TRŽIŠKI VESTNIK Leto II. Tržič, v četrtek 2. julija 1953 štev. 14—15 Ali je občinska konferenca SZDL v pravilno ocenjevala svoje delo? Z novimi nalogami in novimi idejnimi načrti se je večina delegatov kvartnih in vaških odhodov SZDL zbrala na polaganje obračuna dosedanjega dela. Kot so ob vsakih takih prilikah poročila in program dela za prihodnje že delno naprej pripravljeni, je bilo že iz same bogate snovi, ki so jo prisotnim delegatom nakazali člani odbora, pričakovati, da se Ibo o stvareh, ki so v interesu slehernega posameznika kot tudi celote za nadaljnji razvoj važne, veliko več razpravljalo. Mislimo, da ne bi bilo (potrebno analizirati celotnega dela, vendar se nam zdi prav, da se ustavimo na nekaterih bistvenih problemih, ki še dandanes morijo vsa naša društva in organizacije. Kljub tolikemu govorjenju in razpravljanju ob vsakih količkaj možnih prilikah, da je treba dati ljudem možnost svobodnega razpravljanja, kar jim je dejansko vsestransko omogočeno, pa se še vedno pojavlja splošno mišljenje, da je bolje, če govore tisti, ki so navajeni, mi jim bomo pa potrdili, če bo prav, če pa ne, je bolje, (da smo tiho, ker nas [morda z nerodnim, odgovorom poedini nei bi pravilno razumeli. Da je stvar v resnici taka, je pokazala letošnja občinska konferenca. Razen članov ožjega odbora, poedi-nih gostov in nekaterih funkcionarjev so ostali 61ani-delegati večinoma molčali, čeprav vemo, da so marsikaterega žuli-le kakšne težave. V poročilu samem je bilo dovolj razločno prikazano celotno stanje dela organizacije. Dalje so bili delegati opozorjeni na vse tiste pereče probleme, ki zavirajo nadaljnji razvoj in delo organizacije, ter kakšne naj bodo zveze in po" moč oziroma sodelovanje z ostalimi društvi. Tudi je bilo v grobem povedano vse, kako naj člani SZDL na svojih področjih ustvarjajo enotnost in krepijo moč organizacije. Vendar so bile vse te miisli le kot nekako napotilo, ki naj bi na Podlagi širšega razpravljanja in sodelovanja vseh članov dale določene zaključke za nadaljnje usmerjanje tako gospodarskega kot političnega življenja na področju, naše občine. Kot je skrb vsakega dobrega gospodarja, da redno skrbi za svoj napredek to utrditev svojega gospodarstva, tako 'nora tudi vsaka organizacija neprestano misliti, kako ustvariti možnost širega poglabljanja in utrjevanja vseh tistih pozitivnih primerov, ki dajejo u-Sled celoti. Če pa vzamemo za dejstvo to, da je Tržič po svojem isocialnem sestavu močno proletarsko središče, ki ima za seboj nešteto borb in življenjskih izkušenj, bi bilo pričakovati, da se bo ta revolucionarnost pokazala tudi na takih konferencah, ki nam pravzaprav v največji meri omogočajo izmenjavo raznih mišljenj, predlogov in izkušenj. Tega na tej konferenci nismo mogli videti. Ni dovolj to, da se nekdo poteguje za to, da je treba dati mladini uniforme, ker drugače ne bo delala, kajti uspehov nikdar ne smemo opredeljevati na izrecno materialni podlagi, temveč je treba stvari vzeti le cmnogo bolj resno, če že govorimo o mladini, bi bilo prav, da bi tudi delegati o teh stvareh več razpravljali. Saj živijo vsi od prvega do zadnjega iz dneva v dan med mladimi ljudmi ter poznajo njihove želje in težave. Zakaj ne bi kvartne in vaške organizacije o tem problemu same razpravljale na svojih terenih? Izkušnje dela pa naj bi prenesli na skupno konferenco, ki naj bj jih i obdelala ! in dala tudi določene zaključke. Pa ne samo vprašanje mladine ali ostalih organizacij in društev temveč tudi vprašanje kultumopo-litičnega vzgajanja naših ljudi bi bilo potrebno obravnavati. Sicer se je o kulturnem delu precej govorilo, vendar pa razne komisije dosedanjih vrzeli in težav nikakor ne bodo mogle rešiti, če se člani SZDL sami ne bodo v večjem številu vključili v kulturno udejstvovanje in za nadaljnji razvoj le-tega bili pripravljeni doprinesti tudi vsaj skromno žrtev. Marsikateri se ob prilikah, ko ae pojavljajo razni problemi in težave v raznih organizacijah in društvih, zaskrbljeno vprašujejo, kako nadaljevati z delom, ko pa ni ne razumevanja ne dobre volje od strani članov SZDL, v veliko primerih pa tudi člani ZKJ popuščajo pri svojem delu. Kot je pravilno povedal sekretar OK ZKJ Kranj tov. Molek, bodo morali biti komunisti največja opora vsemu političnemu, kulturnemu in gospodarskemu življenju in tega se jih veliko tudi zaveda fa. so delavni, veliko pa je takih, ki jim je skupen napredek zadovoljiv samo do takrat, ko bodo od njega imeli kake koristi. Takih članov v vrstah komunistov ne potrebujemo in jiiih bomo iz svojih vrst tudi oizločili. Če že ne zna biti dober (frontovce, je potom še manj lahko član ZKJ. Prav tako bo treba razčistiti vse nejasnosti glede splošnega dela organizacij SZDL za pravilno u-smerjanje družbenega življenja. To so samo nekatere pripombe slabosti članov SZDL, ki pa izvirajo prav iz dejstev, da so posamezne organizacije po terenu postale popolnoma mlačne in neodgovorne pred skupnostjo za svoje delo. Ali se bomo čudili, če na Slapu niso mogli sklicati sestanka in izvesti volitev in to ne po krivdi kmečkih prebivalcev, temveč zaradi prostovoljnega dela pri novem stanovanju v tovarni Lepenke? Kot je tudi to bilo potrebno, se vendar zdi, da je družbena obveznost pred vsemi drugimi še večje važnosti. Potem se nikakor ni čuditi, če je organizacija zaostajala za vsem našim družbenim in političnim dogajanjem. Še slabši odnos do organizacije je v vasi Leše. Tu se s težavo' zbere na sestanek tistih nekaj članov ZK, da bi pa bili v moči sklicati sestanek frontovcev, to jim je pa nemogoče, In tako tudi v Lešah niso izvolili novega odbora, niti se ne ve, kaj tam organizacija dela, ve se pa velikK, da so cerkveni obredi redno obiskan^ in da se tamkajšnji duhovnik med ljudmi zelo dobro počuti. Ni naš namen posegati v ne vem kakšne predsodke ljudi, vendar pa je nepravilno, da vas sama kot taka, ki je v času NOV dala vse iz sebe, danes pušča revolucionarne tradicije voditi tistim, ki so jih takrat tepli po grbi. Lešani, tu bo treba temeljitih stvari v premislek! Dajte socialistični skupnosti za vse ono, kar vam nudi, tudi nekaj prispevati. Toda ne smemo misliti, da organizacija SZDL ni delala. Prav gotovo so njeni uspehi dovolj močan dokument, saj je uspela izvesti vrsto tekmovanj, in političnega dela med delovnimi kolektivi. Tudi se odraža njena delavnost pri nekaterih organizacijah (Sv. Ana, V. in VI. kvart), ki so naloge, ki jih je sprejel IV. kongres, znale prijeti v roke in se danes s svojimi uspehi nedvomno lahko ponašajo. To naj bi bila nekaka analiza poteka konference, ki nam ni dala tistega, kar smo pričakovali. Člani organizacije se morajo nujno otresti vsake bojazni pred skupnost jo in povedati svoje mišljenje, dati svoje predloge in vsestransko sodelovati pri skupnih naporih za zgraditev boljše bodočnosti nami vsem. Biti je treba iskren do organizacije, videti je treba njene težave in čuvati njeno revolucionarno poslanstvo, ki ji ga je dalo naše državno in politično vodstvo. Dopisujte v„Tržiški vestnik"! »Stran 2 TIUETSKI VBTI'JIUL ^ ........ ^.....^ štev. 14—15 Turistični problemi našega mesta Tržič v turizmu nima posebne tradicije, nima hotelov kot Bled ali Opatija, navala letoviščarjev, ki bi hodili k nam na oddih, tudi nismo poanali, toda sam Tržič, ta delovni Tržič, ki vsak dan proizvaja na tisoče metrov bombažnih tkanin, stotine kilogramov kvalitetnega usnja, tisoče parov najboljših čevljev, ki pošilja tisoče in tisoče kos in srpov celo v daljno Turčijo, Perzijo in Južno Ameriko, ki poleg naštetega proizvaja še renomirano fino pohištvo, lepenko, pile itd. Jitd. -— ta delovni Tržič" potrebuje tudi zdrav oddih in počitek. No, in iprav iz teh teženj, nuditi oddih delovnim Trži-čanom jim omogočaiti lepe izlete, voditi jih v naravo, v nove kraje, peljati jih 1f gledališče, na koncerte, na razstave na Športne prireditve, jim organizirati letni dopust na morju in še kje drugod — se je porajalo naše društvo. Vzporedna s tem hotenjem je pa želja, da se tudi Tržič sam spremeni v priljubljeno turistično mesto. Saj ima zato vse pogoje in čudovito okolico, s katero je treba seznanjati svet. Da omenim na kratko samo Kokovnico z novo planinsko kočo in edinstvenim, razgledom, veličastni Storžič s poznano planinsko postojanko pod Storžičem, Ja-vornik z Ženiklovcem, Konjščioo z Belo pečjo, Košuto s Kofcami in ostalimi njenimi sončnimi planinami in ob njenem vznožju šumečo Dolžanovo sotesko s Pu-terhofom, ki slovi po svojem, obsežnem ograjenem lovskem revirju za jelene, tik ob koroški meji samevajoče Karošioo z Babo, Ljubelj s svojimi serpentinami in loviščem za kozoroge, Zelenico, kjer smučajo še v maju, Begunjščico z bujno floro in prijazno Roblekovo kočo ter Do-brčo z enim najlepših razgledov po gornji savski dolini. Proti Križam in Ko- 6 Ko nisem bil človek V poletnih mesecih l. 1943 ni bilo v taborišču kaj posebnega. Novinci so sicer Še vedno prihajali, dotok Tržičanov pa se je zaenkrat nekoliko ustavil. O gibanju partizanov v Jugoslaviji smo zvedeli po kakih tajnih sporočilih. 0 »načrtnem, umikanju Nemcev«, zlasti na ruski fronti, pa smo brali lahko v časopisih. V naši prvi sobi. smo si to organizirali tako, da je vsak mesec eden plačal naročnino za Voikischer Beobachter, brali smo ga pa potem vsi. Z velikim veseljem smo sprejeli vest, da se je sedanji predsednik USA, Eisenhovver, s svojo armado izkrcal na Siciliji, da je kmalu nato odstopilo nekaj Mussolinijevih ministrov itd. Nekega dne so prignali v taborišče nad 1500 Rusov in Ukrajincev. Bili so v zelo razcapanih civilnih oblekah. Bili so delavci iz neke tovarne v Kijevu, katero so Nemci izpraznili z delavci vred, ko so se Rusi bližali mestu. Tako mi je povedal mlad Ukrajinec, s katerim sem bil skupaj v delavnici. Pod skladiščem za obleko, kjer so bili prostori več kot pol v zemlji, je bil prvi manjši oddelek — menjalnica čevljev. Kdor je imel raztrgane čevlje, je šel lahko po večernem zboru menjat raztrgane vorju pa se odpira ravninski svet, ki daje kraju svojstveno pestrost ter nudi toliko vsakovrstnih možnosti za lepe izlete in izprehode, da letoviščar ne bo nikoli v zadregi, kam naj gre. Pa tudi v Tržiču samem ni napak prebivati. Saj kraj ni predaleč od Ljubljane, ima ugodne avtobusne zveze, železniške trenutno nekoliko manj, ima pa več av-totaksijev, rešilni avto in avtomatsko telefonsko zvezo za Gorenjsko. Nadalje so tu na razpolago banka, informacijska turistična pisarna, mnogo dobro založenih trgovin, lepo urejene brivnice, strelišče, telovadnica, pionirska vzpenjača za mlade smučarje in vsakovrstna druga športna igrišča, več dvoran in zimski vrt, kjer je vsako soboto ples, kino, godba na pihala, orkester, jazz in citraši, ki osvajajo, kjer koli nastopajo. Sploh je življenje tu izredno razgibano. Tržičane, vsepovsod poznajo kot prijazne in pridne ljudi. Radi so veseli, radi tudi delajo tako v svojih tovarnah kot v svojih društvih in športnih združenjih. Zato Trži-čani slove zdaj kat dobri pevci, zdaj kot dobri godbeniki, zdaj kot dobri smučarji in športniki, zdaj kot planinci in turisti — nič manj pa tudi kot dobri, rokodelci in delavci, katerih tovarne tujci z velikim občudovanjem ogledujejo. Tržič je jbil stoletja eden najvažnejših prometnih in proizvodnih središč. Vse te znanike staroslavne preteklosti zbiramo in, jih hočemo prikazovati v posebnem tehničnem muzeju, katerega smo pred kratkim ustanovili. Velika ovira nadaljnjemu razmahu je veliko stanovanjsko pomanjkanje. Zato se za rešitev tega najbolj perečega vprašanja ljudski odbor mestne občine v prvi vrsti zavzema. Istočasno pa posveča tudi turizmu vso svojo skrb, gradi gostišče za zakrpane čevlje. Koliko ima kdo številko noge, ni nihče vprašal. Če je dobil kdo za 3—4 številke večje, nič zato. V čevljih z lesenimi podplati z zgornjimi deli, sestavljenimi iz novega, še več pa iz starega usnja zavrženih vojaških ali SS čevljev, se tako ni dalo pošteno hoditi, le drsali smo. Edina dobra stvar je bila ta, da v čevljih z lesenimi podplati ni zeblo v noge. Iz opisanega prvega oddelka dalje se je prišlo v krpainico nogavic. Že na prvi pogled se je lahko spoznalo,, da spadajo tam zaposleni jetniki med inteligentne kroge. Bili so po večini stari nemški duhovniki, osiveli poljski profesorji itd. Med njimi je krpal nogavice tudi mariborski podžupan Fr. Žebot, ki si je ob vsaki priliki, če sva govorila, zaželel štajerskega vinca, da bi ga malo1 poživilo. Zelja po uživanju dobrot »starega sveta« se je vzbujala v nas vseh in to v veliki merii. Glavna predmeta vseh naših razgovorov sta bila rešitev iz taborišča in upanje na lepše življenje v domovini. N. pr.: »Škoda, da sem ga premalo!« ali »No, če pridem ven, doma bo najboljše vino v kleti, v shrambi pa šunka!« Prj krpanju nogavic so rabili lesene gobe ali valje različnih velikosti in lese- pod Ljubeljem, sindikalno dvorano, av-toservisno postajo z bencinsko črpalko in je stavilo v svoj proračun še znatne zneske za ureditev parkov in drugih turističnih naprav. Njen oprijem v zadevi olepšavanja hišnih fasad v letošnjem letu je edinstven in nima primere v nobenem kraju in nobenem času. Tako postaja naše mesto prav lično in slikovito strnjeno naselje, ki na vsakega prišleca napravi ugoden vtis. Celo mnoge stranske ulice, katerih emo se doslej zaradi njihove zamazanosti sramovali — nam postajajo sedaj všeč in zanimive. Najbolj pereči turistični problemi so nadalje: dobri sodobno urejeni hoteli, ureditev cestnega grla med »Voglom« in nekdanjo- Rahičevo hišo, ki je tako nesrečno zidana, da bi jo ne bilo prav nič škoda podreti, tlakovanje ceste do na-klskega križišča, ureditev vhoda v Cankarjev dom ter ureditev parkov in sprehajališč na gradu, Kamniku itd. Perspektivni načrt Tržiča je poln lepih zamisli, katerih seveda ni mogoče čez noč izvesti, če bi se pa Tržičanom posrečilo kdaj res speljati vapenjačo na vrh Kokovnice, bi Tržič kmalu postal to, kar je Kitzbuchel v sosednji Avstriji. Nesluten razmah bo dala Tržiču tudi ljubeljska cesta, ko bo dograjen ljubeljski predor. Po dogovorih, ki so bili letošnjo pomlad med avstrijskimi in našimi merodajnimi osebnostmi, smo že pričakovali, da bo predor najpozneje odprt v teku enega leta. Dne 9. t. m. pa je Ljubljanski dnevnik priobčil naslednjo vest: Dokončna dograditev cestnega predora pod Ljubeljem je bila odložena na željo avstrijske vlade za dve leti. Med tem ko so bili z naše strani zagotovlje- ne noge v višini do sredine meč. Nogavico, nataknjeno na leseno nogo, je bilo mogoče hitro zakrpati tako v peti kakor na prstih. Naslednji oddelek, precejšnja dvorana, je bila pa taboriščna čevljarna »Lager-Schuhmacherei«, še dalje pa krojaška delavnica. Vsi omenjeni štirje so bili v istem pritličju več kot pol v zemlji. Nekoliko dnevne svetlobe je sicer prišlo skozi okna, ki so bila pod stropom. Zato smo delali ves dan pri luči, kar je bilo zelo mučno1 in nam je kvarilo oči. Delalo nas je vedno nad 70. Nekateri: so pribijali ostanke starih podplatov na lesene čevlje, drugi smo zopet šivali krpe ročno z dreto itd. Nekaj jih je bilo pa od.de-ljenih za templamje SS gojzerjev. Pri tem delu so bili zaposleni po večini le Nern-oi, ker Poljaki niso Mi tega zmožni. Tudi mene je hotel »capo«( delovodja, neki nemški jetnik) zaposliti s šivanjem tem-planoev na SS gojzerje, pa sem, ga prosil, naj me rajši, pusti pri šivanju krp-Saj bi šel, 'če bi bil n. pr. zaslužek P° kvalifikaciji, M se za gojzerje zahteva. Tako pa nisem hotel po nepotrebnem i2' rahljati telesne energije in opravljat-1 težko delo za isto hrano. Skoro eno leto sem bil v delavnici edini Slovenec. Preko veže nam nasproti je bila pa krojačnica, ni vsi (potrebni krediti, pa trdi avstrijska vlada, da letos nima na razpolago sredstev za gradbena dela v ljubeljskem, Predoru. Ta trditev je tembolj čudna, ker so do nedavnega v Avstriji vedno Poudarjali pomembnost dograditve te nove prometne zveze tako za gospodarsko poslovanje kakor za turizem. (Jugo-pres.) Ljudski odbor mestne občine jie na to takoj reagiral in napravil resolucijo, v kateri opozarja merodajne faktorje na neprecenljivo škodo, ki se godi mednarodnemu prometu z zavlačevanjem, zgraditve tega najkrajšega in najboljšega Prehoda skozi Karavanke in opozoril, da bodo zaradi razdiralnih sil pronicajočih voda v nedograjenem tunelu tudi stroški za dovršiitev iz dneva v dan večji. Na-svetoval je, da naj se vsaj na naši strani nemudoma prične s potrebnimi deli in s tem vzgledom tudi Avstrijce izpod-budi — da se bodo zganili. Tako je pred nami vedno polno turističnih problemov, od katerih zavisi, ali bo Tržič napredoval ali pa zaostajal za drugimi bolj podjetnimi in prizadevnimi kraji. Zate> je pač več kot potrebno, da se za ta vprašanja vsi Tržičani zanimamo, da sodelujemo in pomagamo pri njihovem reševanju z vso dobro voljo in z vsem ustvarjalnim poletom. Kako bi torej cesto izboljšali ? Vsa cesta mora biti nasuta toliko, da bo izbočena. S tako izbočenega cestišča se voda sproti odteka na strani in ob še tako hudem nalivu ne more prizadejati škode. Tako bi se letni stroški za vzdrževanje občutno zmanjšali, obenem pa bi cesta bala kakršna mora biti. Vsekakor pa bi cesto morali proglasiti za občinsko cesto, saj ni v korist samo Gozdni upravi, ampak v vsesplošno korist. Kdaj dobe padli borci v Tržiču spomenik ? Tržičani moramo priznati, da smo doslej pokazali vse premalo zanimanja za spomenik padlim borcem našega mesta. Prehitele so nas v tem celo mnoge okoliške vasi. Skrajni čas je že, da se tudi mi zganemo, se odločno lotimo te svoje naloge in postavimo dostojen spomenik svojim rojakom, ki so žrtvovali avoja 2ivljenja na našo svobodo! Spomenik bo moral biti seveda tak, da bo v čast našemu mestu. Pričati bo moral še poznim rodovom, da smo, znali ceniti največjo žrtev, ki so jo dali padli borci za to, da mi živimo. Zavedati pa se moramo tudi, .da bomo s svojim spomenikom pokazali svoje spoštovanje do padlih borcev tudi tujcem, ki v čedalje večjem številu prihajajo v naše mesto. V prvi vrsti se moramo zediniti za prostor, kjer naj bi spomenik stal. Izbrati moramo najodličnejši prostor, ki ga premoremo! Naše čitatelje prosimo, da se v čim večjem številu oglase s svojimi predlogi. Kdorkoli ima kako zamisel, naj nam jo sporoči. Predloge bomo v listu objavljali. Komu koristi tako sledenje? Po vojni se je znašla cesta Tržič — Puterhof v zelo slabem stanju, brez mostov in škarp. Mostovi so že skoraj vsi Po dvakrat obnovljeni. Nekaj jih je vzela narasla voda, drugi pa so bili v tako slabem stanju, da vožnja preko njih s težkimi avtomobili ni bila varna. Zdaj so mostovi dobri in tudi cesta je na več mestih znatno razširjena. Cestišče samo Pa še ni zadovoljivo. Večji del ceste (po- sebno v ridah) ni izbočen, tako da ob vsakem večjem nalivu voda odnese ves gramoz. Cesta se spremeni v pravi hudournik, ki razrije cestišče do temelja. Razume se, da je vzdrževanje ceste v takem stanju silno drago, ker je cesta od naliva do naliva do temeljev izprana (kolikor jo, sploh nasu,jejo), obenem pa je ves trud za izboljšanje zaman kljub resnemu prizadevanju cestarja. VOLITVE V PUTERHOFU Ker se je prejšnji odbornik Ignac Nahtigal odpovedal zastopanju v občinskem svetu, smo imeli v nedeljo, 24. maja ponovne volitve zastopnika v občinskem svetu. Izvoljen je bil Ignac Dovžan, ki je dobil večino glasov. Upamo, da nas bo novi odbornik obveščal o delu občine in njenih sklepih ter občinskemu svetu poročal o ^aših zahtevah! PLANINCI IZ BAČKE NAS SPET OBIŠČEJO! Planinsko društvo iz Apatina namerava tudi to leto prirediti tri razna taborjenja (skupno bivanje) v raznih krajih Slovenije: I. skupina 10 planincev v Savinjski dolini, z izhodiščno točko Luče pri Ljubnem pod vodstvom tov. Antona Gajzerja II. skupina 17 planincev v dolini Soče,, z izhodiščem Soča od 14. julija 1.1. pod vodstvom Ilije Smiljanovića III. skupina 12 planincev v Karavankah z izhodiščno točko Tržič od 5. avgusta 1.1. pod vodstvom Franja Šuberta, sekretarja PDA. Želimo našim Apatincem mnogo sreče in uspeha v naših krasnih planinah! kjer so prav tako, kot mi čevlje oz. cokle krpali progasto jetaiško ob'.eko. V ''Stem poslopju je bila tudi pralnica jet-ni&kega perila. Med nami na bloku so bili tudi štirje smovi, ki so imeli pri sebi tudi svoje Oeieite. Iz naše občine sta bila Janko Dobre in oče, doma iz Kovorja, svojega oče-^a je imel pri sebi Silvester Pogačnik iz 2aloš pri Podnartu, prav tako tudi Mirko Peternel iz Poljanske doline, njegov 0ce je delal v krojačnici, ter Bešter, oče 16 sin iz Jaminika. Vsak izmed teh šti-rm sinov je imel večjo skrb za očeta, kot zase, ali bo mogoče starim, izmuče-j^m prenesti vse taboriščne nevšečnosti, Ke'r za stare ni bilo nobenih izjem. Neke nedelje popoldne sem na taboriščni glavni cesti srečal Žebota v žt-ahnem. pogovoru z nekim duhovnikoma reZ desne roke. Žebot me je njemu j^dstavil ter me povabil, naj se spregam z njima. Duhovnik brez desnice le bil Matija Munda iz Dravograda. Pri-7 je te dni po 10 mesecih iz bolnice, ■^r so mu odrezali desno roko pod ko-Q|lcem. Aretiran takoj po prihodu Nem-cfv v Dravograd, je bil potem v tabo-. u Flossenburg, kjer je delal v gra-itnem kamnolomu. Rekel je, da je to taborišče veliko hujše kot Dachau, delo V kamnolomu težko, vodstvo taborišča pa da imajo v rokah »zeleni«, to je nemški kriminalci, ki z »rdečimi«, to je s političnimi jetniki neusmiljeno ravnajo. Padel mu je težak kamen na roko, rana se je gnojila, se zastrupila. Na srečo je z drugimi duhovniki prišel 1. 1942 v Dachau, kjer so mu rešili življenje s tem, da so mu roko odrezali. Nadaljeval je, nič mi ni žal za roko, samo da bi se srečno vrnil v osvobojeno domovino. Delal in jedel bom z levico, štajersko vince me bo pa poživilo, da bom tudi z levico lahko delal za narod. Govorila sva potem še večkrat. Ker z eno roko ni mogel kaj delati, je postal vratar na 26. bloku. Na nedeljo popoldne — bilo je 28. avgusta 1943 — me je M. Munda povabil, naj pridem zvečer ob pol šestih k oknu naše kapele, kjer da bo prvikrat maše-val po dveh letih. Šel sem,. Ne morem vam opisati, kako sem ganjeno občudoval tega junaškega trpina pri povzdigovanju z levico. Dne 8. sept. 1943 je po taborišču završalo. Kapitulacija Italije. Mnogi so pričakovali zaradi tega tudi poraz Nemčije v bližnji bodočnosti. Dalekovidnejši so bili pa mnenja, da bo konec vojne šele, ko bodo Rusi pred Berlinom. Do- kapitulacije Italije smo bili v Dachauu po večini le Gorenjci in Štajerci, z nobenim Ljubljančanom, ali Dolenjcem nisem govoril. Ne dolgo po 8. sept. pa smo zvedeli, da se nahaja v taboriščini kopalnici prva skupina jetnikov iz »Ljubljanske pokrajine«, železničarji in drugi. Še isti večer nas je šlo nekaj k mreži bloka 15 za novince, da smo od novodošlih zvedeli kaj novic, ki seveda niso bile vesele. Obsojali smo bratomorni boj in needi-nost našega naroda. Vprašal sem nekega Ljubljančana, če je morda Lojze Ude iz Tržiča med njimi. Pa mi je povedal, da je šel v partizane ter da ni nobenega Tržičana med njimi. Z naslednjimi transporti iz Ljubljane so prišli v Dachau tudi Dolenjci in Notranjci. Govoril sem z nekaterimi, ki so bili že v italijanskih internacijah na Rabu, Gomarsu in drugod. Nekdo je rekel: »Komaj sem se do skrajnosti oslabel vrnil z Raba, že sem bil ovaden, da simpatiziram z OF in tako tukaj nadaljujem stradanje.« Tako smo bili jeseni 1. 1943 združeni Slovenci iz vseh pokrajin v taborišču Dachau. Na bloku 15 za novince so bile zaradi pre-napoinjenosti vedno obupnejše razmere. (Nadaljevanje sledi.) Stran 4 Štev. 14—15 Naše šole so končale z delom Slovesen zaključek šolskega leta Osmo šolsko leto v svobodni Jugo-goslavijd se je zaključilo. .Veliki so iz leta v leto napori učiteljev in vzgojiteljev, ki posredujejo mladini v šolah temeljno znanje, ki ga bodo v življenju nujno potrebovali, napori tistega dela mladine, ki je voljan to znanje sprejemati, pa tudi tistih staršev, ki jim uspehi njihovega otroka niso deveta briga. Vsi ti napori imajo le en skupni cilj: vsestransko usposobiti mladino, da bo lahko prevzela važne in odgovorne naloge iz rok starejših tovarišev v svoje roke — in jih bo tudi sposobna vršiti po smernicah, ki jih je začrtala naša ljudska revolucija. Važnosti dela v naših šolah se naša ljudska oblast v polni meri zaveda in mu zato posveča nenehno pozornost. Prav posebno se ta njena skrb za šolo izraža vsako leto ob zaključku šolskega leta, ko ji daje poseben poudarek s sprejemom najboljših učencev. Tudi letos smo imeli ob zaključku šolskega leta vrsto prireditev, na katerih so zastopniki oblasti izrekli pohvalo najboljšim pionirjem in mladincem za njihove uspehe v šoli ter jih tudi primerno nagradili. Okrajni ljudski odbor je nagradil najboljšo dijakinjo v občini, ljudski odbor mestne občine pa je priredil petnajstim najboljšim učencem vseh šol v občini svečan sprejem. Sprejem je bil v soboto, 20. junija v prostorih Dijaškega dama. Zbrane odličnjake je nagovoril zastopnik LOMO m,r. Zdenko Laivička, vsakemu posebej čestital k doseženemu uspehu ter mu izročil darilo. Sprejemu je letos prisostvoval tudi sekretar Sveta za kulturo in proisveto LRS tov. France Ki-movec-Žiga, ki je odličnjakom spregovoril tudi v svojem imenu, kar je slovesnost še bolj povzdignilo. — Nagrajen- cem je LOMO priredil tudi skupno kosilo. - i - j J Zastopnik LOMO je prisostvoval tudi zaključni akademiji gimnazije v petek, 26. junija, na kateri so bili nagrajeni še ostali odličnjakl zavoda, ki jih je bilo letos skupno dvanajst, mnogim marljivim dijakom pa so bile izočeiie pismene pohvale. S temi slavnostmi so dijaki dobili polno zadoščenje za svoj trud, so pa tudi spodbuda pri nadaljnjem študiju ne le njim samim temveč tudi ostali šolski mladini. Pregled šol in učnih uspehov v naši občini 1. Na področju naše občine je 8 šolskih zgradb in ena zasilna s 30 učilnicami, poleg tega ima še glasbena šola 4 učilnice v nešolskih zgradbah. Večina učilnic je zasedenih dopoldne in popoldne, večinoma z domačimi oddelki, v osnovni šoli v Tržiču pa gostuje tudi vajeniška šola. 2. Vseh oddelkov je: na osnovni šoli 26 (od tega 6 vzporednic) na gimnaziji 12 (od tega 8 vzporednic) na vajen, šoli 4 (odteigal vzpored.) skupaj 42 (odtega 15vzpored.) Glasbena šola ima 5 oddelkov in to za klavir, violino, violončelo, pihala in oddelek za teoretične predmete. 5. Učni uspehi: \ Šola Križe Kovor Tržič Sv. Ana Lom Leše Dolina 3, Na osnovnih šolah je zaposlenih "o stalnih in en honorarni učitelj, na gimnaziji 17 stalnih in en honorarni, na vajenski šoli en stalen, in 10 honorarnih predavateljev. Skupaj 47 stalnih in 12 honorarnih predavateljev. Glasbena šola zaposluje 3 stalne in 5 honorarnih predavateljev. \ 4. Na osn. šolah je 452 + 439 = 891 na gimnaziji 213 + 200 = 413 na vajenski šoli 76 + 25 = 101 skupaj, 741 + 664 = 1405 učencev Glasbena šola je imela 22 + 58 = 80 učencev. Pozdit. Neg. lsl. 2—3 si. Več al, Neoc. Vseh 146 46 23 13 10 192 76% 24% 12% 7% 5% 54 17 3 12 2 71 76% 24% 4% 17% 3% 312 94 43 18 28 406 77% 23% 11% 5% 7% 57 11 3 6 2 68 84% 16% 4% 9% 3% 38 14 4 6 4 52 73% 27% 8% 12% 8% 55 9 6 3 — 64 86% 14% 9% 5% 25 13 4 9 — 38 66% 34% 10% 24% '»Pisanice« so Me prvi slovanski pesniški laborcUt. Urejeval jih je Tržičan .Damasican Dev. Po njih so v ipoeastJtev svojega rojaka Izbrali ima za svoje kul-tiurnaumetniško društvo (dijaki tržiške gimnazije- DKUD »Nove Pisanice« se je natt; javnosti v preteklih letih večkrat predstavilo. Že so nam v spominu izborne recitacije njegovega (recitacijiskega zbora, mladinska igra, ki jo je društvo uprizorilo oib !10 letnici OF, zlasti, pa je znana njegova folklorna skupina. Manj pa je prodrlo v javnost delo njegovega literarnega krožka. Svoje prispevke so mladi liteiraitl. dosltej oibjLwlja.li zgolj na drufitveni deski. Letos pa jim je dalo uredništvo Tržiškega vestmka im.ož-nost, da jih vi.dijio tudi — natisnjene, kar jiim bo gotovo v spodbudo aa nadaljnje literarno delo. Ob grobovih talcev Ob cesti, nedaleč od naše vasi, leži gomila 21 talcev. Doma mi je bilo dolgčas in odpravila sem se, da pogledam nji- hov grob. Bliil je Ves odjet v cvetje, lučke so gorele, vse je bilo tiho in mirno, V igozdu, nedaleč proč, je išelestelo listje. Res, pravi kraj', kjer se človek lahko posveti svojim mislim. Sedla sem na ograjo ob grobu in se zamislila. Pred očmi sem imela ves dogodek, kil se je odigral tu pred devetimi leti. Po cesti je pripeljal velik tovorni avtomobil. Nemci so poskakali na tla in postavili dvajset mož v dolgo vrsto. Pripravili so strojnice, da bi začeli streljati, kar pride od vasi sem star, ubog mož z dolgo brado. Ko jso ga Nemci zagledali, so ga postavili k ostalim in začeli streljati. Kri je pordečila zeleno trato, ptice v gozdu so preplašene zletele, ljudje pa so se v strahu spogledali in dejali: »Spet jih streljajo!« Ko so krvniki opravili svoje delo, so se odpeljali, trupla pa so pustili ležati ob cesti. Kar nekam tesno mi je postalo1, ko sem pomislila, koliko ljudi je moralo na tak strašen način darovati svoja, življenja zato, da lahko mi zdaj živimo v miru, sreči in zadovoljstvu. Sklonila sem se in položila na grob šopek belih cvetlic, da bi s tem vsaj nekoliko pokazala hva- ležnost, ki jo čutim do padlih borcev za svobodo. Andreja Kavar, dijakinja IV.a razr. J* Sole Četrtošolka Metka je po šolskem hodniku prišla pred razred. Na vratih se je blestel napis: { IV.a Metka je odprla vrata in stopila v razred. »Dobro jutro!« je pozdravila. Nekaj glasov ji je malomarno odgovorilo, nekateri učenci pa se zanjo še zmenili niso. Sedeli so v klopeh in drdrali nemško pesmico. Pravzaprav je našo drdrali, ampak so se je šele učili. Nekaj učencev je nemoteno hodilo po razredu s knjigo v rokah in kdaj pa kdaj sta se dva zaletela in zagodrnjala drug na dragega: »Neroda!« Učenje se je nadaljevalo ... Metka je stopila k Zalki in jo vprašala : »Ali je bila kakšna naloga za danes?* Zalka jo je malce začudeno pogledala, nato pa odgovorila: »Mislim, da ne!« Osnovne sole skupaj 687 204 86 67 46 891 77% 23% 10% 8% 5% Gimnazija 260 149 51 66 32 4 413 63% 36% 12% 16% 8% 1% Vajenska šola 88 13 6 7 — 101 87% 13% 6% 7% Glasbena šola 79 98,7% 1 1,3% — — —■ 80 Če primerjamo šole po % pozitivnih U'čn.iih uspehov dobimo naslednji vrstni red: Najvišji procent — 98,7% — ima glasbena šola, kar je povsem razumljivo, saj prihajajo tja prostovoljci, ki so glasbeno nadarjeni in imajo- posebno veselje do glasbenega pouka. Sledi vajenska šala s 87%, nato osnovne šole: Lese — 86%, Sv. Ana -84%, Tržič — 77%, Kovor — 76%, Križe — 76%, Lom — 73%, Dolina — 66%, na zadnjem mestu je gimnazija 63%. Največ učencev z več kot 3 negativ-Btaii ocenami imata gimnazija in Lom (skoraj po 8%), nato Tržič "(7%), tu so všteti, tudi učenci s 3 slabimi ocenami, 'lato Križe (5%), Kovor in Sv. Ana (3 °dst.), Loše, Dolina, vajenska in glasbena šola takih učencev nimajo. Še bolj se razlikujejo posamezne šole po številu učencev z eno in z 2—3 slabimi ocenamii. Če primerjamo1 dijake, ki stanujejo \* 'nternatu, ugotovimo1, da je izdelalo 18 Sirmnaizijcev ali 85%, eden ima eno nezadostno — 5%, eden 3 nez. — 5%, eden 5 nez. — 5%. Učencev osnovne šole je izdelalo 12 ali 92 %, eden 3 nezadostne '— 8%. Vidimo, da je uspeh teh dijakov Precej nad povprečjem. Med njimi imajo le trije očeta, vsi ostali, posebno tisti z nezadostnimi ocenami, imajo več ali manj neurejene domače razmere. 6. Čeprav se na gimnaziji uspeh po Procentu pozitivnih učnih uspehov ni mnogo dvignil od lanskega leta, pa, so konstantno dviga v zadnjih treh letih srednja ocena. Od 2,63 se je preko 2,75 dvignila letos že na 2,79. Srednja ocena je višja v višjih razredih. Največ nezadostnih ocen je v ma (26%), v an (16%), v ze (14%), v si (12%), v zg (10%). To se pravi, da ima vsak četrti dijak negativno oceno v matematiki, vsak šesti; v angleščini, vsak sedmi v zemljepisu, vsak osimi v slovenščini, vsak deseti v zgodovini. Od prvošolcev ima vsak tretji nezadostno v matematiki in angleščini. 7. Kaznovanih je bilo 15 dijakov na gimnaziji zaradi večjih nerodnosti in neopravičenih izostankov, v Krizah pa 4 zaradi neprimernega vedenja in povzročene škode. 8. Med moralnimi prestopki so kraja, kajenje, beračenje, slabo vedenje in v 5 primerih zadrževanje na veselici v nočnih urah. Ein učiemec je bil predlagan za sprejem v vzgojni« zavod. 9. Obisk šole. je skoro povsod okrog 98 %, le Lom in Dolina imata samo 94 %, osnovna šola Tržič pa 96% obisk. 10. Razen slovenščine v treh oddelkih, fizike v enem oddelku in vse srbohrva- ščine so bili predmeti strokovno zasedeni. Zato potrebujemo na šoli 2 slavista, germanista, koristno bi uporabili tudi zgodovinarja. 11. Vzroki dobrih in slabih uspehov so pri otroku, pri starših in v šoli: Učenčeva pazljivost, volja do dela in učenja, pa tudi njegove sposobnosti so pač osnova vseh učnih uspehov. Taki učenci prihajajo predvsem iz toplih, urejenih domov, kjer se tudi oče in mati zanimata za. šolo in dajeta s pravilnim odnosom, do svojega dela otrokom dober zgled. Na učiteiljstvu pa je, da na dobro pripravljenih roditeljskih sestankih seznanjajo starše z načinom šolskega dela in si zagotovijo njihovo pomoč. S skrbno pripravo na pouk, s požrtvovalnim, delonn morajo skrbeti, da učenci podamo snov razumejo in osvoje. Njihovo zanimanje dvigajo tudi z delom v pionirskih krožkih in pri, vsem ostalem izvenšolskem delu. Slabi učni uspehi so največkrat posledica učenčeve malomarnosti, nepazljivosti in mezamimamja. Vse to pa ima pre-mnogofcrat izvor v neurejenem domu, v vplivu ceste. V elementarnem razredu zelo oitežkoča delo pomanjkanje besednega zaklada ter smisla za delo in disciplino. Tudi slab papir in peresa, predrage barvice in prekasna dobava čitank ne izboljšujejo učnih uspehov. V pomožnem razredu so ovirale delo predvsem neurejene družinske razmere in pomanjkanje šolskih potrebščin. Iz govora gimn. ravnatelja na zaključni akademiji Najboljši je II.c razred, v katerem je izdelalo 87"/n vseh dijakov. Njemu slede II. b z 82%, IVb z 78%, IV.a z 76%, I.a s 70%, Hib z 68%, I.b s 55%, I.d z 52%, Il.a z 48"/n, I.c z 41% in za konec II.d s 36% dijaki, ki so uspešno dovršili razred. Trije razredi niso dosegli niti polovice, dva se sučeta okrog sredine, ostali pa so boljši. Če izračunamo srednjo oceno za ves razred, ima najboljšo oceno spet Il.a in sicer 3,18, najslabšo pa spet Il.d, ki ima saimio ,2,40. Vsii ostali razredi so vmes in sicer takole: 2. c - 3,18 4.a - 3,06 3. b - 2,95 4. b - 2,94 3,a - 2,91. 1. b - 2,69 2. b - 2,66 l.c - 2,60 1. d 2. a 1. a 2. d 2,52 2.48 2,44 2,40 Zalka je bila svetlolasa deklica z dol-Sni[ kitami in lepim obrazom. Kar pa zadeva šolo-, je bila kaj slaba dijakinja. Zmeraj se je »borila« z dvojkami in e-nojkami. »Ali znaš pesmico?« je vprašala temnolaso Metko, ki je stala pri oknu in '°Pazova,la vrt pred šolskimi poslopjem. Metka se je obrnila k sošolki in malomarno dejala: »Bo že kako!« Obenem P'a je zamahnila z roko češ: »Naj te to ne skrbi...« V razredu je bilo vedno več dijakov, hiteli so lei še zamudniki. , Zazvonilo je. Metka se je obrnila od okna in poča ■ si 'Stopila k svoji klopi. »Joj!« je prestrašena vzkliknila. »Katero nalogo pa pišeš, Marijan?« »Matematično vendar... Ali je ti nimaš?« »Ne, pozabila sem jo prepisati! Daj mil zvezek!« Tedaj so se odprla vrata in dva dija-a sta prihitela v razred. »Že gre!« sta Zaklicala kot dva stražnika. Metka je ^mirno vstala, njen bledi obraz je izra- žal strah pred profesorjem, ki je z geometrijskem orodjem stopil v razred. Dijaki so sedli. Metka se je ozrla na Zalko, ki je sedela za njo in zašepetala: »Kaj bo, če me pokliče?« »Opraviči se,« ji, je šepnila Magda,. Metka se je ozrla v 'profesorja, ki je vprašal, kdo je odsoten. Boječe je vstala in nekako zaprosila: »Prosim .. .« Toda profesor jo je ljubeznivo prekinil. »Ali si ti redite!jiea ? Le hitro povej imena naših bolnikov!« »Imena naših bolnikov« je poudaril in se nasmehn'1. »Jaz ... jaz nisem, redateljica ... Prosim ... oprostite ... danes nisem, mogla napisati naloge, ker... me je noga bolela ...« »Kaj, ti si šele danes mislila napisati nalogo?« »Ne ... ne, včeraj ... Ampak noga me je bolela,« je zmedeno pojasnjevala Metka in se skušala rešiti iz zagate. »No, no, iče te je pa samo noga bolela, bi res lahko napisala nalogo!« se je ujezil profesor. »Za tako malomarnost ti bom dal enojko!« Odprl je redovalnico in napisal s svinčnikom veliko enojko ter jo dvakrat podčrtal. »Kdo še nima naloge?« Nihče se ni oglasil. Tišino je motilo samo hliipanje Metke. »Bomo videli! Pokažite naloge!« Profesor je počasi hodil ob klopeh in štel: »Tri... tri... dva... Kje je še eden?« Njegove oči so se zapičile v dijaka. »Kje je tvoj zvezek?« »Tukaj ga imam.« Dijak je našel zvezek v torbi in ga položil na klop. »Dobro!« je dejal profesor in odšel naprej. »Tri... tri ... tri. ..« Sedel je in do konca ure izpra-ševal. Ko je zazvonilo in je profesor odšel, se je Zalka oddahnila: »Samo, da je odšel!« Metka se je z objokanimi očmi ozrla vanjo in dejala: »Ti imaš pač vedno srečo.« Nato si je z roko podprla glavo, odprla nemško knjigo in se hlipaje učila pesmico: »Der ... Sehneider macht. .. Kleider...« Vera Rozman, dijakinja III. a razr. Če sedaj posamezne razrede glede na uspehe in srednjo oceno s točkami od 1 Točke 12 11 10 9 8 7 po uspehu 2.c 2.b 4.b 4.a l.a 3.a posred, oc. 2.c 4.a 3.b 4.b 3.a I.b Na ta način imajo posamezni razredi naslednje število točk: 2.c 24, 3.b 16, l.d 8 4.a 20, 3,a 15, l.c 7 4.b 19, I.b 12, 2.a 6 2.b 17„ l.a 10, 2.6 2 Več kot te številke pa bodo morda povedale naslednje številke, Skoro polovico vseh ocen, ki ste jih dijaki letos dobili, je zadostnih in nezadostnih. Nezadostnih je toliko, da lahko /dobi skoro vsak dijak po eno, zadostnih (pa je preko 1600, se pravi, za vsakega dijaka kar po 4. Temu so seveda krivi tisti dijaki, ki imajo po 4 in več nezadostnih ocen, med njimi nekateri tudi 7 ali celo 9. Kaj se vam ne zdi, da je tu nekaj narobe, da je kaj takega pravzaprav skoro nekaj nemogočega ? Kaj neki mislita tak fant in dekle? Ali se mar prav nič ne zavedata, da zapravljata denar, ki ga šoli daje skupnost? Ali mar ti dijaki čisto pozabljajo na dom, na starše, ki zanje skrbe in jih pošiljajo v šolo zato, da se bodo v njej pripravili za poklic in delo v življenju? To, dijaki, bi vam ob tej priliki rad povedal: »Ne učite se za ocene, to je že res, toda ne smelo bi vam biti vseeno, kakšno oceno dobite. Treba je delati in to dobro delati. Ocena dobro naj bo šele tista najnižja ocena, s katero bi mogli biti zadovoljni, ocena zadostno naj počasi izginja iz redovalnie in spričeval.« Pa še nekaj se mi zdi važno. Že prihodnje leto bodo zahtevale tovarne in obrtniki od svojih učencev 4 razrede gimnazije. Na to pomislite tisti, ki po dve ali tri leta presodite v prvem ali drugem, razredu. Na ta način izgubljate leta in prav lahko se vam bo zgodilo, da se vam bodo vrata v tovarno ali delavnico zaprla tik pred nosom. Zalita/ dmlam v prattem času Svoj prosti čas delim v dva dela: tistega v šoli, t. j. med odmori in doma. Med odmori sedim največkrat v klopi in opazujem divjo gonjo okrog sebe Sošolci se lovijo po razredu in tako sem v večni nevarnosti, da me kdo ne podere po tleh, ali pa, da mi prileti v glavo kos krede, zvezek, ali kaj podobnega. Zato mi v odmorih ni prav posebno prijetno. Doma je drugače. Takoj, ko se naučim in naredim domačo nalogo, se umaknem na podstrešje, kjer imam med kupom starih šolskih miz in klopi »svojo sobo». Za neko zaprašeno omaro sem našla star naslanjač, ki mi pa kljub raztrgani prevleki dobro služi. Privlekla sem še mizo s treimi nogami in si na zid pribita desko za polico. Ko pridem vsako popoldne v ta svoj kotiček, najprej obrišem, prah, da nisem, ko se vrnem s podstrešja, vsa bela. Nato pa vzamem s police knjigo, ki mi ravno pride pod roke in berem, vse tja do večera, ko se zmrači, kajti elektrike v do 12 ocenimo, dobimo sledečo sliko: 6 5 3.b l.b 2,b l.c 4 l.d l.d 3 2 1 2.a l.c 2.d 2.a l.a 2 d to naj velja za vsakogar, ki hodi v gimnazijo tole: »V štirih letih dovršiti štiri razrede gimnazije!« Vsem dijakom naj bodo za vzor tisti, ki so tudi letos pravil no razumeli svojo> dolžnost in so razred dovršili z odličnim uspehom. 12 imamo letos odličnja-kov, poleg njih pa še 12 takih, ki za svoje delo zaslužijo pismeno- pohvalo. Najboljša dijakinja na zavodu je učenka III.a razreda Sajovic Majda. Za odličen uspeh in pravilen odnos do šole je prejela nagrado SPK okraja Kranj ter nagrado in pohvalo profesorskega kolegija gimnazije. Predsednik LOMO Tržič je sprejel in nagradil 5 odličnjakov in sicer Ka-var Andrejo in Šmitka Franca iz IV.a., Kastigarja Vladimirja iz Ill.b, Bedino Janeza iz ILe in Godnov Zofijo iz T.c Vsi ti dijaki in dijakinje dobe tudi pismene pohvale profesorskega zbora gimnazije. Profesorski kolegij pa je pismeno pohvalil in nagradil še ostale odlične učence, TI so Brejc Anton in Rafcovec Žala iz l.c, Ipavec Marija in Piskar Marija iz Ill.b ter Demšar Aljoša in Rozman Vera, iz IH.a razreda. Pohvalo po celokupnem profesorskem zboru prejme tudi Kalan Marija, dijakinja IV.a razreda. Ta je vse leto hodila iiz Goric v Tržič peš v šolo in ni manjkala niti eno samo učno uro, pri tem pa je s svojo veliko marljivostjo dovršila IV. razred s prav dobrim uspehom. (Nato so bile razdeljene še pismene pohvale nekaterim dijakom.) Vsem nagrajenim in pohvaljenim še enkrat prav iskreno čestitam tudi v imenu vsega profesorskega zbora, čestitam pa tudi njihovim staršem, da imajo take hčere in sinove; prepričan sem, da smo nanje ponosni vsi, šola in dom ter vsa naša ljudska skupnost. In ko odhajate sedaj na počitnice, odnosite s seboj le najlepše vtise. Težave in tegobe, ki so vas med letom tlačile, pozabite, nikoli pa ne pozabite, da hodite v gimnazijo, ki skupaj z delavcem v tovarni, rudniku in na polju oblikuje novega človeka, in ne pozabite, da so prav delavci tisti, ki dajejo denar tudi za šolo. Zato naj ne bo med vami nikogar ki (se isedaj, ko boste dobili spričevala, ne bi zamislil nad svojimi ocenami in potem sklenil, da. se bo v bodoče ravnal po svoji najboljši vesti in storil vse, kar je storiti dolžan. Uživajte počitnice, potrebni ste jih, ne pozabite pa, da ste dijaki gimnazije, zato nikoli ne storite nič takega, da bi vas potem moralo biti sram kot dijake in še bolj kot pionirje. Še besedo ^atim, ki imajo poplavni izpit. Začnite s študijem takoj, poiščite si inštruktorja, kajti brez njega ne bo šlo. Delajte vsak dan eno samo lrico, a to pošteno in resno. Popravni izpit bo namreč dosegel svoj .t amen le, če ga boste uspešno opravili, kajti znanje, ki si ga boste prisvojili sedaj med počitnicami (čeprav bi si ga lahko med šolskim Vom laže in ceneje!), vam bo koristilo v prihodnjem šolskem letu. Ne odlašajte do zadnjega tedna! Vsak dan eno samo urico, pa bo dovolj počitnic, a izpit sam bo igrača! Za konec pa še enkrat vsem skupaj lep in prisrčen pozdrav, tople pozdrave pa ponesite ludi vašim staršem, ki so se skupaj z vami in nami veselili in bali konca šolskega leta. Vam, mladi prijatelji, želim, da si med počitnicami oddahnete in naberete novih moči, da se jeseni vrnete polni dobre volje spet v šolo. MLADINA! S PRIDNIM UČENJEM KORISTIŠ SEBI IN .SKUPNOSTI! svoji sobi še nimam. Potem pa vstanem in se najprej malo pretegnem, kajti od sedenja na starem naslanjaču sem vsa trda, in grem v kuhinjo. Tam pomagam mami, ali pa zabavam bratca in sestrico, kar pa nikakor ni lahka stvar. Marija mi reče: »Poglej, Janez mi že vse popoldne nagaja. Nabij ga!« Janez pa kriči: »Saj ni res, Marija meni nagaja, njo daj!« — No, sedaj naj pa naredim tako, da bo prav. Spor se po navadi konča tako, da jima povem kako povestioo in tako pozabita na krivice, ki sta jih storila drug drugemu. Med tem časom pa se znoči. Mala dva gresta spat, jaz pa kmalu za njima — v deželo sanj, kjer vse to, kar som doživela čez dan, še enkrat doživim. Andreja Kavar, dijakinja IV.a razr. Ob koncu Šolskega leta Vendar enkrat konec šolskega leta! Težko pričakovani 9. junij, ko je koncem koncev konec naših skrbi in težav. Konec je tistih strašnih ur angleščine in matematike, ko smo trepetaje držali »fige« pod klopjo, da nas tovariš profesor ne bi poklical. — Dolgo pričakovani konec. Ni pa konec vsem v veselje. Mnogo dijakov s strahom pričakuje 26. junij, ko bodo dobili spričevala; oh, ta nesrečna knjižica gorja in jeze, koliko mladih študentov (študentke so izjema) jo je že preklelo z----— pa saj se ne izplača govoriti. Mnogim pa (»ta boljšim« seveda) služi ta knjiga kot menica (tudi meni), da pri tetkah in stričkih z njeno ponnočjo napolnijo svoje vedno prazne denarnice. Resni študentje, v prvi vrsti deklice, Pa smatrajo spričevalo najmanj kot — ue vem kaj že! No, kakor sem že rekel, počitnice so tu! Mnogi imajo že dalekosežne visokolete-če načrte za počitnice. Taborniki bodo $i taborit na morje in v gozdove, člani pla' ninske skupine bodo delali izlete v g°»re in planine; mnogi pa bodo ostali kar doma in pasli krave, ovce ali pa — \05&' bo. Nabrali si bodo novih moči za pr1' hodnje šolsko leto. še bomo hodili v š°' lo, še bomo nagajali našim profesorje-111 in jih spravljali v obup, kakor našo Pr°' Letošnji absolventi nižje gimnazije v Tržiču Potem, ko je bila lansko leto po nekaj letih spet uvedena osemletna šolska obveznost, odhajajo letos iz šole spet novi absolventi štirirazredne nižje gim- IV.a razred so dovršili: z odličnim uspehom: Šmitak Franc (pohvaljen) Kavar Andreja (pohvaljena) s prav dobrim uspehom: Costa Marko Kern Anton (pohvaljen) Prestrl Rudolf Kalan Marija (pohvaljena) z dobrim uspehom: Kocjan Franc Rukavina Miroslav Stegnar Miroslav Verbič Igor Zaplotnik Janez Zepič Janez Dacar Vida Furlan Marjeta Orel Marija Peternel Alojzija Rupar Mihaela z zadostnim uspehom: Poljanec Vido Ribnikar Peter nazije. Od 53 dijakov je IV. razred uspešno dovršilo 41 dijakov ali 77,S6°/o, 7 jih ima popravne izpite, 5 pa jih bo moralo razred ponavljati. IV.b razred so dovršili s prav dobrim uspehom: Erjavšek Vladimir Lampič Stanislav Stritih Vladimir (pohvaljen) Zupan Jožef z (dobrim, uspehom,: Čadež Vekoslav Gradiš ar Franc Gradišar Peter Javornik Janez Križnar Davorin Lakner Miroslav Mandič Stojan Mrak Janez Prešeren Friderik Primožič Jožef Boštar Marija Florijančič Bogomila Toporš Bernarda z zadostnim uspehom: i Kralj Pavel Klemene Jožefa Kolničar Marija Košir Jožefa Praprotnik Helena Delo pionirske organizacije na gimnaziji člani pionirske organizacije so bili vsi dijaki na zavodu, 413 po številu. Dela v pionirskih krožkih in pomladkih društev So se težko udeleževali nekateri oddaljeni dijaki. Delo pionirske organizacije je nekoliko oviral dolgo časa neustaljeni urnik, vendar so pionirji kar precej storili v preteklem letu. Delali so v naslednjih skupinah: pri Pevskem zboru 120 članov, pri krožku za ženska ročna dela 50, pri šahovskem, krožku 20, pri folklorni skupini 20, pri kemijskem, krožku 16, pri risarskem 7, v oddelku pionirjev in pionirk pri »Partizanu« 80, pri gimnazijski planinski skupini 70, pri gasilskem naraščaju 12, k tabornikom pa se jih je priglasilo 112. Z delom so se v novem, šolskem letu najprej predstavili šahisti ob priliki ekipnega tekmovanja v tovarni Runo. En dijak se je udeležil tudi tekmovanja za pionirsko šahovsko prvenstvo LRS v Ljubljani. Pionirji so sodelovali pri proslavi tedna RK. •* Dan republike je proslavil odred s svečanim sprejemom 115 dijakov v pionirske vrste. Dijaki obeh četrtih razredov so ta dan vstopili v mladinsko organizacijo. Pionirji in mladinci so ob prazniku dobili članske izkaznice in proslavili praznik s primernim programom. K dnevu JLA je pionirski odred čestital garniziji v Križah in KNOJ na Ljubelju. Prijetno so pionirji proslavili Novoletno jelko. Tokrat so dobili kot kolektiv za darilo 40 knjig, kemijski krožek pripomočke za vaje, krožek za ženska ročna dela pa blago za izdelavo enotnih srajc in bluz za pionirski pevski zbor. V zimskih počitnicah je bilo 32 pionirjev na smučarskem tečaju na Kofcah. 20. februarja pa so napravili pionirji ob priliki smučarskih tekem ekskurzijo pod Zelenico. Pionirji so si med letom ogledali v kranjskem gledališču Kranjske komedijante, v Ljubljani veseloigro Matiček se ženi, mladinci pa še Sneguljčico in foto-razstavo. Uvod v praznovanje Meseca, mladosti je bila razstava otroške risbe. Trideset pionirjev in pionirk je teklo v Titovi štafeti, ostali pionirji pa so jo pozdravili na Glavnem trgu. 24. maja so nastopili pionirji gimnazije s pionirji ostalih šol na področju občine Tržič s saimostojmim pevskim koncertom, 31. maja pa s samostojnim fiz-kulturnim nastopom. Ta dan je nastopila tudi folklorna skupina. Šahisti so se 24. maja udeležili tekmovanja za šahovsko prvenstvo okraja Kranj in zasedli drugo mesto. fesorioo za slovenščino, ki včasih res ne ve, kaj bi z nami, ali naj nas vpiše v »spominsko knjigo«, ali naj nas založi tovarišu razredniku. No, jeseni pa na svidenje! Aleš Demšar, dijak IILa razr. Moja največja Zelja Moja največja želja je, da bi postal Pomorščak. Morje sem vzljubil že takrat, ko smo bili prvič tam na počitnicah. Ker sem znal že plavati, sem si lahko dovolil različne izlete s čolnom, Jadcnieo in kajakom, oziroma sandolinč-koni. V Ulcinju sem se spoprijateljil z nekim ribičem in ta me je vzel večkrat s seboj na ribolov. Z ribičevim sinom sva morala v čolnu odpeljati del mreže nekaj sto metrov od barke in mrežo sproti metati v morje. Ko je bila vsa mreža v ftlwju, sva počasi zaveslala v polkrogu Proti neki določeni točki; bila je to sredina zaliva v višini dveh skrajnih točk rfcičev, ki sta tvoril a uMnjski zaliv. Barka Pa je zajadrala z nasprotne strani proti *sti točki. Ko smo se sešli, sva odvrgla 80 Zadnji del mreže z zakovicami in še Sama skočila v morje ter zvezala oba konca, mreže, tako da so bile vse ribe, ki so bile zajete v mreži, odrezane od ostalega morja. Mreža je namreč segala do dna, ker je bila obtežena S svinčenimi plombami. Stala pa je v vodi pokonci zato, ker so bili na vrhnjem koncu mreže plutovinasti plovci. Nato smo dali signal z zastavicami in od obale je odrinilo celo brodovje čolnov in bark, ki so prišle vleč obilen plen iz morja. Ribičeva barka je bila le nekaka predhodnica celotne ribiške zadruge. S takimi in podobnimi izleti sem se navadil na morje kot otrok na neko zelo priljubljeno1 igračo. O morju sem tudi mnogo bral. Imam sedem ali osem knjig, ki popisujejo življenje pomorščakov in ribičev in njihove borbe za obstoj. Resda je njihovo življenje težavno in polno nevarnosti, toda v viharju in burji občutim užitek in vese- ijc ; ; «' ; ! Zato sem zatrdno sklenil, da postanem pomorščak, pa naj se zgodi karkoli. Aleš Demšar, dijak IILa razr. Uganka %a pionirje Sestavil Franc Meglic, I. a razr. gimn. ™__1 — Vstavi besede naslednjega pomena: Vodoravno: 1. »oglasnik, 2. ptič, 3. sredozemska rastlina, 4. tekočina, ki se pretaka v rastlinah, 5. saglasnik. Navpično: 1. soglasnllk, 2. del obraza, 3. sposobnost človeka, 4. zunanji izraz žalosti, 5. soglasndk. Rešitve pošljite do i2i2. julija upravi Tr-žiškega vestnika, Ljubljanska ,28. Izžrebani reševalec dobi lepo imilaidinsko knjigo. Stran 8 TR2IŠKI VESTNIK 7. junija je nastopil pionirski pevski zbor s samostojnim koncertom v dvorani Mestnega gledališča v Ljubljani. Krožka za ženska ročna dela sta razstavila svoja dela na razstavi 20. — 22. junija skupaj z risarji. Na zaključni proslavi 26. junija so na- stopili pionirji z dramskim prizorokoim, pevskimi in glasbenimi točkami. Člani pionirskega štaba eo zelo vestni. Redno se sestajajo, pišejo zapisnike o svojih sejah in vodijo blagajniško knjigo, iz katere so razvidni dohodki in izdatki organizacije. Ob koncu šolskega leta je v blagajni 3032 din. Tržiška osnovna šola v šolskem letu 1952-53 Šolsko leto je končano. Šolska vrata so se zaprla in mladina ima zopet zaželene počitnice. V minulem šolskem, letu 1952/53 je obiskovalo osnovno šolo v Tržiču 406 otrok, od tega 203 dečki in 203 deklice (vštet je tudi pomožni oddelek za defektne otroke). Na osnovni šoli, ki je imela v šol. letu 1952753 10 oddelkov, je bilo 389 učencev. Razred je z uspehom dovršilo 145 dečkov in 155 deklic, skupaj 300, od teh je bilo odličnih 87, S prav dobrim, uspehom je dovršilo razred 85 učencev, z dobrim 115 in z zadostnim 13. Ponavljalo bo razred 89 učencev in to 46 dečkov in 43 deklic. V pomožnem oddelku, ki je štel 17 učencev (od teh 12 dečkov in 5 deklic), je razred dovršilo 12 učencev, 5 pa jih bo moralo ponavljati. Tako je z uspehom dovršilo razred 76"/o vseh učencev na osnovni šoli. Šolski obisk je bil kar zadovoljiv, saj znaša skoraj 96%. V prihodnjem šolskem letu se bo stalež učencev na osnovni šoli povečal. Predvideva se 13 oddelkov (vštevši po» možni razred); tako da bosta na šoli dve vzporednici 1. razreda, po troje 10. junija je zaključila s svojim delom vajenska šola za razne stroke v Trž'ču. V minulem .šolskem letu je to šolo obiskoval 101. vajenec, od teh 76 vajencev in 25 vajenk. Razrede je uspešno dovršilo 88 vajencev oziroma vajenk, popravne izpite iz enega oziroma dveh predmetov pa ima 13 vajencev oziroma vajenk. Tako je 87"/« vseh učencev šolsko leto uspešno končalo, 13% pa jih ima popravne izpite. Tak uspeh je bil v povojnih letih dosežen prvič. Od 10. do 15. junija so' se na šoli vršili končni izpiti. K izpitom je bilo pri-puščenih 36 učencev, oi teh 21 vajencev in 15 vajenk. Končni izpit je uspešno opravilo 18 vajencev in 14 vajenk. 3 vajenci in 1 vajenka pa imajo popravni izpit iz enega predmeta. Tako zapuščajo šolo in se bodo kot kvalificirani delavci oziroma delavke vključili v proizvodnjo naslednji: Črnilec Julijana, krojač za moške obleko (najboljša učenka na šoli) Dobre Marija, izdelovalka gor. đe'o-v čevljev Kavčič Pavel, stroj, ključavničar Kogoj Hermina, izdelovalka gor. delov čevljev Perko Ivana, izdelovalka gor. delov čevljev Primožič Hermina, krojač za ženske obleke Rotar Janez, stroj, ključavničar Risba Janeza Orma, učenca III. a razreda osnovne šole, vzporednic 2., 3. in 4. razreda in en 5. razred. Iz leta v leto pa se vedno bolj občutno kaže potreba po novi šoli. Kdaj pa bo liovo šolsko poslopje stalo, je pa še, vprašanje. Vsi zgoraj imenovani so opravili izpit z odličnimi uspehom. Dalje so izpit opravili še: Dornjg Marija, krojač ze ženske obleke Gros Anton, čevljar Klofutar Franc, stroj, ključavničar Knific Katarina, izdelovalka gor. delov čevljev Kralj Janez, pečar L-up-ša Bogomir, pilar Perko Angela, izdelovalka gor. dolov čevljev Poljanec Valentina,, izdelovalka gor. delov čevljev Švab Katarina, krojač za žen. obleke Černilec Kristijan, klepar Hribar Jože, mizar Kavar Jože, čevljar Klemene Marija, izdelovalka gor. delov čevljev Knific Franc, mizar MajcTŠič Anton, čevljar Mavec Franc, mizar Pogačar Ciril, mizar Rovtar Frančiška, krojač ze ženske obleke Toporiš Franc, stroj, ključavničar Truba jič Vukica, krojač za ženske obleke Godnov Franc, krojač za moške obleke Hlebčar Andrej, čevljar Kajbič Anton, čevljar Meikuč Terez'ja, krojač za ženske obleke Škrjanc Marijan, čevljar Vsem imenovan™, želimo v nadaljnjem življenju obilo uspehov! Štev. 14 15 Konferenca učiteljev in profesorjev tržiške občine Svet za presveto lin kulturo pri LOMO Tržič je za konec šolskega leta 1952/53 sklical skupno konferenco prosvetnih delavcev vseh šol naše občine, z namenom, da na njej pregledajo svoje delo v pravkar minulem šolskem letu. Na to konferenco, ki je bila 20. junija, so bili povabljeni tudi člani Sveta za prosveto in, kulturo OLO Kranj, zastopniki oblasti in organizacij ter sekretar Sveta za prosveto in kulturo LRS tov. Kimovec Franc-Žiga, ki so se vabnu tudi odzvali. Dopoldanski program je zajemal tri referate. V prvem, je tov. Kožuh Jože, okrajni šolski nadzornik, poročal o svojih opažanjih na obiskih, ki jih je med šolskim letom opravil po vseh šolah tržiške občine. Tov. Costova je za njim zelo obširno govorila o uspehih na posameznih šolah (del njenega poročila priobčujemo v tej številki) in iz posameznih poročil, ki so Jih SPK poslala upravite!jstva posameznih šol, zbrala važne podatke in ugotovitve, ki zadevajo problematiko posameznih šol in šolstva v občimi v celoti-. Prevsom primanjkuje večini materialnih sredstev oz. so šole nujno potrebne popravil, nekatere tako važnih, da se dela že naravnost škoda. Popravila šol im dopolnitve inventarja se bo treba lotiti čimprej, šolo pri Sv. Ani je treba dograditi, osnovna šola v Tržiču je že davno -odslužila, gimnazija pa kliče po temeljitem čiščenju in popravilu, če naštejemo le nekatere nujne potrebe. Zadnji je govoril predsednik SPK tov. Kavar Janez. V svojem triče-trturnem referatu je do podrobnosti analiziral delo prosvetnih delavcev naše občine in ugotovil, da marsikje trpi delo v šoli, ker je učitelj preveč zaposlen zunaj šole. Referatom je sledil dveurni razgovor, ki je dopolnjeval misli poročevalcev. Precejšen del debate je bil posvečen vprašanju vzgoje vajencev in pa deležu, ki ga ima učitelj kot osebnost pri uspehih oz. neuspehih, ki so jih dosegli učenci ob koncu šolskega leta, Sledilo je skupno kosilo. Po kosilu so člani učiteljskega zbora Glasbene šole v Tržiču napravili kratek koncert. Klavirski trio je izvajal Havdnov in Mozartov trio, tov. O to Zazvonil pa je ob spremljavi tov .Erženove izvajal Mendel-sohnov koncert za violino in klavir op-64 ter dodal še Škrjančev Intermiezzo. Po koncertu se je razvil prijeten družabni večer, s katerim je bila prva konferenca prosvetnih delavcev občine Tržič zaključena. Razstava izdelkov in risb UČENCEV VAJENSKE ŠOLE V soboto, 20. junija je bila ob 8. uri v prostorih gimnazije v Tržiču ob navzočnosti predsednika LOMO Tržič to-V-Lovra Oerarja odprta razstava risb i° izdelkov učencev vajenske šole. Razstavo je odprl upravitelj -šole tov. Mirk° Brejc. Letošnja razstava, ki je bila P° zaslugi tov. prof. Milana Batiste, z^10 smotrno urejena, je -pokazala lep napredek naših vajencev. V štirih sobah so raZ- Tudi vajenska šola je zaključila s svojim delom stavljati svoja dela učenci iz štirih glavnih strok (kovinske, lesne, oblačilne in usnjarsko predelovalne), ki so zastopane na šoli. V okusno urejenih prostorih je bilo prikazano delo učencev v šoli, Pa tudi njihovi izdelki. Kateri oddelek je bil lepši, je težko reči. Obiskovalec razstave je dobil vtis, da je letošnja razstava lepša od razstav prejšnjih let. Prikazan je bil dovolj jasno ves postopek Pri strokovnem pouku v šoli (risbe, šolske naloge, delavniški dnevniki), pa tudi praktični pouk v delavnicah, ki se je izražal na razstavljenih predmetih. Razstavo si je ogledal tudi sekretar Sveta za prosveto in kulturo LRS tov. France Kimovec-Žiga, ki je v spominsko knjigo zapisal naslednje: »Razstava kaže dosti visoko stopnjo razvoja vajenske šole. Zasluži vse priznanje predavateljskemu kadru in delavski mladini, ki postaja s teim mojster -svojega posla«. Poleg tov. Kimovca sta si razstavo ogledala še predsednica Sveta za prosveto in kulturo OLO Kranj tov. Smilja Gostiše-va in inšpektor tov. Jože Kožuh. vzgojnem oziru za študenta zelo koristno, kajti s tem se vrši nenehna kontrola študija tudi na domu in tako olajšuje naporno in težko delo pedagoga v šoli. Zato so vsi gojenci samo lahko veseli — in še bolj hvaležni staršema, če jiirn je dana ta možnost, ker le v sistematičnem študiju v šoli in doma lahko dosežejo popoln uspeh. Marija Ahačičeva je na sklepni produkciji pokazala za svoja lata dovolj zrelo igro, tako da lahko trdimo, da je že sposobna nastopiti samostojno na raznih glasbenih večerih. Poleg naravne nadarjenosti ima tudi znaten delež intuicije in smisel za glasbeno doživljanje skladb, kar je pogoj za resno kasnejše umetniško uveljavljanje. Prav tako je dosegla že primemo tehnično rutino, kar je dokazala na produkciji z reprodukcijo Mozartove sonate v F-duru, pri kateri je znala razviti lepe mozartovske ritmične in dinamične kontraste, iz katerih diha tista Mozartu značilna lahkotnost in sproščenost. Nič manj pa se ni absolventka uveljavila kot korektna 'spremljevalka solistov (tako violinistov, čelistov in pihalcev), pri čemer je znala svojo klavirsko vlogo primerno podrediti solističnemu partu. Njena ročnost sprcimljevanja je že zdaj očitna in je samo želeti, da tudi v tej smeri napreduje, kar ji bo v bodočnosti samo v korist. Naši mladi, komaj 16 letni absolventki želimo mnogo uspeha in sreče pri nadaljnjem glasbenem študiju, ker ima vse pogoje za uspešno umetniško rast. Z doseženo podlago, ki si jo je pridobila za časa študija, ji bo brez dvoma na podlagi nadaljnjega sistematičnega študija dana možnost, da bo z nadaljnjimi nastopi prerasla okvir običajnega šolskega nastopanja in si znala najti pota k samostojnemu kasnejšemu umetniškemu poustvarjanju skladb, ki bodo po njeni naravi najbližja. Z. O. ZA POČITNICE Taborjenja in enodnevni iz leti Društvo prijateljev mladine v Tržiču pripravlja za počitnice taborjenja in enodnevne izlete. Enodnevni izleti bodo izvedeni na podoben način kot lansko leto, taborjenja pa bodo v Retečah ali pa kje drugje ob Sori, kjer bo društvo postavilo velik tabor, v katerem bo prostora za 30 otrok. Ta tabor ne bo imel stalnih stanovalcev, pač pa bo namenjen trži-škim otrokom, da bodo delali dvo ali več dnevne Mete v Rateče, kjer se bodo v Sori lahko kopali, ko v Tržiču vode za kopanje nimajo. V taboru bodo dobili celodnevno hrano in prenočišče, vse skupaj za 100 din na dan, vožnja pa bo stala okrog 50 din. Vsaka skupina tabornikov -bo imela potrebno število vodnikov, za tabor pa bosta ob pomoči taborniške organizacije skrbela pedagoški vodja in ekonom. Prijave za te izlete bo sprejemalo Turistično društvo v Tržiču, kjer boste lahko dobili tudi vsa ostala pojasnila. O organizaciji teh taborjenj bodo obveščene tudi vse šole. i VII. javna produkcija Glasbene šole V potek, 19. junija je Glasbena šola v Tržiču za sklop šolskega leta priredila javni nastop svojih učencev in učenk. Najprej so nastopili učenci iz klavirskega oddelka in je težko reči, kdo je koga presegel v svojem znanju, in se lahko trdi, da so vsi več ali manj pokazali solidno znanje. Pri nekaterih je bilo sicer čutiti tromo, pa so kljub temu zadovoljivo rešili svojo nalogo v splošno zadovoljstvo poslušalcev. Pohvalno je treba omeniti absolventko Marijo Ahači-čevo, ki je v tekočem šolskem letu uspešno končala 6. razred klavirja pri tov. Olgi Erženovi. O njej pišemo- v posebnem članku. Prav tako je bila pohvaljena gojemka IV.razreda Barbara Spehar, ki je kljub slabim pogojem (saj nima niti lastnega klavirja) dosegla prav presenetljive uspehe. Vmes in na koncu so izmenoma nasto- pili violinski učenci ob klavirski spremljavi naše absolventke Ahačičeve. Novost pa je bil nastop učencev oddelka za violončelo in tenor-pozavno, katerega vodi, tov. Hugo Vesely. Prav tako nas je presenetili violončelist Rudolf Ahačič, ki je zelo lepo odigral Šedlbauerjevo Pesem. Prav tako je lepo odigral Hermanovo Elegijo tenor-pozavnist Slavko Prosen. Novost za Tržič je bil tudi violončelov trio, ki je odigral Šedlbaucirjev Koral. Za zaključek je nastopil klavirski sekstet (klavir, 4 violine in čelo), ki je poslušalce prav prijetno- presenetil. Igral je skladbe klasične fin novejše smeri. Obisk je bil prav zadovoljiv, kar je pravilno. S tem daje ljudstvo- viden izraz hvaležnosti našim požrtovalnim pedagogom za njihovo nesebično požrtvovalno delo pri vzgoji in rasti naše mladinske glasbene po-u-stvarjalnosti. Iz Glasbene šole je izšla prva absolventka V petek, dne 19. junija t. 1. se je na lavni produkciji Drž. glasbene šole predstavila med drugimi gojenci in gojen-kami -tudi Marija Ahačičeva, učenka *I. razreda klavirskega oddelka iz raz-reda tov. Olge Erženove — naša prva absolventka. Ker je to za našo mlado šolo brez dvoma pomemben dogodek, je Prav, da se o temi malo širše razpišemo. Absolventka Ahačičeva, rodom iz Tr-^ea, izhaja iz glasbeno nadarjene dru-^Ue in je bilo tako brez dvoma tudi njej usojeno, da se bo če ne poklicno, pa vsaj Postransko bavila v življenju z glasbo Toda tudi v njenem življenju so nastopile razne vrzeli in nevšečnosti, ^ako je tudi njo-— čeprav šele kot otroka zadela kruta usoda izseljenca, ko je ^la po okupatorju js svojimi starši in s svojci v-red pregnana s slovenske zem-yft. šele po osvoboditvi se je pričelo za ftJ° zopet svobodno življenje. Kar se le brez dvoma skladalo z njenimi želja-^ da bi. se namreč med drugimi tudi °na glasbeno naobrazila, se je zdaj uresničilo. Naša ljudska oblast je dala ljudstvu odnosno ukaželjni mladini široke ^ožnosti za učenje glasbe, posebno pa tistim, ki kažejo že po naravi nadarjenost jn pa primerno marljivost pri učenju. Le-teim je omogočila celo- brezplačen tudij in razne druge ugodnosti. Ko je kgg, stara 10 let, je bila sp-reje-^ v I. razred takratnega Glasbenega te-^aJa. Prvi pouk je dobila pri voditeljici lyjevi, in končno zadnja tri leta pri tov. Olgi Erženovi, pri kateri je tudi končala študije nižje stopnje odn. VI. raz- leti ;aJa tov. Debeljakovi. Naslednji dve 8e je učila pri tov. Giti Smole-Mal- red. Če pomislimo, da je istočasno in to od IV. razreda dalje vzporedno obiskovala še gimnazijo v Kranju, potem šele moremo presoditi njeno marljivost in vztrajnost pri obojestranskem študiju. Že dejstvo, da je gojenka absolvirala nižjo stopnjo v šestih letih in to vseskozi z odličnim uspehom, pomeni zanjo nedvomno lep uspeh, naša šola pa je s tem dobila moralno zadoščenje pred javnostjo, da ima v svojem učiteljskem sestavu tako kvalitetne moči. Prav tako je absolventka odlično prestala izpite iz obveznega stranskega premeta, nauka o glasbi. Ne bi bilo prav, če bi prezrli skrb njenih staršev, ki so se vseskozi zanimali za njen napredek in uspeh pri obojestranskem študiju. Ni dvoma, da je to v Stran 10___________________________ TR2IŠKI VESTNIK_____■__Stev. 14—lj _ TELESNA VZGOJA IN ŠPORT Naši smučarji na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu na Grossglocknerju (3798 m) 14. junija je bilo na Grossglocknerju v Visokih Turah mednarodno tekmovanje v veiliesialoimu, ki se ga jia udeležila budi jugoslovanska reprezentanca. Sestavljali so jo sami Tržičani: Janez Šfcefe, Tine Muk j, Slavko Lukanc, Janko Krmelj, Zdravko Križaj in Peter Križaj. Tehnični vodja. eU-pa je bil Ciril Pr&ček, vodja skupine pa Jože Pemiuiš. Tekmovanje je organizirala Koroška smučarska zveza. Poleg Jugoslavije so se ga udeležili ša predstavniki Avstrije, Fran-aiije, Italije in Nemčije. Najmočneje so hili zastopani Avstrijci, saj je na tekmi nastopila vsa avstrijska smučarske, elita tako moška kot ženska. Tako so Avstriji':: zasedli tudi prva štori mesta. Sele na petem mestu je hil prvi inozemec Francoz Boulltou, ki pa je bil le za 1,6 sek. boljši od našega Stefeta, dasi slednji ni imel nobene možnosti, da bi progo preizkusil. Zaradi površnosti obveščevalca pri Smučarski zve-zi Slovenije je bil namreč o svoji udeležbi na tekmovanju prepozno obveščen in je rako prispel ma tekmovališče šele v soboto opokne, ko je bila proga zaradi priprav na tekmovanje že zaprta. Kljub temu je njegov uspeh »slo lep, kar so priznali tadi inozemski tekmovalci. Av-tujec Schneider, ki je zasedel četrto niiiesto, se je izrazil vpričo vodje Avstrijske smučarske zveze, da bi iSte.Ce prekosil tudi njega, če bi ga v zgornjem, najhitrejšem delu proge ne zaneslo v cel sneg. 14. junija so se vršile trudicionialnie mo-torne dirke v Skorji iLoki, ki spadajo po teži med 'ene izmed težkih uličnih (prog. Tudi na tej prireditvi smo Tržičani dosegli lep uspeh. Med met. 250 ccm je zasedel L mesto Jenko Antoni, II. mesto pa Rupar Pavel; v 350 oom I. mesto Rupar Pavel; v 500 ccm III. micBto Jenko Anton; v prikolicah I. (mesto Kurnik Franc in Kuimilk Matej, II. imesto Karmavneir Janez in Hrast Mirko. Dne 126. junija pa se je pilčela ocenjevalna vožnja jpo Sloveniji in Hrvatski, katere se je udeležila tudi ekipa treh naCih vozačev z BMW stroji s prikolicami. Vsa vožnja5 je trajala 2 dni ter je zahtevala, velikih naporov vozačev, še jv večji mieirl pa strojev. Celotna dolžina proge je znašala 5:20 kilometrov ter je bilo razen na hitrostnem delu Kapce-IPortorož predpisano povprečje 50 km nia uro. Piiicetek I. .etape je bil v Ljubljani — do Bleda, — nazaj do Kranja — na Kamnik — in povratek zopet (v Ljubljano. Po naših račpnih smo morali to progo prevoziti v 2 urah I2il min. Glede na dobro stanje ceste smo prvo etapo |ziavršilii samo z 2 terenskima toičkama in ša to zaradi nepravočasno oddaje kontrolnega kartona. Od tu smo nadaljevali takoj dirugo etapo do Postojne, od koder smo nadaljevali takoj III. etapo do Kopra, kjer se jte končala vožnja prvega dlne. Prvi idan je lila najtežja tretja (etapa, t. j. (Postojna — Koper, ker zaradi slabe ceste ntemo mogli doseči določenega povprečja ter smo morali v nadomestilo na betonski cesti pred Koprom (izsiliti iz strojev tudi do lllOkm. Tudi ostali nadi tekmovalci so se dobro plasirali in ti so brez dvoma že bolje, če jim ne bi nagajalo vreme. Krmelj je namreč ivozil prvi, Slavko Nukane pa drugi. Prav takrat je tako močno snežuio da nista videla predse in sta se morala vračat« v vrata. Tudi ko je vozil Mulej, je še snežilo tako da je dvakrat zabredel. Kljub temu se je plasiral na deveto mesto. Oba Križaja pa sta imela to smolo, da sita vozila med zadnjimi po že precej raziriti progi. Proga je tila dolga olkoli 2500 jm, višinska rzalika je znašala 600 m. Proga je bila zalo hitra in ma dveh mestih zaradi hitrosti težko obvladljiva. iSneg je bil zelo različen: v »gornji tretjini proge spran svež pomladanski sneg, v sredini mešanica dežja in snega, v spodnjem dellu je progo sip.ral dež. Naši smučarji so se tega tekmovanja, ki je bito Ze dvanajsto, Udeležili čeltirteč. V Avstriji so te tekme zaključna (prireditev v sezoni in so vodno dobro obiskane tako po število tekmovalcev kakor tudi gledalcev, ki jih je več Usoe. (Po izjavi naših tekmovalcev so bila tekme skrbno pripravljene in proga dobro speljana. Tudi s hrano in stanovanjem, so se pohvalili. Le nad darilom, ki ga je za nagrado prejel Štete, so biii razočarani. Dobil je namreč - - navadne jeisieinoive smuči, kakršnih ža dolga leta m imel več na nogah. Izročili mu jih niso oh razglasitvi rezultatov, ker so se baB blamaže, temveč šele pozneje. 2e rezultati prvega dneva so pokazali, da bomo vodili zelo ostro borbo za I. mesto v ekipah z avstrijskimi vozači, ki so zastopali tovarno »Pueh« na popolnoma novih strojih. Drugi dlan pa je bil prvi odsek nadaljevanja proge t. j. od Kopra ;— do Portoroža (,14 km.) brzinski. -Naša vozača — Kurnik in Kermavner sta dosegla po 100 točk, do-čim je Piristavec aaraJdi nezadostne brzine, čemur je kriva okvara na (motorju, dosegel le i85 točk- že ko smo -na cilju IV. etape v Puli zvedeli v pogovoru1 z Avstrijci, da so dosegli na hitrostnem, dellu proge povprečno brzino ilOSkm, nam je bilo jasno, da smo s prvimi mesti opravili. Zagrizli smo se v borbo za II. mestoi, kar nam: je končno tudi) uspe to. V. etapa, je vodila iz Pule v Opatijo, ki nam je palneBlaj zelo naporno in .slabo pot, pri (Raši pa nas je pričel močiti še dež, ki nam je tU spremljevalec skoro do Moščeničke Draga. Tudi v tam, odseku je imel Pristavec okvaro na motorju, ki ga je stala zopet nekaj dragocenih točk, pri nadomeščanju zamude pa zarad, prevelikega forsiranja skoro nesrečo. Vktjuib vsem, težavam proge po Sloveniji in Hrvatski smo na razglasitvi ponosno dvignili glavo, ko smo slišali, da smio prva ekipa FLRJ, takoj, za Avstrija, dačiim so bili za nami še Nemci in. ostali Jugoslovani. Vožnja skozi prelepi del naše Istre in ob naši slovenski obali, ki mam pomeni vse, pa nam, bo ostala v nepozabnem spominu. W- in 28. junija so sia vršila velika mednarodne dirke v Opatiji, na katerih so imeli pravico nastopa |tudi Kurnik, Jenko in Rupar. V neverjetno ostri konkurenci, saj so poleg vozačev FLRJ ki imajo zvezni razred, Ibili na startu še vozači, Italije, Avstrije, Švice, Nemčije, Argentina in STT, ki so v vseh kategorijah pobrali si svojimi specialnimi stroji skoro vsa prva tri Imesta. Naša vozača Jenko in Rupar sta v kategoriji '250 ccm zaradi okvare na, strojih odstopila, dočtm jia tov. Kurnik Franc s so-vozačam Matejem Kuirnikom zasedel v internacionalnem merilu četrto mesto, v državnem pa 'tretje. i žal samo, da je organizirani kamioin iz Tržiča odšel skoro prazen v Opatijo. Cena 400 din ni bila. pretirana za tako velik športni užitek, kot je bil v Opatiji, poleg tega pa še -kopanje na našem Jadranu. O delu strelske družine O delu naših strelcev bi največ lahko povedali najbližji sosedje Strelskega domia na Cimpru. Komaj ja izginil sneg z naših reber, so že pričele pokati puške n,a Giimpru. Zračno puško zamenjati za vojaško, — to so že komaj čakali tako mladinci kot člani, pa tudi marsikateri pionir ža raje prime v roko »ta pravo« puško. ,15. marca je tila prva strelska vaja z vojaško puško v tem letu, od tedaj naprej pa so strelci imeli že kar celo vrsto tekmovanj. Na izbirnem, tekmovanju Gorenjske, ki je bilo v Tržiču, se je Dado Brejc plasiral v skupino republiških strelcev- Zatem pa, se je udeležili tudi izbirnega tekmovanja za sestavo slovensko repulbliSke Strelske reprezentance, ki je bilo v Ljubljani. 1. maja so se najboljši strelci iz Tržiča udeležili že tradicionalnega strelskega tekmovanja v štorah, kjer so tekmovali člani, mladinci t:in ženske, na katerem so tudi zmagali, pa čeprav z majhno razliko. V čast rojstnega dneva maršala Tita so strelci organizirali ekipno strelsko prvenstvo Tržiča v streljanju z vojaško puško. Teden dni so se razne ekipe borile za prehodni pokal. Bombažne predilnice in tkalnice. iS ponosom so ga strelci šter, Perko in Brejc, ki so zastopali strelsko družino, odnesli že skoraj zmage sigurnim zastopnikom garnizije JLA v Križah. V soboto '6. Junija 810 isitrelcii iz Štor vrnili ottsk našim strelcem, in se v nedeljo ponovno pomerili v streljanju. Slabo vreme je sicer znižalo rezultate, organizacija tekmovanja pa je bila kljub temu dobra. Trikratni zmiagti naših strelcev nad kovinarji iz Štor je sledil tokrat nepričakovan poraz, ki je vse presenetil. Rezultat 1010 : 865 je zresnil obraze naših tekmovalcev in simo prepričani, da ga bodo skoraj popravili. Cla-ni in mladinci so streljali po 6 strelov 1B položaja z vojaško puško, članska ekipa Tržiča je bila premagana za 6 krogov (34i9 : 343) pa čeprav sta posamezno zasedla Lado Brejc prvo mesto z 92 krogi In Slavko Hvalica drugo mesto s 87 krogi, najboljši posameznik gostov Jože Centrih pa a 88 krpgi tretje mesto. Domača ženska ekipa, ki je bila slabša za 42 krogov (27-1 S 2l2i9) od gostov, bi lahko izgubila tekmovanje s prav majhno razliko, če bi ženske prihajale bolj redno ma vaje. Tržiška mladinska ekipa pa tokrat ni imela svojega dne, ker (so jo gostje uspeli premagati za 97 krogov (390 ; 293). Tu je v glavnem vzrok menjavanje članov ekipe. Druga stran delovanja naših strelcev pa je dokončanje del na strelišču. Prepleskali so že svoj dom, zdaj pa so pričeli z dleli za dograditev strehe na rovu, ki ibo omogočala v rovu redno pokazevanje tudi Prl streljanju v slabem vremenu. Motoristi uspešni tndi v Sknlji Loki in na ocenjevalni vožnji po Sloveniji in Hrvatski Štev. 14—15 TRŽJSKI VfflKTTJTK fransvermmlnm pot preko •lovemmkih gmrm Markacijska komisija pri Planinski zvezi Slovenije bo pripravila v počastitev 60-iet-nice slovenskega planinstva še letos transverzalno pot preko slovenskih gor«, ki bo Markirana z rdečim krogom ini belo- piko, "ad markacijo ali pod njo pa bo arabska številka 1 bele barve na dreVju in rdeče barve na skali. S števtlko bo- označena te vsaka četrta ali peta markacija. Transverzalna pot bo držala takole: Iz Maribora bo vodila v Radvanje Tu se Kačn©, Ipri Hosteju (simerna tabla) vzpe-njati navzgor, nato pelje skozi prazgodovinsko naselbino Poštela do koče pri žič-^cfc, nato k Mariborski koči in dalje po fstebenu do Tinetovega doma pri Arehu, kjer je cerkev »v. Areha iz 1. 1250. Od tefea doma gre po grebenu skoz* gozdove đo koče nad šumnikom. Od te postojanke Vodi skoraj ravno iia Klopni vrh (gozdar-jeva koča). Odtod pelje do koča Ina Pesku 1° mimo Lovrenčkih jezer ter Planinke na Slbrtfiko kočo, od tu naprej preko Črnega Vha (najvišji vrh Pohorja) na Pungart, kjer gradi PD Slovenjgradec novo kočo. Da. 'Je drži pot preko Velike in Male Kope na Kramžarjav vrh (Koča pod Kremžarjevim Vrhom). Od tu je sestop v Slovenjgradec. ■Pot pelje nato na Uršljo- Igoro. Na vrhu je k°roi na Urši j* gori, ki ga upravlja PDPre-v,a|lje, in zelo stara cerkvica. Pot nas vodi naprej na Št. Vid (Andrejev dom na Sle-"lehu), po grebenu skoraj1 po ravnem preko sedla Kramarice na Smrekovec (Koča •>a iSm,rekovou). S Smrekovaa, ugaslega ognjenika, vodi preko Kamna, Travnika ta kele peči na Radluho (Zavetišče na Grohla- podi Raduho), odkoder se spusti do Ro-SOvilea v zgornjo Savinjsko dolino, kjer bilo torišče hudih bojev v naradhoosvo-'Jodilni vojni. Hoja po opisani poti bo trajala približno 35 ur. Ta pot je po zaslugi Prof. gumljafca že zgrajena. Od Rogovilca drži pot naprej takole: Robanova platina — Molička peč — Korošca (Dom na Koirošici) — Oj:strica — Škarje — Baba — Planjava — Jarmanova Vata ali Kamniško sedlo, kjer je tudi ko-^a — Okrešelj (Prisichaufov dom) — Tur-žleb — Rinka — Skuta — Veliki in toli poaii -L, Oojzova koča na Kokrškem Sedlu — Grintavac — Kočna — čaška koiča ^a Ravneh — Spodnje Jezersko — Podlog "~- Bašeljsko sedlo — Storžič — Dom pod Storžičcm — Tolsti vrh — Kukovnica (Ko- na Kriški gori) — Tržič — Dobrča (Ko- st-anjuvčeva koča na Dotorčl) — Srednji vrli — Preval — Begunjščica (Roblekov dom na Begumjsčici) Draga (grobovi talcev) — Sv. Peter — Vatvazarjev idom pod Stolom (gradi ga PD Radovljica) — Stol — Pristava na Javorniškem rovtu — Črni vrh — Golica (s posebnim dovoljenjem) — Hru-ščamska planina - ■ Mojstrana. Iz Mojstrane drži skoz* Vrata do Aljaževega doma v Vratih, nato na Triglav (Staničeva koča ali Kredarica ali Planika, Aljažev stolp na vrhu Tiigiava ).Dalje: Triglavski podi —■ Dotič (Tržaška koča na Dotiču) ......(Luknja — Sovatna — Pogačnikov dom pri Kriških jezerih —■ Razor — Priisojn*k — Tičarjev dom na Vršiču — ob južni strani Mojstrovke in Travnika na Jalovec — Veliki Ozeto-nik — Zavetišče pod ;Šplčko — Zgornja Trenta — izvir Soče — Koča Zlatorog v Treni* — planina Lepoča — planina Tre-biščina — Prehodavci ■— Triglavska jezera (Koča pri Triglavskih jezerih) — (Planina na Kraju (Koča pod Bogatinom) — Bogatin — Krnsko jezero — Krn (Koča na Krnu) — Batogniea — južno pod Peski — škofkiči — IPrehodci — škrbina — Vogel —• Rodica — Črna prst (kjer je v gradnji planinska postojanka) — Kobla — Možic — Petrovo brdo — Porezen (Koča na Poreznu) '— (Podibirdo — z Ivlakom do Plav ob Soči - Sv. Gora i— Sv. Gabrijel — Trnovo —' Kiucetj — čaven — Zavetišče Antona Bavčerja na čavnu — Predmieja — Col — Nanos I-— Vojkova koča na (Nanosu —■ Predjama — Postojna. Tu se pot še ne bo končala, ampak bo v prihodnost* speljana če proti Snežniku in Risnjaku. Kdor bo to pot prehodil, naj predloži. Planinski zvezi Slovenije dokaze, žige, nakar bo prejel posebno značko. Pot lahko Obhodite v različnih obdobjih in boste med potjo videli marf.ikaj lepega, (česar še ne poznate. Na pozabite vzeti s seboj dovoljenj za obmejne pasove! C— Planinski dan pod Storžičem V nedeljo, dne 21. junija so tržiški planinci zaključili svoj Planinski teden v počastitev 45-letnice PD Tržič. (Bil je prav prijeten dan, čeprav so megle zakrivale vrh Storžiča. Govori, pesmi, in glasbila so oživljali družabnost, ki je Stran 11 mogoča le med planinci. Tudi zastopniki Planinske zveze Slovenije so počastili Tržičane. Pred zaključkom pa so še vsi skupaj počastili spomin prvih naših partizanov pri simboličnem spomeniku, saj brez žrtev naših borcev iz časov narodnoosvobodilne vojne ne bi mi sedaj uživali svobode in lepot naših slovenskih gora. C— 5.1, m. bo v Tržita keglja-ški furnir na prostem Kegtjaska sekcija SŠD Ljubelj priredi dne 5. t. m. kegljaš!* turnir z naslednjim sporedom: Ob 8. uri sprejem gostov na postaji (po možnosti z godbo). Ob 8.30 koncert godbe na pihala na Glavnem trgu. Ob 9. uri kegljaški turnir na Glavnem trgu (igralo bo 12 moštev na enkrat za kar bomo napravih na Glavnem trgu 6 igrišč. Cesta bo zaprta za ves promet od 9. ■— 12. ura dopoldne. Popoldne prosta zabava s plesom čisti dobiček je namenjen za nabavo inventarja. To je edinstven primer, da bomo kegljali na prostem. Vabimo vse Tržičane in okoličane k obisku. ZAHVALA »PARTIZANA« Da je proslava 50-Ietnice teleisnovzgojne-ga društva v Tržiču tako lepo uspela, so predvsem, mnogo pripomogli AFž, Preskrba, Tovarna finega pohištva, pa tudi ostala tržiška podjetja in ustanove, za kar se jim najlepše zahvaljujemo- Prav tako se zlahvaljlujemo upravama Dekliškega doma in rijaišfcega doma ter vsem zasebnikom, ki so nudili telovadcem prenočišče. Nadalje se zahvaljujemo vsem podjetjem, ustanovam im organizacijam, ki so prispevali spominske znake za naš novi prapor. Ob tej priliki naj tudi popravimo pomoto, ki se je zgodila olb zabijanju spominskih znakov. Zlati znak, ki je bil napovedan, kot znak garnizije v Križah, je daroval tov. kapetan R. -Dedič. Prav tako je. srebrni znak darovalo S&D Ljubelj in ne samo njegova smučarska sekcija. DOPISI ^stavili smo jim lep spomenik, *ar so tudi zaslužili, zakaj ne fti napravili spomeniku še primerno ograjo? Na čegelšah smo pred leti postavili Prvim talcem našega mesta dostojen spo-^ftnik. Toda spomenik še danes nima Primerne ograje, niti primernega ozadja, ^to smo mnenja, da se naj najde mož-da dobi spomenik primerno ograjo Cl'ftiprej! Mogoče bi jo lahko dobili kje ftled odvisnim, materialonii proti primernemu plačilu, za kar bi bili hvaležni 8VoJci in častilci padlih. Najmlajši tržičani so obiskali najstarejše tržičane Qb zaključku šolskega leta se nam zdi p,0,trebno, 'da se tudi iz otroškega vrtca °Slas,imo. Naš vrtec smo odprli ob praznu žena 8. marca in smo ga zaključili 18. junija. Vpisanih je bilo 72 otrok, ki so ga vsi radi posečali. To je bil prvi dnevni vrtec v Tržiču po vojni. In našel je polno razumevanje pri naših starših, ki so z veseljem pošiljali svojega otroka v vrtec z namenom in željo, da bi postal dobro vzgojen član naše sociaUstiične skupnosti in da bi si privzgojil vse pozitivne črte značaja. Mi pa smo se tudi potrudili, da smo jim nudili čim več pravega lotroškega veselja, življenjske radosti in socialistične vzgoje. Za zaključek pa smo obiskali naše starčke v Domu onemoglih. Ne morem povedati, kako prisrčno je bilo snidenje naših malčkov z našimi starčki. Pomislila sem: »Pomlad in jesen«. Otroci so se pomešali med nje in se pogovarjali z njimi. Prinesli so jim1 cvetja, pa tudi nastopili so z obširnim (programioim. Zapeli so več ljubkih pesmi, plesali, recitirali in starčkom, so se zaiskrile solze v motnih utrujenih očeh. Morda solze ganotja, radosti, ali pa solze ob spominu na njihovo davno preteklost, na njihovo otroško dobo, ki gotovo ni bila tako sončna in lepa, kot je otroška doba naših malčkov, ki rastejo v naši lepi socialistični Jugoslaviji. Ogledali smo si tudi prostore doma, ki so zelo lepo urejeni, okusni in praktični. Imajo svojo knjižnico, radio in, kar je najlepše, lepo okolico krog doma, kjer se tiho sprehajajo v prirodi in obujajo spomine na svoje trpljenje in doživljaje v mladosti. Zavedajo se, kdo jim je oskrbel vsaj na stara leta nekaj mirnih srečnih dni, ki jih preživljajo pod dobro oskrbo v doirnu .Mnogo so pretrpeli v življenju, garali od jutra do večera, prenašali krivice in zaničevanja. To pričajo njihovi razorani obrazi, motne oči, ki zrejo nekam v daljavo, in tresoče roke, ki so sprejemale cvetje iz |rok nedolžnega otroka. Prisrčno smo se poslov ili z obljubo, da jih kmalu zopet obiščemo, še in še si želijo otroškega vriska in petja, večno TRŽLŠKI VESTNIK Stev. 14—1* bi radi gledali nasmejana otroška lička, ki vlivajo človeku moč, upanje in življenjsko radost. Vera ali bo naša mladina kdaj kaj bolj kulturna? Prireditelji razstav po svetu imajo navado, da povabijo obiskovalce, naj vpišejo svoje vtise z (razstave v posebno spominsko knjigo ali se vanjo vsaj podpišejo. Taki spominski knjigi smo opazili tudi na razstavah otroških risb, in vajenska razstavi. Toda človek se je zgrozil, ko je prelistaval po nekaj dneh razstave ti dve spominski knjigi, posebno slednjo. Kaj vse je videl v njih! Razen nekaj pohval sekretarja Sveta za prosveto L.RS, zastopnikov OLO, predsednika LOMO in drugih gostov ter nekaj podpisov resnih obiskovalcev, sta bili knjigi polni čačk (preko celih strani), pack, neumestnih pripomb in podobnih stvari. Več listov je bilo iz knjig celo iztrganih! Kaj naj s takima knjigama (ki sta seveda stali denar!) počneta zdaj vodstvi obeh šol? Ali naj jih hranita in eventualno izročita tržiškemu muzeju v večno sramoto tržiški mladini ali naj jih za-vržeta (in z njima z-avržeta tudi podpise resnih obiskovalcev) ? Človeku se zdi naravnost nepojmljivo, da je kaj takega sploh mogoče! Ob tej priliki se spomnimo tudi na podobne knjige po naših planinskih domovih. Prav enaka podoba! "Zato ni prav nič čudno, da je neki tuji turist napisal pikro opazko na račun teh nekulturnih ljudi v knjigo na Veliki Mizici! Vprašamo pa se upravičeno, ali ni teh ljudi prav nič sram! obvestilo V nedeljo, dne 5. julija napravimo lep izlet z avtobusom na Vršič, v Trento, Bovec, Tolmin ter preko Podbrda, Železnikov dn Loke zopet nazaj v Tržič. Odhod ob pol štirih zjutraj izpred Turistične pisarne. Prijave sprejemamo do petka, 3. t. m. Turistično društvo OPOZORILO (Po predpisih o cestnem prometu smeje uporabljati pešat zgolj plačnike, strogo prepovedana pa je hoja po cestišču. Zlasti opozarjamo, da se ravnate po teim predpisu ma odseku ceste od Narodne Ibantke na Glavnem trgu do Mehanične delavnice na Ljubeljski cesti. Organi (Ljiudiske rnteltoe bodo v bodoče kršilce predpisov o cestnem prometu strogo kaznovali. V TOREK, 7. T. M. K »TRAVIATI«! V okviru prireditev I. Ljubljanskega festivala bo v Ljubljani vrsta kulturnih, gospodarskih in športnih prireditev. Turistično društvo v Tržiču organizira skupen obisk Verdijeve »Travnate« z gostom Ant. Der-moto, ki (bo v torek, 7. t. m. ob 20.30 na vrtu JLA. će bo dovolj prijav, bo na prireditev vozil avtobus. Prijave sprejemamo do soboto opoldne. Na željo skupin bo Turistično društvo organiziralo avtobusne vožnje tudi k drugim prireditvam festivala. Opozarjamo hkrati na festivalno brošuro, ki obsega 96 strani in vsebuje (vse podrobnosti o prireditvah. Brošura stane 30 din. Dobite jo v našii pisarni. Turistično društvo. POZIV Narodna banka, podružnica v Tržiču, poziva vse lastnike starih predvojnih vlog bivše Hranilnice in posojilnice v Tržiču ter Tržiške posojitoce, da takoj predlože svoje hranilne knjižice Narodni banki v realizacijo. OBJAVA Od 1. julija dalje stopa v veljavo nov delovni čas pri poštah in bo pošta Tržič poslovala v času od 1. julija do 30. septembra od 7 do 12 ure in od 17 do 19 ure. Blagajna (vplačila in izplačila) posluje od 7 do 10 ure in fil do 18.30 ure. Pisemsko okence posluje od 7 do 12 in od 11 do 19 ure. Ker se čas odpremie poštnih pošiljk ne bo izpretneinil, priporočamo, da se knjiiženc pošiljke in tudi poštne nakaznice in paketi predajo na pošti najkasneje do 17.30, navadne pisemske pošiljke pa vržejo v nabiralnik na poštnem poslopju najkasneje do '17.45 ure, da bodo odpravljene še istega dne. Vse po tem času sprejete- ali v nabiralnik vržene poštne pošiljke bodo odpravljene šele nasljeidnjega dne. Nadalje obveščamo, da je v paketski službi, uveden sprejem paketov s svežim sadjem in zelenjavo. Ti paketi se sprejemajo po ugodnostmi poštnini, ki je, znižana za 50% od poštnine po teži, predpisane za ostale pakete. Podrobnejša navodila dobite na pošti. OSEBNA VEST Na tehnični visoki šoli v Ljubljani je te dni diplomiral naš rojak Kozma Ahačič. Mlademu inženirju metalurgije prisrčno čestitamo! IZ UREDNIŠTVA Današnji številki, ki smo jo za konec šolskega leta posvetili pretežno šolstvu v naši občini, smo zaradi mnogega gradiva povečali tudi obseg in velja za dvojno številko. Naslednja Številka bo izšla tako šele v začetku avgusta — ob občinskem prazniku — in bo posvečena problemom naše občine. Rojeni v času od 13. do 27. junija: (Klemene Anton, Za Vir jem 8; Primožič Anton, Lom 312; Tišler Vida, Kurnikova pot 3; Plevnik Marjeta Puterhof 108; Meglic Janko, Lom 40. Umrli v času od 18. do 27. junija: žitnik Neža, lS(p. Preska 2, stara 85 let; stefe Peter, žilganja vas 31, )star 76 leti; Dobrin Karel, Za vir jem 10, star 188 let; (Močnik Martin, Sebenje '20, star 75 let. Poročeni v času od 13. do 27. junija: iZai-krajšek Janez, čevljar, Pot ma pitamo 9 in Perko Julija, gospodinja, Pot na pitamo 20; Brišar Peter, tovarn, delavec, Ljubeljska 64 in Krallj Marija, tovarn, delavka, 'Sv. Ana 73'; Zupan Stanislav, kmet. delavec, Lom 39 In Meglic Doroteja, tovarn, delavka, Lom 30; Perko Adalbert, usnjar, Pot na piiarno 18 in Janic Cvetka, tavam, delavka, Sv. Ana 100; Vogrine Vincenc, miličnik, škof ja Loka in Noč Ivana Marija, natakarica, Cerkvena 11. k$stec Pri delu v tovarni lesenih cvekov se j* ponesrečil Alojz Glavič. Na levo nogo cu1 je padel hlod in mu zlomil palec na nogi- Pri trku s kolesi na Bistrici je dobil večjo rano nad levim očesom Peter Meglic Iz Begunj. Z lipe je padla in si pri tem izlomila -levo roko Troha Marija, stara 54 let. Pri igranju je padel z drevesa Jagodic J*-nez, rojem '1940 in si zlomil desno roko- Pri delu na strehi je padel in si zlomil desno roko in .nalomil levo 9. jut: Svet na Kajžarju. četrti slovenski umetniški film »Triglav filma« P° scenariju Ivana Potrča in v režiji Franceta štiglica. 11.—12. jul.: Viva Zapata! Ameriški fll* družbe 20th Centurv Fox poi scenariju Johna iStelnbeeka in v režiji Elia Kazana * Mariamom Bramdom v glavni, vlogi mehiškega revolucionarja Zapalo. 16.-16. jut: Neptunova hči (Neptun«'8 Da,ugtheir). Ameitški (film v barvah družit* Metro-Gcildwyn-Meyer v rež. Edtvvarda Bu2-zeila z Esther VVilliamsovo in Rjeđom Skel-tonom. v glavnih vlogah. 1(8.—0®. jul.: Veliki Caruso (The Great Caruiso). Ameriški glasbena: film v barvah družbe Mietro-Galdwyn-Mayer v režiji B-1' charda Thorpea. 212.—28. jul.: Najsrečnejši dnevi vageg* življenja (The Happiest Days df Your I*" ves). Angleška filmska komedija dru*6 London Filme v režiji Franka Laondeira- 125.—06. jul.: Vsi na morje! Zabaven glasbeni film »Avala filma« v režiji dr. S®v Popoviča in z glasboi Bojana Adamiča. I2i9.—30. jul.: Pohod v džunglo ■(JuiHg*' Cavalcade). Ameriški film družbe RKO s Franckam Buckomr v glavni vlogi. 1.—2. avg.: Rebccca. Ameriška ljube23■3,1-ska drama (Davida O. Seizmička z LaMr*" eeomr Olivierom ter Joan Fbntatne v glasnih vlogah. 5. -^6. avg-: Prekleti (Les MauidlitB) (Fra«1' cosktt film družbe Speva Ftlmis v režiji nea Clčmemta. ZA PRAKTIČNO UPORABO Pišimo prav! Dolžnost slehernega Slovenca je, da s^1*' za pravilno izražanje zlasti v pismenih. ^ stavkih, ki so (namenjeni javnosti. PiSi ^ primer: zaradi, me: radi čimprej^ ne: čiimpreje preden, ne: predme i nadaljnji, ne: nadaljni življenjski, ne; življenski izpodbuda, ne: vzpodbuda \ nekaj ljudi, he par ljudi i material, ne: materijal Škatla, nei: škatlija - i gradbišče, ne: jgradilišiče lotiti ms dela, me: pristopiti (k delu zgraditi kopališče, ne: Izgraditi obiskovati, ne: poisečati zaželen, me: zaželjen >Tržiskl vestnik« izhaja vsak drugi četrtek. / ladajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Ovsenek. / Tiska Gorenjska tiskarna v Kranju. / Naročnina: letno 400 din, polletno 200 din. Posamezna števil11* 15 din. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Ljubljanska cesta 28. Telefon št. 55. / štev. ček. računa prt NB 6112-^T«-!*3,