organizacij, ali pa zastave ali druge simbole, ki bi v policiji lahko vzbudili podoben sum. Pripadnost teroristični organizaciji bodo kaznovali s strogo zaporno kaznijo (od šest mesecev do pet let ječe) in veliko globo. Isto kazen osnutek prdevideva tudi za tiste, ki bi jih zaradi domnevne teroristične dejavnosti izgnali iz države in ki bi se skušali skrivaj vrniti v Veliko Britanijo. Policija bo lahko priprla za pet dni domnevne teroriste, ne da bi o tem obvestila sodno oblast in bo lahko veliko strožje zasliševala o-sumijence. Jenkins je nadalje poudaril, da bo stopil čimprej v stik z oblastmi irske republike (EIRE), da uskladi skupni boj proti teroristom. Med drugim bo London zahteval, naj irska policija strogo zastraži mejo, da prepreči gverilcem IRA, da skrivaj prekoračijo mejo in zbežijo britanski policiji ali vojski. Voditelja opozicijskih strank Heath in Thorpe sta odločno podprla vladne ukrepe in napovedala, oa bosta njuni stranki glasovali za izredni zakon. Ob koncu svojega posega je Jenkins tudi bežno namignil na možnost, da bi za teroriste ponovno uvedli smrtno kazen, ko so predlagali nekateri predstavniki opozicije. V tej zvezi je dejal, da bo vlada skrbno preučila predlog, dodal pa je, da ga v ta zakonski osnutek ni vključila, tudi ker hi tak predlog zavrl «parlamentarn iter» izrednih ukrepov. Danes ponoči se le za las ni ponovila tragedija, ki je prejšnji teden terjala v Birminghamu 20 človeških žrtev (danes je v bolnišnici umrl eden od ranjencev): neznanci so vrgli zažigaino bombo v zasebno šolo v Harrowu pri Londonu- Poslopje se je vnelo kot bakla. a na srečo se je vsem dijakom, ki so bili že v svojih spalnicah, posrečilo pravočasno pobegniti. Današnji je že drugi atentat v enem mesecu na slavno zasebno šolo. Zjutraj pa je birminghamski sodnik v zvezi z atentatom prejšnjega tedna obtožil namernega umora šest Ircev. Policija, ki jih je aretirala nekaj dni po krvavem atentatu, jo prepričana, da je odkrila krvoločne teroriste. Pozitiven zaključek preiskave je le eden od tolikih dogodkov, ki je priklenil pozornost britanske vlade in javnega mnenja na severnoirsko vprašanje. Med soboto in nedeljo je v Ulstru medsebojno obračunavanje med katoličani in protestanti terjalo osem človeških žrtev. Strahotno stopnjevanje nasilja je samo letos terjalo med civilisti 156 mrtvih.