U.iteljice ne zaostanimo za tovariši! Dolgo smo čakale potrpežljivo, molče in vztrajno, da se vendarle zjasne dnovi tudi kranjski učiteljici. Upale smo zaman; zakaj ni ga od nikoder onega rešitelja, ki bi nam plačal s poštenim plačilom naporno naše delo, ni ga onega, ki bi videl tudi v učiteljici to, kar je: vzgojiteljico narodovo, ki bi spoznal v njenem delovanju temelj narodove blaginje. Da, potrpežljiva je kranjska učiteljica, skrajno potrpežljiva, a tudi njena potrpežljivost sega le do gotove meje. Bridko se motite oni, ki smatrate učiteljico za stroj, ki mora delati mehanično tako dolgo, dokler se ne sesede obrabljen. Delale smo neumorno do sedaj, do sedaj pravim, a ne več tako dalje. Ako se pošteno delo plača vsaki kravji dekli, vsaki pastirici, potem menda zasluži tudi učiteljica pošteno plačilo za pošteno delo, Tedaj, ko ste naši deželni »očetje« milostno dovolili draginjsko doklado učiteljem-oženjencem, tedaj učiteljice še toliko nismo bile vredne, da bi bili vsaj vprašali, ker sami niste vedeli, ali imajo tudi te usta, ali potrebujejo tudi te obleke in stanovanja ? O, čemu ? ! Učiteljica naj le dela, trpi in molči — jesti ji ni treba. Izgovarjali ste se pač, da ni denarja ; a vemo tudi učiteljice dobro, da je denarja dovolj, le za učiteljstvo ga ni. Mislite li, da smo res tako omejene, da ne znamo izračunati, kakšen lep vir za učiteljstvo bi odprli, ako bi naložili naklado na soda-vodo in pokalice ? O, to bi bil tako bogat vir, ki bi ga bilo učiteljstvo lahko veselo.*) Saj izpijejo soda-vode ogromno pri nas, zlasti zdaj, ko se širi abstinenca bolj in bolj. In vi niste mislili na to, ker niste hoteli privoščiti učiteljstvu priboljška. Pa beračice nismo, kakor učitelji niso berači, prosile ne bomo več, saj vemo, da se m o r a pošteno delo plačati pošteno. In poštenega plačila zahtevamo odločno! Tovarišice! Prišel je tudi za nas dan, ko lahko pokažemo svetu, da znamo biti odločne, 'da znamo zahtevati odločno tam in pri onih, kjer smo prosile do sedaj zaman. Skličimo tudi učiteljice svoje zborovanje iti izvolimo si odločne zastopnice, ki naj s tovariši vred ukrenejo, kar je edino potrebno, da stonmo tudi učiteljice to, kar hočejo naši »višji«. Ne zaostanimo torej za tovariši!