Postotna plačana t co*ovtnL Leto uu. itw. ZZ. V LjDbUoni, v četne! 26. lonnorjo 19Z8. Ctno Din r "^-- ^^^JM ,____________________________MM^_________________________ . _,^^—■ i i, n ,,,, ^^^^^i^——^^—i . .^"™"n»-^m^^^^^^^m Izhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2^- Din, do 100 vrst 2.50 Din, veČji inserati petit vrsta 4-— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek po&ebej - . , . > >Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knafiova ulica Št 5, prittlčfe. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L oadstropje. — Telefon 3034. Dnevi političnih odločitev Oanes in jutri se odloči, ali dobimo koncentracijo Izredao važni včerajšnji dogodki v Beograda« — Neprestane konference političnih voditeljev. — Radić razpravlja o vstopo KDK v vlado. — Tesnejši stiki med radikali in klerikalci. — — Beograd, 26. januarja. Včerajšnji popolđan je prinesel v razvoju notra-nje politične situacije važen preokret. Dasi je bilo po zagrebških manifestaci-jah KDK jasno, da mora priti v naj-krajšem Času do spremembe v tej ali oni smeri, ie vendar včerajšnji nagli razvoj dogodlcov iznenadil vse politične kroge. Pričetek je tvorila dolgotrajna av-đijenca g. Stepana Radića po koca-nem krstu princa Tomislava. Ko je pri-Šel z dvora, je g. Radić obvestil o svoji avdlijenci g. Pribićevića, nakar je imel daljši razgovor z vodjo muslkna-nov ministrom dr. Spahom, nato pa se je odpeljal k zunanjemu ministru dr. Marinkoviću in konferiral ž njim skoraj dve uri. Po tej konferenci se je vmil v klub SDS, kjer so čakali nanj številni poslanci obeh Mubov KDK. G. Radić jim je referiral o poteku svojih razgo-vorov. Poztieje je prispel tja tuđi g. Davidović. Zvečer je posetil g. Radića tuđi dr. Korošec, za danes dopoldne pa je bil dogovoren sestanek med gg. Radićem in Vukićevićem. O ten sestankih in konferencah so se razširjale v kulobarjih Narodne skupšČine, kjer so bili skoraj stalno zbrani poslanci vseh strank, najrazlič-nejše verzije. Iz vladnih krogov so z\2l- sti širili vesti, da bo prišlo do razpada KDK in da bodo radiićevci vstopili v vlado brez samostojnih demokTatov. Voditelji obeh strank koalicije so te vesti odločno demantirali in opozarjali na to, da so med seboj v stalnem stiku, kar je pač najboljši dokaz, da postopa-jo sporazumno. Pozornost ie vzbudila tuđi dolgotrajna konferefica med gg. Vukićevićem in dr. Korošcem. Zvečer se je vršila prva skupna seja poslanskih klubov radikalne stranke in SLS nato pa skupna večer ja v hotelu »Imperial«. Politični krogi si razlagajo to nenadno tes-nejše zbližanie med klerikalci in radikali s tem. da se hočejo klerikalci čim-prej fuzijonirati z radikali, da bi tako kot sestavni del radikalske stranke ostali Še nadalje v vladni kombinaciji. G. Radić o svojih včerajšnjih raz-govorih novinarjem ni hotel dati po-drobnejših informacij, temveč je Ie iz-javil, da je povsem sigurno, da borno dK>bili najkasneje v treh dneh vlado široke koncentracije v katero bo vstopila tuđi KDK. Nerešeno je še vp rasan je, kdo bo načeloval taki koncentracijski vladi. Če bodo sodelovali v koncentracijski vladi radikali — in o tem ni dvoma — se ćelo ne izkltučuje možnost, da ostane na čelu vlade g. Vukičević. Kajmakčalan pripada - celemu narodu Umetna gonja proti g. Pribičeviću radi njegovega zagrebškega govora. — Odpor proti poskusom zaplesti Udruženje rezervnih oiicirjev v dnevno politiko — Beograd, 26. jan. Današnja »Prav« ida« poroča, da je predsedstvo Udruženja rezervnih oficirjev ogorčeno zaradi Pribi-ćevićevega govora na zagTebškem manife-stacijskem zborovanju KDK. Poslalo je tri delegate k Pribićeviću. da ga naprosijo, nai jim avtentično označi vsebino svojega go-Vora, da bi mogli rezervni oficiri i doiočiti svoje stališče. Svetozar Pribićević je delegate sprejel Kakor doznava vaš dopisnik, je to P-o-stopanje vodstva vzbudilo med članstvom Udruženja veliko nezadovoljnost, ker se većina ne strinja s tem, da se Udruženje vlači v dnevno politiko. Tekom današnjega dne je Udruženje prejelo iz raznih krajev države obvestila. da bodo posamezne pokrajinske organizacije izstopile iz Udruženja, ker govor Svetozarja Pribićevića ne predstavlja nobene žalitve za nikogar. tem-več samo u-goiavlja resnico. Najbolj zna-čilno je dejstvo. da so predsedniku Udruženja ćelo beogTajski člani izrazili svoje nezadovoljstvo, ker je vmešal organizacijo v 'politično borb-o Baje bodo zahtevali. naj predsednik g. Radosavljević izvaja posledi-ce in poda ostavko. Naravno je, da KDK neprijazni tisk izkorišča to zadevo proti Svetozarju Pribićeviću O. Pribićević je danes sprejel novinarie v svojem stanovanju in jim da-1 o tem naslednjo izjavo: <:Glavni cilj kritiziranesra pasusa mojega govora o Kajmakealann je bil ta, da pri-bijem, da pripada Kajmakčalan celemu narodu. Mislim, da je mnogo oblj v interesu države, da pripada Kaimakealan vsemu naroda, ne pa «amo Srbijancem. Le oni, ki se postavi ja jo na stališe osvojevalca, zastopa-jo tezo, da je Kajmakčalan samo srbskt. Podatke, na katerih je slonei moj govor, sem dobil dne 16. decembra 1918 od pokojnoga Nikole Pasira, sem jih lakoj nato ye-rificiral pri pokojnem vojvodi Mišiću in jih pokazal mnogim, še danes živečim članom Narodneera Veća. Ne vem, zakajj bi bila žali-tev za Srbijo, ee trdim, da je Kajmakčalan naš, splošen, jugoslovenski. Mesto da bi bili politični činitelji hvaležni za to akcijo, ki služi interesom celine, vidiio v tem nekako žalitev Srbije in Srbijancev. Zakaj sem rekel, da je bila samo ena šestina Jugoslovenov v skupnih silah v froa-ti? To sem dejal zato, ker je brez dvoma samo v ponos Srbije, če na solunski fronti ni bila vsa armada, marveč ^amo herojski os-tanki nekdanje velike armade. To število feem ugotovil na podlagi podatkov šefa gene-ralnega štaba generala gosp. Pesića, ki je v nedavnem svojem predavanju o solunski fcmajri leta 1918. povedal, da so sovražniki imeli na fronti 279 bataljonov, zavemiki pa samo 264, od česar je bilo 55 bataljonov srbske vojske in jugoslovenskih dobrovolj-cev. To popolnoma odgovarja podatkom v mojem govoru. »ti Kako se sploh more trditi, da sem zahl Srbijo, ko sem v končnam pasusu svojega govora rekel: cPozivamo v svoj krog iz bratske junaške Srbije velike heroje iz velike vojne za Ujedinjenje.! Jasno je, da Je to le poveliČevanje, ne pa napad na Srbijo. Zato moram sedaj javno opozoriti, da so bajrečji škodljiv« Srbije oni, ki jo hočejo predstavljati kot osvojeralem in ki rse delo za ujedinjenje in samo ujedinjen je pripisu-jejo samo njej.> Novinarji so nato stavili gosp. Pribićeviću razna vprašanja o političnem položaju. cAli se boste vezali z gosp. Davidovićem v vladi in opoziciji?> cTo smo mi sami predlagali v našem zna-nem pismu in smo na tem stališču še danes. Mi smo za blok z demokrati in preko tega tuđi za koncentracijo z radikali. Naša zajednica z demokrati je najbolj naravna. TežiŠče koncentracije mora biti pri demokraciji. To je smisel našega pisma z dne 21. oktobra 1927.> «Obstoje razne akcije, ki naj bi razbile raso koalicijo Toda to so le viri je, ki jib ne bodo nikdar dosegli.> Policija na klero-radikalni večerji — Beograd, 26. januarja. Današnje ra-dikalsko »Vreme« obsirno poroča o včerajšnji skupni seji klerikalnega in radikal-skega poslanskega kluba in o skupni večerji v hotelu »Imperia!«. Dr. Korošec je v svojem pozdravnem govoru naglašal, da so klerikalci vedno simpatizirali z radrkali in tuđi takrat, kadar so bili proti njim v opoziciji, ter da upa, da so te zveze postale sedaj še prisrčnejše »Prijateljska« večer-ja pa je po poročilu »Vremena« končala v hudi disonanci. Pozno v noč so se baje nekateri radikalni poslanci tako razvneli, da so začeli drug dru-gega prepričevati s pestmi in je morala intervenirati policija. ODHOD RUMUNSKE KRALJICE — Beograd« 26. junarja. Danes ob 12. je odpotovala rumunska kraljica s princezo Ileano v Bukarešto. Na kolodvor ju je spremil kralj z dvorsko suito. PODZEMSKA 2ELEZNICA NA DUNA JU — Dimaj, 26 jan. Dunajska javnost se živahno zanima za projekt podzemske že-leznice, ki je star ie več desetletij. a je stopii te dni znova v ospredje. Želernica bi imela tri slavne proge v skupni dolžHu 72 km. Gradnja bi trajala dve leti in bi ve-Ijala okros 500 mUljonov šHingov (4 miti-larde dinar)ev). Davidović predlaga takojšnje osnovanje demokratskega bloka Pogajanja za fuzijo radikalov in klerikalcev Akcija za koncentracijsko vlado se nadaljuje. - Obrezuspešene intrige proti Kmečko-demo-kratski koaliciji. - Nadaljevanje političnih konferenc - Neprestani sestanki polit, voditeljev — Beograd, 26. januarja. Vsa pozornost političnih krogov je bila danes usmerjena na že včeraj napovedani sestanek g. Radića in Vukičeviča. Sploš-no se sodi, da je od poteka tega sestan-ka odvisen nadaljni razvoj politične situacije. V vrstah Kmečko - demokratske koalicije vlada vedno boli prepri-čanje, da je akcija izzvana z včerajšjno ponudbo g. Radiču za vstop v vlado, naperjena v prvi vrsti proti enotnosti Kmečko - demLpkratske koalicije in proti akciji g. Davidoviča za sestavo koncentracijske vlade. Računi na raz-cep) Kmečko - demokratske koalicije pa so se izjalovili in dogodki današnjega dopoldneva so znova pokazali solidarnost obeh koaliranih skupin. V vrstah Kmečko - demokratske koalicije mirno pričakujejo nadaljnega razvoja situacije. Radičevski prvaki so tuđi danes kategorično izjavljali, da o razcepu koalicije ne more biti niti govora. Dejstvo. da je g. Radič stopil y stike z g. Vukičevičem niti samostojni demokrati niti radičevci sami ne pripi-sujejo posebne važnosti ter naglašajo, da g. Radič ni mogel odkloniti izrecne želje krone, da rtopi v razgovor tuđi z g. Vukičevičem. Po informacijah iz najbližje okolice g. Radiča je smatrati te razgovore z današnjim d opol danskim sestankom za zaključene. V smislu včeraišnjega dogovora je posetil ob 10. uri g. Radič ministrske-ga predsednika g. Vukičeviča v vlad-nein predsedstvu. Spremi ;al ga je po si. dr. Shvegel. Razgovor med gg. Radi-čem in Vukičevičem je trajal do 11.15. Odhajajoč iz vladnega predsedstva je g. Radič novina riem, ki so ga nestrpno pričakovali, odklonil podrobneiše izjave in samo pristavil, da se d'ela na koncentraciji, da oa ni še nič gotovega. »Dete se bo rodilo, a kakšno bo, še ne ve nihče«. Da napravi vsem tem ini rigam ko; nec in preseka situacijo, namerava g. Davidović po informacijah iz po-vsem zanesljivega vira na današnji popoldanski seji demokratskegu po-slanskega kluba staviti predlog, naj se tak oj izvede fuzija demokratske zajednice s Kmečko^demokratsko koalicijo. S tem predlogom hoče g. Davidović ne le razčistiti položaj v demokrat-skem klubu, marveč tuđi onemogočiti vsako nadaljno akcijo g. Vukičeviča, ki je naperjena proti demokratski koncentraciji. Beograd, 26. januarja. Akcija za sestavo koncentracijske vlade se je danes s polno paro nadaljevala. Ob 9. je posetil gosp. Vukičevića v ministrskem predsedstvu g. dr. Korošec. Sestanek se spravlja v zvezo s prizadevanjem klerikalcev. da bi se takoj izvedla fuzija radikalskega in klerikalne^ po-slanskega kluba. Kakor kaže razvoj včerajšnjih in današnjih dogodkov, ob-stoja za kterikalce nevarnost, da izpa-dejo iz vlade. Da bi čimprej dose^el fuzijo z radikalno stranko, je p-o informacijah iz vladnih krogov dr. Gosar ponu-dil demisijo. Po sestanku je bil dr. Korošec zelo rezerviran in je odšel takoj v klerikalni poslanski klub, kjer so bili zbrani skoraj vse klerikalni poslanci. ki so nato imeli dolgotraino posvetovanje. Na vprašanje novinarjev, ali odso-varjajo resnici vesti o separatnem vsto-pu HSS v vlado, je g. Radić ponovno najodločneiše demantira! vse verzije o razpadu KDK in naglasil, da bo prej prišlo do spoiitve obeh strank, nego do razcepa koalicije. G. Radić je nato takoj odšel v pred-sedstvo kluba SDS ter informiral g. Pribićevića o svojih razgovorih z ministr-skim predsednikom. G. Pribićević je nato posetil radikalskega prvaka g. Nasta-sa Petrovića, g. Davidović pa. ki je bil podrobno informiran o Radićcvem razgovoru z g. \'ukičcvićeiTi, je imel daljšo konferenco z vodjo zemljoradnikov s. Joco Jovanovićcm. Ob 12.15 so se ponovno sestali v predsedstvu kluba SDS kk. Pribićević. Radić in Davidović ter so se nad pol ure poSvetovali. Nato so vsi tri je odšli v Narodno skupščino. Splošno se je opazilo, da sta £. Radić in Pribićević šla ro-ko v roki; pri vstopu .' dvorano Narodne skupščine sta bila od poslancev oix>-zicije živahno aklamirana. Ob 1230 je odšel k. Vukičević na dvor. Njegova avdijenca ob 13. še tra.ia. Seja Narodne skupšeine Pričetek davčne razprave — Beograd, 2o. jar.uarja. Današnja sc» ja Narodne skupščinc je potekla brtrz vsa* kejia zanimanja, ker je bila pozornost po* slancev posvećena vainim ^estankI«^m in cioji >dkom v razvoju politične situacije. Po obieajnih formalnost ih je bilo precita* nu poročilo odbora za proueevanje /akona o neposrednih davkih. na kar je ^asiiopnik finančncifa ministra dr. SpaJiu v daljšcm ekspozejj obrazložil p^^edine davčne obli« ke novela davenej»a /akona. \r debati sta govorila poslanea dr. Svctislav Popović in Mirko Neudorfer. Seja je bila na to za* ključena. Po sporazumu s šefi parlamentarnih skupin so st.je Surodne skupščinc đcfc>rn& redi jutrišnjega praznika sv. Sa\e, delitmu pa *\ di napete situacije culg.odene do pri* liodnjegu ponedeljkn V sredo bo pričela proračunska debata, vzporedno pa bo Na* rodna skupščina na popoldnnskih sejah nadaljevala ra/pravo o davčnem zakonu. Vlada upu. da bo "kon sprejet najkasnejo do prihodnje sobote. Protkana pustolovka je osleparila prebivalce kamniškega okraja za 66.000 Din. Žandarmerija je v Lukovici aretirala pretkano dekle, ki je izva- bilo od lahkovernih kmetov velike zneske. — Še nova junaštva «Bele kapice» in kontoristke Ančke- Ljubljana, 27. januarja. Pregovor pravi: Tretjič gre rado. In res! Dočim se ljubljanska policija še intenzivno peča z obema izgubljenkama, o čijih areta-ciji smo poročali včeraj, je prejela od orož-nikov obvestilo, da je bila na Lukovici v kamniškem okraju aretirana nevarna sle-parka in pustolovka, ki pa je uganjala svoje pustolovščine v še večjem obsegu, nego cbela kapica» in kontoristka Marička. Gre za 26-letno Marijo Strehar, rojeno v Lahovčah pri Kamniku, ki je na pretkan način opeharila več kmetov iz kamniske okolice. Policija je perjela prijave, iz kate* rih je razvidno, da znaša povzročena škoda okoli 66.000 Din. Marička, precej čedno in postavno dekle. je imela uprav pustolov-ske manire, katerim so ljudje vedno nase-dali. Znala si je pridobiti s svojim nasto pom kmalu zaupanje raznih naivnežev, katerim je natvezila, da tihotapi blago iz Italije in da ga dobiva za najmanj polovico ceneje. cimam znance,> je pravila, — ki mi spravijo blago preko meje, in to vse ko-lesa, šivalne stroje ali manufakturno blago*. Ljudje nišo dosti pomišljah, marveč so ji izročali precejšnje zneske, da dobavi tuđi njim blago po 7-nirjtni ceni. In Marička je prevzeto narobilo res v polni meri iz-vrsfla. V Ljubljani je nakupila razno, veći* noma že obrabljeno robo, deloma tuđi popolnoma novo blago in ga prodajala, odnosno nudila za smešno nizko ceno, pa ma-gari Se je zraven utrpela Škodo. To pa se je zgodilo samo enkrat. Marička si je hotela s tem pridobiti zaupanje in renome, da je nenavadno solidna in poštena, a ob* enem cenena trgovka. To se ji je tuđi posrećilo in ljudje so nato kar trumoma drveli k njej, naroSali razno blago in ji ga plaČevali ie kar na-prej. 2iveli so v lepi nadi, da bodo priSti prav po ceni do raznih predmeta?. MariS- ka je denar seveda lepo kasirala, kmetje pa obljubljenega blaga nikoli nišo videli. Prilično tri meseoe je Marička poslovala tako sijajno; ker se pa z blag-orn le ni botela pojaviti, so jo ljudje naposled ova-dili orožnikom. Včeraj je bila v Lukovici aretirana, prihodnje dni pa jo pripeljejo v Ljubljane . . . * Tudi o obeh ostalih grešnicah »Beli kapici« in konteristki Maričk; prthajajo na dan prav zanimive podrobnosti. Tako je Bela kapica, ki ie rojena kleptomanka. priznala višjemu nadzorniku g. Moćniku še ćelo vrsto drugih tatvin in pustalovščin. Priznala je, da je stikala tudi po drugih stanovanjih, da se ie ie prijek) nekaj pri nekem obisku Pod Tranoo, dalje pred £ko-fijo v invalidnici itd. Sunila je na te-h obis-kih eno zlato in eno srebrno uro, eno zlato ovratiK) verižico, tri zlate prstane in še več drugih stvari. Vse skupaj ie nesla v zastavi]alnico Da so morali biti ti predmeti drasoceni priča dejstvo, da je samo za en zastavljeni prstaoi prejela oko'i 300 Din. Zanimivo pa je. da oškrrdnvane stranke iris© tatvine prijavile policiji. Pri Beli kapici ie polieja dobila samo še zastavne listke... Tretja grešnica ie Amčica in ne Marija O., kakor smo poročali včeraj. Ančka je osleparrla ljubljanske tvTdke Dennšar in Ovsenar, Schmidt Knsper, Skaberne in Prelog za okoli 9000 Din. Izdajala se je za Ulčarjevo ali pa Zrimčevo z Bleda in na-ročila večje množine manufakture in galan-terijskeca blaga, katero si je dala dostaviti v hotel Slon, kjer ie ložirala pod imenom Manja Novi. Ko so jo areUrali, je tudi policiji sprva naitveztfa, da se piše Marija Novi. Ve&no prisleparjenega blaga je policija v hotelu Soča zaplenila tako, da je povzročena Skoda prav neznatna. Marijo, ki je iz botJSe me, so tzročiH sodišču. Plesalka razbila banko v Montecarlu — Berlin, 26. januarja. Ena prvih berlinskih revijskih zvezd gospodična Rossć iz ansambla »Sisters Dollv« k včerai v igralnici v Montecarlu razbila banko in pri tem dobila toliko denar ja, da je morala kupiti već kovčegov, da sa je spravila. Njena sreća v isri je vzbudila med gosti veliko senzacijo, pri njenih tnvarišrcah Pa razumljivo zavist. Lepa plesalka ie dobila več stotisoč frankov. Borzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.5475 do 133775 (13.5625), Dunaj S.001—8.31 (S.16), Curih 1093.43—1096.43 (1094.93), Budimpešta 9.94 blM London 277.26 blago, Newyork 56.71 do 56.91 (56.81), Pariz 222.52-224.52 (223.52), Praga 168.11-168.91 (16S.51). Mi-lan 300—302 (301), Amsterdam 22.94 blago. Efekti: Celjska 164 denar. Ljubljanska kreditna 135 denar, Kreditni zavod 160 denar, Vevče 140 denar, Sta\bna 56 denar. Šešir 125 denar, Kr. iml. dr. 335 denar, Ruše 265—280, Trboveljska 510 blaeo. ; L e s n i trg: Tendenca živahnejša. Za« ključeno 2 vagona bukovine, jvarjene, po kupčevi noti, ostrorobe, žiimano blago, I, II, III, fco vagon me ja po 1000. lšSejo se tramiei, nudijo se pa drva. Deželni pridelki. Tendeoca čvrsta. Zaključeno 1 vagon moke. ZAGREBSKA BORZA. Devize: London 276.86—277.66, Nov York 56.704—56.904, Pariz 222.53—224.52. Milan 300.2—302.2, Curih 1093.43—1096.43, BerKn 1354.75—1357.75, Dunaj 800.1—803.1, Praga 168.11—168.91. Efekti: Investicijsko posojilo 8730, Vojna škoda 432—434, Agrarna 54 bi., Hipoterkarna banka 57 in pol, Ljubljanska 135, Praštediona 875—£77 in poK Trbovdj-ska 500. Vevče 150. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.31, N»wyork 519J0, Pariz 20.41, NWan Z7.485, Berlin 123.79, Beozrad 9.1375, Praga 15^9. Stran 2. «SLOVtNSKI NAROD« dne 26. januarja 1928. Stev '2 Pobratimstvo SLS z radikali Klerikalne simpatije za radikale. — Ko se )• dr. Korošec družil z Davidovićem in Radićem, je po lastnem priznanju simpati-ziral z radikalL — Posledke kleroradikalnega zaTezntttra. Klerikalci so v Beogradu začutiK, da se jim majejo tla pod nogami in da se prav lahkt; dogodi, da jih isključi jo iz vlade, preduo bi se dobro zavedli. V strahu, da bi se radikali ne otresli svojega prrFepljc« nega klerikalnega repku, je naenkrat začutil cir. Korošec potrebo izvajanja drugega še neizpolnjeiiega dela blejskega pakta, čim ožje združitve klerikalnih poslancev z radi* kalnim klubom in v skrajnera slučaju tuđi fuzije SLS z radikalno stranko. Zato je veeraj popoldne po krstnih sve* čanostih na dvoru, na katerih je kralj po* zval St. Radića, naj dela za ustvaritev kon* centracijske vlade, hnel nujno konferenco s predseđnikom vlade g. Vukičevićem. ka* terega je naprosil za skupno sejo radikal* nega kluba in klerikalnegn poslanskeg-a kluba. Ta seja se je v resnici vršila suoči, in povabilo klorikalcev k seji radikalnega Irluba se je izvršilo na demostrativno* manifestanten način, Ob tej priliki so bili izrečeni pozdravi in govori, izmed katerih je za nas pač najznaeilnejši govor dr. Ko« rosca. Dr. Korošec je ob tej pribki naglasal, kakor poročajo vsi listi in tuđi ljubljanski «Slovenec», da je SLS od ujedinjenja do danes stala v najtesnejši zvezi s člani radi* kalnega kluba. Toda, ne samo to. tuđi ta* krat, ko klerikalci in radikali nišo bili sku* paj, ko so bili v opeziciji, so klerikafd sim* pntizirali z radikali in vzdrževafi z njimi skupne zveze. ki so postale za vlade Uzu* rtovića in Vukičevića se prrsrčnejše in tesneišc. Mislimo, da je dr. Korosec ob te i pri* !lki zopet odkril vso dvolrčnost klerikalne politike. Kdo se ne spominja, da je bil le* ta 1924 dr. Korošec skupno z Davidovićem v vladi, da je malo prej SLS aranžirala v Ljubljani ob sodeloo oblasti in đržavnega hnetj*. Klerikalci so po priznanju dr. Korošca vedno simpatizirali z radikali tuđi takrat, ko so bili v opoziciji in £© so progtašali vsokogar za izdajsica in/emov stovcnske&u ljudstva, kđor je bil v kak&ni zvezi z radh kali. Kdo se ne spominja klerikalne gon je proti samostojnim demokratom v času, ko so bili iz državnopravnih ozirov v koaliciji z radikali. Zaradi te koalicije so klerikalci proglašali samostojne demokrate za izda* jalce slove^iskega naroda, in glejte, danes pravi dr. Korošec, da so tuđi tedaj shnpa* tizirali z radikali. Te klerikalne simpatije za radikale so po zatrdihi dr. Korosca postale še večje in se bodo še poglobile, zato pa tuđi ni čuda, da predstavlja novi davčni zakon, ki bi imel prinesti pravzapr<& izenačen)9 $ srbijartskimi pokrafinami, le težfo obremes nitev, da so klerikalci glasovali za čl. 44. fmančnega zakona in razne druge njegove določbe, ki predstavljajo težke udarce za posamezne stanove. Kolika je razlika med zvezo St. Radića in Svetotarja Pribičevića ter med koalicijo SLS in radikalno stranko. Docnn pravita Radić in Prihičević: «Brti smo odkriti na* sprotniki, zato pa hočemo biti tuđi ocfkriti prijatelji v delu za skupne gospodarske in sociiarne cUio, izjavi ja dr. Korosec: «rGo* spodje radikali, mi smo z vami vedno širo« patizirali, tuđi takrat, ko smo bili proti vam v najostrejši opoziciji!» Čudna so pota klerikalne previdnosti! Dr. Korošec in njegova stranka sta krenila popolnoma na desno in včeraj obnovljeno klerikalno pobratimstvo z radikali jima onemogoca za bodoče vsak izgovor, da sta morala pristati na razne radikalne za* hteve. ki nišo v skladu z gospodarskim! fn socijalnimi potrebami naroda 'n države, ker je radikalov več in ker preglasujejo klerikalce Dr. Korošec je izjavil slovesno, da postajajo zveze med klerikalci in radi« kali vedno tesnejše in da klerikalci globo* ko simpatiziTajo z radikali. Ta ugotovitev se nam zdi potrebna, ker se bo treba še dostikrat vprašati, kdo je kriv težkih gospodarskih razmer, v katerih živita Slovenija in njeno prebivalstvo. Pisane zgodbe iz naših krajev Samostan pri Trogiru zgoreL — Slcparka z bankovd in srečni-mi številkami. — Zagonetna smrt Ivana Dominkuša- — Želez-niska nesreća na dalmatinski progi. — Aretacija dveh nevarnih tihotapcev. Kakor smo že poročali. je zgorel te dni samostan sv. Križa v blizini mesta Trcgira. Samostan s cerkvijo je bil last redovnikov sv. Dominika. Po vojni so redovniki izgubili večji del zemljišča zaradi agrarne reforme in nišo mogli i več živeti od malenkostnih dohodkov. Zadnje čaše so bili v samostanu name-ščeni ruski emigranti. Končno so samostan preuredili v zavetišče za malarič-no deco. Požar je nastal proti večeru v kuhinji in se je hitro razširil na vse po-slopie. Iz Splita so poklicali gasilce. ki so z velikimi napori resili otroke. V samostanu je bilo 160 otrok. Prepeljali so jih v avtomobilu v Trogir. Škoda je cenjena na 200.000 Din. K sreči je ostala nepoškodovan kapela in južni del samostana. Rešil so tuđi vecji del opreme in zđraviliških potrebščin. Samostan sv. Križa je zgradi! 1. 1432 fra Nikola Mili-nović, ki je umri kot »svetnik«; njegov grob se nahaja pred cerkvenimi vrati. Cerkev hrani tuđi razpelo. o katerem se govori, da je iz njega 1. 160 kanila kri. • Zagrebškemu redarstvu je te dni do-spelo več prijav o neki sleparki. ki me-njava po predmestnih trgovinah ban-kovce in išče take s srečnimi številka-•mi ter pri tej priliki izmakne kolikor pač more. Ženska je govorila največ nem-ško in se predstavljala kot »artistka«, ki hodi po sejmih. Tuđi k prodajalki Barici Jasiković na Savski cesti je vče-rai prišla sleparska ženska in jo prosila, naj ji izmenja bankovec za 100 Din. Ko je prodajalka ugodila njeni prošnji, je ženska začela sama brskati po blagajni, češ, da iŠČe bankovce s srečnimi šte-vilkami. Vedla se je pri tem zelo pre-drzno. Tedaj je vstopil v trgovino neki vojak in neznanka *e hipoma izginila. Jasikovičeva je preštela denar in ugo-tovi'a. da ji je zrnanjkalo okoli 50 Din. Mimo je po naključju prišel detektiv, ki rmi je trgovka popisala tatico. Pohitel je za njo in >o aretiral. Piše se Gizela Sneberger. 36 let stara iz Vukovara, stanuje pa v neki baraki pri Savskem mostu. Pri njej so našli 265 Din. Trdila je, da je iskala bankovce s številko 8. Detektiv jo je odvedel na policijsko stražnico. Med potjo mu je tatica ponudila 200 Din, če jo izpusti. Detektiv se ni dal podkupiti in k) prijavil še zaradi podkupovanja. Navzlic vsem naporom se došle] za-grebški pol'ciji ni ppsrečilo razjasniti zagonetne smrti čevliarskega pomočni-ka Tvana Dominkuša. Ne more se ugo-toviti. kje je Dominkuš spal zadnje dni r>red smrtio. Preiskali so vse hiše na Selski in Savski cesti ter Trešnjevki. Dominkuš je pred smrtjo dejal nekemu svojemu orijatelju. da stanuje na Treš- njevki. Morda sploh ni imel stanovanja in je prenočeval v kaki §upi. da bi ga rx>licija ne našla. Zagrebška policija se je zato o-brnila na mešoanstvo z razgla-som. v katerem popisnie Dominkuša in razpisuje nasrrado 1000 Din za onega, ki bi dal podatke, s katerimi bi se dalo ugotoviti kdo ie zaVHvil Dominkuševo s-mrt. Nagrada 500 Din je pa razpisana za tistega. ki bi vedel povedati, kje je Dominkuš zadnje štiri dni pred smrtjo prenočeval. Redarstvo je zaslišalo tuđi Vekoslava Donrnkuša. očeta pokojnega Ivana. Izpovedal je, da je dal 1. 1924 sina učit čevljarstvo k čevljarju Kem-felju v vaši Šagudovcu. Pozneje je bil sprejet kot učenec v tvornici Bate. Doma je bil v tem Času samo štirikrat. Oče mu je preiskal kovčeg in ni našel nič posebnega. Tuđi samokresa ni bilo v kovčegu. Pred odhodom v Zagreb je Ivan sedel za mizo in napisal: Zbogom majka zbogom sestre, vi ostanete, jaz pa grem... Doma se je vedel kakor običajno. Nihče ni sumi!, da se pripravlja na samomor. Oče je tuđi izjavil, da so bile napisane vrstice samo slovo od domaćih pred odhodom v Zagreb, a ne pred odhodom v smrt. • Na Iiško-dalmatinski progi se je sno-či pripetila težka železniška nesreča, ki pa po naključju ni zahtevala človeških žrtev. Mešani vlak št. 883 je vozil proti Labinu. Ko je vlak s precejšnjo brzino dospel do zelo strmega klanca %med Primorskim Dolcem in Labinom, je lokomotiva skočila s tira in potegnila za seboj več vagonov. Nesreča je povzro-čila močan sunek v zadnjih vagonih s potniki. Ti so v paničnem strahu po-skakali iz vozov. Nekateri so se pri tem lažje poškodovali. Proga je bila precej poškodovana. Z bližnjih kolodvorov so bili poklicani na pomoć železniški de-lavci, ki so delali in popravljali progo neprestano vso noč. Ob zori je bila proga popravljena in očišćena. Za meša-nim vlakom je v trenutku nesreče pri-vozil splitski brzovlak, ki se je pa pra-vočasno ustavil. Tako je bila prepre-čena druga železniška nesreča, ki bi imela lahko katstrofalne posledice. Ves promet na tej progi je bil ustavijen za 11 ur. Splitski brzovlak je dospel v Zagreb z 9.40 urno zamudo. Te dni je beograjska policija aretiral dva nevarna tibotapca. ki sta, če-prav brez službe, potratno in razkoSno živela. Polic. agenti so oba mladeniča že dolgo nadzorovali in opazili, da se shajata z različnimi sumljivtmi osebamL Sestanki so se vršili vedno blizu kolodvora. Agenti so dognali, da sta mladeniča tihotapca, zato so ju pri zadnjem sestanku ori kolodvoru iznenadili in aretirali. Eden je nattkar, se pile Sava Lojanovič. drugi je bivši dvorni lakaj Ugle&ć. Pri preiskavi so našli zapiske in imena vlakovodij peitanskih vlakov. V stanovanju so našli samo vtihotap-ljene predmete. Priznala sta, da se že dolgo preliv. s tihotapstvom. Pri tem so jima pomagali železničarji. Blago so shranjevali na beograjskem kolodvoru in ^a potem prodajali po znestu. Nasled nje jutro je dospel v Beograd tuđi vla-kovodja, ki je bil v zvezi s tihotapcema. Aretirali so tuđi njega. Tihotapci so uvažali v našo državo tuđi razne pre-povedane propagandne brošure. Železničarjem v vednost Na pismeno vlojio. predloženo dne >i. t. m. direkciji državnih železnic v Ljubljani, je direkcija stopila dne 23. t. m. v ofi-cijalna pogajanja z Nabavljalno ^zadrugo uslužbencev drža\Tiih železnic v žiški ter so od zadruge bili predloženi predlagi glede nadaljne prehrane slovenskih zelezni-čarjev. Nadalje ie s. direktor dne 25. t. m. sprejel deputacijo vseh podpisanih organi-zacii ter sporočil, da je na našo p:smeno vlogo danes brzojavno odredil nadal:nje iz-daianje živil na kredit ter da danes od-pošlje predlog Nabavlialne zadruKt v Šiški m:nistrsr\'u za promet v adločitev. Deputacija ie obiasni'a ff- direktoriu de-jansko stanje ter prosila, da se na pismeno vTošo da od direkc;;e pismen odgovor, kar ie s. direktor obljubil. Ker se po progah raznašak) vse mot^oče vesti, pozivamo vse članstvo in tuđi ostalu slovenske železni-čarje, da na.i tem vestem ne nasedajo ter ohraniio strogo disciplino. Izdajanie živil na kredit je iz.poslovano, podpisane organizac?;e bodo zaslavile \-se svoje sile, da se trdi vprašanje Gospodarske poslovalnlce in prehrane slovenskih ždezničarjev re§l pravično, pošteno in od-gcvariajoče socljalnemu r>oložaiu slovenskih železničarjev, kf so s svoiim delom zaslužili, da se z n;;Tm s strani merodainin oblasti postopa človeSko ter se ttti ne tlra v gospodarsko propast. Oblastni odbor UJN2B Ljubljana. ObL upr. Ljubljana Udruženja strojevodij. Obi. uprava Ljubljana Udruženja kurjačev. Društvo prafesijooistov Ljubljana. S kino-kamero okoli sveta (Prihodnji filmski spored ZKD) Mnog časa je preteklo, da so poučni, kul> turni in potopisni filmi našli pri naši pub* likj ono uraevanje in zanimanje, kakor ga zaslužijo Končno ie tuđi na tem polju led prebit in naše občinstvo kaže tuđi za to panogo fihnov prav rarveseljivo zani« manje Prihodnji spored ZKD nam prinaša lep m vrlo poučen kultumo*potopisni film «S kinokamero okoli sveta». Predočuje nam znanstveno ekspedicijo Collin Rosse okoli naše zetneljske oble Preko 12 tet je poio val avetovni popotnik s svojimi hocatimi tzku§njami preko vseh svetovnih delov in z izredno marljivost jo Črpal najrazličnejše zanimivosti sveta. V svojem objektivu je ujel vse karkoli mu je bik> pač dostopno: življonic v ameriškem območju, razmerc na Japonskem, Kitajskem, na Sumatri, otoku Bali, Indiji. Filipinih itd. Collin Ross je krenil na pot iz Hamburge v Amenko. Veličastne so slike Ne\vyorica; tu vidimo vrvenje madcrnega Babilona v najrazličnejših okrajih. Izredno zanitniv je »lasti gosto obljudeni židovski, kitajski, poljski okraj tega velemesta Preko pro» stranih ameriških farm, kjer vladajo mo» gočni Fordovi trak tor ji, dospemo v San Francisco, si ogledamo to mesto in se ukr* čamo na parobrod. Preko Tihega Ocena nas vodi pot na Havajske otoke, na Japon* sko, ki se obnavlja po zadnjem potresu z mrzlično hitrostjo. Glavno mesto Tokio in Jokohama dobiva po vsem moderno lice Ogledamo si japonsko kulturnost in indu* strijo ter odpotujemo dalje na Kitajsko, v deželo, kjer vladajo danes samovoljno različni generali, ki se trgajo med seboj za oblast. V filmu vidimo najrazličnejša mesta in sledove pradavne kulture. Indiia, Siam, otok Bali Arabska puščava, SueSki prekop in vse najrazličnejše dežele prepo* tujemo v tem filmu z vsakovrstnimi pre« voznimi sredstvi Skratka: film ie najpouč* neiša revija dežel in svetovnih delov. Ta »pored predvaj« ZKD od sobote 28. t m. dalje ter gt zaradi izredne poučnosti in prekrasnih slBc priporočamo vsakomur v ogled Zlasti ie treba oanj opojorib Sol« ako mladino in dijaštvo. Sport — NedeUske p^kahie tekme v Zajrrebu. V neddio igrajo v Zagrebu sledeči pari pokatne tekme: Oradjanski - Derbv, Con-cordia - 2eleznX!aT}i, Croatia - Viktorija in HaSk - PoStanski. — Bsk. - Coacordtjm. Zasrrebška Con-cerdija je pozvala prvaka beograjskesra podsaveza B. S. K., da gostuje v Zagrebu. B. S. K. se dosedaj 5e ni odrval, pač pa je prejela Concordija vabilo za gostovanje v Beogradu in sicer proti Jngoslavfii- — Građjansk! ustanovi hazeoako sekcijo. Gra-djanski v Zajrrebu ustanovi v na'fkraj-5em Času hazrnslco s©kcik>. Tej sekdji se bo prldriržfla Vesna in 5e bosta of>a klufca fnz?on*«"?tta. — rniN tfv«b narlborsUa ktabov. Maribor-ska klat« Merkur in Raptd sta se fnrikw*rala. Merirar Je ie deU časa hira) hi )e iiral v soort-neoi sveta breapontemboo viogo. Rapid je pre-vzel ves krventar, poftlača] pa tndi vse njesove dotsove. — Saakalka tekna preložeaa. I. SSK Mari-bor H prcložn za nedeDo pro!cHirano teJrmo na PohorHi za t«fen *»!. ker so snefoe prftBce na smkaMri trrojrf trenotno zelo slabe. — Rnmmk« m *e mfetozf movmtimm eltm-pl}a4«. Rvnmitsica se ne uđelefi nofome^ne olimpijade rn sicer iz ra*k>Ka. ker se nameravajo amaier.lt in profesijonali ločtti Pričakovati Je v na)kfat$em 5asu nstanrvvirve profestjonahie Hse. — Mnrcfttam tW1 Nedavno le vse win*eTnsk© Ca«»!>fe?e ooroCalo. da le slovfrf atnerfSVt sprinter Mnr. da MvrcMsrm Se 2fvi Je sicer ie precei težko bola«, veadar p« polaroma okrev* Rudarjem zopet preti brezposelnost Famozna odredba finančnega ministrstra. — Država krši pogodbo z lastniki premogoviJkov. — Brezglavo ubijanje privatne inicijative. Kakor smo že včeraj kratko poročali* je finančno m:nisrrst%'o dovolilo prometne-m-u minfstru plačevati dobavheljem, odnosno lastnikom premogovnikov premog za državne železnice z obrestnim; boni. Ti državni boni na) bi se krili dek>ma iz pri-hrankov v proračunu prometnega mmlstr-stva za leto 1927/28, odnosno iz postavk istega proračuna za leto 1928/29 po začetku novejja proračunskega leta, torei po 1. aprilu 192S. Na prvi Dusled ne pomeni to dovoljenje finančne^a ministrstva nii po-sebnega, v resnici pa ima lahko za naše železnice oalekosežn'e posledice. Privatni in državni premogovniki so sklenili z državo nedavno pogodbo o dobavi premoga za državne železnice. Prometno ministrstvo je pri pogaianUh napelo vse sile, da se cene premoga znižajo, da bi mogla država Pri tem čim več prihraniti. To se mu ic deloma posrećilo, kajti dobavftelji, odnosno lastniki premogovn:-kov so pri cenah premoga jelo popustili. Pri pogaianjih o dobavnih cenah je igra' važno vlogo zlasti argument promemega minfstrsrva, da se morajo cene znižati. ker mora država štediti, lastnfki premosovn!-kov pa naj popuste zato. ker se država zaveže plača ti dobavljeni premcg v roku 30 dni. Ta rok ie bil fiksiran ttxii v prgodM. Naenkrat Pa krš:ta finančno in prometno ministrstvo dozovor v bistveni točki in odredita nove plačilne roke, ki sploh nišo točno fiksirani. Pri tem se ie treba ozi-rati na princfpijclne in strogo ekonomsko-trgovske razlose. Iz principi'e'nega vidika ne more in ne srne nobena stranka spremi-njati pogdbe. ker jo s tem krš: Zanimiva :e tuđi praktiCSna stran tega problema. Državne ždeznice so nabavljale pri privatnih premosovnlkih za 130. pri državnih pa za 50 milljonov dtaarjfrv premota 170.000 mi-lijonov Din ni tako nernaten z^esek, da b: ga mogla podjetla državi brez obresfl kreditirati. Boni. s katerimi namerava prometno ministrsr\-o plačevati premos, se lahko do 70% lombardlrajo. Toda tuđi v slučaju, da bi se lastnikom premogovnikov posrećilo lembardirati bone, bi obtežili svoje ter-jatve z 8 do 9^», torei za več:i odsrotek, kakor je bil kalkulira« ves faslužek pre-mogovnikov Ta odredba iinančnesa ministrstva po-meni hud ijdarcc za vso premoKOvno industrijo in veliko nevamost za tisoče rudar-jcv. Nevamost preti zlasti rudarjem v državnih rudnikih, kajti ti bodo vs!ed rako-sti državnih podjetii najteije naJIj sredstva za vzdrževanie obrata. Ne smemo tuđi pozabiti, da je na naših rudnikih v veliki meri zainteresiran inozemski kapital, pa tuđi kapital državljanov onih driav, v kcterih iSčerno posoiila in kredita. Ce bo vlada tako konsolidirala ruše gospodarstvo, borno kmalu ob ves kredit v inozemstvu. ^ takimi odredbami ubila država tuđi privatno Hiiciiativo, ker se podiemiki ne niorL'.'c zanašati na nieno podporo, če se niti pogodbe ne drže. Gospodarska ministrstva, v Prvi vrsti finančno ia prometno niinfstrstvo, bi morala privatne podjetnikc vzpxlbujati k napredku in j:h vses:"ansko pcdpirati, ne pa meta4i iim polena pod nree. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama: p Začetek ob 20. Sreda, 25 januarja: »Scdnik Zalameiski. Red A Četrtek. 26. ianuarja: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. Sreda, 25. januarja: Zaprto. Cetrtek. 26. januarja: »ZmagovaJka oceana«, opereta Izven. «Zbori», revija za novo zborovsko glazbo, ki jih že četrto Isto urejuje Zorko Pielovec in izdaja pevsko druStvo «Ljub* Ijanski Zvon» v Ljubljani dobe letos novo, umetniSko opremo in se bo zato prva ste* vilka zakasnila ter iziđe predviđena selo sredi februarja z novim i skladbami in za* nimivo književno prilogo Da bo mogoee ugotoviti naklado, naj ^nski naročniki na« ročnino v znesku 40 Din čim prej obnove, novi pa naj se takoj naroče na list po redrzno pritoži-Ia v pismeni vlogi na deželno sodišče, češ da ne delata po pravici in postavi. Aftioa vloga se ie pač ma&čevala nad njo samo, ženica bo zaprta 48 ur, da bo drugič vedela in ne bo tako po nedolžnem dal žila sodnikov. KROKAR CENC. Cenc je Dolenjec, živi v Ljubljani in je zasebni uradnflt O prostem času ob?«lnHe tioFbJanske gostilne in dobro ve, kje točijo pošteno kapljioo, ki ga pa veSkrat zmaga, da prične uzanjati neurrjiosti Lani novembra Je kolovrati! po L)uW}ain. Posto je že bik), Cene je bil pijan in zaspan, ni mu pa đišal-o, da bi zlezel v toplo posteljo in je raje leotovratH v gostilno, kjer ie našel svojega znanca Srako Nekaj časa sta veselo popivala Cene ie pa kmlau iel sitniariti po stari navadi in tovariša zbadati. Sraka, ne bodi len, mu je pritisuil zaušmeo. Morda bi b!o še kai huiš©2a, a le takoj pristopil nek Srakov znanec, ki se je zanj zavzel in Cene ie jezen odšet iz gostilne, — Mene Pa že ne bo pretepal ta nepri-diprav, — je robanril Cene pred gostilno m ćakal svojega znanca, da bi mu z obre-stmi vred vrnil zaušnico. Sraka ie hotel odlti iz gostilnc, pa je zagledal Cenc4 in se urno vrnil. Tedaj je vstopil strainik in Sraka ga je prosil, naj ga malo pospremi Češ, da 2a ima Cene na piki. StraŽaiik je res šel ž njim. Ko ie Cene zagledaj svojega nasprotnika v stražfiiicovi dmibi se je ra^jezil, pfistopU je \n hotel -rjrrabiH nasprotnika, a stražmik je ta-koj posesel vmes. Tedaj je Cene z^rabil stražnika za prsa in mu strgal službeno vrvieo. HujSesa ni bilo, Cetic je bil mandu res precej nadelan. zato bo plačal za enkrat samo ?0O Din sfobe. šBeiežmca KOLEDAR. D&ne«: Cetrtek, 26. januarja 1928» ka-tolafani: Polikarp; pravoslavni: 13. januarja, Ermil. Jutri: Petek, 27. januarja 1926, ka toli cn-i: Janez Zlatoust, pravoslavni: 14. janaarja, Sv. Sava. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: ^Zmagovalka oceaDa>. Kino Matica: < Traged i ja blodnice> Kino Dvor: . DE2LTINE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva t*esta, Trn« koezv, Mestni trg. Jutri: Piccoli, Dunajska cesta, Bak«r5ie, Sv. Jakoba trg. Siromaka še pokopati nočejo Živimo v dobi materijalizma in brez* mejnega birokratizma in zato ni čuda, da so mogoči tuđi primeri, kakršen se je pripetil te dni v Budimpešti. Prcte* kli četrtek je v Budimpešti umri 65*let* ni vpokojeni kaznilniški ravnatelj Ev» gen Frankiscizc. Mož je polnih 40 let sluzil državi, vendar se je tu zopet uve* ljavil znani rek, da je nthvaležnost plačilo sveta. 2e dve leti ni dobival robene pokojnine in ko je umri, se država istotako ni zmenila zanj, niti za njegov pogreb. Frankiscizc je namreč umri v veliki bedi in ker so njegovi svojci tuđi brez vsak ih sredstev, ubo-gega pokojnega ni hotel nihče brez* plačno pokopati. Penzijski fond ni ho» tel plaćati prispevka 60 pengo, država se istotako ni zmenila za svojega zve-stega uslužbenca, pokopališka uprava pa je odklonila brezplačni pogreb. — Truplo pokojnega ravnatelja je nato štiri dni ležalo v mrtavašnici. Kakšna usoda ga je doletela potem, madžarski listi ne poročajo. Štiri smrtne obsodbe v Nemčiji Višje državno sodi§če v Berlinu je potrdilo smrtno obsodbonadporočnikov Schultza, Fuhrmanna, Klapprotha in Umhoferja. ki majo na vesti več urno« rov. Obtoženci so bili člani tajnega so* dišča, ki je obsoialo ljudi, ki mu nišo konvenirali ali so bili na poti, na smrt, umorili so jih pa člani sami. To tajno sodisče, ki je v Nemčiji znano pod imenom «Femegericht», je izvršilo v Nemčiji n^broj umorov, zlasti pa je pri zločinih sodelovala omenjena čc» tvori ca. Vsi štirje so bili že lani obsnjeni na smrt, pritožili so se pa na višje dr« žavno sodiSče. Njihova pritožba je bi* la zavrnjena in obsodHa je postala r>ra> vomočna. Obtoženct nodo v na ikra i* šem času justificirani, če i*h prezident Hindenburg v zadnjem hipu ne pomi* losti Stev. 22. •SLOVENSKI NAROD« dne 26. januarja 1928. Strtn 3. šjmevne vesti. — Ćeikoslo v aške čestitke Otonu Župan- čjču. Povodom SUletnice pesnika Otona Županćiča je poslal češkoslovaški prosvet-ni minister dr. Milau Hodža Slovenski Matici v Ljubljani v svojem in v imeii-u pro-svetnesta ministrstva pozdravno brzojavko, v kateri čestita Otonu 2upančiču k jubileju. To laskavo priznanje zaslug našega pesnika od strani odličnega čcškoslovaške-aa kulturnega delavca je najboljši dokaz, da šega slovcs Otona Župančiča dalcč preko mej naše ožje domovine. — Novi turski poslanik v Beogradu. Za novega turskega poslanika na našem dvoru bo imenovan turski diplomat in parlamen-tarec Nusred Sabulah. — Naš poslanik pri Kemaf paši. V po-nedeliek je izročil naš poslanik v Angori g Tadić prezidentu turske republike svoja akreditivna pisma. Kemal paša je izrazil pr. tei prili'ki nado, da se bosta oba naroda v delu za konsolidacijo in ohranitev miru medsebojno podpirala. — Angleški dijaki v Jugoslaviji. Med le-tošnjimi počitnicami prispe v našo državo večja skupina slušateliev angleŠkih uni-vcrz, da se seznanijo s prirodnimi lepO-tami naših krajev. V kratkem se ustanovi v Beogradu odbor, kl bo poskrbel za do-stoien spreiem angleških diiakov. — Zborovanje učiteljev. Glavna uprava UJU je sklenila sklicati o veliki noči v Beogradu skupščino zastopuikov \seh učiteljskih o-rganizacij. Na zborovanhi bodo učitelji razpravljali o vseh stanovskih zade-vah, zlasti pa o novem osnutku zakona* o osnovnih šolah. — Iz sodne službe. Postavljen je sodnik 7. skupine I. kategorije v področin viš. dež. sodišča v Ljubljani Cvetko Aschmann za s(>dnika v sedanii skupini in kategoriji pri nkraVnem sodišču v Ptuju. — Iz zdravniške službe. Primarij bolnice za duševne bolezni v Ljubljani dr. Janko P o ! a in a r je bi' izbrisan iz imenika zdravniške zbornice za Slovenije ker je 17. t. m. umri. — Razpisana sodna služba. Odda se mesto deželrrosodnega svetnika pri deiel-nun sodišču v Ljubljani. Obenem se odda-do vsa mesta sodnih predstojnikov, okraj-nih sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraz-nila tekom natečaja ali zaradi njega. Prošnje je treba vložiti naikasneje do 20. februarja pri predsedništvu dež. sodišča. — V naše državljanstvo je sprejet do-sedanji avstrijski državljan Jaroslav Breu-er stavbni podje-tnik v Ljubljani, rodom z Dvnaia. — Iz »Uradnega Lista«. »Uradni List« St 9 z dne 25. t. m. objavlja uredbo o vo-iaški akademiji in naredbo ministra za socijalno politiko z dne 31. decembra 1927, s katero se pogojno izvzamejo od obveznosti zavarovanja zoper bolezen in nezgode narneščenci in delavci, zaposleni pri vodnih zadrujcah. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 8. do 14. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 16 slučaiev tihtznih bo-kzni, 89 škrlatinke, 19 ošpic, 12 davice, 7 šena i«n 1 krčevite odrevenelosti. V mariborski oblasti ie bilo od 1. do 7. t. m. 15 slučajev tifuznih bolezni, 29 škrlatinke, 12 ošpic, 19 davice, 7 šena, 2 grize, 1 krčeviie oćrevenelosti in 1 vnetia hrbn-ničnega mozga. — Kako se taksirajo v naslovu brzojavke beseđe, ki so na pa C no spojene. Po točki 1. brzojavnega pravilnika se šteje za eno be-sedo ime naslovne brzojavne postaje, ne-skde na število besed, iz katerih sestoji. Ni pa dovo-ljeno spajanje besed proti slov-niškim pravilom jezika (ražen imena naslovne postaje) ne v naslovu, ne v bese-dilu, ne v podpisu. Ce napiše stranka n. pr. »Cankarjevo-nabrežje« (skupaj zapisano) v naslovu, v besdilu ali pa v pod-pisu brzojavke, se to v notranjem prometu vedno šteje za dve besedi. V inozemskem prometu se pa šteje in zaračuni tako pri dohod-n:li, kakor tuđi pri odhodnih brzojavkah v gornjem primeru navedena spojenka »Can-k^rievonabrežje« (skupai pisano) za eno besedo, kakor se v mednarodnem brzo-UA'nem prometu primeri: Belgravesquare, Ruedelapaix za eno besedo štejejo in zaračuniio. — Danska plsateljlca v Osiieku. 14. februarja prispe v Osijek danska pisateljica Karin Michaelis, ki bo predavala o zakonu. Iju'bezni iin razporoki. — Navodila za izvrševanje posrne službe. Knjiga pod tem naslovom je v tisku ter izidc v bližnji bodočnosti. Ker so pra-vilnpki, izdani leta 1922., že zelo pošli hi se je njih vsebina po raznlti ministrskih niredbah tu pa tam kaj izpremenila, bo vzel knjigo s pridom v roke poštni irradnik, pa tuđi trgovec in obrtnik. — Predavanje o srbskih ča&trtikih v. Pragl. V okviru tečajev srbohrvascine, ki jilt prireja Češkoslovaško - jugoslavenska liga za češko -slovaške častnike, je pre-dcval v ponedeljek nas vojni ataSe polkov-nik Nee tekom vče-rajSnjega dne poDoJnoma preokreuHo, kaže zopet tendenco i^boljšanja. Barometer ie rapidno poskočil. Danes se 5e dvipill na 780 mm (750 reducirano na morsko aladi-no), toplomer je pa kazal danes zftitraj X° C&lsija pod ničlo. Tla so bila Iz Celja —c Celjski obćlnsk] svet je imel v torek zvečer redno plenarno sejo, v kateri se ie obravnaval mestni proračun za leto 1928. skupna potrebščina znaša 4J75.250.10 Din, pokritje iz posamezjiih pofflavij pa Din 2,339.990. Primanjkljaj v skupnem znesku 2,435.260.10 Dm se krije z dokladami in davščinami v skupnem znesku 2,444.510 Din, tako da ostane prebitek 9.O49.90 Din. Po poročilu finančnega Teferenta se ie vršila obsirna debata. Klub SDS ie stavil mnogo stvarno utemeljenih predlo-gov. isto-tako socijalistični klub. Večina je vse te stvarne predloge z dvema izjemama zavr-nila, deloma z bagateliziranjem, deloma s slabimi argumenti. Vsled tega je opozicija izjavila, da bo glasovala proti proračunu. Proračun je bil sprejet z 2*) glasovi većine, dočim so demokrati in socijalisti glasovali proti, dasi bi bili sicer glasovali za proračun. Pri tem ie treba ugotoviti, da so bili doslej vsi mestni proračuni sprejeti so-glasno, dočrni za letošnjega ništa bih" oddani dve tretjini glasov, ampak je bil sprejet samo z 30 glasovi. Iz tega se vidi, na kako Iončenih nogah stoji sedanja klero-nemško - radikalna večina na celtekem magistratu. —c Ljudsko vseučilliće. Predavanje gdč. Alme K a r 1 i n o v e 23. t. m. je pri-vabilo mnogo posluialcev. Predavate4jica je govorila o Polineziji. Opisala nam je ondotne domačin-e, njih šege in navade ter kalala njih razne izdelke. Vmes pa je vpletla več svojih dožFvljajev. Predavanju, ki je bilo zelo zanimivo, so poslušalci pozorno sledili in po istega koncu predava-teljico nagradili z burnim aiplavzom. —c Nesreča na železniški progL Leta 1905. rojeni Franc Obaka, kovaški pomoč-ni'k pri Flisu v Levcu, je v torek zvečer po nesreći zašcl pod veletliski vlak, ki ga je hudo razmesaril. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Sokol — Glavna skupščina JSS se bo vršila letos v Kragujevcu in sicer 18. marca v Sckolskem domu. 17. marca bo seja zbora župnik načetnikov, 18. marca pred skup-sčino pa skupina seja zbora župnih pro-svetarjev, redalctorjev sokolskih listov in socijarnega odseka JSS. Zvečer priredi sokolsko dmStvo v Kragnievcu svečano te-lovadno akademijo. — V 2, števirki .Sokolskega Glasnika« letošnjega leta čitamo v lepem uvodniku: »... V Sokolstvu ie konsolidacija v zadnjih let ih jafco napredovala, tako da moremo mirne vesti reci, da ie d&Io z većino naših draštev m Žup ćelo vzorno ia lahko, a gospodarski uspeh in napredek naše organizacije je izvamreden. — Vprašamo se, kdaj priđe v našem državnem življenju do uresničenia aksioma, ki Je edinf pravfčen, bratski in moeoč in ta je — enake pravice, enake dolžnosti \"seh državljanov? Mi smo veliki optimisti in z veHko lhrbe^nijo in veseljem spremljamo razvitek in napredek naše nacionalne države, za katero je toliko krepkih Sokolov - Jugoslovenov položilo svoie življenje in upravičeno upamo, da doživimo leta 1928. duševni in gospodarski preporod naše države in nacije. — Jugoslovensko Sorkolsrvo stopa v jubilejno leto ponosnega Čela in čistega obraza, ker }e v dobi teh devet težkrh, povoiniih let mnogo in dobro delalo za telesnl, duševni, moralni in gospodarski dvig naše«a naroda. In zato zdaj ne bo*počivalo ki mirovalo, marveč bo s poetvojemm delom krenHo — naprej!.. .<£ — »Sokolski Vještak župe zagrebačke prinaša v dvobroju (10. in 11.) toie vse-bino: 50 godišnjica brata dr. Laže Popo-vića. — Za bratom Mlhailom Kovačevićem. — Dušan M. Bogunovfć: Predniačka škola u Skoplju. — Stevo Žakula — Sarajevo: Sokolstvo i naTođno prosvečivanje. — Sokolsko i narodni poslanci. — Brat Tošo Janjanin. pedesetgodišnjak. — Jugoslovensko Sokolstvo. — Iz gimnastičkoga života van Slavenstva. — Sokolska gtampo. — Sokolska književnost Koliko prednikov ima vsak človek Nemški zdravmk |e izračunat, da bi imel rsak človek 18 bili-jonoT prednikov, če bi se ne sklepali zakoni med sorodniki. Nauk o dednosti je pokazat, da uso-da človeka ni odvisna samo od njego-vej;a življenja, marveč v veliki meri tuđi od telesnih in duševnih lastnosti njegovih prednikov. Zdravjc, telesna konstrukcija, inteligenca in značaj niso samo dek> vzgoje in volje, marveč tuđi posledica lastnosti. ki so jih imela po-kolenja pred nami. Te lastnosti lahko iz-popolnimo in zboljsamo, vendar pa v enem pokolenju ne moremo doseči zmožnosti, ki so jih pogrešali nešteti naši predniki. V interesu vsakesa človeka bi bilo, da bi do-bro poznal rodovnik svoje rodbine in tuđi duševne lastnosti svojih prednikov. S tem bi si često pr;-hranil nepotrebni trud in mnogo ljudi bi se obvarovalo življenskih nezgod, Če bi sami ali pa njihovi roditelji dobro pre-mislili. da-li so po svojih spos-obnostih in značaju sr>osobni za ta ali oni poklič. V pretežni večini primerov se zaman prizadeva postati dober trsovec tišti, čigar predniki so se pecali s poljedel-stvom. Sijajen primer podedovanih sposobnosti nam nudi trgovska nadarienost Židov. Znano je tuđi. da mnogi rjuđie trpe zaradi grehov svojih prednikov in da se imaio mnogi zločinci zahvaliti za svojo bridko usodo svojim pradedom. V dednosti so pa tuđi skoki, ki povzro-čiio, da se v nekaterih pokolenjih po- javijo lastnosti, katerili prej^nje po-ko-lenie ni rmelo, ki so jih pa imela starej-ša pokolenja. Cesto se v rodbinah pri-peti. da roditelji tarnajo in se čudijof kako je mogoče, da kaže deca slaba na-gnjenja. V kriininalistifti naletimo čestu na primere, da izvrše težke zločine liu-dje, Čijih roditelji so vseskozi pošteni. Ce se pa ozremo v preteklost. vidiiiuj. da imajo skoraj \ si zločinci zločinske pradede. Znano je. da se telesne lastnosti včasi poileduiejo skokoina in da je detc bolj rx>dobno svojim pradedoni kakor roditeljem. Nemški zdravnik dr. Dach je izraCu-nal, da ima vsak človek 18 brHjonov prednikov. Naši rodovnik segajo po njc-govih racunih sam-o do Kristusoveffa rojstva. To računanje je pa v bistvu matematićna iv:ra slična oni, ki .k> pripo-vedujejo o izumitelju šaha. V nagrado za svoj izum je hotel izumitelj Šaha na eri kvadrat šahovnice eno zrno žita. na druRi dve. na tretji Stiri rtd. Na ta način bi dobil za nagrado ogromno količino žita. dasi se na prvi pojrled zdi, da se za tako nagrado ni vredno potecovati. Or. Dach šteje naše prednike v jreome-trićni progresiji. Po^lejmo, kakšna je slika njegovcjra rodovnika. pri katerem je označeno vsako -Dokolenic z rimski-mi številkami- ' I. dr. Dacfi II. oče H. mati III. oče III. mati III. oče III. mati IV. oče IV. mati oče mati IV. oče IV. mati oče mati V prvem poklenju en človek, v drugem dva njegova prednika. v tret- ' jem so že štirje predniki, v četrtem osem. v petem šestnaj, v šestem 32, v sedmem 64, v osmem 128, v devetem 256, v desetem 512. Tako je dr. Dach izračunat, da ima vsak človek 18 inili-jonov prednikov in sicer samo če odšte-jemo rodovnik do Kristusovega rojstva. Dr. Dach je dalje izračunal, da bi moral imeti cesar Viljem II. v dvanaj-stih pokolenjih 4096 prednikov. V resni-ci }ih je pa imel samo 275. Tu se pokaže, da izgubi jamo prednike s tem, da se mnogi poroče v rodbini sami. To se je zlasti prakticiralo v plemiških in vladarskih rodbinah. Pa tuđi med navad-nimi smrtniki so bili in so zakon: med daljnimi sorodniki na dnevnem redu. S tem se seveda idealno šitevilo prednikov zmanjša. Navaden primer nam pokaže, kako izgubimo prednike. Recimo, da roditelji dr. Dacha niso bili tuji Ijudje. marveč bratranec in sestrična. Njihovi roditelji so bili na pr. Krausova in Dach pri možu, Steinerjeva in Dach pri ženi. Sklenjen je bil torej zakon med obema bratoma Dach. To pomeni, da sta imela ta dva brata skupne roditelje. Krausova in Steinerjeva sta imela roditelje, ki do-tlej niso bili z rodbino Dach v nobeni rodbinski zvezi. Namesto idealnih osmih pradedov v četrti generaciji bi jih imel dr. Dach samo šest. V nadalj-nem procesu se seveda ta izguba zelo poveća. Da je število 1S bilijonov samo aritmetična igrača, sledi tuđi iz dejstva, da živi na ze-mlji okrog 1.8 mil.iard ljudi. Tuđi če računamo, da je bilo števik) čloA'eštva v vseh 64 pokolenjih. ki nas ločijo od Kristusovega rojstva, enako. je moglo na zemlji živeti največ 11S miljard 200 milijonov ljudi. To je najboljši dokaz, da so bili zakoni tned sorodniki v vseh časih zek> razširjeni. Nova katastrofa na morju ? Potopila se je največja belgijska ladja. Od katastrofe Halijanskega parnika »Principesse Mafalde^ je minulo jedva dva meseca in že porocaio o novi katastrofi na rnorju, ki po svojem obsegu prav nič ne zaostaja za nesrečo »Prin-cipese Mafalđe«. Na odprtem morju se je baje ponesrečil največji belgijski parnik »Elisabeth Ville«, ki je vzdrževal promet na progi AnKverpen—belgijski Kongo. Katastrofa se je pripetila blizu maroške obale. Na parniku je bilo več sto potnikov. med te*mi več uradnikov belgijskega kolonijalnega ministrstva. ki so se vračali v Antwerpen. Nesreča se je morala pripetiti tako naglo, da manjkajo vse podrobnosti in vobče prevladuje mne-nje, da se. je večina potnikov potopila. V Bruslju vlada veliko razburjenje in to tem bolj, ker noče dati niti vlada, niti paroplovna družba nikakih pojasnil. Parnik je bil last paroplovne družbe Compagnie Maritime du Congo-Be!-ge v Antwerpnu in je bil eden onih štirili parnikov, ki vzdržujejo promet na pro-gi Belgija—Južna Afrika. Parnik je bil moderno zgrajen in je spadal med večie parobrode. Iz Bruslia javljajo, da družba odloč-no demantira vest o nesreći parnika. ki je 23. januarja v najbolišem stanju za-pustil pristanišče Tenerife. Pobijanje coprnic dovoljeno Človek bi ne verjel, ,da ljtidie v 20. sto-letju se vedno verujejo v razne vraže, cotprnice in slične gluposti. In vendar je tako. O tem priča tuđi dogodek. s katerim se je baš te dni bavilo več madžarskih sodišč. ki si pa s tem procesom niso pridobila novih lavorik. Gre namreč za proces, ki je vzbujal v madžarski javnosti veliko zanimanje in je bil znan pod imenom »CoprniŠka afera iz Bekescafoa«. Leta 1923. ie v Bek e sca bi precej težko obolel seljak Taicar. Vojna mu je uničila živce in mož si je vtepel v glavo, da ga mučilo, gTizejo in tepelo copr-nice in pripovedoval je to tuđi svoji ženi. Ta ie seveda sveto verjela moževim besedam in poklicala ie na pomoč svojega brata. Tuđi temu je bolnik potofll svojo boi obenem mu je pa rekel. da mu je čarovnica pravila, da priđe zopet ob 10. zvečer. da potrka na okno in se po>avi v sobi, kjer ga bo pretepla do smrti Svak je bil istotako prepričan, da moža fes jašejo čarovnice in obljubi! mu je svoio pomoč. Najel je tri moćne fante in prežali so zvečer na coprnioo. Nesreča je hotela, da se je baš okoli 10. pojavila pri bol-nem seljaku neka starka iz soseščine. Ko je stara mamica vstopUa, jo je- juna- ška četvorica napadla in jo s krepelici in motikami pobila na tla. Nezavestno starko so nato izvlekli iz sobe in jo vrgli na cesto. Našli so k> vso okrvavljeno pasanti in jo odvedli v bo4nic-o, kjer je nesrečnica drugi dan umrla, ne da bi se poprej zavedla. Dognali so. da gre za 651etno nagluho občinsko revo Zofijo Fabijan. Seljak je ktnalu nato okreval. juna-ška štiriperesna deteljica pa je morala i pred sodnika. Pred prvo instanco so bi-i li obsojeni na tri mesece ječe z motivacijo, da so ravnali v dobri veri in da so bili pod vplivom sugestije. Stvar pa ie prišla tuđi pred drugo instanco y Szegedu, kjer pa so bili obtoženci opraščeni. Sodisce je bilo mnenja, da kažejo veliko pomanjkanje inteligence, da so dejanje izvršili pod vplivom sugestije in ker so bili zaslepljeni po raznih vražah. Z zadevo se bo sedaj pecalo tuđi vrhovno sodišče m je vsa javnost silno radovedna, če se tuđi to strinja z mne-njem obe-h podrejenih instanc in torej via facti odobrava pobijanje coprnic. Smrt velikega poljskega dobrotnika V Varšavi je umri te dni odvetnik Anton Osuchowski, znan v poljski javnosti po svoji plemenitosti in ljubezni do bližnjega. EH)segel je visok starost 80 let. Pred smrtjo je izrazil željo, naj ga pokopljejo brez običajnega pompa. Osuchowski je vse svoje življenje zbi-ral milijone v švicarskih in francoskili frankih. dolarjih, carskih rubljih. poljskih in nemških markah in naposled tuđi v poljskih zlotih. Kot 30 letni mož se je posvetil humanitarnemu in prosvetne-mu delu. V Tešinsku je ustanovil i>oli-sko gimnazijo in učiteijišče, pozneje se je pa preselil v Varšavo, kjer je ustanovil poljsko šolsko Matico. Poljak i rmajo zdaj nebroj sol in drugih prosvet-nth ustanov, za katere je zbral potrebna denarna sredstva Osudiowski. \ Paznanju je organiziral banko, ki je skrbela, da poljska posestva niso prišla v tu je roke. Ustanovil je rudi okrog 130 kulturnih druŠtev, ki skrbe za poljske izseljence. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je ustanovil Osuchowski s slavnim virtuozom Padarewskim in znamenitim pi-sateljem Sienkiewiczem poljski odbor za vojne žrtve, za katere je zbral več milijonov. Po vojni je deloval v Gdan-sku, kjer mu je pomagal nedavno umrli pisatelj Stanislav Przybyszewski. Z njegovo pomočjo je ustanovi! na vročili gdanskih tleh edino poljsko srednjo Solo. Prezident poljske republike ga je ođlikoval v znak priznanja za njegovo humanitarno detovanje z velikim državnim redom Đelega orla. Stran 4 •SLOVENSKI N A R O D» dne 26. januarja 1928. Stev 22 Maurice Renard — Albert Jean: Skrivnostni mrliči Roman. Po 48urnem delu je aparat pripravljen. Požuri] sem se s pripravami, ker sem hotel ob nov em letu praktično uporabi ti svoje odkritje. Vsako leto 1. -januarja povabi moja mati mene, mojo ženo in mojega brata na kosilo. Te dni sem ji rekel, da poskrbim to pot za jestvine sam. Včeraj sem se odpeljal v ta namen v Pariz ter kupil na trgu purana kar s perjem, lososa in druge delikatese. Ob 2. sem pričel s puranom repro* dukcijo nakupljenih jestvin, da bi mo* gel prinesti materi »preizkušnje«, foto-plastične klišeje, ne pa pravega purana, pravo ribo in pravo sadje. Včeraj sem razumel Pascalove be-sede »radost, radost, radost... solze radosti c. Od 20. decembra nisem delal novih poizkusov. Samo jabolko in jajce sem reproducira! s fotoplastijo, ki sem }o hotel naizvati radioplastija. Mrtvi puran je bil torej moj tretji model, mrtva riba pa četrti. Docim je dobival sentetlčni puran v zmesi konkretne oblike in dočim sem nestrpno pričakoval, kdaj zasenčijo lah-ni valovi njegovo podobo, so mi rojile misli po glavi kak^r razburjena mno-žica, ki še nima. pač pa pričakuje voditelja. Moja fantazija je ustvarjala čudovite prizore, ki pa še nišo bili jasni. Kaos še ni poznal reda. V moji glavi je bila zmes, ki je hotela postati harmonija. Končno so se pojavili prvi kristali okrog purana v posadi. Ugasnil setn luci in tekočina se je umirila. Puran, ki sem ga ustvaril, se je po-kazal iz prvotne snovi. Potežkal sem mokro telo. Tako nekako so morali nastajati v davnih časih na dnu morja prvi koščki orgarrčne snovi. Morje! ....... • Zdelo se mi je. da je zadala nevidna roka mojim možganom globoko rano, ki je povzrocala nepopisno blaženost in bolest. Morje! V nasičen raztvor zadostuje vcasi vliti samo nekaj kapljic kemične sesta-vine, pa začne kristalizirati. Beseda »morje« je vplivala name tako, da so začele kristalizirati v mojem duhu vse zadrževane sile. Njihova anarhija se je polagoma urejevala. In čutil sem, da je dosegel moj razum pod vplivom žarkov lastne zarje vrhunec. Morje! Ah! Kakšen kemik sem bil. M'slil sem, da sklenem krog sintez. če pridružim svoje delo slavnim Schiitzenber-gerjevim, Rosselovim, Fischelovim, MailarcLovim in Berthelotovim delom; mislil sem. da dopolnim njihove studije. In res sem to storiL Tako bi se dalo presojati moje odkritje. Ali pa ni bil rt^ zultat vseh mojih računov in vseh mojih poizkusov v resnici ta. da se mi je posrećilo rekonstituirati v laboratoriju fenomene praveka, ko se je življenje rodilo iz morja pod vplivom solnčih žarkov? A v glavi sem znova videl izvor vsega stvarstva: samoto puste zemlje, zemlje ki še ni bila sferičen ocean. Videl sem znova neizmerno vodno gla-dino, kalno, življenjenosno in neprimer* no radiaktivnejšo nego je sedanje morje. — mogoeno gladino, ki jo oploja pradavno solnee, ne zlato, kakor je zdaj, marveč bek) ali pa modrikatsto, — solnee. ki je izžarevalo neprimeTno več blagodejne toplote kakor zdaj. Videl sem znova prvotne žarke, pro-dirajoče slano vodo, atmosfero, v kateri sta bila helij in vodik v prvotnem stanju, ko so se njuna afinita stopnjevala. In končno sem videl rezultat tega gro-zotnega izžarevanja in izhlapevanja. prve pojave življenja, prve organične sno« vi, ki so plavale v abliki neznatne služe po vodi. Čez tisočletja te kemične kombinacije naravnim potom nišo več mogoče. Stoletja so videla, kako sta se zvezda in njen planet ohladila. Solnee je postalo rmeno. Postaralo se je kakor morje. Pritisnila je nanj vsemogočnost stvarstva in neplodna vodna gladina je zdaj samo še element, v kateretri se stvar-stvo razmnožuje samo ter izroča ded-ščino žareče prazvezde in bučeče pra-matere od pokolenja v pokolenje. Življenje, sin solnea in morja! Po kakšni nerazumljivi tradiciji so ohranile mitologije mede! spomin biološke res-nice, ki jo je znanost sele nedavno od-krila? Kako to. da se naši učen jaki omejujek) samo na to, da prevajajo v svoje narečje antične izraze, kadar iz-govarjajo to resnico? Koliko pomemb-nih formul je samo v pomenu besed: »in duh božji je plaval nad vodami!.. .< ali »Venera, rojena iz valov«. Te besede povedo vec nego marsikatera znanstvena razprava. A jaz, zatopljen v razne potzkuse, sem ustvaril nekaj žarkov starodavnega Phoeba in nekaj kapljic pradavnega Tritona. ne da bi se tega zavedal. Parbleu! En sam pogled na moje vzorce je to potrjeval. Treba je samo pomisliti na to. Vprašanje besed. Kajti kemik ne misli na vodo izpod neba, niti na morsko sol, kadar govori o vodikovem kisiku ali sodovern klorna-tanu. Kako daleč je od algebraičnega izraza do evokacije geneze. In vendar sem znova ustvaril genezo Radiogeneze. V mojih rokah je po-mlajeno solnee oplodilo deviško morje. Spravi! setn stvari v prvotno stanje in našel znova pogoje praploditve. toda. moja radioplastika je pospešila prvotni mehanizem narave in zato so nastala v umetm vodi popolna bitja. ki žive na našem planetu. Iskal setn samo primitivno proto-plazmo, našel sem pa živečo snov. živo bitje. Nedvomno zadostuje nadomestiti mrtve modele z živinu, da dobim njihovo živo kopjjo. In naj bo to ptica, plazilec, sesalec ali riba. žival ali človek, pri vseh bo ta proces priblržno enak. Ta misel se mi je zasvetHa v glavi kakor blisk. Bil sem nepopisno srečen. Cutil sem se na višku božanstva. In ponos je napomil moja prsa z občutkom slave. Stal sem vrh nedotaknjene gore. Imel sem oblast nad življenjem, mogel sem delati ljudi. Bil sem STVARN1K. Nevidna iskra me bo ubogala. To, če-sar v pradavnih časih ni mogel doseći Titan, dosežem jaz! TeoretiČno je bil čudež že storjen. Bil sem Prometej. toda zmagovit Prometej. In tedaj sem pograbil košček oglja in sam zmagoslaven orjak sem napisal na vrata na čast drugega, iz spoštova-nja do svojega poraženega in maščeva-nega prednika njegovo ime, svoje rme. To je bik) vse. Prvo oduševljenje se je kmalu poleglo. Od njega je osrtal samo blagodejni čut zadovoljstva in ne-strpno pričakovanje, kdaj se bom mogel lotiti dela. ;.> Končal sem reprodukcijo jestvin in se vrnil v Pariz, da bi obedoval v ulici Conde tako, kakor sem sporočil. Seboj sem vzel dvojnike, ki sem jih ustvaril um etno. Obed mi je tistega dne zelo teknil. Iluzija — če je sploh mogoče govoriti o iluziji, — je bila popolna. Niti sam nisem mogel ugotoviti na umetnih jestvi-nah kakega posebnega okusa ali vonja. Med pravim in sintetičnim obedom ni bilo niti najmanjše razlike. Pečen puran je bil izvrsten. Tuđi riba je bila imenit-na. sveza in okusna. Čestitali so mi k izbornim artičokam in morskim rakom. Mati, vsa srečna, da me vidi smejati se, je neprestano hvalila sadje in jagode. — Kakšen čudak si! — je dejala ter me začuđeno in ponosno g'.edala. O. če bi vedela! Ce bi vsi trije. ona, moj brat in moja žena, vedeK, od kod izvira ta obed! Jaz sem se veselil njihov« zablode kakor bog svoje nevidnosti. Pustil sem jim vero, d& je njihov Amph;t'yon... samo ATnphitryon. Toda izgovarati tQn\ s- začel na potovanje, da bi lili i;\>gt, čin* prej zapustiti Vmil sem se naravrost v Ville-juif. Takoj jutri si preslabim vano. Danes zvečer, ko vem. Kdo sem. bi rad to tuđi napisal, dasi je že napisano na vratih z eno samo Hesttdo. Ah! Zdaj razumem, zakaj sem tako ljubil življenje! To je moja misija. ZAP1SKI RICHARDA CIRUGUE. DRUGI DEL. 8. ianuarja.* Vse je pripravljeno. Vano imam. Preskrbel sem si vodomer. Povećani oparat se mi je zdel dober. Bom mogel izpopolniri z njim svoje dek)? Nedvomno. Sicer borno pa itak videli. Bil sem ves iz sebe od nestrpnosti. 2ivel sem v žgočem snu. Triumf je nekaj divnega, toda blizina triumfa je še stokrat lepša. Preživljati zadnji večer posvećenja! Jutri: Stvarnik! Opojnost! Pričeti s slavohlepjem slašćičarja in po-vzpeti se tako visoko! Sanjati o kon-servnih škatljicah in končati z ustvar-janjem ljudi! O, usoda! Od Felbca do Elohima! Kje bodo jutri vaši lažistvori iz laboratorija, vaša naravna, toda mrtva bitja. nesmrtni Berthelot? Jutri pusthn v svoji delavnici »truplo prirode«. Kopel je pripravljena. V blagodejni dnevni svetlobi je bila kakor fotografič-na plošča v temi. Samo znova odkriti žarki pomlajenega solnea lahko vpliva-jo na njo. Prve poizkuse napravim s psi. 15. januarja. Preskrbel sem si tri pse. Moj prvi poizkus ni bil uspešen. Pes se je branih Preveč sem nategnil vrvi-co. Pes je poginil, preden je bil poizkus končan. Rezultat: dve trupli. Toda ugo-tovil sem, da funkcijonira aparat brez-hibno. Zakaj je bil torej brezuspešen tuđi drugi poizkus z drugim psom? Zakaj sem potegnil iz rane samo mrtvega bastarda dočhn je bil model še vedno živ? Zato. ker se je perveč premikal. Te zverine so neznosne. Branik* se. cvilijo, in brcajo. Podoba se je ves čas premikal a in zato ni bila jasna. V takih razmerah seveda ni čuda, da se je poizkus izjalovil. Imam pač smolo. Začeti bo treba znova. Pogum! Iz previdnosti sem sežgal oba dvojnika. To je še najboljši način, da spravim s sveta to umetno mrhovino. Ogenj uniči mrtvo snov. Moj štedilnik izborno vleče. 2ivo apno ali žveplena kislina ne uČitikuje tako hitro in zanesljivo Zdaj moram poskrbeti. da nihče ne bo slutil, da ustvarjam bttja. To bi privedlo ljudi na sled mojim poizkusom. Oba modela sem zakopal na vrtu. Prvi pes je poginil slučajno, drugega sem pa sam ubil, dabi mogel ugotoviti notranjo sličnost. Moral sem se odločiti za anatotnično primerjavo. •Misliva, da ravnava v interesu či-tateljev, če združiva več Cirugueovih beležk tako. kakor da so bile pisane v enem dnevu. Izpustila sva tuđi več po-navljanj in odstavkov. ki nišo v zvezi z dejanjem. V resnici so ti zapiski — med katerimi so cek> stenografske kratice, težko čitljiv koncept, ki sva ga morala skrajšati in prilagodbi celoti. — Opomba avtorjev. Ubiti. Naravno. Življenje enega stvora ne pomeni nič, kadar gre za življenje ćele pasme. Se manj pa pomeni, te gre za Življenje samo v vsej grozni veličini, ki bi jo nazvali »božanstvena^, če bi imel ta pridevnik spk>h kak smisel. Kaj imenujemo »božanstveno«? To, česar ne razumemo. Bog, to ie Nerazumljivo. Ljuđ;e, ki verujejo v boga, obo-žavajo Svojo tastno nevednost. 16. januarja. Presenečenje. Razočaranje. Ne raz-umem. Tretjega psa sem privezal li ka-napeju tako. da se ni mogel ganiti. Kveč-jemu se je lahko giba) tako neznatno, da to ni moglo vplivati na eksperiment. In vendar sem ustvaril samo mrtvega psa. Res je, da se nekatere funkcije telesa ne dajo ustaviti celih dvajset minut, ne da bi sledila smrt. Ne morem ustaviti dihanja. obtoka krvi, ne priliva in od-toka v notranjosti telesa, ki je znak življenja. Res je, da pes ali katerakoli druga žival ne more na povelje namc-noma zadržati kretnje, ki vsaj do gotove meje zavisi od volje. Veniar se mi pa zdi, da je bil rezultat tako negati-ven, da bi človek kar obupal. Podoba je dihala. prsni koš se je na-pejal do konca poizkusa. do trenutka, ko so se pojavili v tekočini mehurčki, Nato je naenkrat vse otrpnik). In potegnil sem iz posode še to-plo mrhovino. žival, ki je poginla, ne da bi sploh kdaj živela. Strmim nad tem čudom, razmišljam, pa ne veni, kaj pomeni. Obdukcija obeli umetnih psov ni pokazala najmanjše razlike niti v najfinej^.ii delih organizma. Tuđi pod drobnogledom sem spo-znal enake skupine pomebnih in krhkih molekulov, čijih vzajemna reakcija ima za pos'edico kemični fenomen življenja, Toda kako je mogoče tako lahko ubijati, če je tako težko ustvariati? Treba je razmišljati, delati. eksperimentirati. Čili je bolj oddaljen ne^o sem prvotno mislil. 17. februarja. Nedvomno je treba elektrolizo generalizirati. To bo naporno delo. In še nekaj: izpremembe na živosrebrnih svetilkah. Paziti morain tuđi na izžare-vanje radija. 13. marca. Bližam se koncu svojega znanja in sposobnosti. Fdina tolažba je. da mi omogočijo poizkusi nove izglede. Sam ne vem, kaj naj še izpremenim na radio-genetičnih aparatih. Prišel je torej zapet Čas za ekspe-rimetiranie. Nastopila je ura zmajre. Sklenil sem uporabiti Cloveški model. Zivali so preveč nemirne. Pametno bitje zadrži sapo. zatisne oči in bo mol-čalo. Sicer pa. ker je moj cilj usrvariti znova človeka in ker je že vse pripravljeno ... Imenitno. Toda indiskretnost? Kaj mi ne preti nevarnost od te strani, če bo treba skrivnost še dolgo skrivati? Popolnoma novol Mladini prepovedano! L Prvič ▼ Ljubljani! Asta Nielsen I najve*ja tragedkinja se I lanjosti predstavlja ne i -rečno izgubi jenko Av i irusto v pretresljivo le- I pem «Ufa>-velefilmu. Tragedija blodnice I Prekrasna slika Ijubei- I ni, gr eha. strasti, trpi je I oja. tablođe in prevare. i — Ulica greha in nizkot- [ nih strasti. — Prostitutke, j _ Neznosno življenje v j javnih nišan — Dela I mržni priganjač. — Prvi I žarek sreče v življenju I — Mladi nepokvarjeni I naivni akademik. - I trpanje na rešitev i I groznega močvirja. — Ra I čun brez krčmar ja. — I fovarišica v grehu — I rival inja v ljubezni. — I Brezuspešne nade. — Po I glednji nacrt obupa. — I * = Umor. ,, , [ Premijera danes ob: 4. pol 6., pol 8., 9. 1 ELITNI KINO MATICA ' Telefon 2124 8 U ziiinik cenah se oddajo v večjih ali manjših paitijah ali tuđi v celoti razne poučne in zabavne slovenske in nemške JmUge. starejši letniki ^8Mb^ »anskega ^vona^ trootislce knjlg^ svinttilkr razglednice in razne druge plialne in rts»ln° OQ- treb^ž ne v NARODNI KNJIGARNI, Stritarleva ulica it. 2 w V Narodni knggami Stritarjeva uKc* 5t 2 — je n%-prodaj: večji ročni voziček, piaahii pult, blagajnrČni puh. 158 Lepe spalnicc tz čresnjevega lesa naprodaj pri Iv. Mrharju, Stancžičc, St. Vid nad Ljubijano, 151 Gramofon s ploičami dobro obranjen — takoj na» prodaj. — Ogleda se: Rožna doima. Cesta VI št 4, I. nad* strop je. 146 Kupim takoj Mio tri* ali itindružinsko v mestu. — Ponudibe z navedbo oene na upravo «Slov. Naroda* pod •Dobro ohranjena/156». V NajboHši koksi CEBIN, LJUBLJANA, WOL. FOVA ULICA l/II. 130 Trgovski pomoćnik vojaščrne prost, izurjen v spe* cerijski trgovini, zmožen slo» venskega m nemškega jezika — i$če službo; event. ^re tuđi z« skladiSčnika. — Ponudbe pod «$iguma moć/157* na irpr. «5Jov. Naroda*. O. M. C Največje skladišče — Avram KAJON, Sarajevo, Prestolonasljednika Petra br. 26. 152 7nižann renf in najveČje skladišne -Ivokole*. mo b torj«v, otroškib voxiČkov šivalnih strojev, tsako vrstnib oarjomest iel«» pneumatike Posebni od delek za poooloo poprave emajliranje in poniklanje dvokoles. otroSkih vozič kov, šivaloib stroje« it'l Prodaja on obroke. — Ceniki franko »TRIBUNA« F. B. L., to vama dvokoles io otroških voziikov. Ljubljana. Karlovska c 4 ZviUli smo nišo eueniio ter zQi?oiemo ceoe nisih proi'.fodov za nehaiičoo otoetno vezenje, totlinje. atvitaoie, predttskanie Matek & MikeŠ, Ljubljana Dalmatinov« ulica 13. poleg hotela „Strn>eljto >4. Za dom! trn tivtfjt. ktuimtt. 6rW/ar/t Ud STOEVVER šivalni stroj Le U Vam pulef livalija eotU (ohiiva), veie (il»ka) krp« p* rilo to ougavice Bres «sakcg» premmjaojs ploŠČ io drugo ji «trojs v minuti pripravljcD •■' sa vesenic In ravno tako hitr« sopet ta oavadno Itvtojc -Pole« vseb prednosti, ki Uh %* «s«Da »valni «troi STOEWER h fooV mmk**M Ne zaroudite ogođne prilike « oglejte e) to Urednoet pri Lud Baraga, ttresplačen puuk « taacttju, r^ bi aparate* itd — Ugodni pla* eiloi pogojt — I5letoo iamstvo Zahvala. i Za izraženo sočutje povodom smrti nepozabne žene in ljubljene mamice ter za počaščenje njenega spomina ob pn-liki pogreba v Ljubljani in v Skofji luki se v svojem, v imenu svojih oirok ter ostalega sorodstva vsem prav pri-srčno zahvaljujem Dr. Tone Jamar. * ■ ■-'. ..*., ' * - «... • ■ : Zahvala, Za obilne dokaze iskrenega sočurja ob smrti na-ega nepozabnega oreta, stan ga oče a, brata, sirica in tasia, gospoda Jože Adatniča posestnika io vrvarskega mojstra ■ se tem potom vsem naji>krene]e zahvaljujemo. Pusebno zahvaio pa smo o\ lžni gospodu davčmmu uprav-teju J. Staretu za n egov trud in požnvovainost za časa botzni in smni, pevskemu druHvu Lira za ganljive žalostinke, Narodni čitalnici, pio^t. gasilnemu cttuštvu, mesćanski Korporaciji *a častno spremstvo, kakor vsem darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so ga v tako ča>t-nem številu spremili na zadnji poti Kamnik, dne 25. januarja 1928. ,63 Žalnioči ostali. Uwjuje: Jo«q> Zuptnčifi. — Zt cNatodno tiataiw»: Fran J«crfct — Za opr.ro in ioeermtoi