r	....
i ■ ' w
m	^	V*«
\ I
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih orsanizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej	Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase
plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik III.	V Ljubljani, dne 1. junija 1923.	11. številka
Razbita fronta?
Dalje in konec.
Napravimo zadnji poizkus, da okrepimo in pomnožimo našo fronto. Od strani vodstva je treba odločnosti, delavnosti in brezobzirnosti, od strani tovarišev pa sodelovanja in zavednosti. Ob tej priliki naj navedem par vzgledov zavednosti in nezavednosti.^
Tovariš, predstojnik večje pošte na Štajerskem, je podaril Društvu poštnih uradnikov in uradnic obveznico drž. posojila v znesku 100 Din, obenem pa piše: »Pošljem državno posojilo, da je porabite v prid društvu. Želim, da store isto vsi tovariši, zato bi bilo dobro, če apelirate v »Poštnem glasniku« na tovariše, ki so podpisali drž. posojilo, da ravno tako odstopijo svoje obveznice v prid društvu. Prosim le, da me imenoma ne navedete.«
Glejte, to je zavednost. Ne samo malenkostna članarina, s katero krije društvo komaj najnujnejše potrebe, nego odstopi glavnico, ki ne pomenja za posameznika skoro nikakega imetja, društvo pa le utegne priti do precejšnjih dohodkov, če slede temu tovarišu in njegovemu pozivu še drugi. Zato vivant sequentes!
Drugi tovariš nam piše: »Dosti poštnega uradništva je še neorganiziranega. Kakšno bo njihovo zadržanje v slučaju resnega nastopa? Sedaj se bo bila odločilna bitka za naše pravo in nam primerno eksistenco, snujejo se povsod akcijski odbori, utrjuje se enotna fronta vseh drž. uslužbencev in železničarjev v državi, kako naj se v tej splošni akciji udejstvujejo ljudje, ki sploh niso organizirani, ki ne žrtvujejo niti tistih dveh dinarjev za članarino? Kakšno stališče bodo zavzela proti takim »tovarišem« društva, kakšno akcijski odbori? Po mojem mnenju bi moral biti vsak javni nameščenec organiziran. Pri tukajšnji pošti nista dobila članske izkaznice gdč. po-
štarica —-------in g. poštar — — —. Kje
tiči vzrok? Imena nevčlanjenega uslužben-stva naj se drže v evidenci in naj se ob priliki objavijo, da jih spoznajo tudi drugod in da se proti njim po zasluženju postopa.«
Dragi tovariš, dovoli, da ti kar tukaj odgovorim. V nehvaležnem in požrtvovalnem trudu, katerega si nalože voditelji organiza-cji, je takole pismo veliko plačilo in zadoščenje. Še se dobe člani, ki upoštevajo naš trud in požrtvovalnost in ki jih ravno tako boli pasivnost in brezbrižnost nekaterih tovarišev. Dokler imamo take borce v svojih vrstah, kdo bo govoril o razbiti fronti! — Kar sc tiče ožjih tvojih tovarišev pri vaši pošti, ti tudi kar javno pojasnim, le da jih za sedaj še ne imenujemo s polnim imenom. Pa tudi ta obzirnost bo kmalu minila. Gdč. poštarici pošlje društvo vsako leto nekaj pozivov in položnic, pa vse zaman. Niti toliko takta nima, da bi prijavila svoj izstop iz društva in vrnila položnice, ki jih mora društvo plačati. Taki »tovariši« ne samo, da nas ne podpirajo, še stroške nam napravljajo. Pa bodi zagotovljen, da jih bo organizacija kmalu z istim denarjem poplačala, kakršnega sedaj nalagajo.
Predstojnik vaše pošte pa je vrnil pred 14 dnevi poziv za plačanje članarine s pripombo »Izjavljam izstop iz društva. Ko bodo boljše plače, poravnam dolg. sedaj ne morem«.
Tako, zdaj veš. Kobodoboljšepla-če, potem bo pristopil. Bog ž njim še takrat! Kadar bomo imeli vsi zadostne plače, ne bodo društva in organizacije več potrebne. Danes so pa krvavo potrebne in vsak jih mora podpirati, da dosežemo ravno svoj cilj — višje plače. Če bo pa storil vsak tako kakor ta poštar IV. razreda, potem ne bodo te boljše plače nikoli prišle.
Nekaj žalostnih, sramotnih izjem je res. To je ljulika, katero bo organizacija ob vsaki priliki skušala izmesti iz žitnice. Večina pa ostane zvesta in tej obljubimo zvestobo za zvestobo. Ta večina naj se poprime dela, pridobi naj tiste zaslepljene tovariše, ki niso organizirani in ki ne uvidijo, da si spletajo s tem sami sebi bič. Pritegniti bo treba v zvezo tudi tiste tovariše, ki so — po največ iz nepoučenosti včlanjeni v majhnih, brezpomembnih, življenja nezmožnih društvih izven Zveze.
Trobenta kliče na nastop. Vsi na oko-p c ! Branimo naše pravice, naš ugled in našo eksistenco! Sedaj ni čas razbijati fronte, nego utrditi in okrepiti jo. Rekrutirajo naj se novi borci! V dveh mesecih morajp biti izgube od 6. maja nadomeščene z novimi svežimi tovariši.
Tovariši, tovarišice, na okope! Fronta ni razbita, v zadnji bitki se je le preizkusila disciplina naše čete in moram reči: dobro ste se držali junaki. Bog z vami in sreča junaška!
Orsanizatorično gibanje.
Zapisnik rednega občnega zbora poštnih organizacij.
(Dalje iti konec.)
Tovariši in tovarišice! Naj bodo generali še tako dobri in Sposobni, če nimajo dobre vojske, je zmaga izključena. Geslo naše bodi: »člani dobri organizacije dobre!« Ne samo zabavljati, razdirati ali gledati boi od daleč prekrižanih rok, temveč graditi z vso vnemo in opozarjati z dobrohotno kritiko na napake, to je dolžnost vsakega člana.
Naštel sem nekaj vzrokov, zakaj organizaci-ie ne uspevajo, na čem bolehajo. Povdarjam pa, da bo naše delo, četudi odpravimo te hibe, le polovičarsko, dokler temeljito ne ozdravimo rak-rane, ki razjeda drobovje naših organizacij: to je ostudna zavist, ki je izvor vse nesreče, tako v zasebnem življenju, kakor tudi v organizacijah. Zavist je vzrok, da se izpremeni vsak uspeh, ki ga izbojuje organizacija v malenkosten uspeh, če že ne v popolen neuspeh. Starejši zavidajo mlajše. če so napredovali hitreje, nego so napredovali oni v predvojnem času. Tudi jim ni prav, če ni velike razlike med njimi in mlajšimi. Samci se jeze, ker prejemajo oženjeni doklade za ženo in otroke, češ plačani bi morali biti za delo in ne za družino. Moškim nameščencem ni prav, da imajo ženske enake plače itd. Kar je prav enemu, ni všeč drugemu. Vsakdo vidi le samega sebe, o pravi tovariški ljubezni ni govora. In s takimi, na znotraj tako trhlimi organizacijami naj delajo
voditelji čudeže. Pozivam Vas še enkrat, tovariši in tovarišice, iščite vzroka za neuspeh organizacije najprej pri sebi samih; in ko bodete svojo notranjost tako prenovli, da bo polna resnično tovariške ljubezni, požrtvovalnosti in pravilnega pojmovanja za organizatorično delo, potem bodo v istem hipu tudi organizacije dobre in uspeh bo zagotovlje.n
Če se ozremo nazaj, moramo priznati, da je naša poštna organizacija v primeri z drugimi dosegla največ uspehov. Materialno so prav vse naše kategorije na boljšem, kakor pri drugih re-sortih. Priznam pa, da se je pri imenovanju, napredovanju in pri izvedbi nekaterih odredb napravila posamnim članom velika krivica; in naša dolžnost je, da dosežemo, da se jim popravi storjena krivica vsaj z novo pragmatiko, ki jo moramo dobiti v doglednem času.
Ostalo je še veliko zahtev in vprašanj nerešenih, kojih izpolnitev bomo dosegli le z vztrajnim delom in s solidarnim nastopom. Naj omenim nekaj glavnih točk teh vprašanj, ki se tičejo sploš-nosti: zvišanje nočnin pri poštnem prometu, zvišanje brzojavnih tantijem, redno napredova ije, otvoritev 'poštnega tečaja, dopusti, doklade eks-poniranemu osobju, posebno v letoviščih, štetje službenih ur v nočni službi za dvojno, nagrade /a čezurno delo, dovolitev predujmov in podpor itd. Nerešena vprašanja za posamne kategorije bi bila ta-le: Izplačilo diference bivšim oficijantom za mesec januar, februar in marec 1. 1922. Zvišanje doklad odpravnikom in pavšalnim slugam, smatra-nje čekovnega zavoda kot prometni urad. Zvišanje uradnega pavšala, posebna doklada uradnim predstojnikom, podržavlienie 'razrednih uradov itd. Kakor vidite, je še veliko vprašanj odprtih, ki tih bo treba rešiti. Najvažnejše delo pa čaka organizacijo, ko se bo sestavljal poslovnik za naše ministrstvo, kar se bo v doglednem času zgodilo, ker dobivamo poročila, da izide prav kmalu nova pragmatika. Vse bratske organizacije drugih pokrajin moramo opozoriti na ta važni moment in jim položiti na srce, da se dobro organizirajo, da bomo pri sestavi poslovnika sodelovali, da bo torej tak, da bo odgovarjal našim zahtevam. Osobito bomo morali zahtevati, da se smatramo za prometne uslužbence in da bomo kakor železničarji dosegli z ozirom na našo službo krajšo službeno dobo ter hitrejše napredovanje.
Tovariši in tovarišice! Pripravimo se. da bomo šli v strnjeni falangi brez skrbi v boj z geslom: »Vsi za enega, eden za vse!«
3.) Poročilo tajnika Šaleharja: Poslovno leto sedaniega odbora Zveze se je pričelo s 6. marcem 1922.
V vseh organizacijah naše stroke, kakor tudi drugih strok se je lansko leto nastanila neka labilnost, kar je imelo za posledico, da tudi v Zvezi ni bilo onega žilavega gibanja, kakor prej. Ako se Vprašamo po vzrokih razmer, si damo lahko odgovor. Vsled nevzdržnih življenskih razmer in ker niso vpoštevali merodajni vladni činitelji raznih prošenj, predlogov in zahtev, kako urediti plačilno razmerje državnega uslužbenstva, se je polastila vseh teh trpečih mas nekaka apatija in nezaupanje do vsega. Člani vseh organizacij so 'postali malodušni, rodila se je nesloga in nesolidarnost. Vrgli smo prav vsi puške v koruzo in položili !pri organizatoričnem delu roke križem, vladnim krogom pa dali s tem orožje v roko.
Nato smo pa iskali vzroke naše bede in pomanjkanja tam, kjer jih ni, valili krivdo vsega zla na naše organizacije, na njih odbore in pred-
sednike. Zato je potreba na današnjem zborovanju naše organizacije poživiti, naše razbite čete ponovno zbrati, napraviti jili složne in disciplinirane ter izvesti reorganizacijo, tako da bomo res enotna bojna fronta.
Širši odbor se je udejstvoval v 12. odborovili sejah, ožji odbor pa v 6. sejali. Slednji ^e obde-laval v teh sejah predvsem službeno pragmatiko, ki je seveda nismo dobili, in nekaj drugih zadev. Dne 25. IX. 1922 pa se je vršil članski sestanek (zborovame) v Mestnem domu. — Zveza se je udeleževala tudi raznih sej Osrednje zveze javnih nameščencev in znanega akcijskega odbora z železničarji, tako v prešlem letu, kakor tudi zadnje čase.
Včlanjenih je sedaj v Zvezi 7 poštnili organi-zaci' s .3 podružnicami. Društvo poštnih upravnikov, ki se je med letom osnovalo, ni včlanjeno v Zvezi. Zveza šteje danes 1552 članov, torej 109 manj nego lani. — Vlog je bilo rešenih 489, ne vštevši velikoštevilnih raznih odgovorov z dopisnicami.
Osebnih intervencij pri naši direkciji in drugih oblasti je bilo zelo veliko, kar je vzelo predsedniku največ časa. — Stiki z drugimi bratskimi organizacijami so bili slabejši kakor poprejšnje leto kar podkrepljuje moje uvodne trditve. S Savezom v Beogradu nismo imeli razen par slučajev nobenega stika. Vzrokov ne bom navaial, omenjam pa, da se bo treba tudi v tem oziru odločiti in napraviti tako ali pa tako. Moje mnenje ie, da je treba Savez poživiti in se ga bolj iskreno okleniti.
Naša delegacija se je udeležila kongresa v Beogradu, kakor tudi letošnjega zborovanja zagrebške organizacije. Razen tega je, bila odposlana delegacija dvakrat v Beograd in enkrat v Zagreb.
Podporno društvo »Dobrota« je bilo ustanovljeno -lansko leto in dobro deluje. Člani že uživajo dobrote te institucije. Žalostno pa je to, da niti za tako važno ustanovo ni na:ti pri nas pravega razumevanja in vzajemnosti. Veliko članov se še do danes ni včlanilo v »Dobroti.« Tudi samcem in samicam bi to ne škodovalo, ako že nočejo podpirati te ustanove iz kolegijalnosti in sloge.
Ustanovila se je »Gospodarska zadruga« po zadružnem zakonu ter je zato gospodarski odsek Zveze prenehal s svojim poslovanjem. Iz svojega prebitka pa je dal gospodarski zadrugi svoj obratni kapital. Zadruga posluje vzorno, dasi se čujejo od te in one strani pritožbe, brez katerih ni nikjer. Zadružniki bi pa morali vsaj malo vpo-števati razmere, v katerih zadruga posluje; ker nima rezervnih fondov, si mora izposojati denar, ki stane visoke obresti. Zahvaliti se imamo načelstvu zadruge, da je v prošlem letu tako srečno zvozilo. Zadruga stoji trdno.
Drugi odseki pa sploh niso delovali. Stavbni odsek pri sedamih razmerah nima pomena; isto je z veseličnim odsekom. V poštev bi prišel godbeni odsek, ki bi ga bilo vredno oživotvoriti, ker del glavnih glasbil je tu. To naj bi vzeli na zna nie oni tovariši, ki so želeli in zahtevali nakup glasbil.
Naše glasilo »Poštni Glasnik« je takorekoč po krivdi naših tovarišev životarilo ter se komaj še ohranilo. To slednje pa samo po zaslugi mariborskih tovarišev iz društva poštnih uradnikov in uradnic, ki so v zadnjem času dvignili na Štajerskem število naročnikov, medtem ko smo pri nas s številom naročnikov padli. Nočemo raziskovati vzrokov, želim pa, da bi pogreško popravili V tekočem letu. Naročnina lista naj se vpelje obligatno, drugače ne bo šlo, dasi je list sedaj še aktiven.
To bi bilo moje skromno poročilo, ki ga podajam z željo, da bi bil moj naslednik v prijetnem položaju gledati drugo leto ponosneje na sadove dela v naši organizaciji.
Nato prečita blaganičarka Ciuha blaganiško bilanco. Predsednik povdarja k blagajniškemu poročilu, da bo naš gmotni in gospodarski razmah razviden natančneje iz poročila gospodarskega odseka«, ker je v tem obratu investirana v glavnem vsa zvezina imovina. Nato poda tov. Jurman poročilo o gospodarskem odseku.
3.) Kot pregledovalec računov ugotavlja tov. Korun, da so v proračunu Zveze nekatere netočnosti. K pobotnicam delegatov, ki so prejeli za svpja potovanja kot odškodnino razne denarne zneske, manjkajo natančno specificirani obračuni. Dalje izkazuje proračun nepojasnjeno postavko o nekem gostilniškem računu z manjšim zneskom. Tov. Urbančič zavrača očitke glede odškodnin-
skih zneskov za svoje stroške o priliki potovanja v Beograd in drugam. On je vedno skrbno gledal na to, da je imela Zveza kar najmanj mogoče izdatkov. V Beogradu se je zadovoljeval s še tako skromnimi prenočišči, je spal često več noči v mrzli sobi in oblečen na tleh, ali pa je prenočeval v tesnih prostorih z ambulancarji, do-čim bi bil upravičen vzeti si drago sobo v hotelu. Ščitil je zvezino blagajno povsod, pri vožnjah in pri prehrani, da je prihranil Zvezi previsoke izdatke. Pojasni nepojmeno postavko v proračunu, ki je nastala ob priliki obiska zagrebških delegatov, ki jih je Zveza pogostila, kakor so pogostili v Zagrebu naše delegate. Tudi druga leta so bile v proračunu slične postavke, ki |pa ni nikoli nihče ugovarjal. Zavezuje se povrniti Zvezi vse prejete zneske, ako se zbor izreče, da si je zaračunal za svoja pota previsoko in neutemeljeno odškodnino.
Ogromna večina zborovalcev vzame predsednikovo poiasnilo z zadovoljstvom na znanje.
Le pri neki skupini v ozadju se čujejo ugovori. Predsednik ugotavlja, da so to le ponesrečeni argumenti opozicije, ki se borj že nekaj časa sem proti njegovi osebi, hoteč ga s takimi očitki moralno diskvalificirati. Ker ostane v ozadju nemiren hrup in govore nekateri člani kar vseprek, delajo opazke in medklice, opozarja predsednik, da vzame besedo onim, ki segajo v govore, ne da bi se prej prijavili k besedi.
Nato je ugotavljal tov. Janežič, da je denar pri gospodarskem odseku izvečina last ljubljanskih članov, ki pa niso nikogar pooblastili, da se naloži v Jugoslov. kreditnem zavodu«. Vložitev imovine v ta zavod izvira iz političnih motivov. Denar bi bilo treba naložiti v »Mestni hranilnici«. Na to odgovarhi predsednik, da nima to dejstvo nobenega političnega obiležja, ker je bil on v društvenem življenju in delovanju vedno strogo nepolitičen in prosi, naj člani svojih diskusij ne vodijo na politično pobe. Denar je bil vložen pri »Jugoslov. kredit, zavodu« zato, ker je bil to edi- > ni zavod, ki je v času krize dovolil Zvezi v nujni sili visok kredit, to pa po nižji obrestni meri, ! nego obrestuje vloge zavod sam. To predsedni- j kovo izjavo so sprejeli zborovalci z oduševljenim ploskaniem na znanje.
Tov. Otoničar: se strinja s ipredlogom tov. Janežiča, da se naloži denar v »Mestni hranilnici« toda le pod pogojem, da bomo deležu; pri tem zavodu , istih udobnosti kakor pri »Jugoslov. kreditnem zavodu.«
Tov. Janežič: so še druge stvari, o katrih moram govoriti. Predsednik se je udeležil tudi zadnjega občnega zbora društva poštnih uradnikov in uradnic v Mariboru jn si je poravnal stroške za to'pot iz zvezine blagajne. Moje mnenje je, da bj mu moralo povrniti ta znesek društvo poštarjev in ne Zveza. Dalje je bil odposlan na zadnji občni zbor zagrebške organizacije kot delegat naše Zveze Otoničar. I^oslal ga je tja predsednik na svojo pest in brez našega pooblastila ter brez prejšnjega sklicanja širše oborovc se;e, ki je kompetentna za tako pooblastilo.
Tov. Urbančič: Tovariši iz Maribora so vedno prosili naj pridem tja poročat, kar je bilo tudi v resnici potrebno. Zbral sem si torej to priložnost, ker sem bil pač prepričan, da bo ob priliki občnega zbora društva poštnili uradnikov in uradnic zbranih v Mariboru mnogo članov. Kar se tiče delegata v Zagreb, pojasnjuje tov. Urbančič, da je bil on tedai bolan in ni mogel iti v Zagreb. Vabilo mu je prišlo po nesrečnem naključju šele zadnji dan db 3. popoldne v roko, torej tako pozno, da ni bilo mogoče več sklicati seje. Ker bolan ni mogel od tovariša do tovariša, je naprosil v zadm; minuti tov. Otoničarja, da odide v Zagreb.
Tov. Jereb: Da se v bodoče izognemo takim neprijetnim diskusijam, predlagam, da določi občni zbor vnaprej delegate. Tov. Urbančič: To spada v kompetenco širšega odbora.
Tov. Otoničar izpolni podrobneje predsednikovo pojasnilo glede svojega odhoda v Zagreb. Kar se tiče obračunov o potnih stroških delegatov se strinja s tov. Korunom in Janežičem. Odposlanci naj polagdjo v bodoče detajlirane račune vseh svojih izdatkov, da bo tako razvidna velika požrtvovalnost in nesebičnost onih. ki niso zahtevali povračila vseh stroškov in tistih, ki bodo zahtevali povračilo vsakega najmanjšega izdatka.
Preglednik računov tov. Korun prosi, naj se zabeleži v zapisniku, da ne prevzame za zvezin 1 proračun nobene .odgovornosti. Predsednik ga
opozarja na dalekosežnost te izjave in prosi hkrati tov. Apiha kot drugega pregled, računov da tudi on poda svoje poročilo, Apih (poduradnik) izjavlja, da so računi v redu in predlaga odboru absolutorij, ki je bil enodušno sprejet.
Tov. Epih: Predsednik je preje rabil besedo «opozicija». S tem je ugotovljeno, da ta opozicija v resnici tudi obstoja. Vzrok opozicije je nezadovoljnost. Ta nezadovoljnost in nastanek opozicijskega gibanja se zrcali v zadnjih številkah »Poštnega Glasnika«. Nezadovoljnost izvira odtod, ker hoče ena skupina majorizirati Imanjšinsko skupino. Očita predsedniku, da hoče postati popularen na ta način, da se zavzema z izjemno vnemo za nižje uslužbence’ na škodo višjih, t. j. maturantov. Priporoča strpljivost, , objektivnost in pravičnost, ker le v Zvezi, kjer smo drug drugemu pravični, je mogoče tovariško sožitje. Le v močni Zvezi, kjer vlad na vseh straneh razumevanje za težnje različnih kategorij, je mogoč uspešen boi za skupne pravice. Zato predlaga reorganizacijo sedanje Zveze. V novi Zvezi naj b| bile zastopane vse kategorije z enakim številom soodločajočih članov.
'Predsednik zavrača očitke in povdarja, da je bil v organizaciji vedno strogo nepristranski in deloval za vse enako; kot predsedniku so mu bili vsi člani Zveze enako dragi tovariši. Reorganizacija Zveze pa spada v zadnjo točko dnevnega reda, k slučajnostim.
Tov. Epih predlaga, da se stavi to vprašanje kot posebna točka dnevnega reda pred točko o volitvj predsednika. Nato prečita tajnik tozadevni Pismeni predlog društva prometnih uradnikov in doda v imenu tega društva, da je predlog zamišljen tako, da bi bila nova organizacija slična po svojem ustrojstvu organizacijam v Nem. Avstriji.
Nato se razvname o reorganizaciji živahna debata, v katero posegajo tov. Janežič, Wolf, Jakše in Otoničar. Dočim zahtevajo zastopniki maturantov, da bj se to vprašanje reševalo podrobno na obč. zboru, ozir. določile smernice za reorganizacijo in zastopstvo kategorij v novi Zvezi, predlaga tov. Urbančič, da glasuje obč. zbor glede na pomanjkanje časa in dolgotrajnost teli razgovorov le o tem, ali soglaša v principu za reorganizacijo Zveze, o podrobnostih pa naj bi sklepal širši odbor. Da je podrobno razmotrivanje prezgodno, utemeljme tudi s tem, da je nova pragmatika blizu in da še ne vemo, kako nas bo razdelila. Bilo bj škoda truda in dela, ker bi morali po vzakonjenju pragmatike na tem morda znova delati.
Tov. Janežič pravi, da bi društvo maturantov glasovalo za reorganizacijo, če bi se ukinil proporc. V imenu društva poštnih uradnikov in uradnic izjavlja tajnik tega društva tov. Jakše, da si njegovo društvo osvaia predlog tov. Janežiča in je za ukinjenje proporca. Tudi predsednik Urbančič se pridružuje tej izjavi in je proti proporcu.
Tov. Wolf pravi, da mu glede proporca ni še vse 'asno in dostavlja: V novi »Zvezi« naj bj bile včlanjene samo sekcije, ozir. društva, ki obstojajo danes; vsako teh društev ipa bi imelo v Zvezi enako število zastopnikov, neglede na večje ali manjše število svojih članov. Tov. Otoničar pripominja, da ie v principu proti proporcu, vendar pa se mu zdi predlog tov. Wolfa neumesten, ker bi taka Zveza ne bila resničen izraz in veren tolmač svoiih članov; na ta način bj imela skupina, ki šteje nekaj nad sto članov, trikrat toliko zastopnikov, kakor skupina, ki šteje maso okrog tisoč članov. Sicer se pa čudi, če se maturantskemu in računskemu društvu zde razgovori o detajlih sedaj tako nujni, ko je znano, da je društvo pošt. uradnikov in uradnic to vprašanje že davno forsiralo ter že pred tremi meseci prosilo za tozadevne razgovore, čemur sc pa nobeno društvo ni odzvalo. Sedaj na občnem zboru ni časa, da bi se mogli spuščati v detajle.
Tov. Janežič ostane pri svojem predlogu za takojšnje podrobno razrešenje ter izjavba obenem, da je društvo maturantov in društvo računskih uradnikov desinteresirano na volitvah v predsedstvo Zveze.
Občni zbor sprejme s pretežno večino naslednji predlog tov. Jereba: Zveza naj se reorganizira tako, da se ustanovita dve sekciji, uradniška in neuradnišku. Širši odbor pa je pooblaščen, da razpravlja o podrobnostih.
Pred volitvami predsednika prosi tov. Janežič, da se ipred občnim zborom in s pričami razčisti in ugotovi, kar je govoril o njem predsednik Urbančič, in sicer: 1.) kdaj je bil Janežič proti nižjim uslužbencem? 2.) kako in s čim uvaja on
v društvo politiko. — Predsednik izjavlja, da je prvo res rekel, drugega pa ni rekel nikjer. Dokazuje svojo prvo trditev in navaja seje pri Osrednji Zvezi. Pripominja, da spada zadeva na sejo O. Z. in ne na naš občni zbor.
Ad 5.) Tov. Dular predlaga zopet za predsednika Zveze tov. Urbančiča, ki je bil potem izvoljen z navdušenjem. Proti je glasovalo nekaj maturantov in računarjev.
Nato izjavlja tov. Janežič, da izstopa društvo maturantov in pa društvo računskih uradnikov iz Zveze poštnih organizacij. Po tej izjavi zapuste člani teh dveh društev zborovalno dvorano. Predsednik konstatira, da današnje zborovanje ni dalo nikakega povoda, da so zastopniki maturantskega in računskega društva prijavili izstop iz Zveze in zapustili zborovanje.
Ad 6.) Enoglasno je bil izvoljen za prvega ta'nika tov. Jakše, za drugega tajnika pa tov. Ceh.
Ad 7.) Za preglednika računov sta bila izvoljena tov. Apih in Kovačič, za namestnika pa tov. Hameršak.
Ad 8,) Tov. Bavdek povdarja, da je maksimiranje nižjih uslužbencev najbolestnejša točka, ki naj jo ima Zveza vedno pred očmi in zato naj deluje Zveza z vsemi močmi na to, da se ta vnebovpijoča krivica čim|preje popravi. Glede službene obleke, ki so jo dobili nižji uslužbenci prihajajo od vseh strani pritožbe. Obleke so izdelane tako škandalozno, da jih ni mogoče rabiti, ne da bi se prej prekrojile kar pa stane člane mnogo nepotrebnih stroškov. Zveza naj poskrbi, da bo obleke za svoje uslužbence izdelovala v bodoče vsaka direkcija v lastnem področju, ne pa da se bodo izdelovale za celo državo v Novem Sadu. Dalje so dobili obleko samo uslužbenci državnih uradov jn pa oni, ki so bili nastavljeni leta 1920, medtem ko jo na deželi in še drugi niso dobili. Tovariši iz Maribora sc pritožujejo, da ne dobivajo dopustov in prosi Zvezo, da tudi glede tega kaj ukrene.
Tov. Šalehar predlaga, da se uvede za vse člane obligatorična naročitev na »Poštni Glasnik« in utemeljuje svoj predlog s tem, da bi bil sicer obstoj našega glasila poštnih uradnikov neosiguran. Tov. Otoničar: To je pri društvu poštnih uradnikov in uradnic spričo mizernih plač pošt. odpravnikov in pomožnih moči nemogoče, ker ti še jedva zmagujejo samo članarino. Pač pa naj se zavzameta tov. Kunst in tov. Jakše o priliki svojih agitacijskih potovanj ipo deželi odločno zato, da pridobita listu kar največ naročnikov med člani, ki na list v veliki večini še niso naročeni, dasi bi naročnino lažje zmagovali, nego odpravniki in pomožne moči.
Tov. Bizjak se pritožuje nad krivično razdelitvijo normalnih dopustov v dva neenaka časovna dela, s čimer je prikrajšana nadštevilna večina mlajših in nižjih uslužbencev, ki v prekratko odmerjenem roku ne morejo priti na vrsto. Tov. Kavčič vpraša ali imajo dežel, pismonoše, ki imajo 20 let službe pravico do dopusta. Tov. Bavdek pravi, da je sicer neka naredba, po kateri jim pritiče na leto dni 8 dnj dopusta, toda predstojnik urada se navadno izgovarja, da zanje nima nadomestila, ali pa morajo opravdati poleg svoje službe še službo za tovariša, ki je odšel na dopust. Končno predlagata tov. Bavdek. da se funkcijonarji po običaju nagrade. Le-ti odklanjam nagrade, na kar predlaga tov. Otoničar, da naj sklepa o tem širši odbor.
Ker je dnevni red izčrpan in se ne oglasi nihče več k besedi, zaključi predsednik zborovanje ob 17. uri.
Sestanek v Zidanem mostu.
Sekcija poštnih, telegrafskih in čes kovnih činovnikov je poslala 27. mlaja t.
1.	svojega tajnika v Zidani most, da ob* vefeti poštne uslužbence celega okoliša o poslovanju akcijskega odbora in o or* ganizatorienem gibanju našega društva kakor tudi Zveze poštnih organizacij.
Da se prirejajo informativni sestan* ki po deželi, je sklenil že občni zbor Društva poštnih uradnikov in uradnic dne 4. marca t. 1. v Mariboru. Da se je odločilo Društvo za prvi sestanek v Žb danem mostu, sta bila dva vzroka: 1. v celi Sloveniji ne vlada nikjer tako mirt* vilo kakor ravno v Zidanem mostu in v krajih ob vseh progah, ki teko iz Zida*
nega mosta. 2. V Zidanem mostu se je ustanovil akcijski pododbor, v katerem sodelujejo razen železničarjev tudi visi državni uslužbenci tamkajšnjega kraja razen poštnih uslužbencev. Akc. pododbor v Zidanem moštu je spo* ročil pokr. akcijskemu odboru v Ljub* Ijani, da pošta iz neznanih vzrokov ne sodeluje v akc. pododboru.
To sta bila pač zadostna vzroka, da je odposlala sekcija p. t. čin. svojega delegata v Zidani most in da se na licu mesta prepriča o vzrokh mrtvilu, ki vla* da na Posavju. Izkazala se je stara res* niča, da k d o r n i m a s m, i s 1 a z a s v o* jo lastno organizacijo, ta tudi nima smisla za skupne akcije, za izved* bo velikih načrtov.
Ob progi od Trbovelj do Brežic je samo 50% poštnih uslužbencev naše stroke organiziranih v našem društvu. Kakšna žalostna slika nezavednosti! V splošnem je še 20% naših ljudi neorga* niziranih, so kraji, v katerih je vseh 100% organiziranih, drugi so zopet slab* ši, n a j s 1 a b š i p a j e r a v n o v oko*
lici Zidanega mosta.
Temu primerna je bila tudi udelež* ba na sestanku. Povabljene so bile vse pošte ob progi ali blizu proge od Litije do Dobove in proti severu od Zidanega mosta do Celja, kar predstavlja število okrog 100 ljudi. Prišli pa so celo od do* mače pošte (v Zidanem mostu) samo 3 tovariši (*ice), od vseh drugih 20 povab*
1 j enih pošt pa samo en upravnik in ena odpravnica, tako» da je štel ta sestanek s sklicateljem vred ravno pol tuca* t a poštarjev.
Z ozirom na to ne priobčimo danes poteka sestanka, upamo pa, da ne bo ostal brez dobrih posledic. Rečemo pa samo toliko, če bodo pokazali poštni uslužbenci tudi drugod tako malo za* nimanja, potem naj si vso današnjo mi* zerijo pripišejo samim sebi. Organizaci* ja pa bo v tem slučaju (po žeji njenih članov) izstopila iz akcijskega odbora in razpustila društvo. Če mislijo tova* riši in tovarišice, da bo brez društva boljše šlo, naj kar povedo, sedanji vo* ditelji bodo rade volje kvitirali.
Preden pa Bi osvoji društvo defini* tivno tako slabo mnenje o Posavcih, bo poizkusilo še enkrat svojo srečo: prav v kratkem (morda 10. junija t. 1.) skliče Sekcija poštnih, telg. in ček. činovnikov zopet sestanek v Zidanem mloistu. Nanj bodo imenoma povabljeni vsi poštni uslužbenci naše kategorije. Takrat naj tovarši in tovarišice od Litije do Brežic in od Zidanega mosta do Celja dokaže* jo s svojo udeležbo, da so te besede preostre. Torej na svidenje! — Joja.
Razne vesti.
Družabni večer članov društva pro* metnih uradnikov sc bo ta mesec vršil v sredo 6. junija pri »Novem!'svetu« v vrt* ni sobi poleg kegljišča. — Pričetek ob pol 8. uri zvečer.
Prevedba vendar na vidiku. — Ka*
kor vse kaže, se bo prevedba onega uradništva, ki po znani »prvi« uredbi še ni prevedeno, izvršila s L julijem t. 1.
Istočasno bo baje prevedeno službe* ništvo po pravilniku za neukazno osobje.
Kongres »Saveza Poštnih in tele* grafskih nameščencev v Beogradu«. —• Zopet se bližamo temu kongresu, ki utegne biti letos izredno važen. Vršil se bo predvideno koncem junija.
Strah pred redukcijo. — »Zveza« prejema od raznih strani vprašanja gle* de reduciranja, ker krožijo vznemirljive vesti, da bo reduciranih veliko število uradništva in služabništva. V pomirje* nje bodi povedano, da ravno poštni upravi zelo primanjkuje osobja in da pred redukcijo nikogar ni treba biti strah. — Več o tem pozneje.
Maturantsko društvo in društvo računskih poštnih uradnikov »je naznanilo tudi v političnih listih svoj »izstop iz Zveze.
Posledice izstopa iz »Zveze« se pri društvu maturantov in računskih uradnikov že kažejo, kakor je bilo pričakovati. Veliko članov teh organizacij se s tem prenagljenim in neutemejenim korakom ne strinja In »premišljajo kaj bi storili. Nekateri so se odločili takoj in izvajajo konsekvence s svojim izstopom iz teh društev, ter pristopom v društvo prometnih poštnih uradnikov ali pa v društvo poštnih uradnikov in uradnic. Drugi jim bodo še sledili in zopet drugi bodo vsled tega postali še bolj apatični do društvenega živtje-na. In finale vsega tega je moralna zguba na ugledu, krhanje enotnosti, pri čemur nam se smeje tretji, »to je naša vlada, ki si mane roke ter misli: »Kovčki, kaj boste neki vi!« Dolžnost vseh treznih tovarišev je, da ta madež spravimo s sveta ter javnosti pokažemo, da smo se prav šele sedaj konsolidirali in da je naša »Zveza« mogočna enotna bojna fronta poštnih nameščencev in da hoče rares z vso silo zastopati njihove interese.
Poziv! Akcijski odbor deluje stalno in vztrajno. Vsak teden ima po dve seji a podrobnosti se iz gotovih virov pododborom ne priobčujejo. Pripravljamo se na boj, ki bo hud in odločen. Vsi vemo, da brez boja nj zmage, vemo pa tudi, da brez denarja ni zmage. Akcijski odbor ima doslej ž.e desettisoče izdatkov. Za nameravano akcijo 5. maja je dal tiskati 50.000 letakov, na tisoče resolucij, navodil in pozivov. Koliko stane korespondenca, brzojavi, lokali, agitacijska in informacijska potovanja po drugih pokrajinah in sestanki in konference v Beogradu! Ravno 10. junija tl. se vrši zopet odločilna konferenca v Beogradu in treba bo zopet poslati delegate, ki stanejo denar. Glavna naša skrb mora biti podpora žrtvam. Prve žrtve so že padle. Tovariša, ki je požrtvovalno deloval v akcijskem odboru za izboljšanje vseh trpinov so ločili od družine in ga porinili bolnega v Beograd. Žrtve pa še »pridejo. Tovariši, trpini! Zaman je vsa navdušenost in vse drugo, če nismo pripravljeni na majhne žrtve, da podpremo velike žrtve. Prilagamo položnice za fond pokrajinskega akcijskega odbora v Ljubljani Za tovariše naročnike v Liubljanj in Mariboru položnice niso priložene, ker se bo v teh krajih posebej nabiralo. Naj ne bo drž. uslužbenca, železničarja ali upokojenca, kj bi ne dal svojega prispevka, da dosežemo naš veliki cilj. Vsaj par dinarjev mora vsak dati, saj gre vendar za našo eksistenco, za naše družine in naše življenje. Akcijski odbor bo vodil statistiko, kateri kraji in kateri stanovi so naibolj požrtvovalni. Zato naj bo pri vsakem vplačilu označen stan plačnika (železničar, poštar, učitelj itd.) Kjer bo nabiral eden za cel kraj prispevke, naj specificira ime in stan vplačnikov na zadnji strani vsake položnice, oziroma če je dosti darovalcev na posebni »poli, katero naj pošlje akcijskemu odboru. Apeliramo tudi na upakojence. Upoštevamo sicer njih bedni položaj, toda oni ne žrtvujejo ničesar, med tem ko žrtvujejo aktivni uslužbeci
vse. Zato naj vpokojenci žrtvujejo vsaj v denarju in sicer kolikor po zmožnosti kdo more. Če zmanjka položnic, jih zahtevajte od akcijskega odbora. Obrnite se tudi na znane trgovce in ve-bake v Vašem kraju »in prosite naj prispevajo k naši pravični stvari, saj so tudi oni sami radi slabe uprave in slabo plačanih uslužbencev več ali manj prizadeti. Zbirajte, agitirajte, pošiljajte! Započeta akcija se mora z zmago končati, prvi uspehi se že vidijo. Naj ne bo nikogar iz te revne armade, ki bi ne položil kamenčka na oltar za našo bobšo 'bodočnost. Živela zavednost, sloga in vztrajnost!
Pokrajinski akcijski odbor drž. nameščencev, železničarjev in upokojencev v Ljubljani.
»Dobrota« pomaga sirotam, zato bodimo vsi njeni člani!
Kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami
Ljubljana, Vodnikov trg 5.	(24)
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Cmliapo nalnežje štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih stiojev „GRITZNER* v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače

, , JM cmt* a. 1«: 1 ”
Medic, Rakove & Zanki
Parna žaga
Linhartova ulica 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okroglega lesa, kakor tudi cele gozdne parcele.
Konfekcijska tovarna
FRAN IDA & CIE. LjuDIj»
Pisarna	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2.
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
Priporoča se
modna trgovina
= T. Eger =
v Ljubljani	Sv. Petra c> 2.
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovljeno 1852.
Teod. korn, Ljubljana
(prele Henrik korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosctne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
Uzojemna ^aunrouolnico
Obilni zbor
Ooip. zaim poštnil nameščencev v LjuRliani
r. z. z o. z.
se bo vršil v torek, dne 19. junija t. I. ob 20. uri v dvorani Mestnega doma.
Spored:
1.	poročilo predsednika
2.	„	tajnika in blagajnika
3.	„	nadzorstva
4.	sklepanje o podelitvi absolut, načelstvu
5.	volitev načelstva in nadzorstva
6.	Slučajnosti
Načelstvo.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
p trgovina s papirjem
priporoča svoje
* pisarniške potrebščine.
Zaloga pohištva
F. Fajdiga sin
v Ljubljani, Sv. Petra c. 17. Ustanov. 1. 1879.
Ima vedno v zalogi vse vrste pohištva kakor tudi madrace vseh vrst. Mizarska in tapetniška delavnica.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Etnajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči,
drugi v to stroko spadajoči predmeti.
Ljubljana,	Dunajska c. 17.
PODRUŽNICE:
Zagreb, Sarajevo, Vrbanja ul. 4, Celje Breg 33, Split, Sombor in vseh drugih lüjgifo večjih mestih.
Osn. 1900. T 522. Bz. Vzajemna. Sprejema vsa požarna zavarovanja, premičnin in neprimičnln, življenska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pogoji. Edini slovemki zavod.
Vsakovrstno usnje in garantirani čevlji domačega izdelka posebno štrapacni za moške, ženske in otroke, kakor tudi finejši iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidna!
IJAX & SIN, Ljubljana
Gosposvetska cesta	22
Pisalni stroji „ADLER“ Vozna kolesa Styiria DUrkopp Orožno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj in Franko Priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt.
Kolesa z motoreti na prvo kolo.
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
9MF Neveste!
Od navadne do najfineje opreme. Cene dnevne.
Brata Sever
Ljubljana, Gosposvetska c. 13. (Kolizej).
Ivan Zakotnik, Ljubljana
mestni tesarski mojster. Dunajska c. 46.
Telefon 379.	Telefon 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostresja za palače, hiše, vilo, tovarne, cerkve in zvonike stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenti mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
< „Transformator“ <
Elektrotehnična tovarna, d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 7-
Izdeluje in popravlja transformatorje za vsakovrstne napetosti in toke. Zaloga motorjev-Bergmannovih cevi in vseh elektrotehničnih potrebščin. Oprema elektr. central. Inštalacije.
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
V lastni palači: Miklošičeva cesta 10.
Račun poštno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost: Sveopća Zanatlijska banka d. d. Zagreb, njena podružnica v Karlovcu, Gospodarska banka d. d. Novi Sad
Kapital In rezerve skupno z afilijacijami čez K 60,000.000'—	Vloge nad K 350,000.000'-
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne
knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk, državne razredne loterije.
‘S SJ| jujsau
vNvrrann
jiAoiVNdaa o
eujAOSii