PRINT POST APPROVED PP318852/00020
Mi
SI
LETO - YEAR 57 ŠTEVILKA - NUMBER 3
MAJ - JUNIJ 2008
Thoughts
http://www.glasslovenije.com.au

f
1
*
fg

Misi
Maj - junij 2008
V S E B I N A
Veličastno s križem, Vstalim Gospodom in Marijino podobo...3
World Youth Day 2008.................5
Vaši darovi....................................6
Letošnje obletnice slovenskih
kulturnikov....................................7
My Dreams - Moje sanje.............10
Dr. Marko Kremžar......................11
Še o 11. slovenskem festivalu v
Melbournu...................................13
Pismo Helene Zadravec..............14
Izpod Triglava..............................14
Sveta Družina Adelaide..............18
Sv. Rafael Sydney......................20
Pismo iz Wollongonga................24
Novice iz HASA - NSW................25
Iz Slovenskega
društva Sydney...........................26
Iz Kluba Triglav - Panthers.........28
Iz Kraljičine dežele.....................31
Znanje in poklic za služenje.......32
Sv. brata
Ciril in Metod Melbourne............35
Oglasi..........................................40
Sporočila fotografij....................46
Veličastno s križem, Vstalim Gospodom in Marijino podobo
Z vseh slovensko-avstralskih širjav je tudi letos odmevala veličastna pesem Aleluja. Vsa poročila naših dopisnikov pripovedujejo o lepem in doživetem praznovanju cvetne nedelje, velikega tedna, velike noči ter velikonočnega časa. Še vreme je bilo za veliko noč prav praznično, tako, da se nanj nihče ni mogel izgovarjati: ne na mraz ne na dež ne na vročino. Celo oddaljeni rojaki na Tasmaniji, v Queensladu ter po oddaljenih krajih NSW, ACT in Viktorje so imeli v tem času priložnost za slovensko praznično bogoslužje. Nekaj prazničnih misli je bilo tudi na programu SBS radia ter drugih lokalnih radijskih postaj. Tako tudi preko vsakoletnega velikonočnega praznovanja zorimo za svojo velikonočno jutro.
V tem času je bilo tudi kar nekaj obiskov iz Slovenije
in celo nekaj pevcev in ansamblov je razveseljevalo Slovence v Viktoriji in v New South Walesu. Do drugih krajev pa res pridejo že težje. V Melbournu je bila na posestvu McWilliams Winery na 3. velikonočno nedeljo, 6. aprila 2008, prva uradna trgatev s trte, katere sadika je izšla pred sedmimi leti od najstarejše trte na svetu - iz mariborskega Lenta. Vinko Rizmal se je s sodelavci res potrudil, gospod Bog pa je dal čudovit sončen dan, ki ga je v veselju uživalo na stotine veselih rojakov. Marjetka Popovski nas je v Melbournu koncem aprila, v Sydneyu pa v začetku maja, razveseljevala s petjem slovenskih ljudskih pesmi in napevov ob spremljavi kitare.
Sedaj smo že v maju, čudovitem Marijinem šmarničnem mesecu, zaznamovanim tudi s praznikom v čast naših zlatih mam in starih mam, teh čudovitih nosilk, negovalk in varovalk življenja. Lepim prazničnim besedam in rožam naj sledijo prijazni, ljubeči in pozorni dnevi. Sveti Duh - 11. maja je bil binkoštni praznik - naj daje nam vsem novih moči na našem zemeljskem romanju, kolikor ga še ostaja. Prav tako tudi praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Telovska procesija naj bo naša zahvala in prošnja, da Božji blagoslov varuje in ohranja naš kraj in vse njegove prebivalce: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha!
In ko smo že pri romanju in procesiji, naj zapišem še nekaj besed o romanju križa in ikone - podobe Matere Božje z Jezusom - v pripravi na Svetovni dan mladih, ki bo letos od 15. do 20. julija v Sydneyu. Križ in podoba romata po vsem svetu - prepotovala sta že nad 100 držav, po Avstraliji pa od lanskega julija. V Mislih, september-oktober 2007, prikazuje naslovna stran mlad slovenski par, Mariah in Bernard Cuderman, ko nosita podobo
■
sHUit/
m
I U..IH
r - u


J8P
Bik
v katedralo sv. Štefana v Brisbanu. Od 1. julija lani, ko so mladi avstralski katoličani sprejeli križ in ikono od novozelandske delegacije v Sydneyu, sta prepotovala na deset tisoče kilometrov in navduševala za evangeljsko življenje že milijone ljudi: na vrhu najvišje avstralske gore Mt. Kosciusko, v avstralskem zveznem parlamentu v Canberri ter v državnih parlamentih, občinah, stolnicah, župnijah, univerzah, šolah, športnih ustanovah in po stadionih, po cestah in ulicah. Andrew Žičkar nam poroča o lepem doživetju in sodelovanju Slovencev v Wollongongu in Unanderri (fotografija levo). Sofie Stemberger, ki redno pride k slovenski sveti maši v Morwellu skupaj z dve leti mlajšim bratom Simonom in mamo Donno ter očetom Frankom, je pomagala nositi križ, ko je obiskal Catholic College v mestu Sale v vzhodni Viktoriji. Sofie je tudi School Captain v grade 6 v St. Thomas Primary School. Tudi Mirko Cuderman nam v teh Mislih pove o dolgi poti rojakinje iz Queenslanda v Wagga Wagga na sprejem križa in ikone.
Na prvo soboto v maju, 3. maja 2008, pa smo se tudi Slovenci, kot del velike in pestre družine Melbourna - največje nadškofije v Avstraliji in Oceaniji (nad 1, 200.000 katoličanov, 252 župnij) - udeležili in aktivno sodelovali na romanju križa in ikone od cerkve St. Brigid's Church v North Fitzroyu po središču mesta Melbourne do Birrarung Marr za Federation Square ob reki Yarri. Romanje je bilo sestavljeno iz 14 postaj po vzoru križevega pota. Slovenci smo imeli 10. postajo in smo križ in podobo prejeli od korejske
skupnosti na Russell Street, vogal Bourke Street, ter ju nosili po Russel Street do Collins Street, kjer smo ju izročili številčni skupnosti Vietnamcev. Med potjo smo Slovenci peli litanije Matere Božje z odpevi. Slovenske narodne noše so seveda vso pot pritegovale veliko pozornost. Glavni nosilci križa in podobe so bili mladi naše folklorne skupine Iskra, pomagali pa smo prav radi vsi. In bilo nas je kar veliko. Bil je zares posebej poln milosten dan. Ob reki Yarri sta ob sklepu romanja zapeli pesem Svetovnega dneva mladih Melissa in Michelle Fistrič v angleščini, italijanščini, francoščini in španščini, za kar sta prejeli navdušen aplavz in priznanje (fotografija levo).
Mesec junij je posvečen Srcu Jezusovemu. Na zadnjo nedeljo v juniju, 29. junija 2008, je praznik svetih apostolov Petra in Pavla. Slovenski škofje bodo ta dan posvetili nove duhovnike. Tisto nedeljo bomo tudi imeli zunanje praznovanje praznika državnosti Slovenije. Slovenija bo 30. junija sklenila uspešno in zahtevno delo predsedovanja Evropski uniji. »Pripeljali smo srečno do konca«, se bo lahko oddahnil naš Janez.
Mesec julij bo zelo prazničen. Prvo nedeljo v juliju bo v Kew žegnanje v čast zavetnikoma cerkve svetima bratoma Cirilu in Metodu. Med nami bo že mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf, ki pride kot predstavnik Slovenske škofovske konference skupaj s 110 mladimi iz Slovenije na Svetovni dan mladih v Sydney (SDM08). Še prej pa so Dnevi po škofijah: od 10. do 14. julija, ko Avstralija izraža dobrodošlico svetu. Tedaj bo vsaj 38 mladih v Melbournu, 21 v Port Pirie, 18 v Wollongongu, 32 iz neokatehumenata v Broken Bayu. V dnevih tik pred SDM08 bodo avstralske in novozelandske škofije
gostile mlade iz vsega sveta v duhu kulturne izmenjave in vere. Dnevi po škofijah so odlična priložnost za mlade sveta, da se v molitvi in praznovanju priključijo lokalnim skupnostim. Aktivnosti, ki so običajno vključene v Dneve po škofijah, so: Pomembna srečanja z lokalno cerkveno skupnostjo; kulturne aktivnosti in obiski lokalnih znamenitosti; molitev in obisk lokalnih svetišč; projekti, povezani s socialnim skrbstvom. Tako bodo mladi iz Slovenije spoznali utrip slovenskih misijonov v Sydneyu, Melbournu in Adelaidi ter celotne slovenske skupnosti v Avstraliji. Deležni pa bodo tudi našega gostoljubja. O tem, kaj je potrebno storiti, da lahko gostite udeležence SDM08, si preberite v nadaljevanju v zapisu Michelle Fistrič.
Drugo nedeljo v juliju, 13. julija 2008, bo škof dr. Peter Štumpf med rojaki v Merrylandsu in popoldne v Wollongongu.
Za sklep Svetovnega dneva mladih bo obiskal Sydney sveti oče Benedikt XVI., kjer bo v soboto in nedeljo, 19. in 20. julija 2008, veliko srečanje in maša s papežem.
Fotografije, ki jih je v teh Mislih precej, nam nazorno spregovorijo o času in dogodkih, ki so se dogodili
med nami. Mnogim slavljencem pa iskrene čestitke in vse dobro.
Prijazne zimske dneve in tople večere ter noči Vam želim in lepo pozdravljam. Bog živi!
p. Ciril
WORLD YOUTH DAY 2008
On Saturday 3rd May 2008 the Journey of the Cross and Icon turned the spotlight on Multicultural Melbourne with the staging of the Multicultural City Procession. Members of the ethnic and migrant groups of Melbourne including Slovenians came together to walk as one with the Cross and Icon. The procession was staged over 14 stations each representing one of the Stations of the Cross. Each station had particular emphasis for each community as the prayers and songs were spoken and performed in their own traditional languages. As the procession passed through the CBD, it filled the city streets with colour; World Youth Day pilgrims and cross bearers were carrying flags of their different nations, religious symbols from their cultures and all walking together peacefully in their traditional dress. The procession was truly a universal gathering of young and old across the 14 diversely different communities. The procession also provided participants with the many positive messages the Cross embodies - hope, harmony and peace. What other symbol has the ability to bring together so many different cultures in one place and time?
I would like to thank all of you who attended the walk, dressed in our National Costume and represented our community with pride. In just over 60 days thousands of international pilgrims, including 35 - 40 from Slovenia, will
arrive in Melbourne to commence their journey to Sydney for the World Youth Day. Melbourne is hosting a 5 day celebration prior to Sydney called Days in the Diocese in which pilgrims are invited to participate in a variety of activities including a Holy Mass to be held at Telstra Dome. As Slovenians are some of the most hospitable and welcoming people in Melbourne we are asking for your help to accommodate some of these pilgrims to ensure their journey is a memorable one.
In order to become a host we require you:
•To be able to provide a bed and breakfast (can be toast and jam or cereal) for at least two people for a minimum of 4 nights. The accommodation can be a double bed or two singles, either is fine. •We require homes from the 9th-14th of July. •To be the owner of the home and provide a copy of their rates as proof of this. •Provide a clean towel for each pilgrim for the duration of their stay.
•The World Youth Day Melbourne office will arrange transport for pilgrims from the airport to a transport hub in your region. You will need to collect them from there. The location of these hubs will be defined prior to the arrival of the pilgrims and communicated with the hosts. The rest of the time the pilgrims will travel on public transport to the organised events.
If you would like to get involved
then you need to:
•Submit your application form.
•You will receive a phone call from our team to
verify the information and make a home visit
appointment.
•Once you have offered your home a member of the staff from the WYD Melbourne Office will call and arrange a time to visit your home and ensure that you are comfortable with the process. You will also be required to consent to a police records check for security purposes. (You do not have to pay for one but you do need to provide a copy of your driver's licence or passport).
•Agree to sign the Melbourne stay host letter of agreement which will be provided for you once you identify yourself as a host. •Once this is complete you will be appointed as a Melbourne Stay Host and we will confirm with you when we are given the list of pilgrims from Slovenia. There will be application forms at our Church in Kew , SDM and ... with an information handout for you as well. Where can I find out more information? Contact: Michelle Fistric, mobitel: 0438 069 027, or Melissa Fistric home: 9434 3870,
mobitel: 0407 777 171. Website: www.did08.com
VASI DAROVI - do 12 . maja 2008
ZA BERNARDOV SKLAD: $100: Julka Paulič. $70: Dr. J.E. Paddle-Ledinek. $50: Franc Tanšek. $40: M. Mencigar, Roland Mrak, Paulina Pahor, Dušan Jenko, Lojzka Kuhar & Jože Matkovič, Matilda Martinčič, Kristina Vičič, Rudi Durchar. $30: Frank Berlic, Franc Žele. $20: Danica Gorup, E. Bizjak, Maria Jaksetič, Franc Pavlovič, Marta Zrim, F&M Uršič, Ivan Cetin, F. Krajnc, Marta Kohek, Alojz Gašperič, Maria Surina, Vera Škraba, Alojz&Angela Šuštar, Slavka Kruh, Anton Kruh, Vladislav Kutin, Elizabeth Vajdič, Anica Smrdel, S. Fretze, Terezia Ferenz, Maria Penko, Jožica Gerden, Maura Vodopivec, M. Belavič, Anton Novak, Anka Mukavec, Franc & Tereza Fekonja, Maria Perko, Ivan Mohorko, Fani Šajn, Alma Štefančič, Kristina Furlan, Maria Skok, Ivan Nadoh, Victor Ferfolja. F & J Bresnik, Anton & Danica Šuštar, L. Hojnik. Maria Grum, Franc Anzelc, Slavko Jernejčič, Ivan Barat, Mirko Koder, Ivan Mervar, Anna Kapaun, K & D Geržina, Štefan Šernek, Martin Šuštarič, Julijana Veber. $10: Anka Brgoč, Janez Kucler, Ivan Deželak, Frank Gril, Frank Novak, Ivanka Bajt, F. Wetzel, Ivan Barbis, Albert Logar, Irma Zelko, Zoro Bajec, Jože Ramuta, Milan Kavič, J&F Rejec, Ignac Kalister, Frank Novak, Mimika Horvat, M. Hribar, Franc Vogrin, Tone Tomšič, Hermina Koroša, Jože Barat, Frances Namar, Maria Bračko, Maria Medved, Peter Bole, Anne Thomson, Jože Medved, Ivanka Kuzmanovič, Maria Burlovič, Angela Dodič, Branko & Albina Kalc, John & Fanika Marinič, Janez & Zinka Černe, Slavica Alise, I. Košak, Albina Barbiš, Maria & Stanko Cesnik, Jože Stopajnik, Milica Ritonja, Helena Pirc, Virgilij Ferfolja, Marija Blevič, Jožef Kalc, Justina Miklavec. $5: Lilijana Kure, Mariana Smit, Alice Kristančič, Adam Klančič, I. Bacchetti, Ivo Klopčič OAM, Ana Rakar, Vida Koželj.
ZA LAČNE: $170: Julka Paulič. $100: Franc& Jožica Bresnik. $50: Marta & Anton Kristan. $40: Jože Rezek. $20: Alojz Gašperič. $10: Frank Hartman. ZA misijonarja p. STANKA ROZMANA: $350: Marko Zitterschlager.
ZA MISIJONE: $200: Majda Skubla, Franc Tanšek, dar od butaric. $105: Jože & T. Krušec. $70: Anton & Maria Brne. $30: N/N. $20: Zorko & Milena Abram.
ZA MISIJONE V AFRIKI: $100: Terezija Ferencz. $50: Ivanka Bajt ( namesto velikonočnih voščilnic prijateljem in znancem).
MLADINI OB SREČANJU S SV. OČETOM: $40: Olga Saulig.
ZA KAPELICO TA PINU - v Bacchus Marsh: $300: Igralska skupina Kew po igri v Geelongu. $200: Frank & Berta Maslo, $100: Maks Korže, Anica Smrdel, Ivanka Kleva, Zinka Škraba, Slava Kastelic. $50: Jože Koder. $20: Jožefa Žele.
BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM!
Draga Gelt OAM
LETOŠNJE OBLETNICE SLOVENSKIH KULTURNIKOV
Nadaljujemo z zapisom, katerega prvi del smo objavili v Mislih, marec - april 2008, na straneh 5 do 7.
JANEZ BLEIWEIS - ob 200-letnici rojstva Dr. Janez Bleiweis se je rodil v Kranju 19. novembra 1808 v trgovski družini. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, na Dunaju študiral medicino in veterinarstvo. V Ljubljani je postal zdravnik in veterinar, profesor živinozdravništva in sodne medicine, obenem pa še tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko. Umrl je 29. novembra 1881 v Ljubljani. Kot urednik Novic je vodil in usmerjal vse kulturno življenje svojega časa (čitalnico, Slovensko Matico). Pisal je o naravoslovju, zgodovinskih, jezikovnih in drugih vprašanjih, sestavljal šolske knjige, koledarje in praktike, izdajal gledališke igre. Po Vodnikovih Lublanskih novicah so bile Novice prvo slovensko glasilo za najširše kroge. Program jim je bilo tudi razsvetljevanje v gospodarskih zadevah, obveščanje o novostih v poljedelstvu in živinoreji, obrtništvu in zdravstvu. V literarnem pogledu je zagovarjal stališče, da je treba buditi in poučevati v slovenskem jeziku.
V predmarčni dobi je Bleiweis v Novicah učil kmete in obrtnike, kako si z umnejšim delom lahko izboljšajo svoj gmotni položaj, zagovarjal je in branil slovenski jezik ter odklanjal novi jugoslovanski jezik, ki je bil zmes hrvaščine, srbščine in slovenščine. Za razvoj slovenskega slovstva imajo Novice jezikovne zasluge, saj so utrdile enoten knjižni jezik in brez boja uvedle novi črkopis (gajico), budile so narodno zavest in zbrale okrog sebe vse tedanje pomembne pisatelje. Leta 1848 so Novice postale tudi politično glasilo Slovencev, Bleiweis pa priznani politični vodja takratnega narodnega gibanja.
IVAN CANKAR - ob 90-letnici smrti Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik, se je rodil 10. maja 1876 na Klancu na Vrhniki in umrl 11. decembra 1918 v Ljubljani. Oče je služil kruh kot krojač, kjer pa se ni dolgo obdržal in je prekinil proizvodnjo ob prihodu trgovine s konfekcijo v Vrhniko. Zapustil je družino in odšel delat v Bosno. Mati je zelo težko preživljala družino, imela je srečo, da ji je pri tem pomagala vrhniška gospoda. Leta 1882 se je Cankar vpisal v osnovno šolo na vrhniškem hribu. Z odličnim uspehom se je leta 1888 s pomočjo vrhniških veljakov vpisal na ljubljansko realko. Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat stavbarstvo. Kmalu si je premislil in se prepisal na slavistiko. Pisati je začel že v dijaških letih, pesmi pa je objavljal v Vrtcu in
Ljubljanskem zvonu. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov. Leta 1899 sta izšli zbirka pesmi Erotika ter zbirka črtic Vinjete. V epilogu slednjih je še potrdil svoj odmik od realizma: »K vragu vse teorije! Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, - moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva ...« Črtice: Vinjete (1899); Podobe iz sanj (1920); Moje življenje (1920); Novele: Knjiga za lahkomiselne ljudi (1901); Ob zori (1903); V mesečini (1905); Sosed Luka (1909); Za križem (1909); Mimo življenja (1920); Volja in moč (1911); Romani: Tujci (1901); Na klancu (1902); Hiša Marije pomočnice (1904); Križ na gori (1904); Martin Kačur (1906); Nina (1906); Novo življenje (1908); Milan in Milena (1913); Povesti: Življenje in smrt Petra Novljana (1903); Gospa Judit (1904); Potepuh Marko in kralj Matjaž (1905); Smrt in pogreb Jakoba Nesreče
(1906);	Aleš iz Razora (1907); Hlapec Jernej in njegova pravica (1907); Zgodbe iz doline šentflorjanske (1908); Kurent (1909); Troje povesti (1911); Grešnik Lenart (1921). Drame: Jakob Ruda (1901); Za narodov blagor (1901); Kralj na Betajnovi (1902); Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1908); Hlapci (1910); Lepa Vida (1912); Romantične duše (1922). Esejistika: Krpanova kobila
(1907);	Bela krizantema (1910).
ANTON JANEŽIČ - ob 180-letnici rojstva Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, se je rodil 19. decembra 1828, v Lešah pri Št. Jakobu v Rožu, umrl 18. septembra 1869 v Celovcu. Anton Janežič je začetno šolo obiskoval v Št. Jakobu, nato pa je šolanje nadaljeval na celovški normalki. Njegova želja biti učitelj je bila tako močna, da je v poletnem semestru leta 1851 odšel na dunajsko vseučilišče, kjer je postal Miklošičev učenec. Leta 1854 je napravil izpit, s katerim je uradno postal profesor slovenskega jezika, leto kasneje pa še nemškega jezika. Medtem je že postal profesor pripravnik za slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis na celovški realki. Lotevati se ga je začela jetika in leta 1866 je opustil poučevanje slovenščine na gimnaziji, v šolskem letu 1868/69 pa se je upokojil in umrl. Uvedel je nove slovnične oblike, ki so postale od 6. februarja 1851 obvezno gradivo za šolske učbenike. Istega leta je ustanovil bralno društvo. Začel je sestavljati Popolni ročni slovar slovenskega in nemškega jezika v dveh zvezkih. Prvi nemško-slovenski del je izšel 1850, drugi slovensko-nemški pa leto kasneje. K Bleiweisovemu Slovenskemu berilu je dodal še Cvetje slovanskega naroda ter Slovenske narodne pesme, prislovice in
zastavice. Pričel je pisati novo slovensko slovnico, ki je izšla 1854 z naslovom Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagolskim berilom za Slovence. Položil je temelj uspešnemu pouku slovenskega jezika in slovstva v srednjih šolah in gimnazijah. Janežič je 1850. leta osnoval nov podučen in kratkočasen časopis Slovensko bčelo, ustanovil časopis Cvetje iz domačih in tujih logov (1861-68), v katerem je izšel prvi slovenski roman, Jurčičev Deseti brat.
Janežič se je zavzemal za napredek književnosti za preprosto ljudstvo in ustanovljeno je bilo Mohorjevo društvo. Pred smrtjo je zasnoval Besednik, kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. Slovnice: Janežičeva slovenska slovnica: za srednje šole; Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagoliškim berilom za Slovence; Slovenska slovnica za slovenske učence gimnazijalnih in realnih šol; Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo.
MIŠKO KRANJEC - ob 100-letnici rojstva
Slovenski pisatelj, novinar in kulturnopolitični delavec, se je rodil 15. septembra 1908 v Veliki Polani, (Nagypalina) v Prekmurju, umrl 8. junija 1983 v Ljubljani. Izšel je iz kmečko-delavske družine, iz revnega kmečkega okolja. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Pisati je začel že kot gimnazijec in prvo črtico je objavil pri sedemnajstih letih. Po gimnazijski maturi se je odločil za študij slavistike, a se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu, potem pa tudi politiki. Po vojni je bil poslanec, največ pa se je - seveda poleg pisanja - ukvarjal z novinarstvom in založništvom, saj je bil direktor Cankarjeve založbe ter Slovenskega knjižnega zavoda. Pisal je kratke pripovedi, povesti in romane, ki jih je družil v večje celote. Izrazitejša avtobiografska dela so romani Mladost v močvirju, Svetlikanje jutra in še posebej eno njegovih najboljših del Strici so mi povedali. Miško Kranjec v svojih črticah, novelah, povestih in romanih najraje prikazuje revno življenje v prekmurski vasi in usodo tamkajšnjih ljudi pod madžarskimi grofi; v dobi prekmurske boljševiške revolucije pa agrarne reforme in sezonsko izseljevanja med obema vojnama.Ostala znana dela so Kapitanovi, Povest o dobrih ljudeh, Pod zvezdo. Po njegovih delih so posneli tudi nekaj filmov.
SEBASTIJAN KRELJ - ob 470-letnici rojstva
Rojen je bil 1538 v Vipavi - umrl 1567 v Ljubljani. Slovenski protestant, ki je študiral pri M. Vlačiču -Iliriku, postal njegov pomočnik in se je na potovanju po Istri in Kranjski ustavil v Ljubljani, kjer se je seznanil s Trubarjem. Napisal je Otročjo biblijo (1566), ki jo sestavljajo abecednik, slovarček, katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje, razlike med staro
in novo zavezo, ena Trubarjeva in ena Kreljeva pesem ter opis pravopisnih in jezikovnih odmikov od Trubarjevega jezika. Krelj je avtor Postile slovenske(1567), kjer je želel izboljšati knjižni jezik s pravopisno reformo.
JANEZ MENCINGER - ob 170-letnici rojstva
Slovenski pisatelj, pesnik, odvetnik in prevajalec, je bil rojen 26. marca 1838 v Brodu pri Bohinjski Bistrici, umrl je 12. aprila 1912 v Krškem. Izhajal je iz stare kmečke družine. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, na Dunaju študiral najprej klasično filologijo (1857/58), nato pravo (1858 - 1862), v Gradcu je leta 1864 doktoriral. Bil je odvetniški pripravnik v Brežicah (1862 - 1871), samostojni odvetnik v Kranju (1871 - 1882), nazadnje do smrti v Krškem. Pisati je začel kot gimnazijec pod vplivom Vajevcev. Prve pesmi mu je objavil Bleiweis v Kmetijskih in rokodelskih novicah 1855 (Kaznjena kletev), nekaj drugih pa še v naslednjih dveh letih. Med študijem na Dunaju je bil v stikih z Vajevci in Stritarjem, tam se je odločil za pripovedništvo. Mladostna proza obsega naslednja dela: Jerica, Vetrogončič, Bore mladost, Skušnjave in izkušnje in druge krajše povesti. V njih je uveljavil razsvetljensko, predromantično in romantično motiviko iz kmečkega in grajskega življenja (podobno kot pozneje Josip Jurčič). Za drugo obdobje pa je značilno poučno vzgojno in družabno zabavno pripovedništvo, kot satirična povest o podeželjskem malomeščanstvu Mešana gospoda (1881) in slovstvena satira Cmokavzar in Ušperna (1883. Njegovo najboljše delo je potopisni esej Moja hoja na Triglav, v katerem je z dobrodušnim humorjem prikazal naše kulturne in zgodovinske razmere ter oživil spomine na svoje sodobnike.
TONE PAVČEK - ob 80-letnici rojstva
...Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.
(Tone Pavček) Tone Pavček, slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik, je bil rojen 29. septembra 1928 pri Svetem Juriju (Mirna peč) pri Novem mestu. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v Mirni peči, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k sestram v Ljubljano. Rad je kmetoval pri sorodnikih. V Ljubljani je končal tudi gimnazijo in študij prava. Diplomiral je leta 1954 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Do leta 1972 je deloval kot urednik in novinar na RTV Slovenija, bil med letoma 1963 in 1967 direktor
Mladinskega gledališča v Ljubljani, med 1972 in 1990 odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od leta 1979 do 1983 pa je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vidno se je uveljavil tudi kot družbeni in politični delavec, še posebej v času osamosvajanja Slovenije. V letih 1979 - 1983 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev in je odločno nasprotoval jugoslovanskim unitarističnim prizadevanjem. Leta 1989 je na ljudskem zborovanju prebral 2. majniško deklaracijo ter se zavzel za slovensko neodvisnost. Leta 1953 je izdal Pesmi štirih (Kovič, Menart, Pavček, Zlobec), v katerih izraža hrepenenje po preprostem kmečkem svetu, iz katerega je sam izhajal. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma. Gojil je predvsem napol lirično, napol refleksivno pesem, v kateri razmišlja o usodi človeka in njegovi ujetosti v prostor in čas. Za otroke je napisal več kot 20 del, med katerimi je najuspešnejše delo Juri Muri v Afriki (1958). Napisal je tudi dve pripovedni deli za otroke: Kaj je najlepše (1969) in Mokedaj (1976).
V razmerju do narave je včasih idiličen in harmoničen - Sanje živijo dalje (1958), tu se zateka v kmečko idilo Dolenjske, npr.Moj rojstni kraj, hkrati pa je že čutiti odtujevanje in tesnobo, ki jo prinaša mestno življenje: Materi; Ujeti ocean (1964) in Poganske hvalnice (1976), kjer zopet opeva zemljo, kmečko življenje, ljubezen do žene, razmišlja o smislu življenja, skrivnosti rojstva in smrti ter o svojem poklicu. Pisal je tudi eseje, zlasti v treh delih objavljeno knjigo Čas duše, čas telesa (1994). Avtobiografska izhodišča je dopolnil s pogledi v širše dimenzije bivanja, kjer se izmenjavajo svetlobe in sence, ekstaze čutnosti in duhovnosti, hvala življenja in hlad minljivosti. ali kot pravi sam Pavček: "Nekje na Dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja... Tam so meseci sami maji; tam sem nekoč bil doma." Pesniške zbirke za odrasle: Sanje živijo dalje, 1958; Ujeti ocean, 1964; Zapisi, 1972; Iskanje sveta, 1973; Poganske hvalnice, 1976; Pesmi, 1978; Dediščina,1983; Goličava, 1988; Temna zarja, 1996; Dolenjske bližine, 1998; Upočasnitve, 1998; Darovi, 2005 in Ujedanke, 2006.
Pesniške zbirke za otroke: Trije bratje in zlata ptica, 1956; Maček na dopustu, 1957; Juri-Muri v Afriki; Polž pred nebotičnikom, 1960; Velesenzacija, 1961; Vrtiljak; Mokedaj; Sončece v žepu, 1960; Strašni lovec Bumbum, 1969; Čenčarija, 1975; Slon v žepu, 1979; Prave (in neprave) pesmi, 1986; Besede za sladkosnede, 1991; Majhen dober dan, 1992; Sonce in sončece, 1993; Živalski ringaraja, 1994; Majnice, fulaste pesmi, 1996; Deček gre za soncem, 1998 in S črko čez Krko, 2003. Pavček velja za mojstrskega prevajalca. Prevaja rusko poezijo 20. stoletja (Jesenin, Majakovski, Ahamatova, Pasternak in Cvetajeva), pomembni pa so tudi prevodi iz srbščine in hrvaščine, beloruščine, gruzijščine in albanščine. Prevajal je tudi iz drugih slovanskih jezikov,
poleg poezije za odrasle še pesmi za mladino. V tuje jezike so prevedene tudi njegove pesmi, v knjižni obliki med drugim v ruščino, srbščino, češčino, makedonščino, hrvaščino, gruzinščino in azerbajdžanščino. Za pesniško zbirko Dediščina je Pavček leta 1984 dobil Prešernovo nagrado.
LILY NOVY - ob 50-letnici smrti
Slovenska pesnica in prevajalka poezije, je bila rojena Haumeder, 24. decembra 1885 v Gradcu, in umrla 7. marca 1958 v Ljubljani. Velja za eno najboljših slovenskih pesnic; po očetu nemškega, po materi slovenskega rodu. Najprej je pisala v nemškem jeziku nemške pesmi, potem pa se je postopoma vključevala v slovenski literarni prostor in se preizkusila s prevodi Prešernovih nemških pesmi v slovenščino in obratno, začela je tudi objavljati. Prevedla je velik del Goetheja iz nemščine v slovenščino in slovenske poezije v nemščino. Začela je s pisanjem avtorske poezije v slovenščini - otroške pesmi Pikapoka, Majhni ste na tem velikem svetu. V času njenega življenja je izšla samo ena pesniška zbirka, Temna vrata (1941). Lili Novy se je po dinamičnem življenjskem slogu, polnem selitev (njen mož je bil vojaški stotnik), ustalila v Ljubljani, ker je stanovala v Schweigerjevi hiši na Starem trgu. Izdana dela: Temna vrata - zbirka pesmi, izšla leta 1941; Oboki
-	zbirka pesmi je izšla po njeni smrti leta 1959; Pikapoka
-	otroške pesmi, izšle po njeni smrti leta 1968.
OTON ŽUPANČIČ - ob 130-letnici rojstva Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec, literarni kritik in esejist, se je rodil 23. januarja 1878 v Vinici, v Beli Krajini. Umrl je 11. junija 1949 v Ljubljani. Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Rodil se je 23. januarja na Vinici v Beli Krajini v premožni družini. Osnovno šolo je končal na Vinici, večino nižje gimnazije v Novem mestu, nato pa se je družina odselila v Ljubljano, kjer je dokončal gimnazijo. Po maturi leta 1896 je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis. V Ljubljani je pol leta poučeval kot profesor, nato je odšel v tujino. Živel je v Parizu, v Švici in Nemčiji, kjer se je preživljal z zasebnim poučevanjem. Po Aškerčevi smrti je postal mestni arhivar in kasneje upravnik Slovenskega narodnega gledališča ter bil izvoljen med prve člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po koncu druge svetovne vojne je bil poslanec ljudske skupščine SRS. Ob njegovi sedemdesetletnici mu je tedanja ljudska oblast podelila naziv »ljudski umetnik«, ljubljansko vseučilišče pa ga je imenovalo za častnega doktorja. Zbirke poezije za otroke: Pisanice; Lahkih nog na okrog; Sto ugank. Pesniške zbirke za odrasle: Čaša opojnosti; Zimzelen pod snegom; Podaj mi roko, pesem; tragedija Veronika Deseniška. Velik pomen imajo tudi njegovi prevodi, zlasti Shakespeara in Moliera. Uganke so bile
Župančičeva precej priljubljena literarna zvrst in jih je začel že zelo zgodaj pisati, prve skromnejše primere je ustvaril v gimnazijskih letih. Na zbirko svojih izvirnih ugank je začel misliti najbrž v letu 1914, v samostojni knjigi so potem izšle v septembru 1915 z daljšim naslovom Sto ugank - tristo zadrg, tristo zank. Knjižica je prava zakladnica bistrumnih jezikovnih in miselnih igric, v katerih se mora mladi bralec skozi nastavljene „zadrge" in „zanke" pazljivo prebiti do pravilne rešitve. Ciciban je gotovo najbolj poznana Župančičeva knjiga in ena najbolj priljubljenih pesniških zbirk sploh, kar jih je kdajkoli izšlo na Slovenskem. Njegova pesniška beseda ni vzvišena, temveč je zmeraj človeško topla in pretkana z vedrim humorjem. Vse skupaj pa sestavljajo nadvse barvito podobo otroškega sveta, v katerem je še
"All dreams in this book - are my own dreams, as recorded the morning alter, without embellishment." - "Vse sanje v knjigi so samo moje sanje, zapisane naslednje jutro, brez olepšavanja in pretiravanja".
Erna je bila rojena 1943 v Ljubljani. Pred leti smo prvič spoznali Erno kot pisateljico, ko se nam je predstavila s knjigo Thank you for the People in my Life (The Story of my Life).
V knjigi My Dreams nam Erna v angleščini zaupa, kako so ji že leta 1981 bile darovane posebno lepe in pomembne, simbolične sanje o posebnih ljudeh v njenem življenju, posebno še o prijateljici Beryl Dixon, ki je leto prej umrla. Doživela je prijateljičino prisotnost na vrtu in o njeni Sreči v njenem novem Življenju in je svojo Srečo delila z Erno v manjši meri cel naslednji dan. Erna prizna in poudari, da je tako doživetje nemogoče izraziti z besedami. Z zapisom svojih sanj začne z letom 1981. Nekaj je religioznih, nekaj privatnih, nekaj popolnoma nepričakovanih, z lepimi prispodobami in sporočili. Prvi zapis pove o posebni prisotnosti, o hoji te 'Special Presence' z njo, na njeni desni, prav ob žični ograji, skrbno odgovarjajoče njenim dvomom. Bil je Jezus! „Nisem ga videla z očmi", pravi Erna,
vse nedolžno čisto.
Viri: Prof. dr. Igor Grdina, Wikipedija, prosta enciklopedija, Slovenska književnost - Leksikon Cankarjeve založbe, 1982, Veliki splošni leksikon DZS, Ljubljana 1995; Slovenska književnost, (Cankarjeva založba, Ljubljana 1996).
http://www.hervardi.com/primoz_trubar.php; Zadovolne Krajnc, Vodnik Valentin, Ljubljana: založba Mladinska knjiga, 1997; Književnost, učbenik literarne zgodovine in teorije, Janko Kos, Maribor: Obzorja, 1997;Naši književniki in njihova dela, Francka Varl-Purkeljc, Maribor: Obzorja, 1981; Oton Župančič / Janez Mušič. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980. Viri slik: Digitalna knjižnica Slovenije, Wikipedija, prosta enciklopedija.
„a je bil tam - resničen in ob meni, z menoj. Še danes uživam v občutku tega čudovitega trenutka - enjoying 'Wonder of it all'."
Na naslednjih straneh nam zaupa svoje sanje in čutenje ob posebnih dogodkih njene zavesti, iz globine podzavesti, vere, skrivnostnega prikazovanja, sprejemanja in sreče. V trenutkih svoje sreče se je srečala z mnogimi, ki so že davno umrli - pošepetali so ji o svoji sreči... Ne samo sanje o ljudeh, o naravi, o posebnih dogodkih, o živalih, o posebnih krajih, prostorih - njeni zapisi so prepletenimi z občutki neizmerne sreče, bolesti, navdušenja, priznanja, upanja in vedno z občutkom velike bližine. Njeno sporočilo, da živi v lepem, brezhibnem prostoru, da so njeni znanci in drage osebe srečne v novem Življenju, da je narava čudovita, dobra, pravična, prepleta celotno knjigo. Erna večkrat potuje z vlakom, kjer sreča mnogo ljudi: daruje jim svoje srce, ko brez besed sreča njihova srca z nasmehom in pogledom. Posebno se ji vtisnil v srce dogodek, ko se ji je majhna deklica predstavila in ji pokazala, kako jo boli prsni koš - njena mamica jo je peljala k zdravniku. Deklica ji je popolnoma zaupala in se ji odprla. Tako doživlja Erna ljudi - toplo, vdano, ljubeznivo in z upanjem.
My Dreams - Moje sanje Knjiga Erne Meznar, Gawler 2006, South Australia
ftli» Qrfnni
Na ovitku knjige razmišlja, kako je v sanjah vse mogoče! Najbolj nemogoče stvari se dogodijo, brez meja: ko majhno dete govori; ubogi, starejši so spet mladi in polni moči; kako človek praznih rok spleza na najvišjo goro; živali govorijo; baker se lahko v naših rokah spremeni v zlato; hrana je bolj okusna kot smo jo kdajkoli okusili; rastoča trava nam ponudi medico v svoji jutranji rosi;
cvetovi češnje so kot orhideje in vse je obarvano s čudovitimi barvami ...
Doživimo nekaj velikega, nekaj nadnaravnega - Prisotnost!
Spoznati njene sanje in srečati ves čudes njenih doživetij - preberite knjigo.
Draga Gelt OAM
Dr. Marko Kremžar v Argentini - 80 let
Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj, kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si Slovenija!
Iz uredništva tednika Svobodna Slovenija nam opisujejo lik dr. Marka Kremžarja, ki je 17. aprila 2008 praznoval svoj 80. rojstni dan. 'V naši vsakdanjosti smo mnogokrat premalo pozorni do ljudi in dogodkov, pozabimo nanje in se ne zavedamo dovolj, kaj nam pomenijo. Posebne priložnosti pa nas osvestijo in postavijo stvari na pravo mesto. Taka priložnost je tudi 80 let življenja dr. Marka Kremžarja, ki jih je tiho praznoval v krogu svojih dragih v četrtek, 17. aprila. A tudi mirno in premišljeno je težko oceniti, kako pomemben je naš slavljenec za slovensko skupnost v Argentini, kako široko je njegovo delovanje in kako bogat je njegov prispevek k realnosti, ki nas, kljub vsem težavam in pomanjkljivostim, navdaja s ponosom. Dr. Marko Kremžar je bistveno zaznamoval to skupnost na najrazličnejših političnih, kulturnih in družbenih poljih. Naša skupnost je v marsičem taka kot je, tudi zaradi njegovega delovanja in skrbi za javni blagor ter politično in slovensko zavest. Dr. Marko Kremžar se je rodil leta 1928 v Ljubljani v Mostah v družini znanega družbenega delavca Franceta Kremžarja in matere Slavice roj. Abram. Med študijem na gimnaziji v Ljubljani je deloval pri mladcih. Proti koncu revolucije, potem ko je bil brat duhovnik Marjan ubit v Srbiji, in brat France ubit kot poveljnik domobranske posadke v Grahovem, se je tudi Marko pridružil domobrancem v četo za zvezo in z njimi odšel na Koroško. Bil je vrnjen in dalj časa zaprt v koncentracijskih taboriščih v Kranju
ter St. Vidu ter v centralnih zaporih v Ljubljani. V procesu proti Slovenski legiji je bil kot mladoleten obsojen v Zavod za politično prevzgojo, odkoder je leta 1946 ušel nazaj na Koroško v Spittal, kjer je maturiral na begunski gimnaziji ter se vpisal na filozofsko fakulteto graške univerze. Leta 1949 je prišel v Buenos Aires. Tu se je po nekaj letih ročnega dela po tovarnah vpisal na ekonomsko fakulteto buenosaireške univerze, kjer je diplomiral kot računovodja leta 1958, leta 1969 končal licenciat (magisterij) in leta 1973 dosegel doktorat. Poklicno je med drugim deloval kot finančni direktor argentinskega odseka Reader's Digest, pozneje pa je bil do upokojitve ravnatelj tovarn slovensko-argentinskega podjetnika Hermana Zupana. Poročen je s Pavlo Hribovšek, sestro pesnika Ivana, ter ima pet otrok in lepo število vnukov in vnukinj.
Na političnem polju je deloval v prvotni Slovenski ljudski stranki v emigraciji, skraja predvsem z raznimi analitičnimi ali načelnimi članki; po smrti načelnika Miloša Stareta pa od leta 1983 kot načelnik stranke, ki jo je vodil vse do združitve zgodovinske SLS s Slovenskimi krščanskimi demokrati v Sloveniji. Njegovo vodstvo je sovpadlo s propadom komunizma in osamosvojitvijo Slovenije, kjer je zastavil vse svoje sile in delo v pomoč samostojni in svobodni Sloveniji. Pozneje je postal za nekaj let podpredsednik SKD kot predstavnik izseljencev in kot vez z zgodovinsko SLS. Pomagal je pri snovanju zadružne zakonodaje, večkrat je tudi predaval v Sloveniji o političnih, idejnih in zgodovinskih. Na družbenem področju je sodeloval z raznimi
članki in predavanji pri Slovenski kulturni akciji, Slovenskem katoliškem starešinstvu, na raznih srečanjih. Izdal je vrsto knjig s tega področja: v zbirki Svobodni pogledi v založbi Svobodne Slovenije Pogled naprej in Pot iz socializma. Pri založbi SKA je izdal leta 1984 Obrisi družbene preosnove. Izdal je še Pri SLOGI je leta 1988 izdal še knjigo Stebri vzajemnosti; knjigo Prevrat in spreobrnjenje leta 1992 pri Mohorjevi v Celju, pri Družini pa Izhodišča in smer. Posebej odmevna je bila njegova knjiga Med smrtjo in življenjem. O podobnih problemih je še pisal v razne publikacije kot so Meddobje, Nova revija, Duhovno življenje itd. pa tudi veliko uvodnikov in člankov za naš tednik Svobodno Slovenijo. V Sloveniji izhajajo komentarji izpod njegovega peresa v Družini. Zelo važno delo je opravil v slovenskem šolstvu v Argentini. Bil je dalj časa literarni mentor študentom, pozneje pa je leta 1960 ustanovil Slovenski srednješolski tečaj, kasneje poimenovan po prof. Marku Bajuku, ki ga je dalj časa vodil in na katerem še danes poučuje predmet Svetovni nazori. Nekaj let je predaval zgodovino ekonomske misli na slovenskem oddelku ukrajinske katoliške univerze sv. Klementa. Pozneje je sodeloval pri slovenskem visokošolskem tečaju. Napisal je tudi učbenike za svoja predavanja. Naj omenimo še njegovo literarno delo, ki bi že samo zaslužilo podrobnejše obravnave. Leta 1962 je pri SKA izdal svojo prvo knjigo črtic iz zapora Sivi dnevi, ki je naletela na ugoden odmev. Pozneje
je leta 1985 napisal zanimivo analitično dramo v treh dejanjih iz revolucije Živi in mrtvi bratje, ki so jo uprizorili istega leta v Slovenski hiši ter je izšla tudi kot razmnoženina. Leta 1997 je izšla njegova druga drama, Razprava, ki se poglablja v konflikte protikomunistične družbe. Omenimo pa še zadnjo knjigo, ki je izšla pri Družini, in sicer avtobiografsko Leto brez sonca.
Naj povemo, da je Kremžar napisal pesem Slovenija v svetu, ki jo je uglasbil Jože Osana in je postala naša izseljenska himna. Danes jo pojejo tudi v Sloveniji.
Dr. Marko Kremžar je v slovenski skupnosti v Argentini zaoral na široko in globoko, pa tudi domovini je posvetil veliko dela za napredek in razčiščevanje idej in presnovo družbe. Vsi smo mu za to hvaležni, posebno pa še tednik Svobodna Slovenija, kateremu je vedno zvest in je v njem objavljal vrsto člankov in esejev. Hvaležni pa smo mu predvsem za tisto jasno besedo, ki nas v nemiru sedanjih časov vedno o pravem trenutku osvešča in nam osvetljuje smer, da ne zaidemo s prave poti.
Želimo mu še nadaljnja leta plodnega življenja, ker ga potrebujemo in ker ga imamo radi. Bog ga živi!'
Dobrim željam in voščilom se pridružujejo tudi naše avstralske Misli, katerih naročnik, bralec in sodelavec je dr. Marko Kremžar. Bog živi!
ALOJZ BRGOC je 24. marca 2008 dopolnil 80 let. Rojenje bil v Trnju pri Pivki, v družini devetih otrok. Petjih živi v Avstraliji, sestra Zofija pa je za praznovanje prišla na obisk iz Norveške. Sestra Lojzka Bergoč živi v Sloveniji. Ona je edina Bergoč, vsi drugi so Brgoč. Tako so priimek popravili Italijani. V veselem razpoloženju je Lojze praznoval skupaj z ženo Anko, otroci Alešem z ženo Patricio, Igorjem z ženo Katherine, hčerko Jano z možem Michaelom ter njihovimi družinami (5 vnukov) ter sestrami Marijo Krnel, Silvo Bertot, Zofijo Kočevar, bratom Jožetom in sestro Milko Tavčar (na fotografiji z leve na desno), 30. marca 2008. Čestitamo mu tudi preko Misli, ki jih Anka vedno pomaga pripraviti za pošto.
ŠE O 11. SLOVENSKEM FESTIVALU V MELBOURNU
Slovenska skupnost v Viktoriji je zelo živahna in zaposlena. Živahno je v vseh šestih slovenskih društvih v Viktoriji, v verskem in kulturnem središču v Kew, poln je dom matere Romane, deluje Slovensko socialno skrbstvo in Informacijski urad, dejaven je Theuzaurus (Institut for Slovenian Studies - ISSV Inc.), dvakrat na teden imamo enourni slovenski program na radiu SBS, ob sredah pa na radiu 3 ZZZ.
Leta 1984 je bil sprejet predlog, da se ustanovi Svet slovenskih organizacij v Viktoriji. Leta 1988 smo si zadali nalogo, da bomo prirejali slovenske festivale vsako drugo leto po slovenskih društvih z uporabo notranjih prostorov za razne prireditve, zunanje prostore pa za šport in razna dogajanja. Festivale prirejamo v namen, da se ohranja slovenska kultura, navade in slovenski jezik. Na festivale povabimo tudi druge narodnosti s svojimi kulturnimi točkami ter se tako skupno veselimo. Uspešno smo že predstavili 10 slovenskih festivalov z naslovi, ki vzpodbujajo, da ohranjamo slovensko kulturo, navade in jezik ter slovensko identiteto. Letošnje leto smo 1. in 2. marca priredili že 11. slovenski festival v dvajsetih letih z naslovom: Korenine dveh domovin pod vodstvom g. Petra Mandelja OAM in predsednika SSOV g. Stana Penca. Letošnji festival je bil na Slovenskem športnem, socialnem in kulturnem društvu Jadran. Prvi dan, v soboto 1. marca 2008, je ob 9.30 dopoldne pater Ciril daroval sveto mašo. Sledil je kulturni program. Zaslišali sta se avstralska in slovenska himna. Vrstili so se govori uradnih gostov viktorijskega parlamenta in slovenskega odpravnika poslov v Canberri g. Gregorja Kozovinca, ki je odprl 11. slovenski festival. Vsi gostje so povedali lepe besede o delu slovenske skupnosti Viktorije in izrekli čestitke. Sledil je kulturni program, kjer so nastopali naši mladi z izbranimi točkami: deklamacije, duet, kvartet, pevski zbor Planika in mladinska folklorna skupina Iskra, v kateri je že druga in tretja generacija. Sledila je zakuska. Kosilo je bilo odlično, kar je vsem teknilo. Po kosilu je gospa Aleksandra Čeferin, predsednica ISSV Inc., podala predstavitev spletnega mesta ročnih del in arhiva slovenskih ročnih del v Melbournu.
Slovenski etnografski muzej bo slovensko premiero spletnega mesta v Ljubljani predstavil sredi leta 2008. Zvečer ob 7. 30 pa se je začela prosta zabava, ko je na plesišče vabil ansambel Snežnik iz Slovenije. Dvorana je bila nabito polno z veselimi in poskočnimi plesalci. Muzikanti so nenehno igrali in prepevali lepe domače pesmi, s pomočjo veseljakov.
Drugi dan festivala je bila razstava slikarskih in ročnih del ter zgodovina slovenskih društev, pregled 10 festivalov v slikah, razstava in ocenjevanje domačega peciva, pokaži kaj znaš: številni mladi muzikanti so pokazali svoje spretnosti, slišalo se je petje posameznih talentov - solistov in v duetu. Največja privlačnost so bili kmečki kosci in grabljice. Po delu so imeli še malico in še veselo so zapeli. Balinarji so tekmovali za lepe nagrade. Sledilo je žrebanje bogatega srečolova in razdelitev zasluženih nagrad.
V nedeljo popoldne nas je obiskala tričlanska delegacija Ministrstva za notranje zadeve RS in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Razložili so novosti zakonodaje, ki ureja evidenco volilne pravice in možnosti za slovensko državljanstvo. Bilo je veliko zanimanje prisotnih, člani delegacije so odgovarjali na vprašanja posameznikov. Hvaležni smo jim za pojasnila.
Lepo je bilo na 11. slovenskem festivalu. Vreme nam je bilo naklonjeno, obiskovalci so bili veseli in zadovoljni, saj se je slišalo petje in čestitke obiskovalcev iz vseh koncev.
Lucija Srnec, tajnica SSOV
PISMO HELENE ZADRAVEC:
Moram vam povedati neprijetno novico od mojih vaščanov Bakovci v Prekmurju, ki so izgubili dobrega, prav priljubljenega župnika MARTINA POREDOŠA. Bili so prvi župnik, odkar se je začela župnija v vasi Bakovci, leta 1981. V cerkvi zunaj in znotraj, pri oltarju, je lepa, velika slika sv. Ane z Marijo, ki je naša priprošnjica - častimo jo 26. julija, Bakovec.
Naj vam povem, da so mi mama naročali pred odhodom v tujino, naj bo vedno z menoj Vera, Upanje in Ljubezen. Smo povezani z mlajšimi družinami, tudi v Merrylands k sv. Rafaelu radi
gremo - tam je naš tretji dom, se res počutimo kot doma. Upam, da ste se že malo oddahnili po velikonočnem delu; pa vendar je lepo, saj tako mora biti!
Misli so res zelo lepe in bogate; zanimivo branje in vsaka slika nekaj pove, da nas je še nekaj, ki organiziramo in praznujemo zelo lepo in veselo. Brez žalostnih novic pa tudi ne gre. Prisrčne pozdrave tudi Mariji, ki še vedno pomaga in dela za nas vse. Lepo se imejte v družbi rojakov v Melbournu.
Helena Zadravec z družino, Rosemeadow, NSW.
Tone Gorjup
Izpod Triglava
ZAHVALNO ROMANJE NOVIH ŠKOFIJ.
V tednu po veliki noči je več kot tisoč dvesto vernikov iz celjske, murskosoboške in novomeške škofije skupaj s svojimi škofi Antonom Stresom, Marjanom Turnškom in Andrejem Glavanom poromalo v Rim, da bi se Bogu in papežu Benediktu XVI. zahvalili za ustanovitev novih škofij. Na velikonočno sredo dopoldne so se skupaj z drugimi romarji udeležili običajne splošne avdience, pri kateri papež navadno nagovori vernike s spodbudnimi besedami. V zadnjem letu predstavlja življenjepise cerkvenih očetov in razlaga njihova dela. Ob koncu nagovora pa pozdravi posamezne skupine romarjev. Slovencem je ob tej priložnosti dejal: "Dobrodošli romarji iz Slovenije, ki ste se zbrali v tako velikem številu! Še posebej pozdravljam vernike iz mladih škofijskih občestev Celje, Murska Sobota in Novo mesto, ki se hvaležno spominjate nedavne ustanovitve vaših škofij. To romanje v Večno mesto, kjer sta svojo vero v Kristusa izpričala sveta apostola Peter in Pavel, naj okrepi vašo vero v vstalega Gospoda ter vašo apostolsko gorečnost, da boste svojim rojakom prinašalci veselja in upanja. Naj bo z vami moj blagoslov!" Po pozdravih so se s papežem osebno srečali naši škofje in se mu osebno zahvalili za nove škofije. Popoldne je sledila zahvalna sveta maša v baziliki sv. Petra. Po njej je rojake pozdravil še prefekt kongregacije za redovnike kardinal Franc Rode. Zbrane je povabil, naj si prizadevajo za osebno svetost in pošteno vzgojo mladih.
ZAPLAZ - ŠKOFIJSKA BOŽJA POT.
Cerkev Marijinega vnebovzetja na Zaplazu v župniji Čatež-Zaplaz je odslej osrednja božja pot za Dolenjce in Belokranjce. Novomeški škof Andrej Glavan je namreč prvo nedeljo v maju med slovesno mašo to cerkev razglasil za škofijsko romarsko svetišče. V odloku razglasitve je škof Glavan med drugim zapisal: "Po posvetovanju z duhovniškim svetom in zborom svetovalcev razglašam cerkev Marijinega vnebovzetja na Zaplazu za škofijsko romarsko svetišče. Že do zdaj je bila to ena izmed najbolj znanih, priljubljenih in obiskanih Marijinih božjih poti v škofiji. Cerkev je za romarsko središče primerna tudi zato, ker je med najprostornejšimi Marijinimi cerkvami v škofiji. Ob njej je tudi primeren prostor za večje slovesnosti." Slovesnost razglasitve so povezali z obhajanjem duhovniških jubilejev in z revijo pevskih zborov trebanjske dekanije. Tako imamo sedaj v Sloveniji poleg Brezij, ki so narodno romarsko svetišče in osrednja Marijina božja pot ljubljanske nadškofije, še nekaj krajev milosti, kjer se zbirajo verniki posameznih škofij. To so Marijine cerkve na Sveti Gori, Ptujski gori, Turnišču in na Zaplazu. V celjski škofiji osrednjega svetišča nimajo, saj menijo, da si to ime zasluži več Marijinih Cerkva. SLOMŠKOVAGIMNAZIJAVNOVIHPROSTORIH. Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška se je konec marca preselila v nove prostore na Vrbanski 30 v Mariboru. S tem je katoliška gimnazija, ki je enajst let v veliki prostorski stiski gostovala v
srednji kovinarski šoli na Teznem, dobila svoj dom. Nove prostore je 13. aprila blagoslovil mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger. S tem je Zavod Antona Martina Slomška, ki raste na "temeljih"nekdanjega škofijskega bogoslovja, ki so ga pred drugo svetovno vojno zgradile mariborske župnije in dekanije. Nekdanja stavba, ki je vrsto let služila kot kmetijska šola, je povsem prenovljena in v veliki meri na novo dograjena. Dela sicer še potekajo, ko pa bodo končana, bodo v Slomškovem zavodu dobili svoje prostore že delujoči katoliški vrtec, dijaški in študentski dom, glasbena šola, dom za ostarele in drugi izobraževalni programi. V načrtu je tudi ustanovitev osnovne šole. O MEJI S HRVAŠKO.
Slovenska vlada se je odločila, da bo zaradi številnih neuspešnih poskusov reševanja odprtih vprašanj o meji med Slovenijo in Hrvaško reševanje tega vprašanja prepustila tretji strani. Zato je sredi aprila sprejela izhodišča, ki naj bi omogočila dogovor s Hrvaško, kako začeti tovrstna pogajanja. Na tej osnovi se je 22. aprila na Reki sestala mešana komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje med državama, ki jo vodita Miha Pogačnik in Davorin Rudolf. Njeni člani so se pogovarjali o ustanovah, pred katere bi lahko državi predložili reševanje vprašanja meje. Pri tem so se ustavili pri Meddržavnem sodišču v Haagu, "starem" arbitražnem sodišču v Haagu in ad hoc arbitraži.
NOVA DOLOČILA O OSEBNI IZKAZNICI.
Državni zbor je konec aprila sprejel novelo zakona o osebni izkaznici, ki določa, da bo novo izkaznico mogoče uporabljali tudi za obisk pri zdravniku in storitve e-uprave. Kartica bo vsebovala digitalno potrdilo in zapis zdravniškega certifikata. Na njej ne bo nobenih občutljivih zdravstvenih podatkov, le številka zavarovane osebe, v evidenci pa le podatek, ali je državljan zavarovan. Poleg tega bo sedanja osebna izkaznica ostala v veljavi, zato jih občanom, ki tega ne želijo, ne bo treba zamenjati. Do osebne izkaznice bodo po novem upravičeni tudi državljani zunaj meja Slovenije, ob izgubi pa je ne bo treba več preklicati v uradnem listu. VINJETE NA SLOVENSKIH CESTAH. V Sloveniji bo 1. julija začel veljati zakon o javnih cestah, ki uvaja vinjete - vrednostne nalepke kot način plačevanja cestnine. Tovorna vozila se bodo še naprej cestninila po obstoječem sistemu.
Pristojno ministrstvo je ob tem sporočilo, da so vinjete prehodna rešitev, saj je končni cilj uvedba satelitskega cestninjenja za vsa vozila do leta 2010. Cena letne vinjete bo 55 evrov, polletne 35 evrov, posebna vinjeta za motoriste pa bo stala 27,5 evra. Preverjanje voznikov bodo opravljali policija, prometni inšpektorat, carinska uprava in cestninski nadzorniki. Vinjete bodo obvezne tudi za uporabnike obvoznic in hitrih cest. JOŽE TRONTELJ NOVI PREDSEDNIK SAZU. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je dobila novega predsednika. Člani akademije so na to mesto izvolili akademika Jožeta Trontlja, ki v začetku maja nasledil akademika Boštjana Žekša. Za podpredsednika sta bila izvoljena Marko Marijan Mušič in Matija Gogala, za glavnega tajnika pa Andrej Kranjc. Jože Trontelj je redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zadnja leta pa je dejaven na področju biomedicinske etike. Vodi tudi državno komisijo za medicinsko etiko. OLJKE V GORIŠKIH BRDIH. Goriška Brda so znana po češnjah, figah in vinski trti, v zadnjih letih pa se množijo tudi nasadi oljk. V teh krajih imajo zdaj že več kot sto hektarov oljčnih nasadov, letos pa nameravajo zasaditi še trideset hektarov opuščenih vinogradov. Zanimanje za pridelavo oljk še narašča, saj so na Dobrovem pred kratkim odprli oljarno. Pridelovalci se odločajo predvsem za črnice, drobnice belice in sorto gorgazzo. Pridelovalci oljk so se povezali v društvo in zdaj že nekaj časa uspešno sodelujejo z oljkarji na italijanski strani. Olje prodajajo pod skupno blagovno znamko UE-LI-JE. CERKOVNA ORDNINGA V LJUBLJANI. V Narodnem muzeju na Metelkovi je bil od 6. marca do 6. maja na ogled edini znani izvod Trubarjeve Cerkovne ordninge, ki ga hrani Vatikanska knjižnica. Gre za izvod, ki so ga odkrili leta 1971. Pred tem je bil edini znani izvod tisti, ki so ga hranili v Dresdnu, a je bil uničen med zavezniškim bombardiranjem tega mesta leta 1945. Trubar je Cerkovno ordningo napisal leta 1564. Za Slovence je pomembna predvsem zato, ker je to prvo pravno besedilo v slovenščini. V njem je predstavljen luteranski nauk, razni predpisi, ki zadevajo cerkveno leto, bogoslužje, zakramente. Trubar v njej spodbuja tudi k učenju branja in pisanja v domačem jeziku.
NUK DOBIL SE EN TRUBARJEV IZVIRNIK.
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je bogatejša za izvirni izvod Trubarjeve knjige z naslovom Noviga testamenta posledni dejl, ki je izšla leta 1577. Vodstvo knjižnice jo je odkupilo od preprodajalca knjig v Jeruzalemu. Doslej so bili znani le štirje izvirni izvodi omenjene knjige, ki jih hranijo v Kemptnu, Londonu, Pragi in Stuttgartu. Trubarjeva knjiga, ki jo ima zdaj rokopisni oddelek ljubljanske knjižnice, ni popolna. Od približno 600 strani jih je ohranjenih le 416. Sicer pa tudi preostali štirje izvodi niso ohranjeni v celoti.
SLOVENSKI PASTORALNI DAN ZA ŽIVLJENJE - ZA DRUŽINO
Na mestnem stadionu v Celju se je na binkoštno soboto, 10. maja 2008, odvijal osrednji dogodek v Cerkvi na Slovenskem - tako imenovaninarodnipastoralnidan. Po zgledu župnijskih, dekanijskih in škofijskih pastoralnih dni v minulih letih so se na njem zbrali verniki iz vse Slovenije s svojimi
L\ ŽIVLJENJI ZAMLŽJNU
duhovniki in škofi. Pripravili so ga ob šesti obletnici sinode Cerkve na Slovenskem. Uvod vanj je bil posinodalni dan, ki je potekal 26. aprila 2008 pri Svetem Jožefu nad Celjem. Na njem so se zbrali člani škofijskih pastoralnih svetov, vsi dekani, slovenski škofje in vodstvo Slovenskega pastoralnega sveta. Začel se je z uvodnim pozdravom celjskega škofa Antona Stresa. Sledilo je bogoslužje božje besede, po katerem je predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Alojz Uran, nagovoril zbrane in jim povedal, zakaj so prišli skupaj. Zatem so poslušali poročila posameznih komisij po škofijah in nekaterih drugih ustanov od Konference redovnih predstojnikov do Slovenske Karitas. Na osnovi tega so skušali ugotoviti, kako v Cerkvi na Slovenskem uresničujemo sklepe sinode in kakšno je stanje danes. Pri tem so največ pozornosti namenili današnji podobi župnije, duhovnim poklicem, laikom, obrobnim in oddaljenim kristjanom, dialogu med vero in kulturo, pastorali družine in vprašanju verskega pouka v šolah.
Ob sklepu srečanja so povzeli glavne misli srečanja in jih predstavili v dvanajstih točkah. V njih so najprej ocenili sedanje stanje, tudi v
luči polpretekle zgodovine in današnjih razmer v javnosti nasploh. Temu pa sledijo nekatere smernice delovanja za prihodnost, ki so povzete v sklepni misli, ki se glasi:
V prihodnjih letih se bo Cerkev v Sloveniji posebej trudila v naslednjih smereh: V letih 2009-2012 želi poglabljati molitveno življenje na osebni, občestveni in liturgični ravni! Postati hoče bolj pričevanjsko verodostojna! Od pastorale oskrbovanja hoče preiti h pastorali dejavnega sodelovanja vseh vernikov. Malim občestvom bo dajala večji pomen. Duhovnike spodbuja, da bi bili čim bolj prepričljivi pričevalci Jezusa Kristusa za naš čas! Izboljšati želi pogoje za povezovanje laikov pri izvrševanju laiškega apostolata! Družini želi pomagati, da bi bila tudi v naprej nosilka življenja. Slovenski pastoralni dan je štirinajst dni zatem zbral lepo množico vernih iz vseh šestih škofij in tudi zamejstva. Na celjskem stadionu jih je pričakala ritmično-duhovna glasba. Ob pol enajstih se je začel program Za življenje - za družino, ki sta ga prenašala Televizija Slovenija in radio Ognjišče. Uvodnemu pozdravu celjskega škofa Antona Stresa so sledili nastopi glasbenih in plesnih skupin, nastopi raznih gostov in družin, predstavili so smernice posinodalnega dneva, ob koncu pa prebrali poslanico družinam. Sledila je sveta maša, pri kateri so prepevali združeni cerkveni zbori ob spremljavi orkestra. Maševal je predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Alojz Uran, pri oltarju pa so se mu poleg domačih škofov pridružili tudi škofje iz sosednjih škofij ob meji s Slovenijo. Po obhajilu je po ena družina iz vsake slovenske župnije prejela sliko Sv. Družine, vsi navzoči pa so dobili poslanico družini:
Slovenski katoliški kristjani se zavedamo, da je delo za družino delo za resnični napredek posameznika in celotne družbe. Vse vzgojno in izobraževalno prizadevanje, vsa dobrodelnost in solidarnost, vsi problemi, vse prave rešitve imajo težišče prav v družini.
Družina kot skupnost moža, žene in otrok ima civilizacijski in vrednostni pomen. Kot taka zasluži vso pozornost, podporo in spodbudo od družbe, države in vseh ustanov, ki se z družino posredno ali neposredno srečujejo.
Družina je oblikovalka človeške osebnosti in graditeljica vsake druge. S tem je zelo pomemben dejavnik pri razvoju družbe. Ta je lahko srečna in uspešna le, če so v njej zdrave družine. Kristjani družino pojmujemo kot "domačo Cerkev". V njej imajo starši poslanstvo prvega posredovanja vrednot in življenja po evangeliju. Tako v vsaki krščanski družini na najboljši način odsevajo različni vidiki življenja vesoljne Cerkve. Zavedamo se, da je potrebno v družino vrniti toplino medsebojnih odnosov. V krščanski družini se pogovor bogati z molitvijo in z dejavnim sodelovanjem družinskih članov v župnijskem občestvu.
Med nami so družine, ki so v stiski ali iz različnih razlogov ne živijo skladno z evangeljskimi načeli. Bog spoštuje in ljubi vsakega človeka in tako tudi Cerkev želi stati ob strani vsem ljudem. Cerkvene ustanove že sedaj in bodo še naprej pomagale družinam v njihovih najrazličnejših stiskah in potrebah.
Naj bo pastoralno leto nova spodbuda za več veselja do življenja in družine.
DIRIGENT MARKO LETONJA VODI VIKTORIJSKI ORKESTER
Bright star from Slovenia signs for Orchestra Victoria. Melbourne, The Age, 18. marca 2008 (izvirnik Robin Usher, povzetek Draga Gelt OAM)
Strjena velikost današnje Evrope daje bogat razcvet poklicne sposobnosti, težje dosegljive v Avstraliji, nadarjenim in priznanim dirigentom, kot je Slovenec Marko Letonja. Trenutno je obvezan z Wagnerjevim maratonom Ring Cycle, kateremu bo sledila produkcija v milanski operni hiši La Scala konec leta. Težko mu je najti čas za daljši oddih in prav zato mu je Avstralija tako zapeljiva. Pravi: „Ljubim to deželo: toliko površine, malo ljudi in ljudje tako dobri in odprti. To je fantastično!" Marko je pristal, da bo kot glavni dirigent Orchestra Victoria izboljšal glasbenike in svetoval za program, kot tudi pomagal mladim avstralskim dirigentom. Sam je dejal: „Svojo vlogo pri pomoči orkestru vidim v nadaljevanju
rasti. Za orkester je pomembno, da lahko nastopa na odru, kjer se lahko predstavi z dunajskimi klasiki kot so: Hayden, Mozart in Beethoven." Orkester deli svoj čas z nastopi za Opera Australia in Australian Ballet, vse v umetnostnem kompleksu. Imeli so tudi serijo prostih koncertov v Viktoriji, podprtih od filantropskih organizacij. Marko je prispel v Avstralijo leta 2005 z namenom, da bo dirigiral Melbourne Symphony Orchestra in je obenem utrdil prijateljske vezi z umetniško direktorico, Jo Beaumont, s katero sta se srečala v času, ko je Jo Beaumont delala za La Scalo. "V svojih 20-ih letih sem se kot dirigent naučil sem se naučil spoznati posebnost vzdušja v Melbournu," pravi, "orkester mi zaupa in hoče delati z menoj."
Prvi koncert, ki ga bo dirigiral, bo v umetnostnem centru, Hamer Hall, julija letos. Vrnil se bo oktobra, da bo dirigiral orkester v Great Hall - National Gallery of Victoria.
Jo Beaumont pravi, da je za orkester velika sreča, kajti Letonjev uspeh ga vabi vsepovsod po Evropi. "Dosegel je! Znaki spoštovanja in cenjenja v Evropi je njegovo dirigiranje Janačekovega The Makropoulos Case v La Scali konec leta. Marca odpotuje v Strasbourg in bo dirigiral Wagnerjev The Valkyrie, avgusta bo dirigiral v Lisboni". Marko pravi o sebi, medtem ko načrtuje opero za leto 2010: "Začel sem z dirigiranjem koncertov in šele kasneje sem se specializiral za opero. Važno je za orkester, da se udejstvuje s koncerti in se strokovno izpopolnjuje."
Marko Letonja se je rodil v Sloveniji in še vedno živi v glavnem mestu, v Ljubljani. Deloval je kot glasbeni direktor Slovenske filharmonije in je bil do letos glavni dirigent Basle Symphony v Švici.
p. Janez Tretjak OFM
HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Avenue
WEST HINDMARSH SA 5007
Tel.: 08 8121 3869 Email: tretjakj@gmail.com
VELIKONOČNI CAS se izteka, mnoga duhovna doživetja pa, upam, bodo ostala v našem vsakdanjem življenju in obrodila duhovne sadove. V tridnevju pred veliko nočjo se je obredov udeležilo lepo število rojakov, ki so sodelovali pri obredih. Na veliki četrtek, po končani sveti maši, smo ostali združeni v molitvi z Jezusom na Oljski gori in prosili za nove duhovniške in redovniške poklice ter za zvestobo in svetost poklicanih. Na veliki petek smo po obredih velikega petka pred Najsvetejšim, izpostavljenim v božjem grobu, med petjem zmolili rožni venec za mir v svetu. Na veliko soboto so se popoldne in po vigiliji pred podobo Svete Družine razkazovali jerbasi z velikonočnim žegnom; vsak lepo okrašen - izraz, da so rojaki, ko so zapuščali rodni kraj, s seboj ponesli v srcih lepoto velikonočnih navad. Lepo in hvalevredno je videti, da je med tistimi, ki so prinesli k blagoslovu košaro ali cekar z velikonočnimi jedili, kar nekaj mladih družin. Bog daj, da bi ostali zvesti našemu običaju, ki je edinstven. Na veliko noč je bila ob lepem sončnem nedeljskem jutru polna cerkev, pevski zbor se je, kot vedno, tudi tokrat izkazal z lepim petjem, kar je slovesnost povzdignilo. Otroci, ki še niso prejeli prvega svetega obhajila, so pri obhajilu prejeli blagoslov in pirh. Po sveti maši so sodelavci, ki skozi vso leto pomagajo, prejeli v dar posebno velikonočno pisanko. Piko na i pa še otroci, ko so okoli cerkve iskali srečo, čokoladne pisanke. Lepo je videti, ko starši pripeljejo otroke k sveti maši. Jezus bi bil nad vse vesel, če bi jih pripeljali redno k nedeljski sveti maši, ne samo ob posebnih praznikih... Marijanska procesija je letos prestavljena iz prve nedelje v mesecu maju na tretjo nedeljo, tj. 18. maja. Vzrok je predvsem
muhasto vreme - upajmo, da bo res sončno in se bo tako zbralo več ljudi k marijanski pobožnosti. Naša skupnost je bila do sedaj vedno lepo zastopana, je pa vsako leto več ljudem težje zaradi bolezni. Mnogi, ki so bili zvesti skozi vsa leta, se ne morejo več udeležiti pobožnosti. Upam in vabim vse rojake, da se radi udeležite marijanske pobožnosti in skupaj prosimo nebeško Mater Marijo, naj pri Bogu nam izprosi božji blagoslov in zdravje, ki ga vsi še tako potrebujemo.
V nedeljo, 25. maja, bomo praznovali praznik Svetega Rešnjega Telesa. Po sveti maši bo procesija okoli cerkve s štirimi oltarji. Tudi letos bomo postavili oltarje štirih slovenskih pokrajin. V slučaju slabega vremena bo slovesnost v cerkvi. Do sedaj nam je bilo vreme vedno naklonjeno - iz neba nas je v zimskem času pozdravljalo prijazno sonce. Prosimo, da bo tudi letos naklonjeno.
24. aprila letos je praznoval 80. rojstni dan v krogu svoje družine gospod JANEZ ZAGORC.
Pod zelenimi Gorjanci, v zavetju kartuzijanskega samostana belih menihov, v vasi Vrhpolje pri Šentjerneju, je 24. aprila 1928 v dolenjski družini rojstvo malega Janeza naselilo novo veselje in radost. Življenjska pot je bila pod okriljem belih menihov lepa od šolskih klopi do poklica. Janeza je poklic vodil v različne kraje Slovenije in čeravno zaveden Dolenjec, si je poiskal življenjsko sopotnico Marijo blizu Trsta. Povojne razmere niso bile lahke, zato se je podal v Avstralijo, začel novo življenje, ki ni bilo v tistih časih lahko, vendar s pridnostjo je uspešno ob trdem in napornem
delu ustanovil svoje podjetje in ga vse do upokojitve uspešno vodil. Vedno je rad pomagal v slovenski skupnosti. Ko sem leta 1980 prišel v Adelaido in nadomestil p. Filipa Ferjana, ki se je vrnil v Ameriko, je bil gospod Janez velika in trdna opora v našem verskem središču. Ko smo se odločali, oziroma je bila šele velika želja imeti svojo cerkev, sem zaupal gospodu Janezu svoj načrt. Z vso velikodušnostjo trdnega Dolenjca mi je bil v veliko oporo in veliko finančno pomoč. Koliko ur in kilometrov je napravil za našo novo svetišče Svete Družine, da so se uresničile želje, seveda z veliko podporo žene Marije in hčerke Ingrid. V spominih vidim njegov nasmejan obraz in veliko pripravljenost za delo. Ko je 14. februarja 1983 takratni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar,tudizavedna dolenjska korenina, blagoslovil našo cerkev, je izrekel gospodu Zagorcu zahvalo. Zato se mu je tudi slovenska Cerkev oddolžila leta 1995, ko nas je obiskal ljubljanski pomožni škof Lojze Uran, sedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, in izročil prvemu in edinemu Slovencu v Avstraliji najvišje odlikovanje slovenske Cerkve, odličje Svetega Cirila in Metoda, ki ga slovenska Cerkev podeljuje vernikom za izredne zasluge za Cerkev. Leta 2001, ko smo obnavljali misijonsko hišo, je zopet gospod Janez Zagorc prevzel vso odgovornost in mojstrsko delo na svoje rame. Dragi gospod Janez Zagorc, za Vaš rojstni dan Vam v imenu skupnosti kličem na mnoga leta; naj Vas Bog spremlja s svojim blagoslovom. Še veliko zdravja, da bi še naprej z ženo Marijo rada imela in podpirala našo skupnost. Pater Ciril pravi, da je Janez prava dolenjska korenina in se pridružuje našim dobrim željam, ki naj po teh Mislih pridejo do njega.
Obisk generalne predstojnice sester v domu, kjer vsak dan mašuje pater Janez.
Kdor obišče naše versko središče ob nedeljah, je prijetno presenečen, ko po sveti maši v naši skromni dvoranici vlada prijetno vzdušje, za katero poskrbijo naše žene in možje. Že vrsto let nedeljo za nedeljo žene spečejo dobre domače slaščice in nas postrežejo s kavo ali čajem. Leta prihajajo in marsikateremu zdravje več ne dopušča, da bi bil še aktiven.
Sedaj lahko le pridejo v dvoranico in s svojo prisotnostjo podpirajo skupnost.
Nekaterim materam pa je pristopila in prevzela njihovo službo druga generacija.
Na fotografiji zgoraj lahko vidimo Rozko Ahlin Smith, ki je stopila na mamino mesto, ki zaradi bolezni ne more več pripravljati okusnega peciva. Rozi se vedno ponaša s pecivom, ki ga speče in ponudi. Z njo je Silvana iz Poklarjeve družine; kljub družini vedno rada pomaga. Seveda je njena mama neprekosljiva v pripravi domiselnega peciva in Silvana jo zvesto posnema. Tudi v družini Rant je hčerka Martina prevzela skrb za pecivo namesto mame. Vsem, ki ste prevzele skrb namesto svojih mater, je naša skupnost hvaležna. Zavedamo se, da s svojo pomočjo podpirate skupnost. Vsem naj dobri Bog povrne za Vašo skrb in ljubezen.	p.Janez
p. Darko Znidaršič OFM p. Valerijan Jenko OFM, OAM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Road, PO Box 280 MERRYLANDS NSW 2160 Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 E-mail: darko@pacific.net.au valerian@pacific.net.au
MESEC MAJ ni samo Marijin mesec in najlepši mesec doma, ampak je živahen tudi tukaj. Pa poglejmo.
NA PRVI DAN letošnjega majnika praznujemo v Cerkvi praznik Gospodovega vnebohoda. Pri nas praznujemo praznik v nedeljo (4.5.), prvega maja pa smo pri bogoslužju počastili sv. Jožefa Delavca in majniško Kraljico. Relief Marije Pomagaj sta lepo okrasili s cvetovi v obliki rožnega venca Sonja Fisher in Marija Matešič.
V letošnjem letu družine so šmarnice posvečene Mariji, Kraljici družine. Napisal jih je generalni vikar celjske škofije g. Jože Kužnik. Predlanskim smo brali njegove zelo odmevne šmarnice o slovenskih mučencih prejšnjega stoletja. ŠMARNICE so pri nas vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo pri sv. mašah: v četrtek ob 10.30, v petek in soboto ob 7.00 zvečer, ob nedeljah ob 9.30.
»Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj...« Pesem je napisal duhovnik Janez Puhar (26.8.1814 - 7.8.1864), doma iz Kranja, izumitelj fotografije na steklo in prvi izumitelj fotografske povečave. Uglasbil jo je skladatelj duhovnik Gregor Rihar (1796 - 1863). Še več Puharjevih pesmi je uglasbil skladatelj Andrej Vavken (1838 - 1898), učitelj in organist v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je bil Janez Puhar kaplan 9 let. Majniške pesmi, ljudske in zborovske, so še posebno lepe, spevne, da sežejo v srce. Znana
SREČANJE
je njuna velikonočna »Dan presveti, dan veselja, srčno mi pozdravljen bod'«. Janez Puhar je spesnil tudi nekaj slovenskih žalostink (najbolj znana je »Vigred se povrne«...), saj je v zadnjih letih izgubil kar nekaj svojih prijateljev in svojih najdražjih, ki so umrli za takrat neozdravljivo jetiko.
V enem letu (1853) sta mu umrla brat duhovnik Matej in sestra Francka, ki je bila odlična sopranistka na domačem pevskem koru in v drugih župnijah, kamor so jo povabili, klicali so jo »Kranjski slavček«. Kmalu je za jetiko umrl tudi sam doma v Kranju.
BOLNIKOV IN UPOKOJENCEV
je bilo v četrtek, 8.5.: rožni venec, sv. maša s šmarnicami, pete litanije Matere Božje in kosilo v dvorani, ki ga je pripravila naša molitvena skupina Srca Jezusovega.
BINKOŠTNA NEDELJA IN MATERINSKI DAN
Na praznik prihoda Svetega Duha sklepamo velikonočni čas, obenem pa »obnavljamo v sebi dar Božjega Duha« (papež Benedikt XVI.). Božji Duh deli različne darove in radi ga prosimo zanje. Ob materinskem dnevu pa se hvaležni spomnimo naših mater, kolikokrat so se zatekle k Jezusu in Mariji v ključnih trenutkih odločitve, v naših življenjskih stiskah in težavah. Tolažnik Sveti Duh je Mariji dal moč in našim materam daje moč in pomoč. In naše matere so tiste, ki sinove in hčere spodbudijo, kot znajo samo one! Hvala Vam, matere, ki danes opravljate to
v	f f
Pol a
L&f 1
» f
/ i
T'
Si


V sredo, 27.2.2008, je praznovala 75. rojstni dan naša zvesta rojakinja IVANKA ŽELE. Na fotografiji je Ivanka levo s Tejo Bavčar na desni. Ivanka rada in veliko pomaga v naši cerkvi in misijonu, vodi molitev rožnega venca na srečanjih molitvene skupine in ob pogrebih, pomaga pri prodaji na Garage Sale, obiskuje bolnike in s svojo odločno besedo in trdno vero posreduje za soljudi, ki potrebujejo pomoč.
Ivanka, Bog Vas živi in da bi nas še dolgo opogumljali!
Če kdo ve še za koga, ki je praznoval kakšen jubilej in ga še nismo objavili, naj sporoči.
pomembno poslanstvo, in seveda stare mame, ki ste vedno nepogrešljive. Prav tako ne smemo pozabiti duhovnih mater in očetov, pa tudi tistih zakoncev, ki si zelo želijo otrok, da ne bi ostali sami, ampak da bi skupaj zaupali Božjim načrtom - »Božjim mlinom«, ki meljejo počasi, pa gotovo. Bog daje sad ob svojem času, tudi če ni po naših
željah in pričakovanjih, je pa tisti, ki nas osrečuje v življenju. Ob koncu sv. maše so nastopili v cerkvi otroci naše Slomškove šole. Med nami pa je bila tudi gostja iz naše Slovenije, glasbenica in fizioterapevtka Marjetka Popovski in njen mož Vlado, doma iz Izole. Marjetka je zapela dve pesmi v cerkvi in pripravila kratek koncert po sv. maši v naši dvorani.
ROMANJI: Marijinega meseca ni brez romanj. Lani nismo mogli poromati na Mt. Schoenstadt, Mulgoa, NSW, zato bomo sedaj pogumno »prinesli noter« in se odpravili tja z majhnim avtobusom v torek, 20.5., ob 8.30 zjutraj iz Merrylandsa.
V	mesecu juniju, 13.6., ko praznuje sv. Anton Padovanski in nekateri naši godovnjaki, pa bomo poromali v Penrose Park. Prijavite se čimprej! NEDELJA, 25.5.2008: SVETO REŠNJE TELO IN KRI: Ob 9.30 bo družinska sv. maša, pri kateri poje naš mešani zbor, po sv. maši pa procesija z dvema blagoslovova, evangelij in blagoslov na oltarju na dvorišču in potem sklepni blagoslov v cerkvi z zahvalno pesmijo. Otroci ste še posebej povabljeni, da boste potresali cvetove Jezusu v čast!
V	MAJU ŠMARNICE, V JUNIJU VRTNICE
Šmarnice bomo sklenili v soboto, 31.5., pri sv. maši ob 7.00 zvečer.
V	mesecu juniju, ki je posvečen Jezusovemu Srcu in Marijinemu Srcu, pa Vas enako vabimo k pobožnosti VRTNIC ob istih dneh, kot so šmarnice. Razmišljanja z naslovom Po Mariji k Jezusu je napisal bivši stiški opat dr. p. Anton Nadrah.
Od 1.6. do 31.8. so večerne sv. maše ob 6.00 zvečer (razen ob četrtkih in nedeljah). ZLATI POROKI:
ANTON in ZORKA MARKOČIČ
sta praznovala zlato poroko pri sv. maši v Figtreeju v nedeljo, 13.4.2008 - (fotografija levo). Anton je doma iz vasi Krasno, žena Zorka, rojena Marinič, pa iz Višnjevika v Goriških Brdih. Poročila sta se 26.3.1958 v cerkvi sv. Agate v Cremoni v Italiji. Naslednje leto sta prišla v Avstralijo. Sedaj živita v Kanahooki pri Wollongongu. Imata sina Dušana, hčerko Tanjo in štiri vnuke. V nedeljo, 22.6.2008, pa bosta pri
Pater Darko, Martha Magajna, Marjetka Popovski, pater Valerijan in Mihelca Šušteršič.
Melbourna, Canberre in od drugod. V NEDELJO, 20.7., BO SLOVESNA SV. MAŠA PAPEŽA BENEDIKTA XVI. v Randwicku na hipodromu, ob 10.00 dopoldne. Ker bomo morali zgodaj oditi od doma, bosta sv. maši pri Sv. Rafaelu v soboto, 19.7., ob 6.00 zvečer in prav tako v nedeljo, 20.7., ob 6.00 zvečer. Če bo kakšna sprememba, Vas bomo obvestili.
nedeljski maši pri Sv. Rafaelu obhajala 50-letnico skupnega življenja, molitve in dela ANTON in GIZELA ŠPICLIN.
Zlatoporočencem čestitamo in želimo še veliko let
skupnega življenja.
KRSTI
EMILY KATE MACULAN, Mt. Prichard, NSW, hči Paula Macaulana in Milene, rojene Šprajcer, rojena 25.7.2007. Botra sta bila Mark in Maria Williams. - Merrylands - Sv. Rafael, 15.3.2008. ADORA CLARA LU, rojena 29.1.2000, in ZENDA VALENCIA CECILIA LU, rojena 7.1.2008, Girraween, NSW, hčerki Jonathana Lu-ja in Stephanie, rojene Teuong. Obema je bila botra Justina Ribič. - Merrylands - Sv. Rafael, 19.4.2008.
NIA MARIE NEMEŠ, Concord, NSW, rojena 17.2.2008, hči Damijana in Lilliane, rojene Danev. Botra sta bila Verona Pinder in Lorence Bulfon.
-	Merrylands - Sv. Rafael, 3.5.2008.
OBISK ŠKOFA dr. PETRA ŠTUMPFA IN SVETOVNI DAN MLADIH 2008:
V mesecu juliju bo v Sydneyu Svetovni dan mladih. Iz Slovenije pričakujemo kakih 110 romarjev, med njimi bodo tudi duhovniki in mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf. Škof dr. Peter Štumpf bo v nedeljo, 13.7., ob 9.30 dopoldne maševal in pridigal v Merrylandsu. Po sv. maši bo kosilo v dvorani, ki ga pripravlja 2. delovna skupina. Popoldne ob 5.00 bo škof maševal v Figtreeju - Wollongongu in se srečal z rojaki.
Rojaki, ki ste pripravljeni sprejeti romarje ali duhovnike pod svojo streho v času SDM
-	od 15. do 22.7.2008, se čimprej oglasite. Potrebujemo še veliko prenočišč, saj bomo imeli med seboj tudi domače goste iz
P. VALERIJAN bo od 13.5. do 24.6.2008 na oddihu v Sloveniji. Vseh rojakov se bo spomnil na slovenskih Božjih poteh. Želimo mu, da se srečno vrne med nas in z novimi doživetji! FIGTREE - WOLLONGONG Sv. maša je vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne. V nedeljo, 25.5., na praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi, bo po sv. maši evharistična pobožnost z blagoslovom. CANBERRA - GARRAN ACT Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer: 18.5., 15.6.
V juliju bo na 3. nedeljo v mesecu, 20.7., papeževa sv. maša ob sklepu SDM v Sydneyu. Zato takrat v Canberri ne bo sv. maše, pač pa bo sv. maša naslednjo nedeljo, 27.7., ob 6.00 zvečer. NEWCASTLE - HAMILTON Sv. maša je vsako 5. nedeljo v mesecu: 29.6., 31.8., 30.11.
ZLATA IN SONČNA OBALA IN PLANINKA QLD
Božja služba za rojake bo spet prvo soboto in nedeljo v juliju: v soboto, 5.7., ob 4.00 popoldne na Bocce Klubu Lipa, v nedeljo, 6.7., pa ob 10.30 dopoldne na Planinki. V Buderimu tokrat ne bo sv. maše.
Pridne gospodinje v Merrylandsu.
PERTH - OSBORNE PARK WA
Sv. maši za rojake bosta v cerkvi Sv. Kierana v Osborne Parku prvi dve nedelji v avgustu, 3. in 10.8. ob 2.00 popoldne. Rojaki boste dobili posebno pismo. Obvestite se med seboj in povabite še koga, zlasti, če je kdo prišel na novo in še ne ve za našo skupnost. Omogočimo prevoz tistim, ki ga nimajo.
NAŠI POKOJNI
Na praznik sv. Štefana, 26.12.2007, je v Wollongongu umrl TONI ŠTERN. Rojen je bil 31.1.1932 na Jesenicah. Po poklicu je bil električar in je veliko pomagal pri Klubu in cerkvi v Figtreeju. Nekaj dni po svoji smrti je bil upepeljen v tamkajšnem krematoriju. Če ima kdo kaj več podatkov o njem in njegovem pogrebu, naj nam sporoči.
V četrtek, 13.3.2008 zgodaj zjutraj je v bolnišnici v Concordu umrl STANE VATOVEC, skladiščnik v pokoju. Rojen je bil 6.11.1923 na Ostrožnem Brdu v župniji Košana. V Avstralijo je prišel leta 1949. Dne 31.12.1960 sta se v Paddingtonu poročila z Olgo Rebec iz Št. Petra na Krasu. Rodila sta se jima sinova John in Dominic. Družina je živela najprej v North Strathfieldu, potem so kupili sedanjo hišo v Strathfieldu. Vatovčevi so ves čas tesno povezani z našo cerkvijo in misijonom sv. Rafaela. Stane je rad pomagal pri gradnji naše cerkve in dvorane, Olga pa že dolga leta poje v našem cerkvenem pevskem zboru, bere berila in prošnje pri Božji službi. Stane je več let skrbel za prevoz pevovodja Ludvika Klakočerja na pevske vaje in domov, prav tako je rad nudil prevoz drugim rojakom, ki so ga potrebovali. Na pustno nedeljo, 3.2., je bil še pri sv. maši in na našem pikniku. Naslednji dan ga je zdravnik poslal v bolnišnico zaradi anemije. Stane poleg žene Olge zapušča sina Dominica, sina Johna z ženo Kerry, vnuka Nicholasa in Isabello. K pogrebni sv. maši na veliki torek, 18.3.2008, pri Sv. Rafaelu smo se zbrali polnoštevilno in prav tako na naši Božji njivi v Rookwoodu. Prepeval je naš cerkveni zbor, v slovo so očetu spregovorili sinova John in Dominik in vnuka Nicholas in Isabella. Na veliki torek, 18.3.2008, je v bolnišnici v Canterburyju umrla CVETKA KOBLAR, rojena SOSIČ. Luč sveta je zagledala 18.2.1920 v vasi Slope v Brkinih, župnija Hrpelje - Kozina. Poročena je bila z Viktorjem Koblarjem, ki je bil
po poklicu čevljar in je imel svojo delavnico 13 let v Leichardtu na Northon Street (umrl je leta 1988). Družina je živela v Earlwoodu in je rada prihajala v krajevno župnijsko cerkev v Earlwoodu, kamor smo več let romali k bližnji lurški votlini. Cvetka je bolehala nekaj let, vendar je šla peš k sv. maši, dokler so ji dopuščale moči. V bolezni je prejela zakramente in ponovno nekaj dni pred smrtjo. Zapušča sina Branka z ženo Heleno, rojeno Slavec, vnuka Andreja in Yvonne, v Sloveniji brata Antona, brat Emil pa je umrl pred dvemi leti v Thornleighu. Pogrebno sv. mašo smo obhajali pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu 25.3.2008, pokopana je na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu poleg svojega moža Viktorja, ki je umrl leta 1988. Dne 14.4.2008 je v Wyong Nursing Home, NSW, umrl SILVESTER STOCK. Rojen je bil 18.12.1922 v Senožečah. Od njega so se poslovili v ponedeljek, 21.4.2008, v Wyongu, kjer je bil potem upepeljen. Zapušča hčerko Silvi in sina Milana ter sestro in brata v Sloveniji in dve sestri v Avstraliji. (Sporočila sestra Mara Ferjančič iz Wakeleya, NSW.) Dne 5.5.2008 je na svojem domu v Pheasants Nest, NSW, umrl JOŽE BLAŽIČ, star 97 let. Doma je bil iz vasi Nekovo nad Kanalom ob Soči, župnija Marijino Celje. V Avstralijo je prišel leta 1950. Najprej je živel v Concordu pri bratu Angelu. Leta 1958 je prišla za njim žena Bernarda, rojena Mugerli. Poročila sta se v Leichardtu. Družina je živela najprej v Concordu, nato so se preselili v Pheasants Nest. Jože je delal na železnici, kasneje so imeli farmo kokoši in prodajali jajca. Zaradi številnih farmarjev in nizkih cen so prodajo opustili. Nazadnje je delal na Waterboard (vodna uprava) do upokojitve. Pred nekaj meseci je prejel sveto popotnico. Jože poleg žene Bernarde zapušča sina Jožeta in 3 vnuke. Bratje in sestre so že vsi pokojni; brat Angelo, s katerim sta skupaj delala, je umrl pred 20 leti. V sredo, 7.5.2008 popoldne je v bolnišnici v Bankstownu umrl BRUNO SLAVEC, star 85 let. Rojen je bil na Reki (Rijeka, HR). Poročen je bil z Danico, rojeno Milavec. Poleg nje zapušča sina Roberta z ženo Mario, ki je Avstralka in 3 vnuke. Pogrebno sv. mašo so obhajali v torek, 13.5.2008 v cerkvi Kristusa Kralja v Bass Hillu, pokopan je na katoliškem pokopališču v Rookwoodu.
p. Darko in p. Valerijan
PISMO IZ WOLLONGONGA
Pošiljam fotografije z našega srečanja ob križu prijateljstva in ikone Matere Božje v Unanderri pri Wollongongu v sredo, 2.4.2008. Zbralo se nas je kakih 35 rojakov, nekateri pa so bili še z nami v duhu in molitvi. Cerkveni pevski zbor naše cerkve in občestva Vseh svetih v Figtreeju je navdušeno zapel v pozdrav križu prijateljstva in ikoni Matere Božje, ki so ju v cerkev prinesli učenci katoliške osnovne šole sv. Pija X. v Unanderri. Vsi navzoči so zelo pohvalili navdušeno petje naših pevcev. Navzoči smo bili še: p. Darko in p. Valerijan, wollongongški škof msgr. Peter William Ingham, domači župnik Mark O' Keefe, hrvaški verniki in patra Ivo in Andrija, poljski rojaki s svojim duhovnikom Fr. Thomasom, italijanski rojaki in seveda domači farani. Hrvatje so vodili molitev rožnega venca med češčenjem križa. Po končanem slavju smo se zbrali k
prigrizku in klepetu v naši dvorani Kluba Planica pri cerkvi Vseh svetih v Figtreeju. Cerkev v Figtreeju je tudi vabila odprta k molitvi in premišljevanju ob svečkah v obliki križa in velikonočnih pesmih. World Youth Day (WYD) is the largest single, international mobilization of young people the world has ever seen. Held every 3 years, it has been hosted in cities all over the world, including Rome, Buenos Aires and Manila. The Manila WYD alone attracted more than five million pilgrims. At the most recent WYD, held in Cologne in 2005, an incredible 1.2 million people attended the final mass. Now it is Australia's turn to host this amazing event.
Attached are some photos from Wednesday 2nd April 2008 at the Immaculate Conception Parish Church, Unanderra, where the All Saints Slovenian Choir from Figtree welcomed the WYD Cross, Icon
Patra Darko in Valerijan in pevski zbor našega občestva v Figtreeju - Wollongongu. Od leve na desno: p. Darko Žnidaršič, p. Valerijan Jenko, Angela Fatur (sedi), Tone Mlinarič, Albina Franetič, Miranda Tull, zborovodinja Barica Brodnik, Marica Pirnar, Gizela Mlinarič, Olga Žičkar, Tereza Kropič, organist Andrew Žičkar.
and Message Stick. We sang near the Cross as the Cross was held in the porch of the church while all the people touched, embraced and kissed the Cross & Icon as they walked into the church. The journey of the Cross, Icon and Message Stick are the start of celebrations for World Youth Day 2008. This journey started its way around Australia on the 1st July 2007 and will continue till July 15th 2008
for Would Youth Day. The Cross and Icon have been to over 100 countries and touched, embraced and prayed with by many millions of people. Andrew Zickar, Wollongong
Slovenski rojaki iz Wollongonga in okolice, vključno pevci CPZ ter p. Darko in p. Valerijan ob križu prijateljstva in ikoni Matere Božje v cerkvi Marije Brezmadežne v Unanderri (Unanderra, NSW) po končanem slavju.
Maria Grosman
NOVICE IZ HASA-NSW
Preteklo je že več kot štiri mesece, odkar je odbor Zgodovinskega arhiva za slovenske Avstralce za NSW pripravil zelo uspešno jubilejno srečanje za tiste rojake, ki so prišli v Avstralijo leta 1957 ali še prej. Namen priprave tega srečanja ni bil samo v tem, da se srečajo ljudje, ki se morda že leta in leta niso videli, temveč tudi v tem, da dobimo v arhiv največ podatkov, kdaj, kako in odkod so prišli ti ljudje.
Reči moramo, da smo dobili ogromno podatkov, katere sedaj sistematično urejujemo, dopolnjujemo, kjer je treba, popišemo in damo v ustrezne mape in arhivske škatle. Je pa zelo zamudno delo in vzame veliko časa. Nekaterim smo že poslali pisma s prošnjo, da nam pošljejo kaj več podatkov ali pa, da se osebno oglasijo v arhivskih prostorih v Merrylandsu, da se kaj več pogovorimo o njihovi življenjski poti.
Želja sodelavcev HASA-NSW je, da ohranimo kar največ podatkov o tem, kako so prišli slovenski priseljenci v Avstralijo, kje in kako so živeli, kaj so delali in kaj so dobrega, slabega, žalostnega ali veselega doživeli na svoji življenjski poti. Več bo
zbranih podatkov, bolj bogata bo zgodovinska zapuščina, ki jo bomo zapustili našim potomcem, ki bodo morda enkrat želeli vedeti, odkod izhajajo njihove korenine.
Zelo zanimive so fotografije, ki smo jih prejeli od različnih ljudi. Na žalost ne moremo dati vsake fotografije v arhiv, ker bi nam verjetno zmanjkalo arhivskega prostora, zato se omejujemo najbolj na tiste, ki pokažejo nekak življenjski prerez posameznika. To so predvsem slike od staršev,
iz otroških in mladostnih let ter slike iz taborišč in poznejših let. Kjer dobimo odvečne slike, jih vrnemo. Eden ali dva posnetka od vsake dobe je navadno dovolj. Tudi fotografije popišemo in vložene v posebne plastične zavitke vložimo v mapo vsakega posameznika.
Včasih dobimo fotografije, ki veliko povedo, kako so živeli naši rojaki, vendar nimamo dovolj podatkov (kdo je na sliki, kje in kdaj je bila slika vzeta, kaj se je dogajalo...). V bodoče bomo objavili v Mislih kakšno fotografijo, za katero nimamo veliko podatkov, in prosili bralce Misli, da nam pomagajo. Na žalost se nam je tokrat zaradi tehničnih razlogov ponesrečilo, da bi že danes objavili kako tako sliko. Bomo pa to storili v bodoče.
Imamo pa drugo dobro novico. Odbor HASA-NSW je sklenil, da bo naslednje ZLATO SREČANJE
2008 za tiste rojake, ki so prišli v Avstralijo leta 1958 in za tiste, ki se prvega srečanja lansko leto niso mogli udeležiti.
Srečanje bo v soboto, 13. decembra 2008, v dvorani verskega in kulturnega središča v Merrylandsu od 1.30 popoldne naprej.
Prijave so nujne, zato, če se želite udeležiti Reuniona 2008, prosimo pokličite na telefon: Martha Magajna 02 9609 6057; Maria Grosman 02 4954 8619 ali Mihelca Šušteršič 02 9416 8039.
Naši neutrudni sodelavki in predsednici HASA-NSW, Marthi Magajna, ki si je pred nedavnim zlomila zapestje desne roke, želimo hitro in popolno okrevanje.
IZ SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY
Prireditve in zabave pri Slovenskem društvu Sydney so bile sledeče:
Prvo zabavo v letu 2008 smo imeli 27. januarja, v dvorani SDS. ob 2. uri popoldne. Tudi tokrat smo imeli izvrstno uspešen obisk in so obiskovalci napolnili dvorano skoraj do zadnjega stola. Kuhinja je bila odprta od 12. ure dalje; za ples in zabavo so nam poskrbeli Tyrolian Echoes. Imeli smo tudi bogato loterijo z mnogimi dobitki in žrebanjem srečnega člana. Dobitke so darovali odborniki in člani SDS.
Tradicionalno pustno praznovanje smo imeli 3. februarja v dvorani SDS Bilo je tudi nekaj
i*

■
*

Tyrolean Echoes: Tony, Myron in Czes.
nastopajočih maškar. Vse maškare so bile obdarjene od društva z denarnimi nagradami. Prvo nagrado je dobil mladi 'carpenter' Terence Šernek. Tudi to popoldne smo imeli lep obisk članov in rojakov.
Za ples in razvedrilo so poskrbeli člani ansambla Alpski odmevi Štefana Šerneka mlajšega. Imeli smo tudi bogato leterijo z žrebanjem srečnega člana. Kuhinja je bila odprta od 12. ure dalje. Balinarji so tekmovali ta dan za Prešernov pokal, z začetkom ob 8. uri iin pozno v noč. Tekmovali so: Slovensko društvo Sydney, Klub Triglav-Panthers, klub Canberra, klub Planica Wollongong in Istra klub iz Sydneya.
Proslavo v čast Francetu Prešernu
pri Slovenskem društvu Sydney smo imeli 10. februarja z začetkom ob 2. uri popoldne. Slavnostni program je začel predsednik Jožef Erzetič, ki je predal besedo Štefanu Šerneku, zastopniku za kulturne prireditve. Slovensko in avstralsko himno je zapela Rebeka Keen. V povorki nastopajočih smo položili venec h kipu Franceta Prešerna -simbolu Slovenskega društva Sydney, nato smo začeli s programom. Gospod Štefan Šernek je prebral življenjepis Prešerna in njegove družine. Sledile so Prešernove pesmi: Hčere svet, katero je recitirala Perina Ka; Judovsko dekle, recitirala je Zdenka But; Od železne ceste, recitirala je Zora
Johnston. Vse recitacije so bile izvrstno izvedene. Po programu je sledila zabava s plesom ob zvokih Alpskih odmevov Štefana Šerneka. Kuhinja je bila odprta od 12. ure dalje.
Obisk je bil tudi tokrat zelo lep. Imeli smo bogat srečolov in izžrebali smo srečnega člana SDS. Podaljšati smo morali plesno zabavo zaradi navdušenja obiskovalcev in zmagovalcem smo razdelili Prešernov pokal - fotografija spodaj. Valentinovo smo imeli v nedeljo popoldne z začetkom ob 2. uri. Za ples so poskrbeli fantje ansambla Alpski odmevi Štefana Šerneka. Jožefovanje smo slavili za vse Jožice in Jožete v nedeljo popoldne, 9. marca, z začetkom ob 2. uri. Naša restavracija je odprta vsako nedeljo od 2. ure dalje. Našima Jožetoma, predsedniku in blagajniku, smo podarili steklenico vina. Za ples so poskrbeli Alpski odmevi. Tudi žrebanje srečk smo imeli z lepimi dobitki. Plesna zabava je bila v nedeljo popoldne z začetkom ob 2. uri ob zvokih ansambla The Master, pa tudi žrebanje loterije ni manjkalo. Za naslednjo plesno zabavo v nedeljo popoldne so nam za ples in lepo razvedrilo ustregli fantje ansambla Tyrolian Echoes.
Nastop ansambla Snežnik iz
Slovenije - Primorske, je bil v soboto zvečer, 15. marca ob 8. uri. Tega večera ne moremo pozabiti - še dolgo nam bo ostal v spominu. Ko sem opazoval prihajajoče člane in prijatelje, polne upanja in veselja, ki so napolnili dvorano skoraj do zadnjega kotička, posebno še naši rojaki s Primorske. Ansambel Snežnik je po mojem mnenju bil eden najboljših do sedaj iz Slovenije. Zapeli in zaigrali so nam vsakovrstne melodije in
bili smo zelo navdušeni in zadovoljni. Podarili so nam darilo, katerega je sprejel predsednik Jože Erzetič.
Tudi jaz, kot referent za kulturo in prireditve, sem dobil priznanje - diplomo od ansambla Snežnik. Menim, da je bil ta večer eden najbolj pestrih nastopov v našem SDS. Pozno v noč so se ljudje vračali na svoje domove, veseli in zadovoljni. Čestitamo ansamblu Snežnik! Nastop ansambla Platin iz Maribora smo imeli v soboto zvečer, 15. aprila, z začetkom ob 8. uri. Zahvalil bi se rad g. Vinku Rizmalu, da je pripeljal ansambel v naše društvo. Bili so posebni gosti na prvi uradni trgatvi »žametne črnine« s trte, sadike od matične »stare trte« v Mariboru - najstarejše trte na svetu, ki je bogato obrodila v letošnji avstralski jeseni. Čestitamo za Platinovo odlično petje in spremljavo mladih z inštrumenti. Peli so veliko pesmi iz raznih krajev Slovenije in so nas lepo presenetili s prekmursko pesmijo Vsi so venci beli. Prav ta pesem je bila izvedena v moji vasi Črenšovci. Ansambel Platin, bili smo zelo zadovoljni z vašim obiskom. Upamo, da ste se srečno vrnili domov med svoje najdražje.
Štefan Šernek, kulturni referent SDS
IZ KLUBA TRIGLAV - PANTHERS
PRIREDITVE V KLUBU TRIGLAV-PANTHERS
Na našem mesečnem plesu v mesecu marcu, za god sv. Jožefa, so nam za ples zaigrali muzikantje TYROLEAN ECHOES, ansambel, ki ga sestavljajo bobnar Toni, po rodu Italijan, kitarist Myron, Ukrajinec in harmonikar Czes, po rodu Poljak. Zaigrati znajo slovenske, avstrijske, nemške, poljske, italijanske in še vrsto drugih pesmi. Čeprav so melodije malo drugačne, je muzika vendar sorodna slovenski s priljubljenimi ritmi polk in valčkov.
V mesecu aprilu pa je s praznovanja prve trgatve stare slovenske trte v McWilliamsovih vinogradih v Viktoriji prispela tudi k nam v Sydney slovenska glasbena skupina PLATIN, ki je pomagala Slovencem v Viktoriji proslavljati novo slovensko-avstralsko tradicijo, skupaj z Vinkom Rizmalom, ki je organiziral njihov nastop. Nastopili so v vseh naših organizacijah in tudi dvorana Kluba Panthers -Triglav je bila ob njihovem nastopu polno zasedena. Skupaj smo prepevali stare in nove slovenske pesmi, vmes pa še nekaj narečnih pesmi, ki so ljudem vedno še posebno všeč.
Občudovali smo "koi" ribe.
RIB in
Ansambel
i
r
Vinko Rizmal s skupino »PLATIN »in predsednikom Kluba Triglav-Panthers, Petrom Kropejem, pred spomenikom Ivana Cankarja na dvorišču Kluba.
RAZSTAVA KOI mesečni ples
Nedeljo po nastopu ansambla Platin je bil v Klubu Triglav-Panthers redni mesečni ples, hkrati z razstavo okrasnih »koi« rib na dvorišču kluba. Na žalost so ogled razstave precej ovirale nenehne plohe; tako hudo je deževalo, da Evroz.	smo se že bali, da bodo ribe
v razstavnih bazenih utonile. Vseeno si je precej ljudi ogledalo razstavo, potem pa smo zaplesali ob zvokih ansambla Evroz.
Odkar imamo pomanjkanje slovenskih ansamblov, ansambel »EVROZ« pogosto nastopa na slovenskih zabavah. Muzikanti so doma iz Češke, njihove pesmi pa so po ritmu in obliki prav tako podobne slovenskim polkam.
ANZAC DAN
Kakor vsako leto, smo v klubu Triglav-Panthers praznovali Anzac dan z balinarskim tekmovanjem za Anzac pokal in s komemoracijo ob sončnem zahodu pred spomenikom
Ivana Cankarja z molitvami za vse padle. Pri svečanosti so sodelovali pater Darko Žnidaršič, pater Valerijan Jenko, Ken Chapman in Ruth Small. Avstralsko in slovensko himno je zapela Rebecca Keen, venec padlim pa sta položila mladinca Isabella Fabjančič in Daniel Samsa.
BALINARJI TRIGLAVA
V mesecu marcu so rojstne dneve praznovali Marija Gomboc, Marija Krančič, Marija Leich in z njimi Rudi Rolih ter Izidor Karbič. Anzac Pokal sta si priborila balinarja Hedvika Samsa in Tone Uršič, Pokrovitelja tekmovanja pa sta bila Peter Berginc in Helena Valenčič. Na balinarskem tekmovanju za pokal materinskega dne sta prvič v zgodovini dobila pokal dva moška: Manuel Ruz in Vinko Samsa, na sliki s pokroviteljico tekmovanja Jessico Kukovec.
AVTOBUSNI IZLETI
Izlet z obiskom Nan Tien budističnega templja, največjega na južni polobli v Berkley, blizu Wollongonga, vedno vzbudi zanimanje, posebno,
Po molitvah za padle.
če je povezan s kosilom v Panorama restavraciji, z odlično hrano in razgledom, ki ga ni mogoče opisati, saj na lep jasen dan vidiš skoraj preko morja. Bali smo se nezanesljivega marčnega vremena, pa smo le imeli srečo, da je bilo lepo in vsi so bili zadovoljni.
V mesecu aprilu zorijo kostanji in šli smo jih nabirat v Wingello blizu Goulburna. Videti je bilo, da smo si izbrali najbolj vetroven in najbolj hladen dan v letu, kostanji pa so bili debeli in sočni, tako, da smo pozabili na mraz in veter in se vrnili domov obloženi z rjavimi kostanji in s steklenicami vina iz bližnje vinske kleti.
Peter Berginc in Helena Valenčič -fotografija levo.
Manuel Ruz, pokroviteljica Jessica Kukovec in Vinko Samsa.
Tri Marije proslavljajo rojstni dan.
Hedvika Samsa in Tone Uršič.
Pred templjem v Berkleyu.
»SLOVENIAN OF THE YEAR AWARDS 2008«
Odbor za »Slovenian of the Year Awards 2008«
pri Klubu Triglav-Panthers St. Johns Park vabi na
proslavo Dneva slovenske državnosti v nedeljo,
22. junija 2008, od 12. ure dalje.
Kakor vsako leto, bodo tudi tokrat podeljena
priznanja najzaslužnejšim Slovencem leta v NSW
in ACT v sledečih kategorijah:
*NSW in ACT Učenec leta do letnika 6.
*NSW in ACT Visokošolec leta do letnika 12.
*NSW in ACT Študent leta (univerze ali dodatne
izobrazbe).
*NSW in ACT Avstralsko-slovenski podjetnik leta.
Nabiranje kostanjev.
*NSW in ACT Starejši Slovenec leta.
*NSW in ACT Prostovoljni delavec leta vsake
sodelujoče organizacije.
*NSW in ACT Oseba z največ zaslugami za sodelovanje med Avstralijo in Slovenijo. *NSW in ACT Prostovoljni delavec - priznanje za življenjsko delo v slovenski skupnosti.
Čeravno Klub Triglav - Panthers krije vse stroške tega projekta, je projekt sam namenjen vsem Slovencem iz NSW in ACT ne glede na to, kateri organizaciji pripadajo (lahko tudi nobeni!). Vsaka sodelujoča organizacija pa lahko izbere po enega prostovoljnega delavca, ki zasluži priznanje za delo v njihovi organizaciji. V ceno vstopnice $15.- za člane Kluba, $25.- za nečlane in $10.- za otroke izpod 12 let je vračunano kosilo s tremi obroki.
Rezervacije so nujne in jih lahko uredite s predplačilom pri Marthi Magajna, Public Relations Officer Kluba, tel. 02 9609 6057 ali v recepciji kluba.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA AWARDS 2008: Peter Krope, Triglav-Panthers; Martha Magajna, HASA, Triglav - Panthers; Branko Fabjančič, Triglav-Panthers; Marija Grosman, HASA, Tivoli Newcastle;Jože Nemeš, SD Sydney; Perina Keen, Igralska družina Merrylands; Ivan Rudolf, Planica Wollongong.
IZ KRALJIČINE DEŽELE - QUEENSLANDA
ZAČEL BOM z obiskom patra Darka, ki je
zopet malo razgibal našo slovensko skupnost v Kraljičini deželi. Pater je začel svoj obisk na Gold Coastu v soboto, 5. aprila 2008, pri društvu LIPA in naslednji dan - na tretjo velikonočno nedeljo, pri društvu PLANINKA in Marijini cerkvi v Buderimu. Lepo število rojakov se je zbralo pri velikonočnem bogoslužju pri društvu Lipa, kakor tudi pri društvu Planinka. Pater nam je lepo predstavil pomen velikonočnih svetopisemskih dogodkov, posebno še z evangeljsko razlago učencev na poti v Emavs.
Čeprav letos nismo imeli več med sabo organista, pokojnega Staneta Sivca, so po zaslugi patra Darka velikonočne pesmi ob sodelovanju vseh navzočih močno odmevale med sveto mašo. Dvorana je bila letos posebno lepo okrašena v velikonočnem vzdušju s pirhi, gobancami in cvetjem. Prilagam nekaj fotografij. Po maši imamo pri društvu Planinka vedno skupno kosilo, ki nam ga pripravijo naše gospodinje. Takšno srečanje nam nudi priliko skupnega pogovora, kjer si izmenjamo medsebojne novice. Tako nam je tokrat naš lovec Ivan Slapšak, doma iz Kočevja, poročal o lovskem uspehu, ko je ustrelil največjega jelena v severnem delu brisbanske doline (Brisbane Valey), ter nam ponosno pokazal slike svoje trofeje, ki jo tudi prilagam. Tone Brožič nam je po kosilu zaigral na harmoniko nekaj domačih melodij, ki so hitro navdušile vse navzoče. Zato so se kaj kmalu okoli njega zbrali rojaki in skupaj veselo zapeli slovenske pesmi, ki so še posebno dale praznični pomen veselemu srečanju. Kmalu potem pa smo se morali podati na pot proti nad 120 km oddaljeni Marijini cerkvi v Buderim, kjer nas je pričakala skupina tamkaj živečih rojakov. Med potjo smo še obiskali Stankota Plaznika, doma iz Št. Vida, - bivšega sodelavca društva Planinke, ki pa se sedaj nahaja v domu ostarelih. Stanko je bil vesel obiska - fotografija desno. Rojake, ki se nahajajo v domovih ali bolnišnicah, naš pater vedno vključi v svoje obiske, kadar pride med nas iz Sydneya. To je posebno lepo od slovenskih duhovnikov, saj to ni splošna navada v tukajšnji avstralski
Cerkvi, kjer imajo laične »Hospital chaplains«, ki obiskujejo bolnike v bolnišnicah in domovih za ostarele. Naslednji obisk naše Kraljičine dežele Queenslanda je napovedan za prvo nedeljo v juliju 2008.
Tukaj zvesto sledimo romanju križa svetovnega dneva mladih in Marijini podobi, ki spremlja križ širom Avstralije. Lani smo imeli Slovenci čast, da smo ponesli Marijino podobo, ki spremlja križ, v slovenski narodni noši v brisbansko katedralo. Naša rojakinja Anica Pečar iz Gympia, ki se sicer takrat ni mogla udeležiti brisbanske procesije s križem, je odšla na sprejem križa in Marijine podobe v 1800 km oddaljeno mesto Wagga Wagga. Anica nam je poročala o zelo lepem sprejemu tamkaj - o velikem številu mladih udeležencev, ki so počastili križ SDM (Svetovnega dneva mladih) in ikono Matere Božje. Anica je še dostavila: Bilo je čudovito lepo. Križ in podoba sta obiskala že večji del avstralskih verskih skupnosti, glavna aborigenska središča, najvišjo avstralsko goro Mt. Kosciusko, Parliament House v Canberri itd. Kjerkoli sta navzoča svetovna popotnika križ SDM in Marijina podoba, jih avstralska občestva sprejmejo z velikim spoštovanjem. Sedaj je pred nami glavna slovesnost SDM 2008 v Sydneyu, katere se bo udeležil tudi papež Benedikt XVI., kakor tudi nad sto mladih romarjev iz Slovenije. Brisbanska skupnost je praznovala v dvorani društva Planinke v nedeljo, 4. maja 2008, materinski dan z lepim kulturnim programom. Otroci so svojim mamicam poklonili svoja voščila. (Fotografije so na strani 2.) Shay Tredwell in Daniel Grbavec sta jim deklamirali lepo pesmico:
Mamica, Tvoj srček je največ, kar svet ima... Maja Lahovec je zaigrala par lepih melodij na flavto, Rebeka Cuderman pa na klarinet. Tudi drugi so se predstavili s pesmijo in deklamacijami na čast materam. Program je vodila Vesna Lahovec. Karel Knap je bil tokrat glavni kuhar, odgovoren za dobrote, ki so se pekle na ražnju. V kuhinji pa so mu tudi gospodinje pridno pomagale, posebno še Sofija Durič.
V nedeljo, 11. maja, pa so praznovali materinski dan na Gold Coastu pri društvu Lipa.
POKOJNA:
Ob koncu moram še poročati o smrti MARIJE SLAVIČ, ki je umrla 8. marca 2008 na Gold Coastu. Tam je bila tudi upepeljena. Pokojnica je bila rojena 1. februarja 1928 v Mariboru in je prišla v Avstralijo leta 1957. Dolga leta je živela v Melbournu, kjer je bila Slavičeva družina zelo poznana. Naše sožalje njenemu sinu Johnyju in hčerki Metki.
Lep pozdrav, Mirko Cuderman, Mt. Mee QLD
Znanje in poklic za služenje
Pogovor z Barbaro Brožič iz Melbourna, ki je že drugič delala v Indiji kot prostovoljka - medicinka.
Barbara, kaj Te je posebno nagnilo, da si se že drugič odpravila v Indijo?
Vedno sem imela željo, da potujem in delam v drugi državi kot prostovoljka. Lansko leto se mi je želja uresničila, ko sem prvič obiskala Indijo s humanitarno organizacijo. Tam sem videla čisto drugi svet pred seboj, ki si ga ne moreš zamisliti, če ne vidiš, kako ljudje tam živijo. Navdušenje tistih otrok me je vleko, da sem se odločila in tja ponovno odpotovala.
Spoznala sem veliko ljudi in sem jim obljubila, da se bom spet vrnila ter darovala svoje prostovoljno delo zanje. Študiram mednarodno zdravje na fakulteti in je dobro, da imam tudi izkušnje pri delu. Delo v Indiji mi je všeč, je drugačno kot tukaj. Kraje, ki sem jih obiskala v Indiji, se ne da primerjati z Avstralijo ali Slovenijo. Ni takšne tehnologije, razporejene po vsej državi, kot smo jo vajeni mi. Ampak se da vseeno pomagati; treba je drugače misliti in delati in se lahko kljub temu veliko naredi.
Kje si delovala letos in kako je zgledal Tvoj delovni dan?
Delala sem v južni državi Indije Tamil Nadu. Letos je bilo moje delo malo drugačne narave kot lansko leto, ker sem vodila skupino, torej je bilo zelo odgovorno in tudi zelo naporno delo, ampak sem uživala in se dosti naučila ter imela veliko novih izkušenj, za katere sem zelo srečna in vesela. Nikoli nismo vedeli, kaj nam bo dan prinesel. Zjutraj smo zgodaj vstajali, pripravili zdravila in instrumente za tisti dan in večkrat smo dolgo potovali, da smo prišli do vasi, kjer nas je spet čakalo delo. Zvečer pa tudi ni bilo časa za počivanje, morali smo narediti inventuro vsak dan, včasih kaj sproti kupiti, napisati statistiko in pregledati finančno stanje. Imela sem kontakte z drugimi vodiči, da smo videli, kako poteka delo na vseh krajih in seveda jim dajali tudi pogum in podporo, da je bilo lažje in, da smo lahko sproti reševali probleme.
Vsak dan je bil drugačen in ni vedno vse šlo po načrtu zaradi problema s terenom ali s transportom ali pomanjkanjem elektrike, tako, da smo morali biti pripravljeni na vse. Vsak dan je bilo treba narediti načrt za naslednji dan, dosti sem imeli organiziranja in smo morali poskrbeti za vse stvari, ki jih v našem življenju nismo vajeni, kot na primer, da smo imeli zadosti čiste vode s seboj in da smo
imeli ljudi z nami, ki so lahko govorili tamiliski jezik in nam prevajali. Poskrbela sem, da smo imeli zadosti zdravil in instrumente za vsak dan in kje kaj kupili, čeprav ni bilo vedno enostavno, ko si na vasi v Indiji.
V	moji skupini nas je bilo šest: medicinska sestra, zdravnik, zobozdravnica in zobozdravstvena
sestra ter dva okulista. Skupina je imela trojno delo: zdravniški, zobozdravniški in očesni pregled za vsa dekleta v sirotišnici. Učili smo otroke in negovalke praktične stvari za zdravje kot na primer kako se pravilno umiva zobe in kako se previja rane.
Pred kratkim sem dobila statistiko našega letošnjega dela v Indiji. Pregledali smo več kot 8500 pacientov, zobozdravniki so pomagali 900 osebam, medicinska skupina je pregledala 2500 oseb in okulisti so pregledali 4700 oseb in jim dali 3715 parov brezplačnih očal. Kirurgi so tudi naredili 40 operacij na očeh, da niso ljudje oslepeli. Moram povedati, da so bili okvirji za očala, ki smo jih ljudem razdeljevali, darovi različnih podjetij in ustanov iz Avstralije. Steklo za očala pa so nam naredili zaporniki v Perthu.
Povej nam kaj o ljudeh in o krajih tam.
V	februarju je v južni Indiji zimski čas, ampak je zelo vroče, preko 30 stopinj Celzija in tudi zelo soparno. Pokrajina je bila zelo suha, dežuje redko, ceste so slabe in vse je zelo prašno. Zaradi komarjev smo spali pod mrežami. Opice so nas tudi rade obiskovale. Equal Health deluje kot krščanska organizacija v Indiji že 11 let. Jaz sem stanovala v sirotišnici, ki jo vodi ta organizacija. Kot vodja skupine sem bila gost pri krščanskem duhovniku in njegovi ženi. Stanovanja so zelo siromašna. Imeli smo samo mrzlo vodo za umivanje in elektrike je bilo
zelo malo. Trikrat na dan smo jedli tradicionalno indijsko hrano. Pomanjkanje riža in karija ni bilo, saj smo ga imeli pri vsakem obroku. Računalnike, televizije in modernih stanovanj ne poznajo v tem predelu Indije, pa so vseeno zelo veseli. Prijazni pa, da ne govorimo. Sodelovali smo pri maši ob nedeljah, pred jedjo smo molili in pred delom smo prejeli blagoslov.
Sedaj pa še kaj o skupini prostovoljcev, katere del si bila tudi Ti.
Avstralska humanitarna organizacija se imenuje Equal Heatlh, glavna pisarna je v Perthu. Organizacija je delala v več državah po svetu; Indoneziji, Zimbabwe, Tajski, Južni Afriki in v Indiji.
Zadnjih 11 let je organizacija pomagala več kot 85.000 ljudem. V glavnem skrbi in uči ljudi, da si lahko pomagajo sami in da jim bo lažje v življenju. Mene je naučila, da ni vse v denarju in da je treba naučiti ljudi in jim dati znanje, da si lahko sami pomagajo. Letos je bilo 6 skupin in vsaka skupina je šla na različne kraje ter imela drugačno delo. Potovalo nas je 57 ljudi iz vse Avstralije.
Imeli smo različne poklice: medicinske sestre, zdravniki, zobozdravniki, okulisti, kirurgi, fiziotera-pevti, delavni terapevti, logopedinje in učitelj. V petek, 1. februarja 2008, smo potovali do Singapurja, tam smo imeli prenočišče ter srečanje, pripravo in sestanke, kako bo delo potekalo v naslednjih 17
dnevih. Drugi dan smo potovali naprej v Indijo, ena tretjina skupine je šla v severno Indijo v Kalkuto, v mesto matere Terezije, ostali pa smo potovali v južno Indijo. V južni Indiji smo imeli 4 skupine in 4 vodiče. Moja skupina je potovala v južno mesto Tirinuvelli, ki je 14 ur vožnje z vlakom daleč od glavnega mesta Chennai in potem pa še eno uro z avtobusom. V glavnem smo stanovali in delali v Kyatha Girls Home in ko smo tam končali z delom, smo imeli 'mobilno kliniko' vsak dan v drugi vasi. Večkrat je bila naša ordinacija v senci pod drevesom. V sedemnajstih dnevih nisem videla nobenega turista, bili smo res Bogu za hrbtom. Ostale tri skupine so delale v treh drugih sirotišnicah, ki jih vodi samostan ter v eni bolnišnici.
V Indiji imajo velik problem z očmi; veliko prebivalcev je slepih. Ena skupina se je ukvarjala z operacijami na očeh in so hodili po vaseh, da so našli paciente, ki niso mogli priti po pomoč do mesta. Operacije so naredili preko Rajan Eye Care Centre v Chennai. To delo je bilo pomembno zaradi učenja in sodelovanja med kirurgi Avstralije in Indije. Nekateri ljudje so prvič potovali ven iz vasi; torej je bilo potrebno zaradi zdravja, kljub temu, da so morali zapustiti družino in delo za nekaj dni. Equal Helath je spremljala ljudi do mesta na operacijo in nazaj ter poskrbela za vse stroške.
Kaj je naredilo nate največji vtis?
Ljudje so veseli, prijazni in hvaležni, četudi nimajo veliko. Vsi so zelo verni in tudi če nimajo nič, so nam hoteli dati vse, kar so imeli. Moram pa povedati, da smo si tudi mi vzeli malo prostega časa. En dan smo peljali dekleta sirotišnice v park, ki se imenuje 'Water Land' - veliko deklet je bilo prvič na izletu in prvič so se kopale. Sem uživala, ko sem gledala, kako veseli so bili otroci.
Iz Indije Te je pot zanesla v Slovenijo. Ali doživljaš tu svoje korenine?
Slovenijo sem že večkrat obiskala in mi je zelo pri srcu. Tam se počutim kot doma. Težko sem se vrnila v Avstralijo. Po mamini in očetovi strani imam veliko sorodnikov. Večkrat sem obiskala Slovenijo in vedno mi je lepše. Mislim, da bi kar v Sloveniji ostala. Na teh poteh tudi raziskujem zgodovino mojih prednikov, ki me zelo zanima in sem o njih
že veliko izvedela. Pot me je tudi zanesla v Oglej v Italiji, kjer imam tudi sorodnike. Leta 2003 sem bila študentka slovenskega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani in vedno pravim, da je zelo pomembno, da se vračam v Slovenijo bolj pogosto, da utrdim materni jezik. Veliko potujem po Sloveniji in sem obiskala moje najlepše kraje: Ljubljano, Bled, Novo Štifto, Piran, Portorož in Strunjan.
Sedaj si zopet razpeta med delom in študijem.
Delam kot medicinska sestra v bolnišnici, kjer mi je delo zelo všeč in sem vesela, da sem si izbrala ta poklic. Sedaj sem študentka zadnjega letnika Master of Public Health majoring in International Health na univerzi Monash University v Melbournu. V avgustu bom potovala v Queensland na James Cook University, da zaključim študij. Upam, da bom kmalu diplomirala.
Kaj vse še načrtuješ v prihodnje. Pravijo, da gre v tretje rado. Boš še šla v Indijo ali kam drugam kot prostovoljka - medicinka?
Moja filozofija za življenje je, da ti čas vse sam prinese. Ne odločam se preveč za naprej, vzamem vse, kar sproti pride. Za naprej preveč ne načrtujem, ker pravijo, da se rado pokvari. V Indijo bom seveda spet šla. Mi je zelo všeč. Imam dosti stikov z ljudmi, ki sem jih tam srečala med delom in tudi v Avstraliji s temi, s katerimi smo skupaj potovali. Rada vidim, kako otroci rastejo iz leta v leto. Videla sem pa tudi, da je bilo veliko sprememb od lanskega leta do letos z našo pomočjo in upam, da bo vsako leto bolj uspešno. Me tudi zelo zanima, kako poteka zdravstvena politika na svetu in rada bi povezala svoje znanje in poklic v nekakšno služenje. V septembru me bo pot zanesla v Južno Afriko z medicinsko skupino, kjer bom delala v Johannesburgu z ljudmi, ki imajo HIV/AIDS. Tam bom delala v revnem predmestju in v 'slums', kjer se bomo vključili v delo z brezdomci. Delo bo v Afriki drugačno kot v Indiji. Me že vnaprej zanima, kako in kaj bo. Po končanem delu pa me bo pot zanesla še na safari. Tako, nekaj načrtov kljub vsemu je.
Hvala Barbari za njeno delo in tudi za ta pogovor za Misli. Internetni naslov organizacije je: www.equalhealth.org.au - Barbaro predstavijo kot 'Volunteer'.
Pogovarjala se je Marija Anžič.
p. Ciril A. Božič, OFM Sts. CYRIL & METHODIUS SLOVENIAN MISSION Baraga House, 19 A'Beckett Street PO Box 197, KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787
Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176
E-mail: cirilb@bigpond.com
DOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOME
DA JE BILO PRAZNOVANJE velikonočnih praznikov veličastno, sem moral povedati že takoj na začetku teh Misli (glej uvodnik). V Kew smo imeli za praznike na obisku Toneta Gorjupa z družino in Marijo Anžič, sedaj iz Ljubljane. Vsi so prinesli celotni skupnosti še dodaten čar domačnosti, prijaznosti in prazničnosti. Oglasili so se iz Slovenije in poslali zahvalo in pozdrave. Veselje mnogih, ki ste Marijo srečali v tistih dneh, je bilo povedano v stavku, da spet kmalu pride med nas. Hvala njim in vsem vam, ki ste prihiteli k skupnemu, slovenskemu in slovesnemu praznovanju velikih spominskih dni našega odrešenja. Hvala tudi vsem mnogim sodelavcem in dobrotnikom. Zahvala Francu in Jožetu Rozmanu ter Tonetu Cevcu, ki so uspeli še pravočasno popraviti nosilce zvonov, ki so bili resno načeti od rje in les od trohnenja in je bila že nevarnost, da padejo z nosilcev na tla.
Na veliki četrtek, 20. marca 2008, je pri obhajanju spomina Gospodove večerje prvič pristopil k svetemu obhajilu naš ministrant in najmlajši v Kodričevi družini KAI KODRIČ. Vsi trije Kodričevi fantje: Nejc, Gal in Kai so naši vzorni ministrantje, mama Renata in oče Robert pa vzorna starša. Renata, ki je takoj po prihodu v Avstralijo (17.11.2006) dobila zaposlitev v domu matere Romane, je tudi učiteljica v Slomškovi šoli in dobra družinska katehistinja, ki se zaveda, da je družina domača Cerkev. Čestitke Kaiju ob tem prazniku, tudi za 9. rojstni dan
(24. marca); njegovi mami Renati pa čestitke za dopolnjenih 40 let (14.04.2008). V ponedeljek, 7. aprila 2008, je v Melbournu umrl bivši nadškof in metropolit dr. THOMAS FRANCIS LITTLE, star 82 let. Nadškofijo Melbourne je vodil od 1. julija 1974 do leta 1996. V naši skupnosti v Kew je bil zadnjikrat lani, 29. julija 2007, za deseto obletnico smrti patra Bazilija (glej Misli, september - oktober 2007, stran 29 do 31). Pogrebna maša je bila v stolnici v torek, 15. aprila, ob 11. uri dopoldne. Pokopan je v kripti katedrale sv. Patrika v Melbournu. Naj počiva v miru Božjem! TURISTIČNI SEJEM: V soboto in v nedeljo, 12. in 13. aprila 2008, je bil v prostorih melbournskega razstavišča Exhibition Centre ob reki Yarri turistični sejem vabljivih ponudb potovanj - Travel Expo. Dve stojnici na sejmu sta imela tudi Florjan Auser in Stephanie Savage iz Beyond Slovenia ter Impulse Travel iz Sydneya. Na lepem mestu so imeli lepo predstavitev Slovenije, njene lepote in turistične ponudbe, kakor seveda tudi širšega prostora Jadrana in osrednje Evrope. Florjanu, Stephanie in njenima sinovoma ni manjkalo volje in veselja za vedno svežo predstavitev Slovenije vedno novim obiskovalcem sejma. Prav tako je bilo tudi v Sydneyu, 15. in 16. marca 2008,
Nick Savage, Rebecca Merlino, Alfred Breznik, Stephanie in Jonathon Savage.
kjer jih je na sejmu obiskal tudi častni generalni konzul RS za NSW g. Fredi Brežnik. Sredi letošnjega maja, točneje, v nedeljo, 11. maja 2008, smo obhajali binkoštni praznik, praznik Svetega Duha in tudi praznik naše osebne vere. Tista nedelja pa je bila tudi materinski dan -praznik naših mam in starih mam. Čestitke vsem vam, drage nosilke življenja, smo rekli in v Kew že na prvo nedeljo v maju z zelo lepim programom počastili naše mame.
Na praznik Svete Trojice, 18. maja, je bila v Kew po deseti maši Slomškova šola in tečaj slovenskega jezika za odrasle, v dvorani pa družinsko kosilo, ki ga je pripravila skupina iz St. Albansa pod vodstvom Cilke Baligač. Posebno presenečenje pa so pripravili za Heleno Leber: To je Tvoje življenje, Helena. Toda o tem lahko šele v prihodnjih Mislih, kajti ko to pišem in se bodo Misli že tiskale, je dogajanje še vedno v skrivnosti in v prihodnosti. Ko boste pa Misli prejeli, bo pa seveda že v preteklosti. Je že tako, da nam urejevanje Misli vzame vsaj dva tedna, teden dni so v tiskarni ter nato še teden dni potujejo po pošti do Vašega doma. Tako zavita je njihova pot! TELOVSKO PROCESIJO bomo imeli v Kew v nedeljo, 25. maja, po deseti maši. Že v naprej hvala vsem slovenskim društvom, ki bodo tudi letos postavila oltarje in sodelovala: SD Melbourne, SD Ivan Cankar iz Geelonga, SD Planica, SD St. Albans ter SD Jadran.
Nagrajeni celovečerni dokumentarin FILM "Otroci s Petrička" je bil predvajan v naši dvorani v Kew v nedeljo, 25. maja 2008, ob 13. uri. Režiser je Miran Zupanič. Film ima angleške podnapise. Dolžina je 95 minut. Produkcijska hiša Arsmedia -Ljubljana; koprodukcijska hiša TV Slovenija. Film obravnava usodo otrok, ki so bili skupaj s starši zaprti v koncetracijskem taborišču Teharje pri Celju. Tam so jih junija 1945 partizanski stražarji ločili od staršev in pripeljali v otroško taborišče Petriček, ki leži zahodno od Celja, nad Savinjo. Njihove starše so brez sojenja umorili in zakopali na še danes neznanih krajih od Zasavja do brežiškega polja. Obstaja fotografija otrok pri Petričku, na kateri jih je 94. Hiša Petriček pa je samosvoja prispodoba slovenskega
20. stoletja. Nekoč je bila razkošno domovanje uspešnih lastnikov, ki jih je vojna in revolucija iztrgala iz njihovega domovanja. V njej je nova oblast organizirala taborišče za prevzgojo umorjenim staršem iztrganih otrok. V času socializma je bilo tam gostišče in zabavišče, danes pa hiša sameva zapuščena in razbita. Svojevrsten spomenik na robu Celja. V filmu nastopa med drugimi g. Alojz Šlajmer iz okolice Sydneya, ki je tudi otrok s Petrička.
V MESECU JUNIJU 2008 bodo svete maše v Kew vse petke in nedelje ob 10. uri dopoldne.
Maševali bodo patri kapucini iz Hawthorna, ki bodo v tem času ob sodelovanju članov Pastoralnega sveta in drugih sodelavcev upravljali naš misijon svetih bratov Cirila in Metoda v Melbournu. Gvardijan (predstojnik) je v samostanu Fr. Denis Ward OFM Cap. Tam je tudi češki kapucin Fr. Andrew Hrdina. Njihov naslov je: St. Anthony Friary, 182 Power Street, Hawthorn VIC 3122, telefon je: 03 9819 3775, faks pa: 03 9819 9474. Če hočete tja telefonirati, vprašajte za Fr. Denisa ali Fr. Andrewja in povejte, kaj bi želeli. Še boljše pa je, da se obrnete na Simona Grilja ali Drago Gelt, pa bosta onadva uredila. V Baragovem domu bo ta čas živel Simon Grilj, podpredsednik Pastoralnega sveta (mobitel 0405 184 548). Draga Gelt (mobitel 0403 025 402), tajnica pastoralnega sveta, učiteljica in predsednica kulturnega odbora, bo urejevala Oznanila in skupaj s Simonom bosta v pisarni ob nedeljah po maši, Angelca Veedetz (mobitel 0433 038 857) pa že tako urejuje naročnine Misli in bo sprejemala naročnino v knjižnici po maši. Tudi drugi posamezniki in vse druge skupine seveda že dolgo redno vestno opravljajo zadolžena dela. Naš misijon je vzorno urejen in zagnano delaven, da se malo upravičeno
Rojaki Hobarta pri slovenski sv. maši, 29.03.2008.
pohvalimo. Telefonska številka misijona in Misli 03 9853 7787 bo ves ta čas preusmerjena (diverted) na mobitel Simona Grilja ali Drage Gelt, ki bosta znala pomagati ali pravilno usmeriti. O vsem tem bo pater Ciril napisal še v pismu, ki ga bo poslal vsem, katerih naslove ima misijon - to bo že pismo pred žegnanjem.
Pater Ciril bo 27. maja 2008 odpotoval v Slovenijo in se, tak je načrt, vrnil, če Bog tako hoče, 1. julija. Sveto mašo drugo nedeljo v juniju, 8. junija 2008, bo imel v Geelongu v cerkvi Holy Family v Bell Parku ob 11.30 dopoldne tamkajšnji župnik Fr. Gerard Keith ali pa njegov sodelavec Fr. Michael Fitzpatrick, v St. Albansu pa ob 5. uri popoldne slovensko Slovak Fr. Peter Vojtko, župnik župnije Yarraville. Povsod je vse urejeno. Berila in prošnje so že razdeljene. V Kew je tudi tisto nedeljo sv. maša ob 10. uri. V Morwellu v juniju ne bo svete maše. Tam bo ponovno v nedeljo, 24. avgusta 2008, ob 6. uri zvečer.
Prepričan sem, da bom imel doma lepo srečanje z mamo, ki je letos 5. februarja dopolnila 85 let. Oče bo letos 82, brat in sestra (dvojčka) skupaj 100 in seveda še več jubilejev je. Abrahama bomo večkrat srečevali! Saj gre sedaj že tudi pri nas v četrti rod: Mateja, hčerka moje edine sestre Marije, ima že tri fantiče.
STRIC IZ AVSTRALIJE je naslov 55 minutnega dokumentarnega filma o DUŠANU LAJOVICU iz Sydneya, ki bo v četrtek, 12. junija 2008, na sporedu na prvem programu Televizije Slovenija - TVS 1, ob 7.55 zvečer. Film je posnel Arne Brejc. DRUŽINSKO KOSILO tretjo nedeljo v juniju bo pripravila skupina iz Campbellfielda pod vodstvom Majde Brožič. Na zadnjo nedeljo v juniju, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, 29. junija, bo praznovanje dneva državnosti naše Slovenije. Zadonele bodo tri himne: avstralska, slovenska in evropska. Gotovo bo prispela še kakšna praznična
pošta iz Slovenije. Stojan in Vera Brne pa sta obljubila okusne kranjske klobase za poslastico praznovanja. ŽEGNANJE v čast svetima bratoma Cirilu in Metodu bo v naši cerkvi v Kew prvo nedeljo v juliju, 6. julija 2008. Ob 10. uri bo slovesna sveta maša, ki jo bo daroval mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf, ki bo s skupino mladih in duhovnikov prišel v Avstralijo v začetku julija. Iz Ljubljane do Kuala Lumpurja bo pater Ciril 30. junija potoval skupaj z njimi. S škofom bodo za žegnanje somaševali: g. Ivan Krajnc
-	župnik v Črenšovcih, g. Boštjan Ošlaj
-	kaplan v Beltincih, p. Ciril in morda še kdo. Gospodinjam se priporočamo za krožnik dobrot za skupno mizo.
Naprosili bomo folklorno skupino Iskra, da škofu Prekmurcu in gostom zaplešejo nekaj prekmurskih plesov. Gospod škof Peter Štumpf pa igra tudi na harmoniko in prepričan sem, da nam bo on tisto nedeljo ne le maševal in pridigal, pač pa tudi potem v dvorani zaigral na harmoniko in skupaj z nami zapel.
NOVI RED SVETIH MAŠ V KEW: Na 12. seji Pastoralnega sveta, na binkoštni ponedeljek, 12. maja 2008, je bilo sklenjeno, da bodo od 1. junija
2008 naprej svete maše v naši cerkvi v Kew ob nedeljah samo ob 10. uri dopoldne. Še vedno seveda ostaja sveta maša vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne, ker je ob 11.30 sv. maša v Geelongu ter ob 5.00 popoldne v St. Albansu. Toda samo v juniju 2008 so vse nedelje svete maše ob 10. uri, tudi na drugo nedeljo v mesecu, 8. junija 2008!
Na isti seji Pastoralnega sveta smo tudi potrdili izbiro kapelice za hribček Ta Pinu v Bacchus Marshu. Sedem različnih vzorcev je bilo nekaj tednov razstavljenih v veži naše cerkve: 99 od 100 glasov je bilo za sedmi vzorec, ki je kapelica z majhnim zvonikom in zelo spominja na majhno slovensko cerkvico. Z gradnjo bomo pričeli koncem julija 2008 (fotografija na strani 37). V MELBOURNU bo od 9. do 14. julija 2008 na škofijskih dnevih mladih v pripravi na Svetovni dan mladih v Sydneyu tudi 38 mladih iz Slovenije. O tem si lahko več preberete na straneh 3 do 6 v teh Mislih. Michelle in Melissa Fistrič sta naši predstavnici v nadškofijskem odboru Svetovnega dneva mladih in sta se zelo zavzeli, da bodo naši gostje iz Slovenije lepo sprejeti in dobrodošli. Hvala vsem, ki boste na svoj dom gostoljubno sprejeli mlade iz Slovenije. Na Svetovni dan mladih bodo kot predstavniki slovenske skupnosti iz Melbourna odpotovali: Michelle in Melissa Fistrič ter Nejc in Gal Kodrič. MARTINOVANJE bomo imeli tudi letos, tretjo nedeljo v juliju, 20. julija 2008. Spet smo naprosili g. Darka Postružina, da s sodelavci pripravi vesel dogodek. Družinsko kosilo bo tisto nedeljo kuhala Angelca Povh s svojo skupino. OČETOVSKI DAN bomo v Kew skupno proslavili zadnjo nedeljo v avgustu, 31. avgusta. Dan prej, v soboto, 30. avgusta 2008, pa načrtujemo FESTIVAL FOLKLORE v organizaciji folklorne skupine Iskra in sodelovanju folklornih skupin drugih narodnosti.
KONCERT: 34. slovenski mladinski koncert (glejte obvestilo na zadnji strani ovitka teh Misli) bo letos v soboto, 4. oktobra v Adelaidi. Iz Melbourna bomo tja odpotovali v četrtek, 2. oktobra zjutraj, in se vrnili v nedeljo, 5. oktobra zvečer. Lydia Bratina že sprejema prijave (telefon 9700 3178). JUBILEJI:
ANGELA ČAMPELJ in ZDENKA NOVAK sta obhajali 70. rojstni dan; ZORA KIRN, ANA
LYDIA BRATINA se je dodatno izobraževala in opravila diplomo »Certificate of Accounting« na Chisholm Institute of TAFE, Berwick. Slovesnost je bila 16. aprila 2008 v Frankston Cultural Centre. Na fotografiji s sinom Andrewjem in možem Alexom.
ŠPACAPAN in JOŽE GRILJ so obhajali 75 let, SREČKO BROŽIČ pa 65 let. Tem in vsem drugim jubilantom iskrene čestitke!
KRSTI: Andrej ŠAULE, roj. 02.03.1995, Banja Luka, Bosna in Hercegovina. Mati Vesna Šaule, roj. Cvijetinovič, oče Zoran Šaule. Botri so: Davor - Bono Hadžiomerovič, Rebecca in Rachel Hadžiomerovič. Sv. Ciril in Metod, Kew, 24.03.2008. Nathan Peter MORA, roj. 06.11.1982, Burwood, New Zealand. Mati Marianne Mora, roj. Faye. Oče Peter Alan Mora. Botri Franci in Angela Prosenik. Sv. Ciril in Metod, Kew, 06.04.2008.
James PFISTER, roj. 18.12.2007, Carlton, Victoria. Mati Jessica Pfister roj. Balbo. Oče David John Pfister. Botri: Stacey Flack in Jason Balbo. Sv. Ciril in Metod, Kew, 20.04.2008.
Lana Eve THOMSON, roj. 23.11.2007, Mitcham, Victoria. Mati Anne Maree Thomson, roj. Bole. Oče Grant Matthew Thomson. Boter: Martin Frank Bole. Krstna priča Anna Thomson. Sv. Ciril in Metod, Kew, 27.04.2008.
Čestitke staršem, botrom in starim staršem! POROKA:
Natasha LAVRIČ, roj. 09.04.1976 in James ROSS, roj.
26.06.1976 sta se poročila v cerkvi Sacred Heart v Prestonu 19.04.2008. Čestitamo!
ANDREA KATE SKRABA
je diplomirala na University of Melbourne z odliko »Bachelor of Urban Planning and Development with Honours«, 10. aprila 2008.
O D Š L I S O :
RAFAEL KOSMINA, rojen 14.08.1906, je umrl 06.02.1985 v Melbournu.
MARGARET KOSMINA (NETTA), rojena 29.01.1911, je umrla 14.02.2005 v Melbournu. Zapuščata otroke Marjana, Peppino in Emila. Sporočil je Tone Brne. Hvala!
MILKA ŽELE, rojena v kraju Goričice, Grahovo pri Cerknici, je umrla 2006 v Geelongu. Njen mož Žan je umrl pred nekako 10 leti. Živeli so v Geelongu. Sporočilo smo prejeli od Francke Kotnik (bili so sosedje tete Janeza Kotnika v Sloveniji).
V	zadnjih Mislih sem napisal o svežem grobu z imenom MICHAEL RAZBORŠEK (Misli marec - april, stran 31). Oglasila se je Julie Falcone in sporočila, da sta Michaelov oče Albert in njen oče Karl, brata. Michael je bil rojen 28.10.1950 v vasi Treboje in je umrl 07.12.2007. Pokopan je na pokopališču Keilor.
FRANC STEFANČIČ, rojen 23.12.1936 v Ilirski Bistrici, je umrl 07.05.2006 v Melbournu. Pogreb je bil 12.04.2008 v Bonegilli pri Wodongi, kamor so položili njegov pepel. Iz prvega zakona z ženo Nizozemko Innes ima sina Dannyja.
DANIEL OBLAK, rojen 30.08.1929 v Rižani, je umrl 03.03.2008 v Melbournu. Daniel je bil dolgoletni član prvega pevskega zbora Triglav v Melbournu. Z ženo Divno, iz Dalmacije, sta imela 4 otroke. Umrl je v Sunshine Hospitalu za rakom. Pokopan je na pokopališču Fawkner Memorial Park. Pogrebno mašo je opravil hrvaški duhovnik v cerkvi Sv. Marka v Fawknerju. Sporočilo smo prejeli od Janeza Jernejčiča. JOŽE SMOLE je umrl 14. marca 2008, je v bolnišnici v Werribee Mercy Hospital. Rojen je bil 29. februarja 1924 v vasi Preserje. Dopolnil je točno 84 let in dva tedna.
V	Avstralijo je prišel leta 1949. Poročil se je s Štefko, rojeno Kavčnik iz Podpeči. Otroci: Roman z ženo Anne in otrokoma Thomasom in Andrewjem, hčerka Cathy z Garyem in otroci Dylan in Justin, sin John in hčerka Mary. Lepo pripravljen je prejel zakramente 25. februarja. Živel je v Hoppers Crossing, kjer je zanj v času bolezni zelo lepo skrbela žena Štefka. Pokojni Jože ima v Griffithu v NSW brata Janeza z družino, v Clevelandu v ZDA pa sestro Julijo Floria. Rožni venec zanj smo molili na praznik sv. Jožefa, 19.03.2008, v cerkvi St. Peter Apostle v Hoppers Crossing. Pogrebno sveto mašo sva darovala župnik Fr. Gregory Bourke in pater Ciril. Pokopan je na pokopališču Keilor. AMALIA MALJEVAC, roj. ŠTEMBERGER, je umrla 31. 03. 2008 v Western Hospital v Footscrayu. Rojena je bila 09.03.1935 v Podgrajah, najstarejša od šestih otrok v družini. Na sveti večer leta 1956 je srečno pribežala v Italijo in leta 1958 prispela v Avstralijo. 12. aprila 1959 se je poročila z Ivanom, ki ga je poznala še od doma. Rodila sta se jima sinova Joe in Eddy. Pokojni Ivan in
Amalija sta bila zelo vključena v življenje slovenske skupnosti, še posebej v klubu Jadran. Po Ivanovi smrti leta 1989 je še več svojega časa namenila klubu. Rožni venec in pogrebna maša sta bila 03.04.2008 v cerkvi St. Peter's v Keilor East, pokopana je na pokopališču Keilor v grob moža Ivana, ki je umrl leta 1989. Za njo žalujejo: sinova Joe in Eddy, snahi Vera in Andrea, vnuki Jake, Jasmine, Kyle in Lara; brat Franc in Lina z otroki iz Griffith, NSW; sestre Marija, Tonica in Biserka z družinami v Sloveniji, žena pokojnega brata Emila z družino v Podgrajah in Janez Horvat, ki je delil z njo svoje življenje zadnjih 13 let.
OLGA MAZLO, roj. MAKAROL je umrla je 07.04.2008 v Berwick Casey Hospital. Rojena je bila 24.02.1935 v vasi Šmarje pri Sežani. Olga in Emil sta se poročila leta 1957 - lani sta praznovala zlato poroko. 40 let so živeli v Claytonu, po upokojitvi pa 12 let v Grantville v bližini Phillip Islanda. Imata hčerki Miriam in Doris in sina Daniela. Pogrebna maša je bila 10.04.2008 v cerkvi St. Peter's v Claytonu. Kremirana je bila v krematoriju v Springvale. Za njo žalujejo: mož Emil; hčerka Miriam z možem Frankom in otroci Matthew, Ben in Emily; sin Daniel, hči Doris z možem Geoffom in otroka Melanie in Luke; ter edina sestra Pavla Rupnik, 68 let, v Šmarju pri Sežani. V času bolezni je za mamo zelo lepo skrbela hčerka Miriam, ki jo je imela pri sebi na svojem domu v Narre Warren. Velikokrat sta jo obiskali Romana Žetko in Julka. Na hčerkinem domu je Olga z velikim veseljem 03.04.2008 prejela zakramente. JELKA SLUGA roj. DOMIC, je umrla 20.04.2008 v Peter MacCallum Cancer Institute v Melbournu. Rojena je bila v Banji Luki v družini desetih otrok, poročena s Petrom Sluga iz vasi Artviže pri Kozini. Izredno lepo je govorila slovensko. Stara je bila 64 let. Več let je bolehala za rakom. Še nekaj dni pred smrtjo je pri polni zavesti in zbranosti prejela zakramente. Rožni venec in pogrebna maša sta bila 23.04.2008 v St. Patrick's v Mt. Macedon. Somaševala in pogreb sta vodila domači župnik Fr. Gerard Spilane, ki jo je tudi večkrat obiskal v bolnišnici, in pater Ciril. Po maši se je odvil lep pogrebni sprevod od cerkve St. Patrick's do bližnjega pokopališča v čudovitem dnevu, polnem sonca in jesenskih barv. JOŽE (PEPI) KALC je umrl 08.05.2008 v Western Sunshine Hospital. Rojen je bil 03.03.1938 v vasi Kuteževo pri Ilirski Bistrici, kot trinajsti od 14 otrok. Leta 1955 je pobegnil iz Slovenije. V Avstralijo je prispel na ladji Fairsea leta 1957. Delal je tudi na projektu v Snowy Mountains. Po nekaj letih se je vrnil v Wodongo, kjer je so bili njegovi trije bratje. Nekaj časa je delal z bratom Rudijem. Star 28 let je šel na dopust v Slovenijo, kjer je v vasi Dolnji Zemon spoznal Dragico, s katero se je poročil 01.04.1967. Skupaj sta prišla v Avstralijo leto kasneje in sta se naselila v Wodongi v bližini bratov Rudija, Slavka in Ivana. Pozneje so se preselili v St. Albans. Leta 1970 je bila rojena hčerka Rosemaree,
1974 pa sin Joe. Leta 1984 se je družina preselila v Diggsrs Rest, kjer so posadili 400 dreves in si ustvarili pravi dom. Jože je bil šofer kamiona in je 36 let vozil med Melbournom in Perthom; 7000 km v obe smeri mu je vzelo 7 dni. 14.09.1999 je imel nesrečo, ki je spremenila njegovo življenje. Svojci otroka je učil, da naj se na začetpu vsako poti pokrižata in zmolita za srečno pot domov.
Jože je 2. maja pri polni zavesti prejel zakramente. Rožni venec in pogrebno mašo sta darovala domači župnik Fr. Peter Carrucan in pater Ciril v cerkvi Holy Eucharist v St Altrans Sčuth, 14. nnaja 2008; pokopan je na pokopališču Keilor.
Za njim žalujejo: žena Dragica, hčeoka Rosemakee z možem Stevenom, sin Joe, brat Ruol1 z ženo Marijo, svakmji Anica in Mjlka Kalc z družinama v Wodongi, sestri MNkč in Roza v Sloveniji. Sožalje sorvetoitom; pokojnim pa večni mir in pokoj!
pčter (Ciril
ZAHVALI
Ob zadnjem slovesu STANETA VATOVCA bi se radi zahvalili vsem, ki ste ga vtako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem o patrom a Valerijanu in Darku za lep mašni obred, cerkevenemu pevskemo zboru, gospe Ivanki Žele za moliteb rož nega venca in drugim. Bog povrm vitem. Dragi Stane naj počiva v Božjem miru. Žalujoči: nena Olga, sin jehn h družino, sin Dominic in sovo cf/iki.
Oh smrti moie mame KRISTINE KOS bi se sada preko Misli zahvalila za tolažilne besede, pisna ali ustna sožalja. Hvala vsem. Bbg pa naj pokojni mami da večni pokoj.
Romank Žetko z družino
Dom počitka matere Romane - slovenski dom za starejše Mother Romana Home - Slovenian Aged Care Facility
11-15 A Beckett Street, KEW, VIC 3101, Phone: 03 9853 1054, Fax: 03 9855 0811
E-mail; rom a na h o m e@opt usn et .com .a u
Dom počitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domačem okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Poleg prijaznega krščanskega okolja in domače družbe vam nudimo toplo in udobno sobico, okusno domačo hrano, popolno zdravniško nego in vso oskrbo. Slovenska cerkev svetih bratov Cirila in Metoda je oddaljena le slabih 20 metrov in dostopna po klančini, ki pelje naravnost v prve kfopi, rezervirane za stanovalce doma počitka, Pogoj za sprejem v dom je tako imenovani "Aged Care Assessment"' - sprejemni dokument, kf vam ga preskrbi vaš zdravnik. Dnevno tarifo določa Centrelink na osnovi posameznikove pokojnine. Pogoj sprejema v slovenski Dom počitka ni na osnovi posameznikovega premoženja, temveč na podlagi zdravstvenega stenja in potrebne nege v popolnem skladu s pravili zveznega ministrstva za zdravstvo. Nas dom spada v tako imenovano kategorijo'Ageing in place - doživljenjsko ostati v enem prostoru'. Sedaj delamo na tem, da bo stanovalec tudi v primeru najvišje nege lahko ostal v našem domu do smrti ali tako dolgo, kot bo to želel sam ali njegovi svojci.
Ste mogoče že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v Domu? Ali veste, da nudimo tudi kratkoročno nego 'Respite Care'. Na primer, če želi družina za krajši čas na dopust^ nudimo očetu ali mami oskrbo v našem domu do 63 dni v enem letu.
V kolikor bi pa le želeli vedeti, kakšno je življenje v domu, zakaj ne bi poizkusili za dva ali tri tedne in se šele potem odločali za stalno preselitev v dom. Življenje v domu matere Romane je kar prijetno, vsak dan se dogaja kaj novega.
Za vse dodatne podrobnosti in pogoje sprejema pa pokličite prijazno upravnico, gospo Sandfo Krnel, in se dogovorite za primeren čas srečanja in ogleda doma. Gospa Sandra je edina pooblaščena oseba, ki vam lahko pravilno odgovori na vsa vaša vprašanja glede slovenskega doma počitka v Kew.
KONZULARNE URE: MELBOURNE:
v ponedeljek, 2. junija 2008, od 13.00 do 17.00, ure v verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda SYDNEY:
v petek, 20. junija 2008, od 14.00 do 17.00 ure v verskem in kulturnem središču sv. Rafaela.
Za konzularne informacije nam lahko pišete tudi na naš e-mail naslov vca@gov.si oziroma si ogledate spletno stran veleposlaništva http://canberra. veleposlanistvo.si/.
Splošne informacije, ki jih posredujemo na konzularnih urah, so brezplačne!
Gospod PETER MANDELJ je letošnji dobitnik visokega odlikovanja OAM
za dolgoletno delo v slovenski skupnosti Viktorije. Prejel je tudi odlikovanje od viktorijskega premiera Johna Brumbyja za delo v multikulturni skupnosti Viktorije in odlikovanje od Ethnic Community Council Viktorije.
Julija 2007 je bil izvoljen v slovenski skupnosti v Melbournu za predstavnika v Svet vlade RS za Slovence po svetu. Izrekamo mu iskrene čestitke ob prejemu visokih odlikovanj.
Lucija Srnec
Slovensko športno in družabno društvo Melbourne Inc.
Lovska in ribiška družina
PO Box 185, Eltham, VIC 3095; ABN 99 403 098 945
Slovenske rojake obveščamo, da pripravljamo že drugo skupinsko potovanje v
Zahodno Avstralijo od 12. do 27. oktobra 2008 Enkratna ponudba izključno za Slovence in prijatelje
Obiskali bomo: Perth z okolico, zgodovinski Freemantle, Monkey Mia, The Pinnacles, New Norcia,
Geraldton, Denham, Stromatolites in Shell Beach, Kalbarri narodni park, Wave Rock in Hyden, Kalgoorlie - Boulder in Coolgardie, Albany, Pemberton, Busselton, Cape Leeuwin, Margaret River,
Rottnest Island, Swan River Vineries. V Zahodni Avstraliji je septembra in oktobra najboljši čas za ogled rož v naravi (Wild flowers).
Zanimanje za to potovanje je izredno visoko. Na razpolago je še nekaj prostih sedežev, zato priporočamo, da se čim prej prijavite. Vse bo organizirano, za tudi najbolj zahtevnega potnika. Primerjajte naš program s katerokoli ponudbo na avstralskem turističnem trgu, ugotovili boste, da je naše potovanje najboljša vrednost za potrošen denar.
Program vključuje: slovensko vodenje, letalske polete Melbourne-Perth-Melbourne, vse vstopnine in oglede, 13 večerij, 10 kosil in 14 zajtrkov. Cena paketa je $3,735 po osebi.
Za sobo 1/1 dodatek $1,065.00. (Cena se lahko malenkost spremeni v primeru povišanja katere od neštetih taks ali cene goriva).
Vabimo Slovence in prijatelje iz vseh krajev po Avstraliji. Za barvno brošuro in več podrobnosti pokličite organizatorja potovanja Stanka Prosenaka na tel.: 03 9876 1360 ali mobilni: 0421 043 906.
Do you have a spirit of adventure?
Do you want to see how other Slovenian communities live around the world? Do you want to see a friend? Do you want to see Slovenian Churches around the world? Do you want to experience the world travel?
Here is a chance to travel with us to Argentina, Brazil, USA, Canada, England, Denmark, Sweden, Germany, Switzerland and of course Slovenia with a great finale of the tour in Slovenia.
Your adventure can start now!
The planned itinerary combines many major sightseeing highlights and/or the opportunity to meet other Slovenians around the world, if that is your wish. The itinerary provides choice and flexibility; travel at a slow, comfortable pace; a dedicated escort for the duration of the tour; local tour guides.
Dayl (May 6, 2009)
Day 2,3
Day 4,5
Day 6
Day 7,8,9
Day 10
Day 11,12
Day 13,14,15
Day 16 ,17
Day 18,19
Day 20, 21,22
Day 23,24
Day 25,26 Day 27,28 Day 29,30
Sydney to Santiago, Chile Mendoza, Argentina Buenos Aires, Argentina Iguazu, Argentina Sao Paolo, Rio, Brazil Miami, U.S.A. Chicago, U.S.A. Cleveland, Ohio Niagara Falls, Canada Toronto, Canada London, England Copenhagen, Denmark, Landskrona, Sweden, Berlin, Germany Zurich, Switzerland Ljubljana, Slovenia
( where group arrangements cease ) ( individual return flights to Australia can be arranged )
Inclusions:
A fully escorted, 30 day world tour.
Economy class Round-the-World Airfare, private coach, train travel.
28 nights accommodation in 3/4 star hotels.
All transfers, a number of tours, entrance fees, meals as per itinerary.
Details on request.
Price from $9795.00 Per Person (Twin Share)
Begin planning now for 2009. Generous discounts for early bookings. More info in next Misli issue. Contact the Beyond Slovenia for further information.
Telephone: 61 2 9651 3066 or
Australia Wide number 1300 55 75 01
Nina Prakash, Email:nina@impulsetravel.com.au, or Rebecca Hammond, Email: rebecca@beyondslovenia.com
' Vse Sloveniie 2009' and
Copenhagen Landskrona
<j
icago
eveland ■ '
agara
ronto
?i Rio' De Janiero
IguassuSao Pa°'() Mendoza Buenos Aires
..two of the largest water falls in the world in one go!
Niagara Falls
Miami
Niagara Falls is composed of two major sections parted by Goat Island: Horseshoe Falls, on the Canadian side of the border and American Falls on the United States side. The smaller Bridal Veil Falls also is located on the American side, separated from the main falls by Luna Island. Niagara Falls were formed when glaciers receded at the end of the Wisconsin glaciation (the last ice age), and water from the newly-formed Great Lakes carved a path through the Niagara Escarpment en route to the Atlantic Ocean. While not exceptionally high, the Niagara Falls are very wide. More than 68,000 m3 of water fall over the crest line every minute in high flow, and almost 110,000 m3 on average. It is the most powerful waterfall in North America. The Niagara Falls are renowned both for their beauty and as a valuable source of hydroelectric power.
Iguazu Falls, are waterfalls of the Iguazu River located on the border of the Brazilian state of Paraná and the Argentine province of Misiones. The falls divide the river into the upper and lower Iguazu. The waterfall system consists of 275 falls along 2.7 kilometres of the Iguazu River. Some of the individual falls are up to 82 metres in height, though the majority are about 64 metres. The Garganta del Diablo (Devil's Throat in English; Garganta do Diabo in Portuguese), a U-shaped 150-metre-wide and 700-metre-long cliff, is the most impressive of all, and marks the border between Argentina and Brazil. Two thirds of the falls are within Argentine territory. About 900 metres of the 2.7-kilometre length does not have water flowing over it. The water of the lower Iguazu collects in a canyon that drains into the Rio Parana in Argentina.
Comparisons to other famous falls
Upon seeing Iguazu, First Lady Eleanor Roosevelt reportedly exclaimed "Poor Niagara!" Vastly larger than North America's Niagara Falls, Iguazu is rivalled only by Southern Africa's Victoria Falls which separates Zambia and Zimbabwe (this is excluding extremely large rapid-like falls such as the Boyoma Falls).
sLoveNia
[<iL: + I JH 9 13<J
ftlX: * jB6 I 1J.| 9 I^O
www.cityHoteLsi iHfofcityHoteLii
IDaSLIIQEZQQQD
ftjLL ■ Ljfjp[ 1 HP-itFiH chl Mcafctait "Co go"
univum 1 iiU rn mm tcjjjcc
GnMvnninM cttftu wj h £ qfM cafe
WiiJWUiy fiwTOly pets weLcamr
fm« MfitiM ttilSCiNC* fuc- uiery KfOMt KJX furc like HCNLiL &M K&HCiJuDS
HospitaLity in tHe sekt Vof tHe city
iiriAdd LjuayiHa	V"	./
cityHQtei
SLOVENIAN r^EYDI/A HOUSE PO Box 191, SYLVANIA NSV2 2224 ITel: 02 9522 9922 STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLUVENCEV HDmača steae na internetu: www.glasslovenije.com.au
rAČriVE TTf CfiOUP]
1- i^rt» 4	--
Dr Tony Lenko
Registered Migration Agent MAflN 0211093
Sveiovsnje a JH podrtija avstralskega migracijskega zakon«.
Pridobivanje poklicnih, delovnih, poslovnih indmgin vir.
Tel 07 5578 5155 Email tany@activainigratiari.com Web Mww.ActiveMigration.com
FREE HOME LOAN HEALTH CHECK
Wc will find the best loan and the best interest rate to suit your needs
-	HomeLoarts Land loans
-	Construction
-	Personal loans
-	Commensal loans
PREMIUM LOANS. LOW RATES.
Q133 455
ULI 4 AMI Ul HOWtMKH WE CAN J#VE TfOU1
u
S U A R D I A N
RDYAL
]
■ Jill «I3ÜU ■
• ■ ■ ; fc^fa^i ■ ' ¡|i'| h
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE šk Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827 e-mail: VCA@aov.si / J www.gov.si/mzz/dkpAfca/eng/ Odpravnik poslov: Gregor Kozovinc Slovensko predsedstvo eu 2008 Druga sekretarka: Božena Forštnarič Slovenian Presidency of the EU 2008 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30 La Présidence Slovène de l'UE 2008 Konzularne ure so od 10.00 do 12.00. Embassy of Republic of Slovenia PO Box 284, Civic Square CANBERRA ACT 2608	
GENERALNI KONZULAT RS za NSW Generalni častni konzul: Alfred Brežnik Telefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889 E-mail: slovcon@emona.com.au PO Box 188, COOGEE NSW 2034	TOBIN BROTHERS VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Funeral Advice Line 9500 0900 www.tobinbrothers.com.au
GOJAK & MEATS SMALL GOODS 220 Burwood Road ^ Burwood NSW 2134 ■ „ ,'ü Tel.: (02) 9747 4028 Rojakom v Sydneyu se toplo priporočamo.	Slovencem v Melbournu se priporoča kamnoseško podjetje LUCIANO VERGA & SONS . ALDO AND JOE MEMORIALS P/L . 10 Bancell Street ., Campbellfield VIC 3061 ' v Work: tel. 9359 1179 . Home: tel. 9470 4046 ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO!
Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact:
KONFIDENT Pty. Ltd. STAN KRNEL
dental prosthetist
specialising in dentures and mouthguards
391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133 Tel.:(03) 9873 0888
Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, z zaupanjem pokličite za prvo brezplačno posvetovanje.
STANKO KRNEL
zobni tehnik specialist
za umetno zobovje in zaščitne proteze
SPOROČILA FOTOGRAFIJ
NASLOVNA STRAN ZGORAJ: Pogled na Šmarno
goro z ljubljanske strani; v dolini pa Vižmarje.
NASLOVNA STRAN SPODAJ: Slovenci na romanju
križa in ikone v Melbournu, 3. maja 2008.
FOTOGRAFIJE NA STRANI 2:
Mladi, otroci in učiteljice Slomškove šole na praznovanju
materinskega dne v Kew, 4. maja 2008.
Tudi otroci v brisbanski skupnosti so poklonili prisrčen
program mamam ob materinskem dnevu v dvorani
društva Planika, 4. maja 2008.
Tretji rod Cudermanovih v velikonočnem praznovanju na Mt. Mee, QLD in poleg trije mladi prijatelji na trgatvi v Yarra Ranges.
Po krstu Nathana Petra MORA v Kew, 06.04.2008. Prva z leve je ANGELA ČAMPELJ, ki 23.03.2008 dopolnila 70 let. Čestitamo!
Zahvala Marjetki Popovski za lepo petje v Kew, 27.04.2008.
PREDZADNJA STRAN OVITKA - STRAN 47:
Po krstu Lane Eve THOMSON v Kew, 27.04.2008. Po krstu Jamesa PFISTER v Kew, 20.04.2008. Po krstu Mie Katice Terese BOŠNJAK Merrylandsu, 23.02.2008.
Po krstu Mie Abbey Grete MOORE v Kew, 22.12.2007. Festival narodov v Geelongu, 23. februarja 2008. Po končani procesiji v Melbournu, 03.05.2008. Utrinki z veselega praznovanja prve uradne trgatve s trte - hčerke najstarejše trte na svetu - v Yarra Ranges, 06.04.2008.
ADCAPRY PTY, LTD.
Shower Screens
IpeeisJJjed in; Franwk-sf * Sen* frsmetef framed IWQ WffiSCREEJVi d JMJHflQRi
AL DVORJAK 78? DOS
27A ALTO STREET
SOUTH WENTWORTHVILLE NSW 2145
Ftai&a? SMS
sales@adcapry.com.au www.adcapry.com.au
FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Marija Anžič:naslovnica zgoraj, 2,36,47. Angelca Veedetz: naslovnica spodaj, 2,3,35,37,47. Pater Ciril: 2,3,4,12,40,47. Mirko Cuderman:2,31. Andrew Žičkar:4,21,24,25. Uredništvo Družina:11. Denis Surina:12. Lucija Srnec:13. Arhiv Misli:17,37. Pater Janez:18,19. Martha Magajna:21,25,28,29,30. Arhiv družine Markočič:21. Pater Darko:20,22,23. Štefan Šernek:26,27. Barbara Brožič:32,33. Danila Štolfa:37,46.Lydija Bratina:38. Zinka Škraba:38. Florjan Auser:35,42,43. Družina Bošnjak:47. Julka Kure:47. Anna-Maria Zupancic in Draga Gelt OAM:48. Hvala vsem sodelavcem Misli!
klet Pupis
-ttkMr
ItiJdiJ m pfrfnj
MllOi ¡.. MstiJiO
':ir-.v rg
f! ■.-.■. !l.: (^-flltlWlfi, 111 II i LAlL:	iciij. i .'i.'. Vunvtilicft :i2f:r
i ii;ii l.i:i'.:\ ŠDirjiip ■
TERAN
Svetovno je znan "Kraški teran", kjer sivo kamenje v zrakl štrli, tam teran lepo diši. Ko pride mesec maj, Kras pogrne zelen pajčolan. Trta zeleni, drobni zarod se debeli. Slavček žvrgoli, na obzorju se dani. "Bog varuj nas toče!" prosi kmet, da le srečno bi prispelo grozdje v klet.
CMarcela Bole) Kraški teran lahko kupite na Slovenskem društvu Melbourne 82 Ingrams Road, Research, 3095.
Misli Thougts - Božje in človeške - Misli Thougts - Božje in človeške
Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič, OFM, Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Ljubljana | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 E-mail: misli@bigpond.com | Naročnina za leto 2008 je 30 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 70 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. ISSN 1443-8364
34.
SLOVENSKI
KONCERT
SLOVENIAN YOUTH CONCERT
OSTANIMO V SRCU MLADI STAYING YOUNG AT HEART
COORDINATOR R JANEZ TRETJAK OFM, PHONE (08) 8121 3869
SATURDAY, 4th OCTOBER 2008, 4PM
SLOVENIAN CLUB ADELAIDE INC. 11 LA SALLE ST., DUDLEY PARK SA 5008
COST $15.00 TICKET SALES
		HI	iMIhif		
Lydia Bratina
Phone: (03) 9700 3178 M: 0428 585 333 E: LydiaBratina@bigpond.com
Anna-Maria Zupančič
Phone: (08) 8278 8825 M: 0413 847 797 E: zupancic@bigpond.net.au
p. Darko Žnidaršič OFM
Phone: (02)9637 7147 M: 0409 074 760 E: darko@pacific.net.au
For more information call: Rosemary Poklar: Phone (08) 8259 7032; Fax (08) 8259 5537