N OF THE GRAND CARNIOUAN SLO VENI AN CATHOUC UNION
Batered m Second-Clasa Matter December 12th, 1923 at the Poat Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Angnst 24, 1912
Največji
v Združenih državah.
Ima 13,700 naročnikov Naročnina:
Za član«, aa leta Za MČlane __
Za inoaeautvo
.tU*
$3.00
NASLOV
uredništva ta i|ii ■ v atttva!
•11T St. Clair Ave. Cleveland. O. Telefon: Kandolph (28

ACCEPTED FOR MAILING AT fJPECIAL RATE OF POSTA GE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
štev. 20—No. 20
CLEVELAND, O., 14. MAJA (MAY), 1924.
Leto X.—Vol ume X.
POZOR SLOV. Ž0GARJ1!
Na zadnji konvenciji je bi Io sklenjeno, da naša društva, spadajoča h K. S. K. Jednoti lahko organizirajo svoje žo-gohietne oddelke (skupine) (Base Bali Teams) pod imenom "K. S. KrJ. Base Bali Team".
Ker je bilo že nekaj časa govorjeno, da bi se vstanoviJa posebna liga slovenskih žogar-jev "Base Bali League", kjer naj bi medsebojno tekmovala društva K. S. K. Jednote iz sosednjih in bližnjih naselbin, radi tega je naše mnenje, da naj bi se ustanovila prva taka liga za naselbine, ozir. mesta: Chicago, South Chicago, Joliet, Aurora, Waukegan, North Chicago, 111. Milwaukee, Wis. in Sheboygan.
Vsa društva, katera bi se morda zanimala za ustanovitev K. S. K. J. Žogometne lige, bi naprosil, da naj se obrnejo za pojasnila na spodaj podpisanega. Ker nastopa sedaj najlepši čas za to lepo narodno športno igro, zato bi se radi domenili, kje in kedaj bi se vršile naše tekmovalne igre. S sobratskim pozdravom August Cepon, 7 . 1115 Preaeott St.
North Chicago, 111. Dostavek uredništva:
Ideja sobr. Cepona je vse hvale vredna, katero iz srca pozdravljamo. V zimskem času so se prirejale po,naših naselbinah razne dramatične igre in druge zabave za odraslo članstvo; krasno poletje pa naj velja lepi športni zabavi naše mladine. S prireditvami raz* -«ih tekmovalnih žogometnih iger ne bomo dali našim fantom samo prilike pokazati njih gibčnosti in spretnosti, ampak jim bodo te igre dajale tudi več zanimanja za našo Jednoto, ker bodo kot člani K. S. K. Jednote javno nastopali. Te igre jih bodo telesno utrjevale in jih bodo gotove tudi odrasli člani društev radi gledali. Vsled tega apeliramo na dotična krajevna društva, da gredo našim fantom žogarjem na roke v vseh zadevah, kar jim gotovo ne bo žal.
Ne samo v državi Illinois in Wisconsin, ampak naj se take odseke lige vstanavlja tudi po drugih državah. Za državo O-hio, osobito za Veliki Cleveland imamo stvar tudi že v tiru ; tem naj sledi država Penna. s sedežem v Pittsburghu; dalje država Minnesota s sedežem v Eveleth, država Michigan, Colo., Mont, Indiana, New York in ostale, kjer imamo krajevna društva bolj v bližini.
Te lige bomo razdelili v: Iztočno, osrednjo, severno, južno in zapadpo sekcijo.
Prosimo torej tajnike krajevnih društev, da naj to razložijo mladim članom odraslega in mladinskega oddelka,, da naj takoj ustanovijo svoj krajevni, oddelek in to poročajo sobr. A. Ceponu na gornji naslov.
Uredništvo "Glas&a" bo v svrho hrečjega zanimanja označene žogometne igre ozir za to novo ligo odstopilo par kolon prostora na 8. strani vsake številke, kjer si bodo posa-
RAZNE KRATKE VESTI.
t—V Ne\v Yorku je profesor Miller Reese Hutchinson izumil neke vrste icemičen preparat epohflnega pomena za ga-zolin stroje. Ako se gotovo količino te snovi primeša gazoli-nu, se iz motorji ne pojavlja več dim. Nova iznajdba bo posebno velike vrednosti pri avtomobilih. Profesor Hutchinson bo postal vsled te iznajdbe milijonar, ker bo svojo tajno snov lahko spravil na svetovni trg.
—Vsled neprevidnosti je neka bolničarka v bolnišnici v Martins Ferry, O., dne 12. t. m. vrgla v smeti, malo stekleno cevko, kjer se je nahajalo za $50,000 vrednosti radija; do-tične smeti so zgorele v peči. Ko so prišli temu na sled, so poslali 4 bušlje pepela v Pittsburgh, Pa. nekemu ekspertu v preiskavo, ki bo okušal izgubljene drobce radija skupaj spraviti. Kakor znano, ogenj radija ne uniči.
V	Pryor, Okla., so te dni aretirali štiri Cherokee Indijance, osumljene umora 9 letne Ine Tho/npson, koje razse-kano truplo j« bilo najdeno v oak i gozdni hoji.
V	mestni" bolnišnici na E. 7&. cesti v Clevelandu, O., je dne 13. t. m. zdravnik T. R. Ransom odstranil 16 letnemu Joe Gelardiju majhen žebelj iz pljuč,k aterega je še pred 13 leti požrl. Operacija je uspe-
u. •
—Brazilski listi poročajo o .poroki 118 letnega Vincente Henrique Ferriera z 23 letno Georgino L. Da Silva. Petkrat starejši ženin od neveste je bil že 4 krat vdovec ter je ponosen oče 48 otrok, izmed katerih je same 6 ženskega spola.
—V Newarku, T*. J., se je 13. t. m. obesil komaj 14 letni Louis Siegel, dijak tamošnje višje šole. Njegovi stariši zatrjujejo, da je navedenec izvršil samomor vsled otemnelega u-ma, ker se je nedavno pri neki avtomobilski vožnji poškodoval na glavi.
—V državni kaznilnici San Quentin, Calif., so dne 9. t. m. obesili 69 let starega morilca Mariono Casareza. To je prvi slučaj usmrtitve tako starega zločinca v označeni državi.
—Volivci mesta Denver, Colo. so vložili pri vrhovnem državnem sodišču prošnjo, da naj se sedanjega župana Ben Stapletona odstavi, oziroma odpokliče iz urada zaradi številnih nerednosti.
—Vrhovno sodišče v Columbus, O., je te dni določilo, da se ne smejo v tej državi ob nedeljah nobene gledališke igre in nobene kino predstave vršiti. Kazen za kršilce tega zakona je določena na $100 globe, ali pol leto ječe; ali oboje.
Slavnostni dan v Bridgeport, Ohio
-
praznovanje jednotine 30 letnice v mali premogarski naselbini izpadlo nad vse suajno.
Naša Jednota ima širom držav mnogo skritih biserov, aN naselbin, ki so ji bili dosedaj še bolj nepoznani. K eni izmed teh naselbin lahko prištevamo idealično mestece Bridgeport, O., ležeče ob reki Ohio, tamkaj doli na meji države West Virginia. Premogarska naselbina z našimi rojaki se pros-stira v neposredni bližini Bridgeporta, v Boydsville ob
ca društva sv. Ane, št. 123, da naselbina z veseljem pozdravlja prvič tu navzoče glavne Jednotine uradnike.
Nato je 10 letna, ljubka deklica Justina Gregorčič, hčerka Frank in Terezije Gregorčič stopila na oder in pozdravila goste sledeče:
"Dobrodošli.nam gostje mili, da bi med jhami se veselili,
je pridna in da ima dobre krščanske stariše.
Dalje je povdarjal pomen katoliških podpornih društev, da bi živeli lepo, krepostno življenje za izgled drugovercem. Delajmo dobro, varujmo se hudega! Kdor sovraži Boga, pa postane na smrtno uro ponižen do Njega.
Končno je želel K. S. K. Jednoti vse dobro za prihodnost in da Bog njeno delovanje blagoslovi.
Nato je urednik "Glasila" v svojem govoru raztolmačil po-
CLEVELANDSKE NOVICE. SPREJEM KARDINALA.
za nas na ta sla vni veliki dan, Wheeling potoku med dvema po dolgih letilvza našo naselbi-prijaznima hribčkoma, ki sta no izbran. Prvikrat smo se da-polna črnega demanta, ali fi- nes z vami, našimi voditelji nega premoga. Tukaj se u- skupaj zbrali. Tudi mladinski kvarjajo naši rojaki že kakih oddelek, člani in članice se ve- men dobrega in slabega tiska 35 let s kopanjem premoga; sele naše Jednotine 30 letnice, j (časopisja) in pomen 11. maja vseh Slovencev je ondi približ- Torej pozdravljeni nam iskre-j trojnega Materinega dneva; no 300. K. S. K. Jednota ima no! Da bi med nami vaš trud dan nebeške Kraljice Majnika, ondi dvoje podrejenih društev, in delo utrdila zvestobo nam dan naše posvetne (rodne) ma-št. 28 in št. 123, oba spadajoča mladini do Jednote naše mile; tudi v bolniško centralizacijo, da bomo vedno zvesti nji ostali Dasiravno znaša skupno šte-1 in po njenih načelih se ravnali, vilo članov obeh teh društev j Vse za vero, dom in narod, ved- in čestital društvom brat 2a-samo 180, so se ti vseeno oju- no delovali, blagoslova božje- gar, predsednik društva sv. Je-načili, da proslavijo Jednotino^ga pa vam ž?Umo, d^ bi vaše roniraa v Canonsburg, Pa.
tere in dan naše podporne matere K. S. K. Jednote.
Zatem je pozdravil navzoče
90 ietnifeo na primeren način, dele

Jednoto našo slavno in nas, slovenrko ameriški mladino.
vornik Je 'nastopil brat Anton Grdina, glavni predsednik K.
Za to je f>ila določena zadnja nedelja, dne 11> maja in ne samo to ; označeni dan so prire- Bog vas živi, dragi gostje in vse	S. K. Jednote, ki je najprvo podili tudi katoliški shod v lastni tukaj zbrane! Vam kliče mla-	zdravil zborovalce, zatem je društveni dvorani, v dinski oddelek društva sv. Bar-	pa v angleščini pojasnil mladi-- Pripravljalni odbor je pri tej' bare, št. 23 in društva sv. Ane,	ni pomen in zgodovino naše K. priliki ponovno povabil Rev. J št. 123."	S. K. Jednote. čemu je bila i. Omana, župnika iz Newbur- Predsedatelji shoda, brat ustanovljena in da naj bo mla-ga, da so člani lahko opravili Anton Hočevar je nato pred-	dina ponosna, da spada pod že prejšnji dan svojo versko staviš občinstvu govornika Rev.	njeno okrilje. Kmalu, kmalu dolžnost. Father Oman se je j J. J. Omana, ki je med drugim	bodo mlade moči prevzele teŽ-temu povabilu rad odzval, saj omenil tole:	ko delo pri poslovanju Jedno-
i'im je to obljubil še na mi'iuli "Današnji dan naj nas na-	te, ker bomo mi pomrli. Prosil
;onvenciji. vdušuje za nadalnje delovanje	je mladino, da naj rada ubo-
V soboto zvečer ob 8. uri se ,za vero, dom in narod. Narod	ga svoje stariše in da nai bodo
je zbralo v prijazni cerkvici sv. ;brez vere je podoben stavbi	vsi dobri člani Jednote. Dalje
Antona PadovanskegA lepo šte- brez močnega temelja. TJtr-	se je zahvalil Rev. Gresselnu za
vilo vernikov k pridigi in šmar- jeni moramo biti v ljubezni do	njegovo dosedanje dušno oskr-
bližnjega, kakor nam veli sv.	bovanje Slovencev v Bridge-
vera. Pri vsem tem pa opusti-	portu; zahvalil se je tudi Rev.
mo vsako strankarstvo, da se	J. J. Omanu, ker se je odzval
naša mladina izobrazi in da bo	j povabilu naših bridgeportskih
delala čast našemil narodu po	rojakov.
ali*la*tostttt go- ver-ja v Gaiffcld Heigbts čri-
mezni žogometni odseki medsebojno dopisovali glede nastopa v igrah in naznanjali izid vsake igre. Lahko se za to stvar tudi vporabi nekaj kolon
v mesečni mladinski prilogi "Angelček" v slovenskem ali angleškem jeziku. Glasilo je Vam vedno na razpolago, torej : Na noge naši vrli žogar-jil Mnogo uapeha, dosti zmag in "Home runov"!
• ' vi	i %--------; '"	"	' * •>
: :."'".' .. V ' 4 ' J-. iS . L ,. • ' : >
nicam. Tako se je prvič v zgodovini te fare oni večer čulo v cerkvi slovenske pete litanije Matere Božje.
Drugi dan, na nedeljo, nam je deževno vreme nagajalo, ker je deževalo od jutra do večera in še v pondeljek.
Ob 8. uri so se zbrali skoro vsi člani obeh naših društev z mladinskim oddelkom vred v šolski dvorani, kjer sta bHa navzočim predstavljena glavni predsednik K. S. K. Jednote, brat Anton Grdina in urednik "Glasila."
Med peto sv. mašo, katero je daroval Rev. Oman, so pristopili odrastli in mladina k sv. obhajilu. Kratek nagovor v angleščini je imel Rev. Gressel, domač župnik; lepo primerno pridigo v slovenskem jeziku pa Rev. Oman. Cerkev Je bila natlačeno polna. Sv. maše se je vdeležilo tudi več gostov iz Canonsburga, Pa., Burgetts-tovvna in Pittsburgha.
Ob 2:30 popoldni je bil v društvenem domu otvorjen
shod z ameriško himno "Star pošteni ameriški Slovenci."
Spangled Banner" in Jednoti-no himno, nakar je brat Anton Hočevar v obeh jezikih po-zdravil navzoče goste in vde-ležence, kojih je bila polna dvorana. Istotako sta storila tudi brat SttšteršiČ, predsednik druitva sv. Barbare, št. 23 in sefttra Marija Hoge, prfdsedni-
izgledu praktičnih amerikan-cev, ki ne delajo med «abo nobene meje glede verskega prepričanja. Pravega Amerikan-ca glavno načelo je, da priznava in spoštuje pravice svojega sodržavljana, bodisi že te narodnosti, ali vere.
"Naši nasprotniki na* hočejo pa baš vsled našega verskega prepričanja v prah pote p ta-
(Konec prihodnjič)
Lepa odškodnina.
V New Yorku živeča gledališka igralka Miss Helene Jes-mre se je nedavno vozila v veseli družbi z mladim milijonarjem Filip Morgan Plahtom, ki je svojim avtomobilom zavozil
- . . . v neko drevo, da si je krasna ti, češ, vi ste katohčam, mi pa|Helena ygled ^kodbe gvoi
ne.
"Na take napade se ne ozi-rajmo dosti, ampak glejmo na to, da naš narod pokažemo javnosti kot prava Slovence, obenem pa tudi kot Amerikan-ce. Prva naša dolžnost naj bo, da služimo Bogu, potem domu (državi) in našemu narodu. Nikar ne kratimo pravice eden drugemu. Delujmo tako; da bodo naši otroci po naši smrti pošteni ameriški državljani in
Rev. Gressel je zatem v angleškem jeziku čestital društvom in Jednoti k 30 letnici obstanka, povdarjajoč, da je ponosen na Slovence v svoji fari. Obljubil je celo, da se bo skušal priučiti slovenskega jezika, ker ga zelo čisla. Pohvali! je tudi mladino iz Boydsville, da
obraz za stalno popačila. Ker je pa ta igralka pripisovala glavno krivdo mlademu milijonarju, ga je tožila za pol milijona dol. odškodnine. Velika porota ji je te dni prisodila samo $100.000!
113 let staro vino ukradeno.
V Berlinu so nedavno predrzni tatovi ulomili v klet neke bogate družine, kjer je bilo shranjeno več steklenic že 113 let starega finega renskega vina. Označena družina ima že za dobo več generacij svoje obsežne vinograde. Kapljico iz leta 1811 je smatrala za poseben zaklad. Berlinska policija se trudi sedaj na vse moči, da bi izsledila tatove 113 let stare vinske kapljice; toda žejni uzmoviči so jo najbrž že izpili.
—	Slovensko katoliško izobraževalno društvo "Orel" priredi v nedeljo, 18. maja popoldne in zvečer v Knausovi dvorani dvoje gledaliških iger in sicer veseloigro enodejanko "Nocoj je prav lep večer" in ljudsko dramo v petim dejanjih "Lovski tat." Pričetek popoldanske vprizoritve ob 2:30, zvečer pa ob 7:30. Prijatelji dramatike dobrodošli!
—	člani društva sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote so prošeni, da se zbirajo v nedeljo dne 25. t ra. v Knausovi dvorani dopoldne ob pol 9. uri vsled korpo-rativne vdeležitve razvitja nove društvene zastave društva sv. Jožefa, št. 169 Collinwood, O. Pričakovati je obilne vde-ležbe, da izkažemo na ta način naklonjenost našemu sosednemu društvu. Označeni dan popoldne se vrši v Collinvvoodu' tudi katoliški shod v tamoš-njem Slovenskem Domu. Natančen spored priobčimo prihodnjič.
—	Minulo sredo, dne 7. maja je 14 letna hroma Josipina Maver, hčerka rojaka Frank Ma
pravila -jkromno večerjo za o-četa, dva brata in eno sestro. Ker je družina bolj siromašna,
Chicago, 111., 12. maja.—še
nikdar v zgodovini našega mesta se ni priredilo kaki osebi tako sijajnega sprejema, kakor se je isti vršil včeraj baš iz Rima se vrnivšemu bivšemu nadškofu George Mundeleinu, oziroma sedajnemu in prvemu kardinalu v zapadnem delu Zj. držav. Vse mesto je bilo na nogah, da primerno pozdravi visokega cerkvenega kneza, ne samo katoličani, ampak tudi drugoverci. Veličastno manifestacijo je poveličevalo najlepše pomladansko vreme.
Že zgodaj zjutraj se je zbralo v dolnjem delu mesta vse polno ljudstva raznih stanov in slojev, da prvič vidijo svojega kardinala. Na B. O. postaji ga je pozdravila posebna častna deputacija duhovnikov in laji-kov, nakar se je razvila proti Michigan Ave do Superior St. 12 milj dolga paradna vrsta do kardinalove palače in katedrale. Pozdravila ga je tudi duhovščina, mestno in državno uradništvo, vojaštvjo, policija, ognjegasci, šolska mladina, bolničarke, in številna društva 3 svojimi zastavami. Samo policajev jc bik> v paradi tri ti-sdf. Računa se, da je bilo v tej paradi in gledalcev okrog enega milijona, kar prekaša vse
je bila tudi večerja taka; ob- dosedanje slične manifestacije, stoječa iz takozvanih dunaj- Ce8te- k'er se Vl1 obhod 90
bile vse okrašene z ameriškimi zastavami in papeževem dvo-kolorom.
Pri prihodu je kardinala v
skih klobasic. Kmalu po večerji je pričelo vsem postajati slabo, ker so bile povžite klo-
basice s ptomainom zastrupi je-	, ,, ,
ne. K sreči je mlada kuharica ™enu mef* Plavil župan Josipina še pravočasno pozva- Dever pokleknivii preden, in la zdravnika, da so z ambulan- ■ Poljubivs. mu prstan na roki.
;o prepeljali v bolnišnico av. ?™dr™} **tudl * ""T Aleša vso Maverjevo družino/-chikaških Judov rabmec Jo-
izvzemši Josipine, ker ni za- *ePh Sitolz; „ strupljenih,klobasic jedla. Ker |. K«dmal Munaelein se je izje bil njen 10 letni bratec Tone l!avU' da tako veličasten spre-najbolj lačen, se je tudi najbolj ;Jemu mesta Ch,ca*° neJelj*
onih klobasic navečerjal, kar	nJemu' amPak Je
znanje vsem vernikom,
mu je povzročilo smrt. Revež je umrl v groznih bolečinah minuli petek zjutraj; oče, njegov 21 letni brat Frank in 17 letna sestra Mary so pa okre-
vsem verniKom, brez razlike, katere pozdravlja, jim želi dobro in jih blagoslavlja.
£Iavnost se je zaključila v katedrali Najsv. Imena, kjer je
vali, da so se danes vdeležili podelil kardinal navzočim pa-pogreba nesrečnega Toneta.! Pežev blagoslov*
Oblasti so uvedle strogo preiskavo, kje so bile one zastrupljene klobasice kupljene.
— Dne 13. t. m. je umrla 42 letna rojakinja Marija Pate, rojena Krevs v Nemški vasi pri'
To veličastno parado se bo lahko videlo v kinogledališčih, ker je bilo več 'kino slikarjev s svojimi aparati prisotnih.
Dobro znamenje za žejne.
Washington, D. C. 8. maja. Trebnjem na Dolenjskem. Po-j?— Glavni voditelj v protisuha-kojnica je bolehala nad leto 3ki borbi, kongresnik Tinkham dni; tukaj v Ameriki je bivala iz Mass. se je te dni posveto-22 let; zapušča moža in 7 ctrok val s kapitanom Wm. H. Stay-v starosti od 3 do 17 let (5 si- tonom, velikim sovražnikom nov in dve hčeri); v stari do- Volsteadovcev. Pri tej priliki movini zapušča eno sestro. Po- mu je omenil, da manjka dose-greb se vrši v petek Zjutraj ob daj samo še 60 "mokrih" kon-9. uri iz cerkve sv. Vida. Naj grešnikov, in 18. amendment v miru počiva!	se bo lahko že pri prihodnjem
kongresnem zasedanju ovrglo, ali izboljšalo. Treba bo čakati torej še do meseca decembra!
x i
— V visoki starosti 75 let je včeraj, dne 13. maja umrla na 1275 E. 59th St. živeča vdova Marija Novak, rojena Hegler, doma nekje iz kočevskega o-kraja. Njeno truplo leži v mrliški kapelici pogrebnika Fr.
Uapeh ruskega opernega pevca Chaliapina. Dne 1. maja t. I. je znana N. Y. Metropolitan operna družba v velikem Avditoriju v Zakrajšek, odkoder bo v četr-1 Clevelandu, O. priredila slove-tek zjutraj prepeljano v slo- čo opero "Faust", pri kateri je
vensko cerkev v Newburg; od tam pa na Calvary pokopališče. Pokojnica je bila članica društva Srca Marije staro. Svetila ji večna luč.
pel znani ruski baritonist Cha-liapin v glavni ulogi. Ta večer je označeno opero posetilo 8300 poslušalcev in se je s tem doseglo svetovni rekord.
Društvena mrnuuta
Druitvo av. Jožefa »t. 55.
Crested Butte, Colo.
Naše društvo je dne 26. aprila t. 1. priredilo plesno zabavo .v dvorani društva B. D. M., kjer so nas bratje vseh podpornih društev te naselbine v lepem številu posetili. Zato jim tem potom v imenu odbora našega društva in celokupnega članstva izrekam lepo zahvalo. Iskreno želim, da bi se pri sličnih zabavah še večkrat sestali vsi tukajšnji Slovenci in bratje Hrvati zdravi in veseli. Imejmo vedno v mislih, da se na složen način lahko vedno dosti doseže, v nasprotnem slučaju pa ne.
Dalje vas cenj. mi sobratje in sestre prosim, da naj mi sler herni dopošlje ali plača 50c.v korist društvene blagajne, kakor je bilo to sklenjeno na društveni seji.
S sobratskim pozdravom,
Ivan Kuretič, tajnik. P. O. Box 205, Crested Butte,
Colo.
NAZNANILO. Tem polom naznanjam' vsem članom (icam) druitva sv. Jožefa, št. 103.^ v Milvvaukee, Wis., da bomo imeli skupno velikonočno spoved v so-bo|a večer, dne 17, maja. o priliki sv. misijona, sv. obhajilo pa v nedeljo zjutraj, 18. maja pri osmi sv. maši v slovenski cerkvi na West Allis.
Člani se zbiramo četrt do 8. ure v cerkveni dvorani; vsak naj prinese društv. regalijo s seboj, da potem skupno )oc]l korakamo v cerkev k mizi Gospodovi.
Torej vas prosim, da bi se kolikor mogoče v velikem številu vdeležili skupne spovedi. Kateremu sedaj to ni mogoče, naj opravi svojo versko dolžnost kasneje, v nasprotnem slučaju naj posledice sam sebi pripiše. , " S sobratskim pozdravom
Louis Sekula, tajnik
ZAHVALA.
Združena newburška društva št. 63, 146 in 150 sb po svoji skromni moči priredila minulo nedeljo dne 11. t. m. v Narodnem Domu slavnost, ali jubilej tridesetletnice obstanka K. S. K. Jednote. Za vdeležbo pri tej slavnosti se lepo zahvaljujemo sobr. John Zulič-u, nadzorniku K. S. K. J., ki je začno zastopal društvo sv. Vida št. 25; dalje gdč. Josipini Menart, tajnici društva Marije Magdalene št. 162 in tajniku društva sv. Jožefa št. 169, br. Lovr. Leskovicu; tako izrekamo tudi zahvalo našemu alder-manu Mr. Robertsu za vdeležbo in njegove lepe besede
Društvo sv. Genovefe, it. 108, Joliet, 111.
članicam našega društva se naznanja, da bomo imele društveno sejo en teden prej kot po navadi; prihodnja seja se vrši torej 25. maja. Pre mcrabo se je naredilo zaradi tega, ker se bo dne 1. junija delil zakrament sv. birme v našj slovenski cerkvi sv. Jožefa, in na ta dan bodo po večini članice doma zadržane.
Nadalje vam naznanjam da bomo imele "Card party' v četrtek zvečer dne 29. maja v farni "Slovenia" dvorani. Ker je ta dan ravno pred praznikom Kinčanja grobov (Decoratiori Day), se pričakuje velike udeležbe od strani naših mladih članic. Na-prošene so tudi vse ostale članice, da prinesejo s seboj, ali
Predvsem in najlepšo zahva- d» P^jo kako stvar za da-
lo pa izrekamo Father A. Bom-
rilo ali dobitke; osobito se pri-
Ana Wardjan, II. tajnica.
bachu za vse njegovo neumor- '<™>cam našim spretnim kuno delo. ker je mladinski od- hancam za kako peciva delek tako fino izučil in pri- * 8k,efu ,Se °dbor ****** pravil za javen nastop omenje-	*	P"P<>™*» z*
ni dan. Da nas je naša mladina obflo vdeležbo. pri tej prirediti tako razočarala, je to zasluga father Bom-bacha.	.
K sklepu izrekamo tudi zahvalo vsemu cenj. občinstvu za vdeležbo.
Pripravljalni odbor
dr. št. 63, 146 in 150. Newburg (Cleveland, O.) dne 12. maja 1924.
NAZNANILO.
URADNO NAZNANILO. Iz urada druitva sv. Cirila in Metoda, it. 144. Sheboygan, Wis., se naznanja vsem članom omenjenega društva, da je bilo sklenjeno na seji dne 4. maja, da se društvo udeleži korporativno dne 18. maja ob 2. uri popoldne razvitja nove zastave društva sv. Trojice, št. 22. H. K. Zajednice Članicam društva Marije Po-i Zatorej naj ee zbero vsi čla-magaj št. 78 Chicago, 111. na-Ni društva sv. Cirila in Meto-znanjam, da so se tekoči me- da v nedeljo 18. maja ob 15 sec maj. naše rednč seje zopet minut do dveh popoldne v pričele ob četrtkih, namreč Cerkveni dvorani, da skupno vsak tretji četrtek zvečer v I odkorakamo v cerkev in tako mesecu. Ta prememba ostane prisostvujemo blagoslovitvi v veljavi samo do septembra. nove zastave zgoraj omenje-Dalje prijazno opozarjap^o j nega društva. Vsaki član naj Tic one Članice, ki dolgujejo prinese s seboj regalijo; po na ases., da istega poravnajo blagoslovitvi zastave odko-do prihodnje seje.	rakamo zopet skupno nazaj v
še na nekaj važnega vas dvorano, kjer bo sledilo par opominjam: glede mladinske-1 govorov in druga zabava, ga oddelka. Matere, ki še ni- S sobratskim pozdravom, mate svoji otrok zavarovanih	John Udovich, tajnik.
pri KSKJ., vpišite jih sedaj, ko 1 .	-
je prosta pristopnina. Pri na-!	NAZNANILO,
šem društvu bi bilo prav lahko Vsem cenj. članom dr. sv. še enkrat več članstva v m la.- jeronima št. 153 Canonsburg, dinskem oddelku, ako bi se vse pa. se naznanja, da se vsled članice materi ravnale po le- bolezni pri družini br. Ant. pem geslu: Svoji k svojim.! Bevc ne bodo zanaprej vršile Mladina slovenskih katoliških Več mesečne seje v njegovih družin v slov. katol. Jednoto! prostorih, ampak v dvorani
Nadalje se naše društvo to- društva "Postojnska jama", plo priporoča za pristop vsem \z zadnjega "Glasila" je bi-tistim ženam in dekletom, ki i0 razvidno, da bodo nova Jed-ne spadajo še v nobeno dru- notina pravila v kratkem raz-
štvo; ali da želijo prpstopiti še k enem podp. društvu. Pristopnina v naše društvo je se-
poslana, da jih bodo člani lahko na prih. mesečni seji dobili v roke. Zato prosim cenj. Čla-
daj prosta. Društvo M. P. št. ne našega druitva, da naj se v 78 šteje sedaj 224 članic; to je ^>lnem številu udeleže pi£fr. prvo in najstarejše žensko dru- seje v gorioznačeni dvorani, da stvo pri K. S. K. J. Glede po- jjm bom isti dan pravila razde-jasnila za pristop lahko vpra- lil.
sate vsako izmed članic; kjer Istotako sem prejel iz Chi-boste dobile povoljen odgovor, Caga od tvrdke Emil Bachman da je vsaka izmed teh vesela in noVe regalije; kdor je še nima, zadovoljna, da spada v našo sj j0 isti dan lahko omisli pri sredino.	meni.
S sosestrskim pozdravom Dalje čitam uraflno nazna-Mary Bla j, tajn. nilo sobr. gl. tajnika glede po-
' . ■ ■ ——- ■ ~ —
šiljanja novih mesečnih poročil. V drugi točki moram priznati, da tudi tni niomo izvzeti. Mesečne poročilo mor* biti izpolnjeno in odposlano, da pride najkasneje v glavni urad do 25. dne v mesecu. D* bortio pa zamogli to točko izpolnjevati, prosim vse cenj. člane in članice, da bi tajniku plačali svoj ases. vsaj do 20. dne vsak mesec. Prosim vas torej uljudno, vpoštevnjte to l Pa še nekaj novega! Od družine Geo. Ohlin iz Petersburg, Ohio sem prejel poročilo, da so dobili za letošnje pirhe zopet enega novorojenčka; ime mu bo Viljem; čez eno leto bo že štirinajsti kandidat, oziroma član K. S. K. J. Ohlinove družine, čestitam!
S sobratskim pozdravom
John Pelhan, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo Marije Pomagaj', št. 174. Willard, Wis. bo priredilo svojo prvo veselico, ta-kozvani Basket Social na Mr. Gregoričevi (česnikovi) farmi dne 25. maja.
Na seji je bilo sklenjeno, da se mora vsaka članica vde-ležiti te veselice; torej pridite vse, in prinesite s sabo tudi "baskete"; to velja posebno za dekleta. Vabimo pa tudi vsad ruga društva, da se vdeležite te veselice, kak^r tudi vse drugo občinstvo; zabave bo v resnici za vse dovolj; igrala bo izvrstna godba. če pridete, vam gotovo ne bo žal. Torej na svidenje dne 26. piaja pri Mr. Gregoriču.
Sosestrskim pozdravom
M. Gosar, tajnica.
Druitvo av. Ant. Padov. it. 180 Canon City, Colo.
Tem potom naznanjam, da so bili na prvi seji dne 13. aprila t. 1. izvoljeni sledeči odbor niki v urad našega, šele na novo ustanovljenega
Frank Zavel* J______
sednik; John Levs^tt^odpred sednik; Anton Strainar, tajnik; John Adamich, blagajnik; Frank Smith, zapisnikar; nadzorniki : Louis Pierce, Frank Adamich, John Arico. Bolniški odbor: Louis Koželj, Frank Javornik. Porotni odbor: Fr. Lavriha, Math Zaverl, Fr. Jermene. Reditelja: Frank Boben, Fr. Zaverl, vsi živeči na Prospect Heights, Canon City, Colo.
S sobratskim pozdravom Anton Strainar, tajnik.

dejanjih, jako zanimiva in po4 učljiva. Prepričan sem, da bo vsem ugajala. S tem se bo zaključilo tudi d*lo dramatičnega dr., ki je priredilo v tem jetu Štiri igre. Tukaj lahko poplačate trud vseh onih, ki so delovali na tem polju s tem, da se vdeležite omenjene igre. Po igri nastopi dr. "Prešeren" ln zapelo bo par pesmi. S pozdravom
Louis Rihtanič.
Calumet, Mich. Dne 5. maja zvečer ob 9. uri je umrl po kratki bolezni previden s sv. zakramenti naš obče priljubljeni rojak in sobrat Josip Ag-nich, star 54 let, rodom iz vasi Desinc pri Črnomlju. Tukaj v Calumetu je bival 36 let in je bil vposljen kot rudar pri Calumet & Heclft Mining Co. Prva žena mu je umrla leta 1915, zapustivša mu 5 otrok; leta 1916 se je oženil vdrugič z Marijo Pesdirc. Tudi ona je umrla v letu 1919 in mu zapustila dva otroka. Torej žaluje sedaj sedem otrok za' prerano umrlem svojim očetom.
Pokojni Jos. Agnich je bil član društva sv. Petra št. 30. KSKJ. in društva sv. Jožefa S. H. Z. Oba društva sta mu priredila lep in dostojen pogreb. — Dragi nam sobrat, počivaj v miru!
V imenu našega društva sv. Petra izražam tem potom globoko sožalje njegovim zapuščenim otrokom.
John R. Sterbenz.
Pittsburgh, Pa. — Cenjeni urednik! Prosim, da priobčite ta moj mali dopis v Glasilu K. S. K. J. Ker je to moj prvi dopis, upam, da ne pride v uredniški koš.
O delavskih razmerah ne bom pisal, ker ni nič na boljšem. Rajši kaj več o društvenem gibanju poročam. Dr. sv. Jožefa, št. 41. KSKJ. je priredilo svoj zabavni večer dne 26. aprila. Udeležba je bila dobra in zabavali smo se pozno v noč. Povabljeni so bili tudi pevci in pevke dr. "Bled" iz Conemaugh, Pa., ki so tudi rešili svoj program v zadovoljstvo vseh navzočih. Petje mešanega zbora je doseglo svoj višek, ker se je slišalo vse glasove v dobro ubranih melodijah. Mislim, da ne bo nobene-niu žal, če se je udeležil te zabave. Rujna kapljica je bila tudi izvrstna in dobrodošla za vse. Kmalu pride čas, ko bo treba nehati z veselicami ln se podati na piknike, kje v zelenem gozdu, ln čakati, da se aopet povrnejo veselice nažaj.
Omenim naj še, predno se zaključi sezona aa igre, da priredi pevs. dr. "Prešeren" igro "Na dan sodbe" dne 17. maja v Slovenskem domu. Ker igram jaz vlogo "smolar-ja", hi treba misliti* d* je igra slaba; če bom jaz slabo }gr*J. Mo P* ev*je vloge bolje rešili. 'Igra "Nt dan *o<f-be" je ljudska drama v treh
Burgettstewn, Pa. Vsemu
članstvu in g%fcim uradnikom KSKJ. poročam, da smo tukaj ustanovili novo podporno društvo in ga podarili Jednoti za njeno letnico v priznanje njenega vrlega delovanja v prid 8k>v6!t8kega naroda v Ameriki. V tej zadevi zasluži največ priznanja in zahvale naš sobrat Mihael 2e-leznikar i? Chlfikga, IH- ker je bale*	potrebno
idejo. Dne 8/marca t. 1. mi je pisal, če bi se dalo tukaj dobiti potrebno število članov za ustanovitev novega dauštva KSKJ. Ker mu pa radi oddaljenosti ni kazalo hoditi semkaj, sem pisal glavnemu tajniku za pojasntio in pomoč pri tem začetem delu. In res, sobrat gl. tajnik, mi je tak$j povoljno odgovoril, da je naprosil našega navdušenega gl. predsednika, sobr. A. Grdina, naj bi nas on obiskal glede ustanovitve društva. Bilo je ravno 3. maja, ko so pitts-burška društva priredila velik banket povodom SO letnice K.S.K.J., in za ta banket je bil br. Grdina povabljen kot slavnostni govornik; naslednji dan, dne 4. maja je prišel pa v našo naselbino k ustanovitvi novega društva v spremstvu marljivega sobrata Mihael Tomšiča iz Canonsburga, Pa.
Naj mi bo dovoljeno tukaj pripomniti, da sem oni dan, ko sem bral pishio br. Grdine naredil pomoto, ker sem bral, da dojde ob 4. popoldne namesto dne 4. maja. Vfcrok temu je bil ta, ker sem si v naglici nataknil napačne {naočnike. Mr. Grdfoa, drugič :ko pridete k nam, hočem biti bolj pazljiv. V takem slučaju vem, da ste si mislili, tukaj je pa se hujše kot je bilo v Canonsburga- Oprostite, glavno je, da smo se sestali, in ukrenili vse, kar je bilo mogoče napraviti.
V imenu novega društva sv. Antona Padov. se vam br. Grdina prisrčno zahval ju jen) za va* navdušen govor. Priznati mosa vsak, Hdor Je vaB že slišal, da fcte 100 procentni govornik. Lahko vas zavidajo koritarji milijondolarskega fonda; vem, da ste jim trn v pati. Zahvalo sem pa tudi dolžan br. U. Tomšjču ia Canons-bnrga, Pa. za pomoč in pojes-fcako tudi br. M. telezni-
MšsmffikM
aa počel, da bomo mogfi nadaljevati. * U
V začasni odbor so bili izvoljeni sledeči:
Predsednica Mrs. Mary Vrš-nik, tajnik Anton Dvoršak, blagejničarka Mrs. Josephine Pintar, zapisnikarca Miss Maggie Koss.
Vsadili ste si krasno cvetlico dragi mi sobratje in sestre. Skrbno jo negujte in vzagajte, da se ne posuši, pač pa da krepko raste, cvete in duhti. Pridobivajte novo članstvo za oba oddelka in idite krepko naprej za napredek naše dične K. S. K. Jednote!
S pozdravom do vsega članstva in gl. uradnikov.
S. J.
ku. Dal Bog, da bi nas zopet in zopet obiskala o takih prilikah. Zelo ganljiv je bil sklep 40 urne pobožnosti. Velika ^erk^v je bila natlačeno polna. Med procesijo z Najsvetejšim Zakramentom seveda tudi pri nas ni manjkalo belo oblečenih deklic in dečkov-šolar-jev, ampak jih je kar mrgolelo po cerkvi. Seveda so se tudi pri nas kakor drugod pele
Eveleth, Minn. — Gospod urednik! Ali Vam je že kaj vroče v Clevelandu? Tu pri nas v sibirski Minnesoti imamo leto6 izvanpodno lepo po* mladansko vreme, kar že več let ni bik) ob tem času« Mi tukaj sploh spomladi in jeseni nismo poznali, ampak le\ tri-najstmesečno zimo, pa malo poletja, a letos, čudite se, — f imamo tudi pravcato pomlad. Gozdovi so oživeli, lepo zelenijo in veseli h "živali je polno v, njih. Tudi drevje že precej odganja. Srce Človeško se veseli oživi jen ja narave in hrepeni po ^abavi. In taka zabava se bo tudi tu vršila na veselici, ki se bo priredrla v tukaj-šnem velikem mestnem aUdi-toriju v prid tukajšne slovenske cerkve in sicer dne 18. maj-1 nika ob pol osmih zvečer. Veselica obeta biti nekaj pomembnega in zanimivega. IgraT lo se bo nič manj kot 6 iger, tri v slovenskem in tdi v angle škem jeziku. V slovensk igrah nastopijo najboljši šjfi Ijivi igralci in igralke iz Evfe leth in sosednjega Gilberta. angleških igrah pa se pridno vadijo tukajšni otroci, ki bodo tudi eno slovensko igro vpri-zorili. Da se bo čula tudi kaka
1
stopila toliko priljubljena -in nam Evelthčanom dobro znana "Špela" in pa za šaljive igre kakor nalašč ustvarjeni "Matuc". Torej le pridite, dragi rojaki od blizu in daleč, iz Eveltha in Hibbingar iz Aurore in Bivvabika, iz sosednjega Gilberta in Virginije, iz Chisholma in od drugod, in se boste zopet enkrat pošteno n smejali.
V naši naselbini bo letos precej delavno leto. Pričelo se bo v kratkem s popravilom tukajšne slovenske cerkve in župnijskih poslopij in objed-nem tudi s slikanjem cerkve tako, da bo naša potem ne samo največja na Range, ampak tudi najlepša, kar bo v Čast vsakemu faranu. Zato.bo pa tudi vsak rad prispeval milo-dare za potrebno popravilo. V, naši slovenski cerkvi smo imeli od 4. do 6. aprila 40 urno pobožnost, katei^ so-se fararib prav lepo vdeleževali ln objed-nem v velikem' številu opravil! eveto velikonočno spoved. Pomagala sta pri pobožnosti domačemu g. župniku č. g. Fr. Sedej iz Hibbinga, kateri je tudi v nedeljo dne 6. aprila opravil naročeno tiho sv. mašo1 za žive in mrtve Člane tukajš-nih društev, spadaj oČih h K\ S. K. J. in se je v svojem navdušenem govoru kot ob 30 letnici K. S. K. J. spominjal ustai|ovnikov Jednote in bodril člane k posnemanju prvih članov naše Jednote. Sklepno pridigo pa je imel naš prUjute ljeni sosed iz Chisholma, č. g. John Schiffrer, ki je kakor že par let poprej tudi letos v krasnih besedah bodril nas vse k češčenju presv. Rešnjega Telesa in vrednem prejemanju sv. obhajila. Obema častitima gospodoma kličemo vsi farani: Prisrčno Vama Bog poplačaj
William, Gor j up Frank, Gornik Ermin, Gregorc Ferdinand, Grum Rudolph, Hace Frank, Hlabše Joseph, Hočevar Joseph, Hosta Frank, Hribar Ferdinand, Ivančič Frank, Ko-be Edvvard, Kočevar Andrew, Kolenc Frank, Koprivec Fr., Koren Frank, Koren Thomas, Koščak Stanislaus, Kovač Anton, Koželj Aloys, Kromar Fr., Legan Jacob, LekŠan Anton,
—- i—	uiu^uu jjcit	®—------ -------- —------*
litanije M. B., pri katerem pet- Leskovec Joseph, Majzelj
ju se je posebno odlikoval č. g. Schiffrer s svojim močnim glasom, katerega mu Bog še mnogo let ohrani.
Pa zdravi, gospod urednik; še kaj pridem!
Eveleth čan.
Veliki društveni bazar v Joliet, IU.,
katerega je priredilo društvo sv, Jožefa, št, 2» in društvo sv. Frančiška. Šaleškega, št. 29. se je, vršil povsem - povoljno dosedaj., Bazar bomo zaključili v nedeljo zvečer 18. maja. Ker imamo Še samo dva večera na razpolago, zatorej opozarjam člane obeh društev, da pridejo vsi na bazar v soboto večer, 17. maja in v nedeljo večer. 18, maja. Na razpolago imamo vsakovrstnih stvari v vrednosti od $3.00 do $5.00 in vs^kteri, je dobi! kako stvar dos edaj in vsakdo je bil zadovoljen. Zatorej, kateri ni bil še na tem bazarju, naj pride v soboto in nedeljo večer, da si ogleda kako lepe stvari so na razpolago; vsako stvar lahko dobiš safno za lOc. Ker sta pa to, zadnja večera, zato je pričakovati obilne udeležbe članstva obeh društev. Istotako pričakujemo obilne .udeležbe od i , sobratskih društev v Jolietu ip Rockdale in vsega slovenskega občinstva in bratov Jirvatov. . \. ,, ,
[, Odbor.
i

JOLIETSKE NOVICE.
pesmica, se razume. Tudi sme-, —Dne 5. maja, je umrla v ha bo, da bo za počit, posebriM jtoJnišnjci sv, Jožefa 14. letna še v šaljivem prizoru "Zakonih [Kristina Stalzer, hčerka dru-ka nadloga", v kateri bo na- žine Frank Stalzer, stanujoče
na 1004 N. Hickory St Po dragi in ljubljeni Kristini žalujejo starjši, šest njenih bratpv in štiri sestre. Iskreno sožalje prizadetim.
—Slavnostnega sprejema chicaškega kardinala Munde-leina se je minulo nedeljo V Chicagu vdeležilo okrog 400 Jolietčanov; med temi je bilo tudi lcfpo število Slovencev, fa-ranov cerkve ,<»v. Jožefa.
—Tiskarna "Amerikanskega Slovenca," ki je bila zadnjih pet mesecev last Common-wealth tiskovne družbe, je prišla minuli teden v roke našega rojaka Frank Gospodariča, župana v Rockdale. Podjetni Frank je kupil vse skupaj za $25,000 in bo zanaprej on izdajal naš najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec."
-^•Zaročil se je Mr. Frank Bučar ipL, član društva sv. Jožefa, št. 2 in večletni cerkveni pevds {(basiet) z gdč. Barbaro Rogina, tudi vrjo cerkveno pevko. Dan poroke še ni določen. Iklnogo sreče in blagoslova božjega kličemo mladima zaročencema že vnaprej! Dostavek urednika "Glasila:" Tudi jaz se pridružujem tej čestitki!
—Te dni se je poročila gdč. Rose Brunsfcole, hčerka znane družine Mr. John Brunskole, stanujoče na J153 N. Broad-Vay z Mr. Lovrencom Von Esch iz Plainfielda. Bilo srečno!"
John, Marolt Stanislaus, Matjašič Edward, Meše Joseph, Miklavčič Frank, Miklavž Vic-tor, Milavec Aloys, Mišič Joseph, Mola William, Mramor Frank, Mrhar John, Okoren John, Opaškar Charles, Pate Joseph, Pečjak Edward, Pe-terlin Stephen, Petrovčič Anton, Pevec Joseph, Pižem Fr., Ponikvar Anton, Prijatelj Ed-ward, Prijatelj Frank, Pristov John, Saletel Joseph, Smole Frank, Sodnikar Frank, škod-lar Edvvard, škodlar Frank, škulj Edward, škulj John, Stampfel Joseph, štraus Joseph, Stražišar John, Toma- . žin Joseph, Turk Anton, Ur-bančič Adolph, Verbič Simon, Vidervol Ignac, Volf Joseph, Vuk Anton, Zadnik Anton, Zakrajšek Aloys, Zakrajšek Anton, Zgonc Edward, Zgonc Frank, Zupančič Rudolph, Žele Joseph, Živoder William.
Deklice:
Bajt Agnes, Bajt Jennie, Benčin Mary, Bokavšek Anto-nia, Bokar Mary, Brezar Margaret Brodnik Mary, Budan Anna, Bukovec Frances, čam-pa Hedwig, čampa Jennie, Čclesnik Dorothyy, Drčar Frances, Ermakora Anna, Er-šte Frances,- Fabian Emilia, Fink Angela, Gerbec Anna, Grum Jennie, ftace Mary, He-gler Jennie, Hiti Agnes, Hiti Mary, Hlad Mary, Hrastar " Mary, Jaklič Anna, Japel Emi-ly, Jarc Caroline, Jene Stanislava; KaVlinger Eleanor, Ka- ^ stelic Mary; 'Keržišnik Amalik," Kleindienst Antonia, Klopčič Frances, Knap Amalia, Ko-min Mary, Konjar Frances, Kurent Mary,v^ Kužnik Mild-red, j Lenarčič Anna, Lovko Anna, Lukek Marv, Lunder Angela, Mertič Pauline, Mi-helčič Mary, Miklavž Mary, Milavec Anna, Mola Frances, Moro Albina, Možina Julia, Nose Mar>\ Oberstar Jennie, Opaškar Albina, Orehek Anna, Pikš Mary, Pikš Stanislava, Plut Jennie, Polž Rose, Primožič Veronica, Puc Pauline, Repar Anna, Salehar Ma-ry, Simončič Jennie, Stare Hedwig, Stavanje Angela, Strojin Frances, Suhadolc Theresa, šenk Anna, škerbec Mary, šmuk Caroline, špeh Mary, špoh Sophie, Tomšič Mary, Turk Dorothy, Turk Jennie, Turk Mary, Vidmar Antonia, Virant Alice, Zabu-kovec Stanislava, Zalar Rose, Završan Gagriela, Zobec Frances, Zupan Anica, Zupančič Amalia.
Skupaj 85 dečkov in 84 deklic.
Ccntrik John, Dejak Frank, ^ves trud, ki sta ga imela z na- firbežnik Joseph, Ferkulj Jo-
mi' in za pomoč, ki sta jo dala fcaiemii domačemu g. župni-
IMENA SLOVESNO OBHA-JANCEV FARE SV. VIDA CLEVELAND, a Dne 4. maja so bili slovesno obhajani Bledeči: Dečki:
Anžlovar Anton, Bartol Fr., Bavec Frank, Blatnik Frank, Brezar Ludwtg, Brodnik Joim,
seph, Gabrenja Victor, Glavan Charles, Glavič Joseph, Gliha
VABILO NA PIKNIK.
Naznanja sc Slovencen) v Chicagu in okolici, da priredi Slov. Mlad. Samost. Podp. Društvo "Danica" "basket" piknik dne 25. maja t. 1. na Kuksovej farmi v Lemont, 111. Pričakujemo, da ne bo nobenega Slovenca (ke) manjkalo na tem pikniku. Imeli bomo hladno pijačo in dober prigrizek; tudi za plesa željne bo preskrbljeno, ker bo igral mladi, dobroiatir-jeni muzikant t*
Zatorej kdor se hoče vdele-žiti tega izleta, naj se gotovo naznani do 23. maja pri: J. Stajerju 1952 W. 22. Plaee, ali pri A. Zupančiču, 1832 W. 22, St. ali pri M. Koščaku, 1818 W. 22. St Telefon: Canal 6087 Chicago, «1. (Advertis.)
% velespoštovanjem in pozdravom
VMtlUsi odbor.
(
m t - i •
4 .	* I
■pr^jT.* •• <Jfc«i | - .i:. ■
T "Wre\Y......1 •'••
-L
- "6USito k. š. k.	14. t^U, 1924.
mmi u bsass
Islandska Velika noč,
(Ia franeoUiaa »raval P. V. B.)
(Nadaljevanje)
"Na krov!" je jecljal. Zra-ka hočem, tu se bom zadušil."
Z enim skokom sem bil na lestvi in zaklical navzgor:
"Ohe, vi, čujte, pomagajte mi, prosim!"
Prihiteli so vsi. Razložil sem stvar kapetanu.
"Dobro," je rekel, "ne ugo-varjajmckmu. Dvignili ga bomo na krov z žimnico in vsem. S tvojo pomočjo bomo stvar naredili. Našel je zopet prisotnost duha in poveljeval je kakor pri plovbi.
"Bal sem se *am° nečesa," mi je šepnil na uho: "bil sem prepričan ,da ga boš našel mrtvega."
"Saj ni dosti bolje," sem odgovoril.
Ta velikan Guyader ni bil samo močan, ampak tudi spreten. Preselitev se je izvršila naenkrat, brez neprilike, mirno in brez pretresa.
Prenesli smo bolnika na zadnji konec ladje na mesto, kjer nas je pred par trenutki na tako čuden način preplašila prikazen, ki je bila samo njegov duh. Fant je odnašal ostanke obeda, pometal pepel pip in snažil pod nosljači.
Počenil sem na deski pri Guillaumeu. Ostali so se u-maknil, kakor da bi se hoteli sprehajati po krovu, da sem ostal sem z njim. Dihal je bolj prosto in z napol odprtimi ust-mi je željno pil zrak.
Prišle so večerne ure v tej skrajni severni deželi, ki se zjutraj tako počasi razsvetli, ki pa tudi v večernem mraku ohrani neko skrivnostno svetlobo. Nebo je postajalo vijoličasto. Povečana silhueta ladje se je podaljševala na naši desni na morje. Veter se je osvežil in v temni daljavi so se začele premikati oblike oblakov. Držal sem brata za eno roko; bila je topla in vlažna. Gledal je nepremično nad sebe, kakor bi se tam gori v praznih globinah firmamenta nekaj godilo — nekaj, kar samo on more videti. Nenadoma so se mu oči zaiskrile, zamrmral je:
"Jean Rene . . . ptice!"
Zares je prihajala jata črnih pik nad nas od zahoda, od najbolj razsvetljene strani neba
—	brezdvomno race ali pa morda strnadi. Dajale so od sebe kratke, žalostne klice, podobne jokanju novorojenčkov. Nekatere izmed njih, ki so bile najbolj trudne, so se vsedle za trenutek na jambor, potem so pa nadaljevale svojo pot proti polu, na ono stran, odkoder je prihajala noč.
Pogled nanje je vidno zopet poživil Guillaumea. Govoril je sedaj sam s seboj, pripovedoval si je kdoznakaj, eno onih za žive nerazumljivih povesti, v katere se zamislijo umirajoči, ko se bliža poslednji trenutek. Nenadoma je pretrgal svoj notranji pogovor in me tako nežno pogledal, kakor ni bila njegova navada, in rekel s svojim naravnim glasom skoraj brez truda:	i
"Ti nisi preveč žalosten, kaj 7 ne, da ne, Jean Rene?"
"Jaz sem žalosten, če pomislim, da trpiš."
"To se pa motiš; jaz ne trpim več. Nesrečni četrt ure je prestan, sedaj bo šlo vse dobro."
-	Mislil sem, da se zares počuti bolje, da mu z življenjem prihaja up na zdravje. Prosil me je naj mu umijem obraz. Zaklical sem fantu, naj mi prinese skledo vode. Ko sem to opravil in poravnal svilene lase njegove brade, je nadaljeval:
"Pokliči kapetana. Imam mu nekaj povedati."
Herve Guyader je priletel, pokleknil in se mehanično odkril, kakor pri umirajočem. Veliko je bilo njegovo začudenje, ko je videl, s kako mirno, malo počnsno lahkoto je moj brat govoril.
"Prosim vas za eno uslugo, kapetan. Kako daleč smo od suhe zemlje?"
"Približno pet milj."
Mislil sem si": . "Brezdvomno ima namen se dati odpeljati in se zdraviti v bolnišnici na otoku." In menda je bila to tudi kapetanova misel, kajti hitro je dostavil: " "Prepeljali te bomo tja, če želiš; toda ali se ne bojiš, da bo prevoz pri tvoji slabosti. .."
Guillaume se je nežno nasmehnil :
"Pomirite se, kapetan," je rekel. "Ura je blizu, ko ne bom ničesar več čutil, tudi zibanja ladje nfe . Samo, čujte — neprijetno bi mi bilo; da bi odšel tja, saj veste, po poti po-lenovk. In potem, zaradi svoje matere; to bo tolažba za njčno žalost, če bo vedela, da ima njen sin Limmec v kotu Islanda svojo posteljo iz štirih desk in svoj grob. Jean Rene ji bo povedal, kam so me položili; vedela bo, kje da sem, ko bo molila zvečer De profun-dis: 'Molimo za dušo Guillaumea, ki je v Reikiaviku.' Kapetan, obljubite mi, da me ne boste vrgli v morje, zašitega v vrečo zapuščencev!"
Povedal je vse to v eni sapi. Herve Guyader in jaz sva b|la kakor okamenela.
"Mi obljubite, kapetan," je ponovil.
"Karkoli se zgodi, da, sveto prisežem, storili bomo po tvoji želji."
In da ne bi pokazal svoje gi-v njenosti, se je hitro dvignil in zbežal. Jaz nisem bil v stanu zadržati ihtenja. Morje gorja je kipelo v mojem srcu in je moralo prekipeti. Guillaume sfi je pa obrnil proti skrivnostnemu Islandu, ki je tam daleč na iztočni strani izgledal s svojimi še v senci belimi ledniki kakor ogromna ladja z jadri, ladja duhov, žalostne vice zgi-nolih mornarjev.
"Lommic," sem mu rekel ves solzan in se sklonil nanj, "to ni res, kaj ne da? Ti ne boš tako odšel?" ♦
Trenutek ni odgovoril. Sapa mu je pihala skozi grlo kakor veter skozi vrvi. Nazadnje je zamogel govoriti:
"Ti si nekak duhovnik. Poslušaj moje grehe, da jih bo naš župnik čul iz tvojih ust. in mi bo dal odvezo."
Zaprl je svoje oči in s sklenjenimi rokami se je začel spo-vedovati. Pomagal som mu obuditi popolni kes. Ponavljal je za menoj besede katekizma, boječe, z malo neodločnim glasom kakor kak otrok. Ko je bilo to končano, je vzdihnil:
"Bil je Čas . . . noge so lede*
»»
n«.
. Rekel sem tmu, da skočim dol še po eno odejo. Pa ni hotel. Hudo ga je streslo — bili so nemi dihi smrti. Čisto tiho, kakor v sanjah, je rekel:
"Na velikonočni večer . . ne pozabi, Jean Rene."
Izčrpan je prenehal. Bile so to njegove zadnje besede. V njegovih razširjenih očeh so plavale punčice kakor raztopljene. Nenadoma se je dvignil na svojem sedefcu, razprostrl roke, kakor bi kotel nekaj zagrabiti, potem pa padel nazaj z divjim krikom, s krikom ranjene živali, ki se je razlegal
od enega konca ladje do drugega in se izgubil v daljavi v grozni noČfti tišini.
Pomisliti je treba, da je bila to njegova mladost, njegovih dvajsetpet let, ki niso hotela umreti.
Dva njegova navadna soseda pri ribarenju sta mi pomagala opraviti mrtveca. Ko smo ga slekli, smo opazili, da je njegovo telo tetovirano s čudnimi risbami. Med cvetkami vročih krajev so bila pisana imena z različnimi barvili in ostala tako sveža, da bi človek mislil, da so bila včeraj vrisana— imena žensk, ki jih je ljubil pri slučajnih sestankih, v teh nočeh, o katerih mi je še ono jutro pravil, nočeh na oni strani sveta, lahkih in milih kakor svila. In prsa tega mladega Človeka, kjer je bilo vrisanih toliko spominov na tako svetle kraje, bodo v kratkem polivale v deželi ledu, v temnem Islandu, tako daleč od pravega solnca, tako daleč od gugalnic pod kruševci.
Kapetan, ki je šel dol, da vpiše smrt v ladjino knjigo, je i prišel nazaj z zavojem sveč.
Pod zasilni šator, pod katerim smo bili obedovali pred par urami, smo potegnili žimnico in jo pokrili s prtom iz bele volne, da se niso videli še vlažni madeži krvi, potem smo nanj položili mrtveca, oblečenega v ribiško obleko in pokritega z njegovim dežnim plaščem. Križa nismo imeli, da bi mu ga dali v roke. lesa?" je predlagal Garandel.
"Kaj če bi mu datf moj kos
Svečnikov nismo imeli; vzeli smo krompirje, navrtali vanje
"Tvoj cerkovniški posel bo danes težak, Jean Rene. Ven-
luknje in postavili vanje sveče, f dar se spodobi, da boš ti molil ki so s svojimi dolgimi rumenimi plameni, katere je jadrqyo platno varovalo proti vetnl, dajali nekak*blesk življenja mirno smehljajočemu se obri-zu mrtveca.
Kajti smehljal se je. da, tako nekako malo ironično, kakor bi nas hotel vznemiriti, Kakor smo videli, da se je smehljal takrat pri "znamenju" pod velikim jamborom. Desire Kerneur se ni mogel zadržati, da ne bi tega omenil. In ka-
mrtvaške molitve. Prisotni bomo vsi. Potem greš lahko dol spat. Moštvo se bo med seboj pogovorilo radi mrtvaške straže, po trije skupaj, do takrat, ko ga odpeljemo."
"Oht kapetan," sem odgovoril, "nemogoče bi mi bilo zatis-niti oko: Prebil bom noč na krovu."
Kako je bila dolga in žalostna ta noč! Včasih sem zadremal proti svoji volji, prevzet od utrujenosti in pobitesti, in
kor takrat je njegova brada, < takrat sem sanjal čudne stvari; njegova lepa, počesana, svetla j videl sem pota, obsenčena od
brada žarela v luči kakor pozlačena. Izgledal je, kakor bi nas hotel zasmehovati, rekoč: "Zares ste neumni, da me obžalujete. Jaz sem končal vaše pasje delo, vašo divjo bedo in prisiljeno pregnanstvo, kjer je še celo veselje žalostno. Jqz nimam več skrbi in ne mislim več ne na polenov-ko, ne na morje. Jaz sem v pristanu. Za nič na svetu ne bi zamenjal svoje usodp -z vašo."
tujih dreves, sredi ceste je le-r žal moj brat in ijnel pod tilnikom sklenjene roke. 2enske so hodile mimo in ga pozdravljale v jeziku, ki ni bil ne latinski, ne francoski, ne bretonski, ki sem ga pa vkljub temu razumel; ena za drugo so mu povedale isti stavek, ki je pomenil : "No, ti brezdelec, ali ne slišiš, da zvoni k velikonočni maši?" On se je pa samo smehljal in šle so naprej, v njih ušesih so se pa svetili di-
Za njim, malo nad njegovo jamanti kakor zvezde. In na-bledo glavo, se je v temi zapu- enkrat ni bilo več pota in dre-
ščeno kolo krmila lahno vrtelo na desno in na levo, kakor je
ves, ampak snežena planjava, neznansko žalostna, na njej je
valovalo morje. Eden moštva j stalo polno črnih križev, eden je spregovoril v molku:	j podoben drugemu in vsi brez
"Od dvaindvajset, ki nas je' napisa. Taval sem v družbi bilo včeraj, je ta v miru. če svoje matere med temi križi; bi vedeli,, kak način smrti je pred vsakim me je vprašala: nam ostalim usojen?"	"Ali je ta od Lommica, Jean
Kapetan je odgovoril:	Rene?" Jaz pa se nisem več
spominjal; iskal sem, iskal v ] blaznem strahu in nisem na-
'Božja volja je velika:" Potem se je obrnil k meni:
1 šel. Tri, Štirikrat zaporedoma j me je na ta način tlačila mora. j Tovariši, ki so me slišali vzdi-1 hovati, so me zbudili:
"Ne zaspi. Prehladil bi se." | Ponudili so mi steklenico z I žganjem, ki nam jo je bil dql ; kapetan na razpolago; zmočil | sem ustnice in spet smo začeli polglasno moliti De profundis.
Moštvo pri mrtvaški straži se je menjalo in nič ni bilo bolj turobno kakor to prihajanje in 1 odhajanje, odmevanje žeblja-;nih cokelj po krovu, med tem, i ko je okoli nas v brezkončnem prostoru valoval veliki arktični molk, še bolj skrivnosten kot po navadi in še bolj strašen.
Nazadnje se je proti vzhodu pokazala svetloba. Kmalu smo zamogli razlikovati sivo nebo od sivega morja. Kolika razlika med čudovito zarjo, katero gledati mi je bilo dano včeraj, in tem bledim jutrom, tem jutrom žalosti, ko je solnce, svinčeno in stekleno, izgledalo kakor spačeno oko mrtveca.
Kapetan je stal pokoncu pri krmilu, in je že klical svoja povelja za odhod. Verige sider so zaškrtale, jadra so se razpela in udarjala ob jambore in Misericorde, ki jo sidra niso več zadrževala, je potem, ko je, kakor smo rekli, "duhala" morje, letela naravnost naprej z visokim krnom. Draga duša je bila morda prepričana, da jo vodimo nazaj v dok v popravo in mirno prezimovanje v bretonskih pristanih. Mi pa smo jadrali proti Reikiaviku.
(Dalje sledi)
tzr
■A.


ZAHVALA.
Iskreno tužnega in teškega srca naznanjamo žalostno vest o smrti nam nad vse ljubljenega soproga in očeta
LOUIS KNAUS
ki je preminul, previden s sv. zakramenti za umirajoče in vdan v voljo božjo dne 18. aprila, 1924, ob četrt do polnoči, po dolgi bolezni in trpljenju. Ranjki Louis nam je bil skrajno marljiv in vesten gospodar, skrbni oče in zvesti soprog, in njegova zguba nas je zadela toliko huje, ker smo zgubili z njim vse naše upanje. Zapustil nas je v 48. letu svojega življenja, ko je še malo časa prej veselo upal, da bo z nami še dolgo časa delil veselje in v mirnem življenju se veselil družinske sreče. Toda prezgodaj ga je Bog pozval k sebi.
Ranjki je bil rojen na Gori pri Sodražici. V Ameriki je bival okrog 24 let. Ves ta čas je bil skrajno marljiv in delaven, skrben in trezen gospodar, in njegova zguba se ne more popisati.
Toda udani v voljo božjo, sedaj ne moremo drugače kot da izrekamo zahvalo vsem, ki so nam v tem času staH na strani, počastili njegov spomin ter bili njegovi družini v tolažbo in pomoč. Najprvo prav lepa zahvala.vsem onim, ki ste ga tekom bolezni obiskovali in tolažili, kajti dragih prijateljev vas je bUo toliko, da nam ni mogoče napisati vseh imen. Bog naj bo vaš plačnik. Iskrena zahvala sorodnikom in družinam, ki ste nam bili ob strani ves čas do pokopa, in ki ste tako sijajno okrasili krsto ranjkega s cvetlicami. Soba, kjer je počivalo njegovo truplo, je bila spremenjena v krasni, dišeči vrt. Stokratna zahvala vsem onim, ki ste jih darovali. Iskrena zahvala sošolcem starejšega sina Louisa iz kolegija za poslane cvetlice.
Nadalje gre naša zahvala čč. gg. duhovnikom za pomenljivo cerkveno opravilo, za prekrasni in ganljivi govor ob rakvi ranjkega ter za spremstvo do groba. Iskrena zahvala direktorjem Slovenske banke North American Banking & Savings Co. za vdeležbo pri pogrebu. Lepa zahvala društvom: pevskemu društvu Edinost za petje žalostink pred večerom pogreba in za podarjene cvetlice. Ravno tako društvu sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ za udeležbo pri pogrebu in za cvetlice. Ravno tako društvu sv. Nikola, N. H. Z. Iskrena zahvala tudi vsem onim, ki so darovali za maše. Lepa zahvala onim, ki so Vozili s svojimi avtomobili in s tem pomagali do lepšega in večjega uspeha.
Naj spregme našo iskreno zfhvalo tudi spoštovani prijatelj ranjkega, Mr. Mohor Mladič, ki je prišel k pogrebu ranjkega iz Chicage. Prav iskrena hvala mu.
Dolžnost naša je tudi, da se dostojno zahvalimo slovenskemu pogrebnemu zavodu Grdina & Sinovi, ki so tako dostojno, tako mično in tako krasno opremili truplo dragega ranjkega na mrtvaškem odru, da se nam je zdelo kot bi še živel med nami. Iskrena hvala tudi za tako veličastno vodstvo pogreba.
Konečno pa ne moremo še kaj, da se. na tem mestu prav posebno in iz vsega srca čuteče zahvalimo bratu pokojnega — Jerneju Knausu, ki je ob priliki bolezni ranjkega Louisa bil njemu vedno ob strani, pomagal ln delal, tolažil in skrbel za nas kot pravi, resnično ljubeči brat. In ko je prišla za Louisa ura ločitve iz tega sveta, je bil zopet naš Jernej, sam poln žalosti nad bridko zgubo, ki nas je tolažil in storil vse, kar mu je nasvetovalo njegovo dobro bratovsko srce. Prav iskrena hvala ti, Jernej, pokazal si se moia, prijatelja, predvsem pa najboljšega brata nam. Bog ti povrni tisočkrat!
Vsem skupaj pa ostanemo vedno hvaležni za vse dobrote skazane ranjkemu. Počivaj v miru, blagi mož in soprog, spomin na tebe ostane vedno v naših srcih do svidenja nad zvezdami!
če ne morete dojiti svojega otroka, mu dajte Eagle Mleko,
hrano, ki je vzredila več močnih in trša-tih otrok kot vsa druga hrana za otroke skupaj.
Tisočere mateVe so izpričale njega za-sluhe kot otroška hrana. Zdravniki ga priporočajo in predpisujejo, ker je čisla, varna in lahko prebavljiva hrana za otroke.
Ni dvoma glede čistosti ali sijajnih uspehov Eagle Mleka za hrano otroka. Vedno je čisto in sveže.
če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja. Knjiga za otroke ter razna druga dragoceni navodila brezplačno. (2)
THE BORDEN COMBUnf
Borden Bld£,Nev,Yofk
žalujoči ostali: Jornej Kaaua, brat in dve sestri v stari domovini.
l
Ana Knaus, soproga,
Louis, Henry, Edward, sinovi; Anna, Danica, Mary, Amalija, Dorothjr, hčere.
IZ MALEGA RASTE VELIKO. .
Amerika je v resnici tista : dežela, kjer se uresničuje stari pregovor, ki pravi: "Iz malega raste veliko." Izdelek ! raznih tovarn v Združenih j državah, ki izdelujejo "chew-ing gum", se je cenil v letu 1921 na $38,865.000 kakor ka-| žejo uradne številke. To in-jdustrijo je začel iznajditelj z j malim kapitalom od $55. — Joseph Triner, pionir Triner-jevega zdravilno grenkega vi-I na, je imel na razpolago še i manjši 'kapital', ko je po-j stavil zdravilno grenko vino na trg. To je bilo v letu 1887. ! Izdelovanje, natakanje v steklenice, lepljenje napisnih U-jstkov, razpošiljanje, itd. to i vse je opravljal en sam člo-| vek, namreč Mr. Triner in pri l tem mu je pomagala njegova | soproga. Ker je rabil možgane, ker je imel energijo, je premagal vse ovire, ki so mu ! bile na poti. Za izdelovanje LTrinerjevega zdravilno grenkega vina in Trinerjeve An-jgeiica grenke tonike se sedaj rabi 150,000 galonov vina na leto. Zadnjega decembra je bilo razposlanih 536,083 Jri-nerjevih stenskih koledarjev na odjemalce Trinerjevih zdravil. Trinerjevo zdravilno grenko vino je neprekosljivo v slučajih slabega t£ka, zaprtja, glavobolov in sličnih želodčnih neredov; Trinerjev liniment daje hitro odpomoč v slučaju revmatizma in nev-ralgije in Trinerjev Cough Sedative je neprecenljiv v I slučaju prehladov. Če jih vaš | lekarnar ali trgovec nima v zalogi, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
ZASTAVE, BANDERA, REGA
LIJE in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN i 2107 S. H a ml in Ave. , Chicago, IIL

GLASILO K.S.K. JEDNOTE
_____
Lastnina Kranj|k®-Slo*«oek» KttoHifc^J
•117 tt
Ure4ai«|ve fo jpra valit vaj Telefon: Raodolpk CL
PHio.
Za člane, o« leto Za neiljne
H
Narotnina:
€
OFFICIAL ORGAN of the
GJtAND CARNIOLIAN SLOVEN1AN CATtfOUC UNION of tbe
UNITED STATES OP AMERICA. MlfrutflH by and in the^ntereat of ti* Ord«.
OFFICE: 1117 St Clair Ave.
Taleptooe: Randolph
CLEVELAND, OHIO.
SS
K izdaji naše Spominske knjige.
Marsikdo morda že nestrpno pričakuje, kdaj bo dobil v roke že večkrat omenjeno Spominsko knjigo, ki ima biti izdana povodom 30 letnice obstanka K. S. K. Jednote. 30 letni jubilej je že za nami; toda knjige pa še ni! Vse bi bilo že rešeno, če bi se za,izdajo te knjige v resnici tudi vsa krajevna društva zanimala. Kaj koristi taka knjiga, če ni popolna 1n povsem dovršena?
Glede zgodovinskih podatkov Jednote imamo že precej gradiva; žal pa, da še nimamo zgodovinskih podatkov vseh naših krajevnih društev. Že v "Glasilu" št. 6. z dne 6. februarja t. I. smo priobčili obširen uredniški članek, oziroma poziv na društva za sestavo in vpošiljatev potrebnih zgodovinskih podatkov. V svrho olajšave tega dela smo sredi meseca februarja razposlali skoro vsem društvom že nekaj sestavljene zgodovine društva kakoršna je bila priob-čena v 5t. 13. "Glasila" leta 1919, povodom 25 letnice Jednote. Naprosili smo tajnike (ce) da naj one izrezke iz lista prečitajo, zgodovino izpopolnijo in nam stvar kmalu vrnejo. Pretežna večina tajnikov se je temu oklicu odzvala. So pa še nekatera društva, od kojih ni ne duha, ne sluha. Ta društva naravnost zadržujejo Jiaše delo, ker nam še onih starih izrezkov ne vrnejo, da bi Iz njih posneli vsaj glavne točke za sestavo zgodovine njih društva. Oni izrezki so bili edini, katere smo imeli na razpolago. Uljudno prosimo torej s tem tajnike (ce), da naj nam izvolijo takoj vrniti one zgodovinske izrezke, katere smo prejeli -še pred 3 meseci. Ta društva so po številkah sledeča: Št. 5, 10, 17, 32, 43, 49, 51, 55, 58, 60, 62, 69, 70, 90, 92, 98, 140, 154, 158, 160, 164, 166.
V obče pa nimamo še nikake zgodovine od nastopnih društev: Št. 16, 20, 39, 40, 41, 71, 73, 75, 83, 84, 91, 95, 97, 109, 112, 121, 124, 130, 132, 135, 152, 176, 168 in 173. To so že stara društva, ki so bila do lanskega leta ustanovljena. Tudi zgodovina letos ustanovljenih društev bLnam bila dobrodošla; če ne, jo bomo pa sami bolj nakratko sestavili in priobčili v knjigi sedanji od^or.
Sličen oklic smo že tudi obelodanili v št. 15 "Glasila"; a Še vedno se nočejo nekateri tajniki (ce) v tem oziru ganiti. Prosili smo jih tudi, da naj nam sporoče, če sploh ne mislijo vposlati zgodovine društva. Na to smo prejeli odgovor samo od dr. št. 17 in 118. Kjer je do cela nemogoče sedanjim tajnikom sestaviti zgodovino društva, bomo njih društvo vseeno označili v Spominski knjigi, toda samo njih uradnike, predsednika, tajnika in blagajnika.
Najbolj nas ovirajo ona društva, ki že vposlano jim zgodovino (oni izrezek) pri sebi držijo. Pošljite nam torej oni listek takoj, da ne bo zapreke pri sestavi knjige. To naj bo zadnji opomin na tem mestu, kajti pisati vsakemu dru štvu še posebej, za to nimamo časa.
Glede oglasov v Spominski knjigi smo dosegli še zadosti dober uspeh; vseh skupaj bo 250, ki bodo zavzeli 50 strani. Prostora za oglase je na razpolago še za 10 strani; na ročila zanje sprejemamo še do 31. maja. Vsi dosedaj dopo-slani oglasi so prepisani in docela prirejeni za stavca.
Iz dosedaj vposlanega gradiva za Spominsko knjigo in kar ga šc deloma pričakujemo, lahko trdimo, da bo ta zai-nimiva knjiga obsegla nekaj nad tristo strani! Polovico knjige bodo zavzemale razne slike.
Naj že danes omenimo,*kakor bo razdelejena vsebina označene knjige. Prvi del bo obsegal zgodovino Jednote; drugi del razne primerne članke, tretji pa zgodovino krajevnih društev. Ta (slednja) zgodovina pa ne bo razdeljena po številkah (starosti) društev, ampak v abecednem redu po državah in v istotakem redu po naselbinah. Poleg zgodovine krajevnih društev bodo vmeščeni tudi oglasi trgovcev iz baš iste naselbine. To se bo učinilo vsled želje društev in na zahtevo oglaševalcev.
Kdaj ravno bo Spominska knjiga izšla v javnost, danes še ne moremo za gotovo povedati. Vsled gori navedenih zadržkov nam is sploh težavno začeti s ureditvijo zgodovine krajevnih društev ker iste še nimamo iz vseh držav in vseh naselbin. Številke onih društev smo označili zgoraj. Dosedaj imamo urejena že dva dela: zgodovino Jednote in oglase; še en zelo važni del, zgodovina društev, pa še ni dovršen.
K sklepu prihajamo šc s sledečo prošnjo na dan: Ker bi radi pri poročilu o vseh dosedanjih konvencijah priobčili tudi slike delegatov, zaradi tega uljudno prosimo bivše delegate konvencije od leta 1894 do 1. 1906, ali bivše glavne odbornike, da bi nam posodili sliko skupine delegatov opih konvencij in sicer: I. — leta 1894 v Jolietu (Ustanovno zborovanje. — II. leta 1895 v' Tower, Minn. — III. leta 1896 v Joliet, III. — IV. leta 1897 v Red Jacket (Calumet), Mich. — V. leta 1898 v Pueblo, Colo. — VI. leta 1899 v Chicagu, lil. -- VII. leta 1902 v Cleveland, O. — VIII. leta 1904 v Joliet, IU. in IX. leta 1906 v Wauke«an, 111. Tako bi imeli tudi radi sliko skupine delegatov XII. konvencije v Mil-waukee, Wis. Slike vseh kasnejših konvencij imamo pri rokah.
Kdorkoli ima morda katero izmed gorinavedenih slik na razpolago, je uljudno prošen, da nai jo kmalu dooošlje na posodo na uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote"; pe nabavi klišeja mu bomo sliko takoj hvaležno vrnili.
Ltttnipa ur4i$va in
"G^ASIU) m. s. K. JEPMTE." h- MAJA,
$ele nre<} fcr#tkim <uno na tem	pri^1* Primeren
poziv na uradnike društev ii} dopisnike, 4* naj Mo točni pri pošiljanj« ^vojifc naznanil in dopisov; toda vsi pozivi, prošnje in okolici sp žaman.
Kakor pri vsaki $tvari, tako je tudi pri urejevanju in izdajanju kakega lista potreben red. Povsod imajo določen zadr nji termin za vpošiljanje in prejemanje rokopisov za ohja-vo v prihodnji številki. Doslej smo objavili v redni številki lista še vse gradivo, koje smo prejeli do sobote popoldne v roke. Ozirhli smo se izjemno tudi še na kako pismo, katero smo prejeli po Special Delive-ry v nedeUo, ali celo v pondeljek.
Ker jje nam bilo pa zadnji čas vposlanih nekaj naznanil in dopisov še le v torek in celo v sredo (na dan izdaje lista), naravno tudi po Special Deli-very, smo morali vse to zavreči, ker je došlo prepozno in bi objava takega naznanila ne imela nobenega pomena za naslednjo številko.
Marsikak tajnik naredi pri tem sam poipoto. Spiše poročilo za list še pravočasno, kar je iz datuma v pismu razvidno, pismo odda pa šele čez 2 ali 3 dni na pošto. Kdaj je pismo oddano razvidimo iz poštnega pečata; celo uro in minute. V takem slučaju se potem tajnik na urednika jezi, čemu pi priobčil naznanila V zahtevani izdaji; pismo je pa dospelo v naše roke, ko je bil list morda že v tisku.
Vsak $krben in previden tajnik (ca) dobro zna, kdaj se bo vršila ta, ali ona seja; ta ali druga prireditev itd. Zraisli se pp šele zadnji trenotek, da je potreba stvar objaviti v listu, če ne bodo člani godrnjali na prih. seji. V takih slučajih se povzroča uredniku lista nepotrebno de4o, ker-Vaora na kasno prejeta poročila tajnikom pisariti in razlagati, da stvar ne more biti objavljena, ker je došla prekasno.
Kei je treba skoro vse prejete dopise in naznanila na stroju prepisati, vzame to včasi pri dveh straneh društvenih naznanil marsikako uro.
Običajno se do sobote pripravlja in dovrši rokopise za stavce; v pondeljek je na vrsti prememba adresarja in popravek že nastavljenega čtiva, okrog 38 kolon; v torek je treba prirediti oglase, gradivo za prvo stran, pregledati nastavljeno stvar in zaključiti vseh osem strani lista, ker gredo forme v sredo zjutraj v stroj, da je mogoče ves list že ob 5. uri pop. oddati na pošto.
To je delo urednika upravnika od >pondeljka do torka Kje je potem sploh mogoče prepisovati in sprejemati še v pondeljek, ali torek prejete dopise? Dostikrat za iste tudi ni več prostora. Osobito koncem meseca je dosti dela, ko je treba sestaviti meaečni račun, urediti knjige in razposlati račune za oglase.
Upamo, da ne bo ta naš ponovni oklic glas vpijočega v puščavi; da se bodo cenj. dopisniki v tem oziru držali reda in dopošiljali svoje stvari tako, da bomo prejeli iste najkasneje do sobote v roke.
Dalje. — Nekateri tajniki pošiljajo upravništvu lista naročnino lista za Jugoslavijo še vedno po starem. K (Jer hoče Svoj list zamenjati, da ga prejema namesto njega kedo. drugi v stari domovini, mora dopp-slati za vse leto $2.16; k temu se kreditira še čJanovo naročnino 84c. kar znaša skupaj $3. Naročnina z zameno za pol leta znaša $1.68. Ako gre pa član s potnim listom v stari kraj, mora doplačati za vsako številko 2c. posebne pctftnipe, kolikpr znaša sedaj vsled po-
večanega lista. Na leto se nabere torej 1.04 te posebne pošt-nine* '-t
Toliko v opetovano pojasnilo na Številna vprašanja.
--o-
S POTOVANJA.
Društvom v Pa. v pojasnilo:
— Dne 3. in 4. maja sem zopet užival lepe in gostoljubne dneve med našimi sobrati in sestrami in dobrimi slovenskimi družinami.
V soboto večer se je vršil oni napovedani veliki dan Dr. Sv. Roka 15. KSKJ. v K. S. Domu v Pittsburgu z vso svečanostjo in banketom.
Na drobno o tem ne bodem poročal, ker to je delo društev samih; ali pripomniti pa moram, da so praznovali 30. letnico društvenega obstanka zelo sijajno, in da ni tako neznansko lilo iz oblakov, bi bila to ena največjih slavnosti take vrste, ali hudo je deževalo ravno takrat, ko je fri^o čas se podati v dvorano; tudi avtov ni bilo mogoče dobiti ta večer; vkljub temu pa je bilo občinsta do-, volj; to kaže da so tamošnji člani in članice neustrašeni in požrtovalni in da slabo vrentfe jih mnogo ne ovira.
Slavnost se je pričela v zgornji dvorani s petjem, deklama cijo; odlikovanjem enega usta-novnika in govori; nadaljevala pa se je v spodnjih prostorih pri obloženih mizah z živahnostjo v spremstvu tamburašev s petjem in nadaljnjimi govori raznih ■ številnih zastopnikov društev, katera so bila uradno navzoča da častitajo društvu Sv. Roka za 30. letnico obstanka, največ priznanja je pa prejemal edini častni in ustanovni član Math Mlač — kateri je bil odlikovan kot edini še živeči ustanovnik društva.
Dne 26. aprila se je vršila na temu mestu še ena druga veselica. Društvo št. 41. K. S. K. J. v počast 30. letnici Jednote, kakor sem zvedel da je bi|o toliko J^ednotinega članstva, da so bili vsi prostori premali, In da je bilo tako živahno, da so dočakali tam belega dneva; meni je bilo kar žal da nisem mogel biti tam. V pojasnilo pa naj velja sledeče: Ja sem prejel vabilo za udeležbo od obeh društev, št. 41 in 15, in obema sem odgovoril da se udeležiti ne morem iz ozira ker 26. aprila smo imeli v Clevelandu 30. letnico dr. sv. Vida in nikakor mi ni bilo to mogoče storiti, med tem časom; po 26. aprilu pa sem bil naprošen od brata glavnega tajnika po bratu že-leznikarju iz Chicaga, da naj se, če le mogoče podam v Bur-gettitovvn, Pa. v bližini fitts burga k ustanovitvi novega društva. To sem toraj prevzel in priliko uporabil, da sem se istočasno oglasil tudi pri ome njenemu banketu s potom.
In ker pa nekateri stvar takoj napačno razlagajo in menijo da jaz eno društvo cenim vei kqkor pa drugo je to neresnično. Društvo Sv. Jožefa št. 41. katero je obhajalo dne 26. aprila svojt) slavnost je meni najdražje, ker je pred kratkem sprejelo ! centralizacijo bol. podpore., kot I. društvo v Pittsburgu; imam torej vse spoštovanje do njih; in da se nisem mogel udeležiti te njihove slavnosti sem razodel,v pismu ko sem odpisal Aa vabilo. Zamujeno bodem gotovo lahko poravnal v poletni sezoni. O-menim pa še to, da sem vedno jednako naklonjen vsem društvom: vselej sc bodem oglasil kjerkoli mi bode to dopuščal čas in prilika in spodbujal vas bodem k večjemu zanimanju društvenega in Jednotnega oživljenja: —
Nadalje pa moram pohvaliti sestanek v naselbini Burgetts-town, Pa. katera je oddaljena ravno toliko kakor Canonsburg od Pittsburga; samo malo na drugo stran; lep je bil dan v nedeljo 4. maja ko »va obiskala z bratom Tomiičem bla-
gajnikom društva Sv. Jeronima v Caponsburg to naselbino
brat Tomšič se je udeležil banketa dr. sv. Roka in tako odšel z menoj v Burgettstownu so se zbrali po posredovanju vrlega rojaka Steve Jenkota, katerega je pridobil brat železni kar da ustanovi društvo; rojak Jenko kateri že spada naši KSKJ. Jednoti je fin $ant, ker se pa ravno sedaj ženi, je deloval neumorno, da je spravil skupaj nekaj zelo dobrih družin ln družinskih Članov, in med temi je bilo 5 članov K.*S. K. J. kateri pripadajo k dru-> gim društvom in bodo pozneje prestopili k /novemu društvu katero se je na isti seji ustanovilo in izvolilo novi ali prvi odbor kateri n^bstoji pelovico moških in polovico ženskih; po dokončanemu delu smo se podali v hišo spoštovane družine Pintar, da naše delo dokončamo in se pokrepčamo; p^»pri-čani smo bili da bode to delo rodilo sad; vrle družine in posamezni rojaki so navdušeni in prepričani da je bil že skrajni' čas da se je začelo delati šc za KSKJ.
Jaz pa mor'am priznati da se vsepovsod nahajajo iskreno dobre slovenske družine kakor skriti biseri za katere se nežna dokler se jih ne odkrije, in zato pa gre zahvala sobratu 2e-leznikarju kateri zna poiskati ta dragoceni zaklad katerega potem priklopimo naši mater Jednoti. — Bog vas živi zavedni in dobri rojaki in družine, zelo sem vam hvaležen za vso naklonjenost ob priliki vas bodem zopet obiskal. Delajte za prospeh novega društva in K. S. K. J.; slišim tudi da se kmalu oglasijo iz Ambridge in Canonsburg nova društva.
A. Grdina, predsednik
-o-
ZAHVALA.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Prošnja novega društva za sprejem v Jednoto. Novo ustanovljeno društvo "Dobri Pastir" v Ambridge, Pa. prosi za vsprejem v J£. S. Kr Jednoto. Imena prosilcev in
prosilk so:
John Keržan, ml; Charles F. Grosdeck, ml; Agnes šve-gel; Anton Zakrajšek; Josephine Keržan; John Keržan, st; Louis Verček; Jennie Svegel; Peter švegel.
Josip Zalar, glavni tajnik.
Joliet, IIL, 8. maja 1924.
V prijetno dolžnost si šteje-va, da se tem potom še enkrat javno zahvaliva nad vse pri jazni, lepi, gostoljubni in za vedni naselbini Bridgeport, O ker je naju minulo nedeljo članstvo tamošnjih društev ta ko navdušeno in bratsko spre jelo. Nikdar nisva pričakova la, da bo sicer ta majhna naseK bina v ((Boydsville) Jednotine 30 letnico na tako sijajen ir povsem na. dovršeni način ob hajala; bila sva pri vseh vaših točkah naravnost razočarana Kar ste priredili oni dan, ne velja nama, ampak naši dobri podporni materi K. S. K. Jed noti. Pokazali ste ta dan ja vno, da ste ponosni na to katol. dobrotno mater in ste dose gli pri tem najlepši uspeh. Najunega kratkega bivanj? med Vami, ne bova zlepa pozabila. Obljubujeva Vam, df se še vidimo v Vaši prijazni dolinici, obdani z vso krasote božje narave.
Ker je nemogoče navesti imena vseh gostoljubnih uradnikov (ic) tamošnjih krajevnih društev, Pevskega in Dramat kluba in drugih naših sobratov (sosester), naj vam bo tem po tom vse skupaj izrečena še enkrat najuna prisrčna zahvale za nepričakovani darf', katerega sva minulo nedeljo med Va-1 mi doživela! Bog Vas živi! Nr zopetno svidenje 1 Anton Grdina, gl. preds. KSKJ Ivan 2Jupant urednik "Gli*^". Cleveland, O. 12. maja 1924
l/aoda ugledne Ruainjf.
Jjeta 1921 je prispela v Ame rijco 50 letna Nadina Wald rond, bivša odgoj jteljica dru žine pokojnega ruskega car j t Nikolaja, katero so boljševik ob prevratu umorili. Sprva je l>ila navedenka v službi pri ne ki bogati ruski družini v Cin-cjnatti, O. Ker je pa kmalu za-tem pričela bolehati in hirati so jo odvčdli v tamošnjo okraj no bolnišnico, kjer se še sedaj nahaja. Priseljeniške oblasti sc sedaj odredile, da fje mora tc Rusinjo deportirati, ker je po stala javnoati v breme.
PREMEMBE Z AMESEC APRIL, 1924.
Pristopili:
K društvu sv. Štefana, št. 1. v Chicago, Il|., 25225 Stritar Josip ml., roj. 1908, R. 16, $1000; 25226 Lavrič Jurij, roj. 1889, R. 35, $1000. Spr. 5. aprila. Dr. šteje 222 čl.
K dr. sv. Jožefa, št. 2. v Joliet, 111., 11281 Lilek Marija, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 14. aprila. Dr. šteje 465 čl.
. K dr. sv. Jožefa, št. 7. v Pueblo, Colo., 11369 Pechavar Ana, roj. 1907, R. 17, $1000; 25285 Strubel Josip, roj. 1908, R. 16. $1000. Spr. 6. apr. pr. šteje 511 čl.
K dr. sv. Janeza Krstnika, št. 11. v Aurora, 111., 11282 Vesel Anna, roj 1908, R. 16, $500. Spr. 14. apr. Dr. šteje 100
či. %llifg' z-■ ■ p >; mfr" xžt
K dr. sv. Janeza Krstnika, št. 13. v Biwabik, Minn., 25228 Urich Ivan, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 6. apr. Dr. šteje 54 čl.
K dr. sv. Janeza Krstnika, št. 14. v Butte, Montana, 25229 Markovich Josip, roj 1901, R. 23. $1000; 25230 Marvin Ivan J., roj. 1893, R. 31. $2000; 25231 Panijan Peter, roj. 1871. R. 53. $250. Spr. 16. apr. Dr. šteje 174 čl.
K dr. sv. Janeza Krstnika. št. 20. v Ironvvood, Mich., 25232 Jelich Anton, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 25. apr. Dr. šteje 90 čl. <	'	1-
K dr. sv. Vida, š^. 25. v Cleveland, Ohio, 25233 Nose Anton, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 6. apr. Dr. šteje 471 čl.
K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29. v Joliet, ni., 11283 Gale Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 25234 Gasparic Josip, roj. 1908, R. 16, $1000; 25235 Stalzer Josip, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 6. apr. Dr. šteje 461 čl.
£ dr. sv. Petra, št. 30. v Calumet, Mich., 25236 Srebernak Josip, roj. 1908, R. 16. $1000. Spr. 13. apr. Dr. šteje 218 čl.
K Jezus Dobri Pastir, št. 32. v Enumclaw, Wash., 25237 Umek Frank, roj. 1906, R. 18, $1000. Spr. 20. apr. Dr. šteje 18 čl.
K dr. sv. Marije Device, št. 33. v Pittsburgh, Pa., 25238 Miketich Rudolf, roj. 1885, R. 38, $1000; 25239 Human Ed-ward, roj. 1881, R..43, $1000. Spr. 8. apr. Dr. šteje 143 čl.
K dr. sv. Barbare, št. 40. v Hibbing, Minn., 25240 Stau-iohar Peter, roj. 1901, R. 23, $1000. Spr. 17. apr. Dr. šteje 100 čl.
K dr. sv. Jožefa, št. 43. v Anaconda, Mont., 25241 Boro-vatz Josip, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 11. apr. Dr. šteje 102 čl.
K dr. sv. Florijana, št. 44. v South Chicago, 111., 25242 Stibernik Ivan, roj. 1886, R. 37, $1000. Spr. 6. apr. Dr. šteje 193 Čl.
, K dr. sv. Frančiška Scraf., št. 46, v New Ycrk, 11281 Pa-lovač Marija, roj. 1899, Ur. 25, $1000; 11285 Svetlin Helen, •oj. 1882, R. 42, $500; 25243 Finzgar Rudolf, roj. 1896, R. 34, $1000; 25244 Merčun Anton, roj. 1883, R. 41, $1000. Spr. 12. apr. Dr. šteje 95 čl.
K dr. Jezus Dobri Pastir, št. 49. v Pittsburgh, Pa., 25245 Miketich Matthew roj. 1904, R. 20, $1000. Spr. 6. apr. Dr. tteje 40 čl.
K dr. sv. Jožefa, št. 56. v Leadville, Colo., 11286 Adamič ?rances, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 4. apr. Dr. šteje 158 čl.
K dr. sv. Janeza Krstnika, št. 60. v Wenona, 111., 11287 khiffler Mary, roj. 1908, R. 16, $500; 25284 Pirman Willard
roj. 1907, R. 16, $500. Spr. 3. apr. Dr. šteje 49 čl.
K dr. sv. Lovrenca, št. 63. v Cleveland, Ohio, 11288 Mulh 7rances,-roj. 1908, R. 16, $1000; 11289 Sraj Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11290 Stepič Marija, roj. 1908, R. 16,« $1000; J5246 Novak Louis, roj. 1008, R. 16, $1000. Spr. 26. apr. Dr. iteje 246 čl.
K dr. sv. Janeza Evangelista, št. 65. v Milvvaukee, Wise., 11291 Wiecher Matilda, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 13. apr Dr. šteje 174 čl.
K dr. Marija Pomagaj, št. 78. v Chicago, 111., 11292 Gor-anc Antonia', roj. 1907, R. 16, $1000; 11293 Kochevar Ste-"ania, roj. 1908, R. 16, $1000; 11294 Kochevar Marija A., roj 1906, R. 18, $1000; 11295 Koren Marija, roj. 1904, R. 19, $1000; 11296 Kochevar Julija A., roj. 1904, R. 20, $1000; 11297 Osterman Katarina, roj. 1888, R. 36, $1000. Spr 21 ipr. Dr. šteje 226 čl.
K dr. Marija Čistega Spočetja, št. 80. v South Chicago, 11., 11398 Hvala ^arija, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr.'20. apr Dr. šteje 207 .čl.
K dr. Marija Sedem Žalosti, št. 84. v Trimountain, Mich.,
11299	Judnič Katarina, roj. 1882, R. 42, $1000. Spr. 13 apr Dr. šteje 10 čl.
K dr. Marija Čistega Spočetja, št. 85. v Lorain, Ohio,
11300	Zehel AHce, roj. 1908, R. 16, $1000; 11301 Pogačnik Marija, roj. 1881, R. 43, $500. Spr. 13. apr. Dr. šteje 64 čl.
K dr. Sv. Antona Pad., št. 87. v Joliet, 111.,^5247 Ramuta van, roj. 1902, R. 22, $1000. Spr. 13. apr. Dr. šteje 116 čl
| K dr. sv. Petra in Pavla, št. 89. v Etna, Pa., 11368 Luke Heža, roj. 1897, R. 27, $1000. Spr. 25. apr. Dr. šteje 115 čl
K dr. sv. Barbare, št. 92 v Pittsburgh, Pa., 11802 Horvat Vanja, roj. 1902, R. 22, $1000; 11303 Habetler Irma, roj 1899, R. 25, $1000; 11304 Tiffer Ana, roj. 1896, R. 28, $1000-' 11305 Spehar Barbara, roj. 1882, R. 42, $1000. Spr. 13 aDr' Dr. šteje 86 čl.	".. ™
Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Minp., !524$ Mihehch Frank, roj. 1908, R. 16, $2000. Spr. 16 anr Dr. šteje 189 čl.	'	' v '
K dr. Mar. Zdr. Bol., št. 94. v Sublet, Wyo., 25249 Cholk Adam, roj 1883, R. 40, $500. Spr. 13. apr. Dr. šteje 40 čl.
K dr. sv. Alojzija, št. 95. v Broughton, Pa., 11306 Mourv Trances, roj. 1890, R. 34, $1000. Spr. 13. apr. Dr. šteje 67 či
K dr. sv. Cirila in Metoda, št. 101. v Lorain, Ohio, 25250 ^ale^el Ivan, roj. 1899, R. 25, $1000. Spr. 6. apr. Dr. šteje 74
K dr. sv. Jožefa, št 103. v Milvvaukee, Wis., 25251 Jane-nč Franc, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 5. apr. Dr. šteje 133 čl.
Ustanovljen* v Jolietu, IIL, dne 2. aprila 1804.
državi Illinois, dno 12. Japusrj«,
04 ustanovitve do 1. marca 1924 ____
- >	podpor« $2,»8.<0$.90.
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St, CleveUnd, Ohio. L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., ANkto^oSS. II. podpredsednic Apton Skubic, P. O. Aurora, MiQ*. ' 'III. podpredsed.: Mrs. Msry Prisland, 723 Ga. Ave, Sboboyg*n, V*. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St„ JoUot, fo. Pomožni tajtoik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago Sjj, Joliet, m.
P«. W4«.
Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, Duhovni vodja: Rov. Luko Gladek, 365 So. Second Št, Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Aa 000 Granf St at Sizth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI 6DBOR: Frank Opeka, 26— lOtfc St., North Chicago, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 0420 St. Clair Ave., Cleveland, OUo. Martin Shukle, 811 Ave "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, IU. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pi.
PRAVNI ODBOR: John Dechman, Bo* 529 Forest City, Pa. John Mum, 42 Halieck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Telefon: Randolph 028.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI., dopise druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino p« na "GLASILO K. S. K. JBDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.

K dr. av. Genovefe, št. 108.-v Joliet, 111., 11307 Spelich Agnes, roj. .1908, R. 16, $1000; 11308 Muren Ana, roj. 1907 R. 17, $1000; 11209 Levstek Marija, roj. 1905, R. 18, $1000 11310 Gasparac Ana, roj. 1889, R. 35, $1000. Spr. 6. apr. Dr.
šteje 156 čl.
K dr. sv. Družine, št. 1Q9. v Aliquippa, Pa., 25252 Fatur Ivan, roj. 1908, R. 16, $500; 25283 Grubic Josip, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 30sapr. Dr. šteje 32 čl.
K dr. sv. Roka, št. 113. v Denver, Colo., 11311 Znidaršič Terezija, roj. 1885, R. 39, $1000. Spr. 25. apr. Dr. šteje 70 čl.
K dr. M. M. Polna, št. 114. v Steelton, Pa„ 11312 Lonča-rič Ana W„ roj. 1906, R. 17, $1000.Spr. 25. apr. Dr. šteje 56 čl.
K dr. sv. Ane, št. 120. v Forest City, Pa., 11814 Oražem Angeline, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 13. apr. Dr. šteje 2l2 č].
K dr. jjv. Ane, št. 123. v Bridgeport, Ohio, 11315 Klep Sophie, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 22. apr. Dr. šteje 73 čl.
K dr. sv. Ane, št. 127. v Waukegan, 111., 11316 Peternel Albina, roj. 1908, R. 16, $1000; 11317 Malovašič Jera, roj. 1878, R. 46, $500. Spr. 27. apr. Dr. šteje 136 čl.
K dr. sv. Cirila in Metoda, št. 135. v Gilbert, Minn., 25253 Jurcich Frank, roj 1886, Jt. 38, $500. Spr. 14. apr. Dr. šteje 90 čl.
K dr. sv. Janeza Krstnika, št. 143. v Joliet, 111., 25254 Pa-pesh Charles, roj. 1906, R. 17, $1000. Spr. 9. apr. Dr. šteje 35
čl.
K dr. sv. Cirila in Metoda, št. 144. v Sheboygan, Wis., 25255 Besal Josip, roj. 1908, R. 16, $1000; 25256 Jerale Frank, roj. 1908, R. 16, $1000; 25257 Zore Anton, roj. 1904, R. 20, $1000; 25258 Gorentz Franc J., roj. 1900, R. 24, $250; 25259 Zalar Frank, roj. 1886, R. 38, $1000. Spr. 6* apr. Dr. šteje 165 čl.
K dr. sv. Valentina, št. 145. v Beaver Falls, 25227 Flajnik Frank, roj 1887, R. 29,^1000. Spr. 13. apr. Dr. šteje 51 Čl.
K dr. sv. Jožefa, št. 146. v Cleveland, Ohio, 25260 Kenik Josip, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 6. apr. Dr. šteje 147 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conp., 11318 Mulez Kristina, roj. 1906, R. 17, $1000; 11319 Kavas Marija, roj. 1905, R. 19, $1000; 11320 Garica Marija, roj. 1903, R. 21, $1000; 11321 Zadravac Marija, roj. 1896, R. 28, $50Q; 11322 Sersa Elizabeta, roj. 1895, R. 29, $1000; 11323 Antolin Ana, roj. 1893, R. 31, $1000; 11324 Gerica Ana, roj. 1884, R. 40, $1000; 25261 Zadravec Martin, roj. 1898, R. 26, $1000; 25262 Gabor Sersa, roj, 1892, R. 32, $1000; 25263 Zadravec Michael, roj. 1891, R. 33, $500; 25264 Mericnjak Andrej, roj. 1886, R. 37, $500. Spr. 13. aprila. Dr. šteje 119 čl.
K društvu sv. Ane, št. 150 v Cleveland, O., 11325 Srebr-nak Alojzija, roj. 1908, R. 16, $500; 11326 Barle Frances, roj-1907, R. 17, $1000; 11327 Marinčič Marija, roj. 1905, R. 19, $1000. Spr. 22. aprila. -Dr. šteje 101 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 153 v Canonsburg, Pa., 25265 Ludvik Ivan, roj. 1903, R. 21, $1000. Spr. }7. aprila. Dr-šteje 98 čl.
K društvu sv. Anfe, št. 156 v Chisholm, Minn., 11328 Hren Mary, roj. 1907, R. 17, $1000; 11329 Kerže Angela, roj. 1887, R. 37, $1000; 11330 Tanko Marija, roj. 1882, R. 42, $1000. Spr. 6. aprila. Dr. šteje 125 čl.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 11331 Zor Ana, roj. 1000, R. 24, $1000. Spr. 12. aprila. Dr. šteje 105 čl.	^
K društvu sv. Antona Padovanskega, št. 158 v Hostetter, Pa., 11332 Arch Doroteja, roj. 1895, R. 27, $1000; 11333 Pov-še Ernestine, roj. 1889, R. 35, $1000; 25266 Lanovšek Apton, roj. 1892, R. 31, $500. Spr. 6. aprila. Dr. šteje 20 čl.
\ K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cjeveland, O., 11834 Vidmar Rozalija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11835 Rodc Jennie, roj. 1908, R. 16, $1000; 11336 Sebenik Ella, roj. 3908, R. 16, $1000; 11337 Peterim Frances, roj. 1905, R.-18, $1000; 11338 Marolt Marija, roj. 1897, R. 26^ $1000; 11339 Debevec Jennie, roj. 1897, R. 27, .$500; 11340 Anzlovar Marija, roj. 1890, R. 34, $1000; 11341 Lekan Frančjšk«, roj. 18$9, R. 35, $500; 11342 Rode Ana, roj. 1886, R. 38, $1000; 11343 Svete Johana, roj. 1880, R. 44, $1000; 11344 Perme fcatarina, roj. 1870, R. 53, $250. Spr. 9. aprila. Dr. šteje 431 čl:
K društvu sv. Mihalja, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 11345 Orchovich Jagica, roj. 1907, R. 17, $2000; 11846 Sostarič Marija, roj. 1907, R. 19, $1000; 11347 Marohnič Marija, roj. 1896, R. 28, $1000; 11348 Vidonič Katarina, roj. 1898, R. 31. $1000; 11349 Babič Katarina, roj. 1880, R. 44, $1000; 25267 šoštarič Matija, roj. 1889, R. 35, $1000; 25268 Vidonič Nikolaj, roj 1888, R. 35, $1000: 25269 Petrov Ifikolaj, roj. 1888,
35, flOOO; 25270 Marohnič Tomaž, roj. 1879, R. 44, $1000 Spr. 18. aprila. Dr. toi* 268 čl.
% društvu sv. Jožef«, 16§ v Betlfsfceni, Pa., 1J850 Krp ftivšek Fr§ppes, roj. lfpt R. 17, flfOO; UJS1 fcojek Marija roj. 1897, 26,	»352 $oz*r Katjina, roj. 1897, *
h W00; 11353 SoMp Marija* roj. 1^7, R. 27, $500; H354 Lfinščak Marija, r«. J877, R. 47, fft>0; 2527* Lalnščak Ivan, roj. 1903, R. 21, $1000; 25272 Jfjl^čh Frapc, roj. 1894, R. 30, $11004; 252?3 JCojek Štefan, roj. 1894, R. 30, $1000; 25274 Lainščak Ivan, roj. 1894, R. 30, $1000. Spr. 27. aprila. Dr. šteje 64 Čl.
K društvu sv. Ane, št. 170 v Chicago, 111., 11355 Franjc jAna, roj. 1902, R. 22, $1000; 1JS56 Gjorkos Noža, roj. 1898, RT 26, $500; 11357 Hozjan An«, roj. 1897, R. 26, $250; 11358 Majcen Margareta, roj. 1890, R. 34, $500; 11359 Puklavetz Marija, roj. 1890, R. 34, $5Q0; 11360 Fraus Marija, roj. 1885 R. 39, $5Q0. Spr. *3. aprila. Dr. šteje 84 čl.
K društvu sv. Srce Jezusovo, št. 172 v West Bark, O. 25275 Petek Anton, roj. 1889, R. 35, $5Q0. Spr. 10. aprila Dr. šteje 71 čl.
K društvu sv. Ane, št. 178 v Milvvaukee, Wis., 11361 Pauc Marija, roj. 1907, R. 17, $1Q00; 11362 Soršič Marija, roj. J886 R. 38, $1000. Spr. 13. aprila. Dr. šteje 35 čl/
K društvu Marjje Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., "25276 Puhek Matija, roj. 1894, R. 30, $500. Spr. 13. aprila. Dr. šteje 28 čl.	"	-1 K društvu Presveto Srce Jezusovo, št. 177 v Chesterton Ind., 25277 Kamnicar Frank, roj. 1902, R. 22, $500; 25277 Kavas Ivan, roj. 1887, R. 37, $1000; 25279 Valpatich peter, roj. 1886, R. 38, $500; 25280 Kamničar Josip, roj. 1877, R ,47, $500. . Spr. 23. aprila. Dr. šteje 12 čl.
K društvu sv. Martina, št. 178 v Chicago, 111., 25281 Ge-rich Štefan, roj. 1894, R. 30, $5Qp; 25282 Hozian Martin, roj. 1888, R. 35 $500. Spr. 3. aprila. Dr. šteje 15 čl.
H društvu Vnebozetje Marije Device, št. 181 v Steelton, |jp[I1363 Nazaj Ana, roj. 1904, R. 20, $1000; 11364 Urba nak Ana, roj. 1896, R. 28, $1000; 11365 Plasaj Jela, roj. 189^, R. 80, $1000; 11366 Haramij* Julija, roj. 1886, R. 38, $1000; 11367 Kralj Veronik* roj. 1884, R. 39, $1000. Spr. 15. aprila. Dr. šteje 36 čl.
Prestopili ▼ razred "P)" 20 letna zavarovalnina-K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111., 25 Golobitch An ton F., roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 14- aprila. Dr. šteje 465 čl K društvu svv. Jožefa, št. 53 v VVaukegan, lil., 26 Pustavrh Josip, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. J3. aprila. Dr. šteje 208 čl.
K društvu sv. Lovrenca, št 63 v Cleveland, O., 27 Prhne Fannie, roj. 1891, R. 32, $1000. Spr. 13. aprila. Dr. šteje 246 čl.
{£ društvu s v. Cirila in Metoda, št. 101 v Lorain, O., 28 Svete Josip, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 6. aprila. Dr. šteje 74 čl.
mM K društvu sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, O., 29 Gerbec Anton, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 16. aprila. Dr. šteje 76 čl.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 30 Turk Kristina, roj. 1906, R. 18, $500. Spr. 12. aprila. Dr. šteje 105 čl.
ČIfni z dvema certifikatoma' Dosmrtna zavarovalnina.
K društvu sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo. 4525-A Gre-bepp Frančiška, roj. 1890, R. 34, $500. Zav. 20 aprila. Dr. šteje šii či. i. ' • -	' •
K društvu sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, O., 23342-A Simončič Frank, roj. 1903, R. 21, $1000. Zavar. 13. aprila. Dr. šteje 57 čl.
K društvu Marije Vnebovzete, št. 77 v Forest City, Pa., 19366-A Zigon Kari, roj. 1891, R. 32, $1000. Zavar. 13. apri-Dr. šteje 155 čl.
Suspendovani.
a.
I Od društva sv. Štefana, št. 1 v Chicago, JU., 23822 Mezna-rič Franc, R. 16, $1000. Susp. 5. aprila. Dr. šteje 2£2 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika. št. 14 v Butte, Mont, 20126 Siflar Ivan, R. 28, $1000; 20292 Malenšek Ivan, R. 25, $1000. Susp. 24. aprila. Dr. šteje 174 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. f6 v J/irginia, Minn., 20837 O-zanič Jurij, R. 25, $1000. Susp. 26. aprila. Dr. šteje 94 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 20 v Ironwood, Mich., 23118 Marinčič Josip, R. 18, $1000. Susp. 20. aprila. Dr. šteje 90 čl.
Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O:, 24033 Simon-, Anton J., R. 18, $1000. Susp. 23. aprila. Dr. šteje 471 čl.
Od društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 24079 Hudolin Anton, R. 25, $1000. Susp. 24. aprila. Dr. šteje 461 čl.
. Od društva sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 24331 Bostjančič Alojzij, R. 17, $1000. Susp. 24. aprila. Dr. šteje 158 čl..
Od društva sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O., 23869 Keglovič Martin, R. 31, $500. Susp. 19. aprila. Dr. šteje 246 čl.
Od društva Marjje Pomagaj, št. 7$ v Chicago, 111., 10494 Zihert Neža, R. 41, $500. Susp. 21. aprila. Dr. šteje 226 čl.
Od društva sv. Veronike, št. 115 v Kansas City. Kas., 10830 Merle Sofija, R. 16, $500. Susp. 6. aprila. Dr. šteje 25 čl.
Od društva sv. Ane, št 127 v Waukegan, 111., 9644 Dra-howsky Franca, R. 16, $1000. Susp. 27. aprila. Dr. šteje 136 č).
• Od društva.Marije 8V. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn.,. 22277 Cerar Anton, R. 40, $1000. Susp. 24. aprila. Dr. šteje 125 čl.
Qd 4n*štv« sv. Ane, št- 134 v Indianapolis, Ind-, 6002 Leščak Kristina, R. 2Q, $1000. Susp. 22. aprila. Dr. šteje 53 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 18520 Saje Franc, R. 21, $500; 23885 Kobal Alojzij, R. 23, $1000; 23489 Popovič Josip, R. 26, $1000; 20699 Teršinar Ivan, R- 41, $500. Susp. 24. aprila. Dr. šteje 165 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 147 v Rankin, Pa.. 10613 Butcher Marija, R- 16, $1000. Susp. 13. aprila. Dr. šteje §8 čl.
Od društva sv. Mihaela, št. 163 v fjttsburgh, Pa., 24205 Lesič Jurij, R. 28, $1000. Susp. 36. aprila. Dr. šteje 268 čl.
Od društva Kraljica Miru, št 167 v Thomas, W. Va., 8650 Bratenj Ifelepa, R. 26, $50p. Susp. 23. aprila. Dr. šteje 7 čl.
Od drHltva Marijo Pomagaj, *t 176 v Detroit, Mich., 252*9 Plese Josip, R. 18, $*Q00; 25025 Vertin Ivan, Jt. 25, $500. Susp. 30. aprila. Dr. šteje 23 či.
Suspendovani zopet sprejeti.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, UI., 23931 Mušič Franc, R. 16, $1000. Zopet spr. 22. aprila. Dr.
Štpje46\čl.

K društvu Marije Vnebovzete, št. 77 v Forest City, Pa., 18^75 JČostelep Anton, R. 22, $1000. Zopet spr. 13. aprila. Pr- šteje 155 čl.
K društvu Marije čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, H)., 5096 Kpipar Marija, R. 48, $1000. Zopet spr. 31. marca. Dr. šteje 207 čl.
K društvu sv. Pe^a ip Pavla, št. 89 v Etna, Pa., 16880 Bukpvac Josip, 26, $1000. Zopet spr. 23. marca. Dr. šteje 115 čl.
% društvu sv. Jožefa, št. 112 v Ely, Minn., 13963 Cernič Matija, R. 36, $1000. Zopet spr. 13. aprila. Dr. šteje 60 čl. •	Prestopili.
0(| društva sv. Štefana, št. 1 v Chicago, 111., k društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 24293 Baskovetz Leo, R. 18, $1000. Prest. 22. aprila. 1 dr. fcteje 222 čl.; 2. dr. šteje 471 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 16 v Virginia, Minn., k društvu Mariji Pomagaj, št 164 v Eveleth, Minn., 797 Zidar Helena, R. 50, $5Q0; 1666 Rausel Ivana, R. 36, $500. Prestp. 7. aprila. 1 dr. šteje 94 čl/ 2. dr. šteje 74 čl. .
Otf društva sv. Jožefa, št 16 v Virginia, Minn., k društvu sv. Ape, št 156 v Chisholm, Minn., 824 Brenčič Amalija, R. 46, $500. Prest. 7. aprila. 1 dr. šteje 94 čl., 2. dr. šteje 125 čl Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., k društvu sv Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., 23233 Bonač Ivan, R. 16, $1000. Prest. 13. aprila. 1. dr. šteje 471 čl., 2. dr. Šteje 191 čl.
Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., k društvu sv. Marije Magdalene* št. 162 v Cleveland, O., 2050 Skulj Franca, R. 37, $500. Prest 7. aprila. 1. dr. šteje 471 čl., 2. dr. šteje 431 čl.
Od društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet IU-, k društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 20854 Pra-žen Kari, R. 19, $1000. Prest. 28. aprila. 1. dr. šteje ^61 čl., dr. šteje 23 čl.' Od društva sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O., k društvu sv. Jožefa, št. 146 v Cleveland, O., 9525 Turk Amalija, R. 16, $1000. Prest. 8. aprila. 1. dr. šteje 246 čl., 2. dr. šteje 147 čl.
Od društva sv. Barbare, št 74 v Springfield, IU., k društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 16713 Kren Josip, R. 29, $500. Prest. 22. aprila. 1. dr. šteje 37 čl., 2. dr. šteje 471 čl.
Od društva Marije Poifiagaj, št 78 v Chicago, 111., k društvu Vitezi s v. Mihaela, št. 61 v Youngstown, O., 7754 Luke-zich Uršula, R. 34, $600. Prest. 20. aprila. 1. dr. šteje 226 čl., dr. šteje 110 čl. Od društva sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa., k društvu Marije Pomagaj, št. 147 v Rankin, Pa., 5745 Ladika Marija, R. 22, $500." Prest. 13. aprila. 1 dr. šteje 102 čl., 2. dr. šteje 63 čl.
Od društva Friderik Baraga, št 93 v Chisholm, Minn., k društvu sv. Ane, št 156 v Chisholm, Minn., 7355 First Rozalija, R. 47, $250. Prest. 24. aprila. 1. dr. šteje 189 čl., 2. dr. šteje 125 čl.
Od društva sv. Genovefe, št 108 v Joliet 111., k društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 9932 Jelenich Terezija, R. 24, $M*0&>i Pnest 1. maja. 1. dr. šteje 156 čl., 2. dr. štege 226 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, O., k društvu sv. Janeza Krstnika, št. 60 v Wenona, 111., 22663 Brunski Albin, R. 16, $1000. Prest. 1. aprila. 1. dr. šteje 76 čl., 2". dr. šteje 48 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 164 v Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., 10225 In-tihar Marija, R. 16, $500; 8098 Intihar Jera, R. 35, $500. Prest. 13. aprila. 1. dr. šteje 74 čl., 2. dr. šteje 191 čl.
OdsJonili.
Od društva sv. Štefana, št. 1 v Chicago, 111., 24458 Kushar Fred J., R. 21, $500. Odstop. 5. aprila. Dr. šteje 222 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 11 v Aurora, 111., 1996 Mlakar Jera, R. 37, $500. Odstop. 6. aprila. Dr. šteje 100 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 14 v Butte, Mont, 992 Papcsh Ahacij, R. 42, $1000. Odstop. 24. aprila. Dr. šteje 174 čl.
Od društva Marije Pomočnice, št. 17 v Jenny Lind, Ark., 1187 Pajk Anton, R. 50, $1000. Odstop. 12. aprila. Dr. šteje 16 Čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 4161 Sadar Ignac, R. 55, $500. Odstop. 7. aprila. Dr. šteje 158 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 58 v Haser, Pa., 15327 Klobučar Martin, R. 29, $1000. Odstop. 26. aprila. Dr. šteje 63 čl.
Od društva sv. Ane, št. 127 v Waukegan, 111., 9646 Jeseno-vec Franca, R. 29, $1000. Odstop. 27. aprila. Dr. šteje 136 čl.
Od društva sv. Jožefa, št 168 v Bethlehem, Pa., 23889 Knoblehar Jerome Rev., R. 52, $250. Odstop. 6. marca. Dr. šteje 64 čl.
Od ciruštva sv. Jožefa, št 175 v Summit, IU., 25119 Zore Anton, R. 29, $1000. Odstop. 9. aprila. Dr. šteje 12 čl. ^višali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Jožefa, št 7 v Pueblo, Colo., 2180 Strubel Ana, R. 43 z $500 na $1000. Zvišala 6. aprila.
Pri društvu sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa., 111.71 Kroteč Jurij, R. 35 z $500 na $1000. Zvišal 25. aprila.
Pri društvu sv. Jožefa, št. 103 v Milvvaukee, Wis., 17488 Janežič Josip, R. 37, z $1000 na $1500. Zvišal 5. aprila.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda, št 144 v Sheboygan, Wis., 8266 Zupančič Ana, R. 43, z $500 na $1000. Zvišala 6. aprila.
Pri društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 177 v Chesterton, Ind., 11103 Kamničar Louise, R. 48, z $250 na $500. Zvišala 22. aprila.	%
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
KATOLIŠKI SHOD V BLO, COLO.
PUE«
Predsednik naše dične K. S. K. Jednote br. A. Grdina je zadel na pravo struno, ker se tako marljivo in požrtvovalno zanima za katoliške shode po raznih slovenskih naselbinah. Izprevidel je nekako mlačnost v verskem oziru med ameriški mi Slovenci in se skuša nazaj privabiti one rojake, ki so se nekako odtujili od svoje dobre matere sv. Cerkve.
Domenil se je slednjič tudi s svojimi prijatelji v ' Pueblo, Colo., da poskusimo svojo srečo. Menili smo se že večkrat o tem, pa smo se le nekoliko bali, ker so naše naselbine precej oddaljene ena od druge. Dan katol. shoda za /upad je določen na 27. julija t. 1.
Mr. A. Grdina, dasiravno tako daleč na vzhodu, nam je končno le obljubil, da se z veseljem vdeleži tega shoda in poleg tega upamo, da nas poleg označenega počasti s svojo navzočnostjo še več drugih odličnih rojakov. Torej imamo načrt že izgotovljen; mislimo, da daljave danes ne pomenijo več to, kak^r so nekdaj.
Komu jii znano, da*danda-nes katoliški shodi niso potrebni? Ali je morda iskati miru, sreče in zadovoljnd£ti pri onih družinah, kjer postane sv. vera le postranska stvar? Mož in žena nimata prave medsebojne krščanske ljubezni; otroci, ki doraščajo, pletejo svojim starišem le krono sramote, jim trosijo na pot starih dni le polno trnja in bridkosti. Koliko sovraštva se širi dandanes povsod med našim ljudstvom; lepa složnost veselje in blago sodelovanje dobiva smrtne udarce. Koristi nič, škoda pa velika. Torej kolikor uspeha bomo še dosegli s katol. shodom, bode to v korist družinam; kajti verska zaspanost in mlačnost prinaša le skeleče srčne rane; vnetost za sv. vero pa trajen blagor.
Tukaj hočejo v roke vzeti vse priprave za ta veličasten katol. shod uradniki nase K. S. K. Jednote in pa vsi tukajšnji delegatje minule konvencije v Clevelandu. Vsled tega prijazno vabimo vse katoliško misleče rojake in rojakinje v naših naselbinah po Coloradi in Wyoming, da bi nam prišli na pomoč. Dajmo se malo bolj medsebojno seznaniti, kar bo velike vrednosti za vse. Mi v Pueblu bomo napeli vse svoje moči, da se bo pripravil našim gostom naj prijetnejši dan 27. julija t. 1. Za pojasnila pišite na John Germ, 817 East C St Pueblo, Colo.
Pripravljalni odbor: John Germ, John D. Butkovich, P. Cjrri! Zupan, O. S. B. Pueblo, Colo. dne 7. maja 1924.
Koliko so pojedli in popili Zagrebčani 1. 1923. Iz raznih uradnih podatkov je razvidno, da so pojedli Zagrebčani v ms nujem letu 2040 vagonov moke, 28.600 goved, 50.000 telet 36.000 prešičev, 7040 jagnjet, 317 konj, nad 2 milijona kg suhega mesa in 546.000 kg masti. Popili pa so v tem časfi' 70.000 hI vina 36.000 hI piva, 6450 hI žganja 588 hI likerjev in 16.700 steklenic šampanjca.
|Cvota za Ameriko do julijf
Izseljeniška kvota
Žrtve nesreč na železnicah.
.. ,.r	HHPI Lansko leto jc bilo na raznih
paše države za Ždružene dr- železniških križiščih v Združe-|ave Severne Amerike je do ju- nih državah ubitih 2268 oseb, lija t }. izčrpana- Izseljenci ranjenih pa 5314. Te dni se bo paj torej ne pošiljajo- novih 1 vršila v Chicagu posebna kon-prošejij za potne liste, dokler fereqca zastopnikov železnic, ministrstvo za socialno politiko kjer se bo skušalo uvesti bolj ne naznapi, da take prošnje zo- varnostne naredbe za omejitev pet sprejema.	* J teh nesreč.
Miljarder Morgan v Dubrovniku. Dne 17. aprila jc prišel v Dubrovnik znani ameriški bogataš Morgan s svojo jahto "Corsair." Tekom popoldneva gj je ogledal Dubrovpik in Grad, v petek pa je odplul proti Splitu.
SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino s obleko sa moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila sa
Slovenski trgovec. 817 East C SL Pueblo, Colo.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE,'* 14. MAJA. 1924.
■ i ■■' ■ ........
■
m
Štiri leta v ujetništvo.
Pile Josip Grdina, Weat Park, Ohio.
Zopet na lokomotivi. — O j, te ženske! — Vožnja na sani-tejskem vlaku. — Uljuden častnik. — Kako sem spal na
vlaku. — V Birzuli. — Ubogi siromaki!
(Nadaljevanje)'
Ko smo se najedli kaže, smo bili pa še bolj židane volje; kuhar nam je zagotovil, naj bomo le brez skrbi glede vožnje, da bo že on pazil, da ne pride kak nepoklican gost k nam. Mirno smo se vozili naprej do večera, pri tem pa računali, da mogoče kmalu do-spemo do Birzule; ampak stvar ni šla tako gladko naprej, kot smo mi pričakovali. Dospevši do nekega velikega kolodvora, ae ustavi naš eka-presni vlak; nas seveda ni prav nič motilo. to, ker smo mislili, da bo ekspres tu malo postal, kot je to bilo med vožnjo, potem bo py zopet peljal naprej. Ko nekaj časa čakamo, da se peljemo zopet naprej, pride k nam kuhar, ter nam pove, da moramo takoj zapustiti vlak, ker ne bo sedaj vozil naprej, ampak ostane tu nekaj časa. Kako dolgo, o tem ni mogel kuhar nič povedati; rekel je, da bo kupej, ki je služil za shrambo kuhinjskih stvari zaklenil, zato moramo ven. Ta vest, da moramo zapustiti naš prostor na vlaku nam je bila zelo neprijetna, toda kaj smo hoteli? Ubogali smo kuharja ter se mu zahvalili za njegovo prijaznost in postrežbo, ko nam je pripomogel da smo se tako daleč pripeljali. Nato smo zapustili naš ekspres in .vlak ter šli v kolodvorske prostore, kjer je čakalo dosti drugih ljudi na odhod vlaka proti Birzuli. Ker je bilo že temno, in luči na kolodvoru so slabo svetile, bi nas med potjo kmalu povozila neka lokomotiva, ki je privozila po tiru. Na kolodvoru smo iz-praševali kdaj se odpelje kak vlak v Birzulo, toda nismo mogli nič jasnega izvedeti. Eden je rekel, da morda en vlak odpelje nocoj v Birzulo, drugi /e rekel, da najbrž nobeden, tretji je rekel, da čez nekaj časa odide neka lokomotiva v Birzulo.
"No, in kje je ta lokomotiva?" vprašujemo mi trije. "Tiata-le, ki stoji tam-le", pravi železniški uslužbenec, ter pri tem pokaže na lokomotivo, ki je stala na progi poleg drugih vlakov.
"Ali bi se mogli peljati na tej lokomotivi di Birzule?" vprašujemo dalje.
"Ne vem," pravi uslužbenec, ter nam svetuje, da vprašamo strojevodjo, ako nas je pri volji vzeti na lokomotivo. Pa ne samo mi trije, ampak še dosti drugih ljudi je vprašalo. Slišali so naš pogovor, pa so jo ubrali za nami z namenom:, da se tudi oni peljejo na lokomotivi do Birzule. Najprej vprašamo strojevodjo, če res odide ta tokqpiotiva v Birzulo. "Da, do tja gre," odvrne strojevodja. "Bi li nas vzeli s seboj na lokomotivi? Mi smo tudi namenjeni tja, toda vlaki tako neredno vozijo."
"Hm, le pojdite, toda gori na drva, (ondi so imeli na premogovem vozu drva mesto premoga), toda pazite, da se kdo ne pobije, ali pa celo doli ne pade, ter si glavo razbije."
Takoj, ko je strojevodja nam dovolil, pričeli smo plezati gori na zložena drva; za nami so plezali tudi drugi potniki, moški in ženske, ki so menda že precej dolgo čakali na odhod vlaka proti Birzuli; da so morali precej časa čakati na vlak. sem razvidel iz tega, ker so se tako drenjali pri železnih stopnicah in se koeaM,
kdo bo prej na vrhu. Z moškimi je še šlo precej gladko; {križ je bil pa z ženskami pri plezanju, so jim nagajala krila, da so q težavo dospele na vrh, vendar se-ni med plezanjem nobeni ničesar pripetilo; šlo je po sreči, čeravno s težavo; le na vrhu drv, že na cilju takorekoč, so pa ženske napravile tak kraval in sitnost, kar je bila posledica, da je nas strojevodja vse do zadnjega spodil doli iz lokomotive, oziroma premogovnega voza. Stvar je bila takole: Mesto premoga so bila naložena drva v skladnice; par škladnic je bilo precej odvzetih doli blisrti dna, nas je bilo pa tudi precej gori na.drvah; pri tem so še vedno dohajali drugi; ker je bilo precej temno, da smo le s težavo razločevali kam naj kdo sede; ženske so rinile kar naprej; posledica tega je bila, do je ena žensk« padla doli v globino, kjer je manjkalo drv ter se pri tem drla na vse pre-tege, rekoč, da si je vso glavo razbila. Druge ženske so pri tem zagnale vrišč ter se pričele odmikati nazaj in bilo je nevarno, da katera pade doli na progo.
"Počasi in dajte mir," kričijo nekateri; eden moški je zlezel doli -ter pomagal padli ženski nazaj na vrh; pa ni bilo tako nevarno kot je kričala ženska, da si je vso glavo razbila ; bila je še "cela" in samo malo obtolčena ter opraskana. Strojevodja slišavši hrup in krik, ukaže, da naj se kratko-malo vsi poberemo doli. "Ne bom vas vlačil v Birzulo, ko se tako derete, bodo ljudje celo mislili, da se pelje kaka revo-lucijomarna banda, ter lahko še prično streljati na lokomotivo v temni noči," pravi strojevodja. Mi smo ga pričeli prositi, naj nas pusti, da se peljemo naprej, toda nič ni pomagalo. "Le doli pojdite vsi, pa hitro," ukaže strojevodja.
Kaj smo hoteli drugega, kot pobfuati naše stvari, pa iti doli. Zelo nejevoljni smo bili pri tem, toda ni bilo .. drugače. Nekdo .je pri tem celo zabavljal rekoč: "Vrsžje babe, kaj se pa rinete gori, če se ne znate paziti?" "Se boste pa sami dedci vozili," se nato ogladi ena, in kmalu bi nastal celo prepir. Ko smo bili pa zdolaj, je bil pa zopet mir, ker smo se razšli na vse strani po kolodvoru. Jaz sem pri tem izgubil svoja dva tovariša (Ceha Irf Rusa), katera sem v temi iz-grešil nevede, kam sta jo ubrala. Sprva sem bil mnenja jih poiskati, pa sera to stvar opustil radi teme; najboljše bo, da poizvem, če odpelje kak drug vlak proti Birzuli; ker pa uslužbenci dosti ne vedo glede tega, sem nato pričel stikati okrog vlakov, ki so stali na progah pred kolodvorom, da poizvem glede vlakov; no in imel «era srečo. Ko nekaj časa hodim mimo vlakov, pridem do nekega osebnega vlaka, ki je stal na nekem stranskem tiru, zadaj za drugimi vlaki; na vseh vagonih \je bil naslikan "Rdeč križ" ; hotri v vagonih sem opazil pri svitu luči precej ljudi. Bili So moški v vojaških oblekah in brez orožja. — Hm, to so pa mogoče kaki invalidi ter bolniki? —si mislim sam pri sebi. Kam neki •o namenjeni? Vlak je obrnjen proti zahodu, morda odpelje proti Birzuli? Nekaj časa stojim zunaj, ter premišljujem, bi li tudi jaz Šel na ta vlak? Malo sitno je; mogoče me kot nepovabljenega gosta ven spode? Končno pa se odločim, da grem na vlak. Poskusiti je treba, morda se mi stvar obnese, in če se mi tudi ne — nič zato. Tepli upam, da me ne bodo; če me pa ie na-hrulijo z jezikom, ter me ozmerjajo, to pa itak nič ne boli. Torej korajia velja. Odprem vrata ter stopim v vagon brez kake vidne bojazni ter se vse-dem na klop poleg drugih.
Nihče mi ni rekel ničesar, delom« najbrž zato, ker so mislili, da sem njih tovariš-vojak, ker sem bil njim podobno opravljen: vojaški ruski plašč, kapo na glavi in čevlje, vse je bilo podobno kot da sem kak izmučen in razcapan vojak. Ker so bili tudi nekateri drugi podobno opravljeni, zato je bilo videti ruske vojake v raznih slabih uniformah celo v avstrijskih in nemških uniformah in oboroženi so bili z av-trijskimi in nemškimi puškami. To sem marsikje videl v Ukrajini. Vojaki, ki so bili v vagonu, so bili po največ bo-lehni, nekateri celo ranjeni. Vmes jeb ilo tudi nekaj ujetnikov iz Avstrije in Nemčije, ki so se vračali iz ujetništva; ker niso mogli naprej, so se vračali v Birzulo, da se od tam peljejo po drugem potu domov. Kar sem razvidel iz njih pogovorov, je bilo res tako.
"Aha, torej sem zadel pravo," sem si mislil, ko sem iz njih pogovora razvidel, da ta vlak odpelje v Birzulo. Molče sem sedel na svojem sedežu ter nestrpno čakal, kdaj odpelje vlak proti Birzuli. Precej časa je stal vlak na onem kolodvoru, katerega ime sem pozabil zapisati. Končno je pa vendar odpeljal, ter precej na glo sopihal v temno noč.
Kmalu zatem, ko je odrinil vlak s kolodvora, stopi v naš vagon častnik-oskrbnik bolniškega oddelka; na rokavu je ilhel všit rdeč križ, kot jih navadno nosijo osebe, ki so v službi "Rdečega križa"; prijazno nas je pozdravil ter se pričel razgovarjati z nami ta ko preprosto, kot da je navaden vojak. Pravil je, da se je precej časa nahajal v vojnem ujetništvu v*Avstriji, ter se nedavno vrnil iz ujetništva; hotel je iti domov, daleč gori v Turkestan, toda pot do tja je nemogoča radi bojev in porušenih železnic, radi tega je stopil v siijžbo }MNt|fa] križa, kjer ostane "foliko časa, dokler ne nastopi oni srečni trenutek, ko se bo mogel povrniti k svoji drnužini v Turkestan. "Težko pričakujem tega srečnega trenutka," pravi častnik, ter vzdihne. "Ne vem, kdaj bo to mogoče, kajti naša Rusija je silno razorana in uničena, hujše kot takrat, ko je bil Tatar gospodar v nji." častnik nam je povedal marsikaj iz e^ojeg« " živi jen jjai. Razvidel sem, da je skusil marsikaj hudega in tudi, da je zelo izšolan. Ko je končal svo<< je zanimivo pripovedovanje je spraševal še nas, kako se je kje komu godilo. Eden je pravil, da je bil v ujetništvu, drugi, da se je bojeval ter bil ranjen, tretji, da je jetičen, itd. "Oh, sama beda!" vzklikne častnik, ter se za nekaj časa odstrani iz vagona in kmalu zatem se vrne nazaj z vrečo sladkorja, katerega je pričel dobrodušno deliti med nas. Ko je razdelil sladkor, je prinesel pa še vsakemu zavitek tobaka ter eno škatlico žve-plenk; nato pa še jabolk tako, da nas 'je mož bogato obdaroval. Vsi hvala mu! Zatem je odšel v drug vagon, mi pa smo se židane volje vozili naprej. Nekateri so pričeli dremati; tudi mene se je lotil spanec. Da se malo prespim, se vležem na tla v nek kot ter krepko zaspim kljub temu, da so me obirale uši. Kako dolgo sem spal, ne vem, vem pa, da ko sem se prebudil, da je bil vagon prazen in vlak je stal mirno. Prvi hip nisem vedel, kaj se je zgodilo Z mano. Ko sem se malo premencal oči, ter se opraskal po životu, kjer so me najbolj nadlegovale uši, sera^se domislil, da sem se vozil proti Birzuli v družbi Rusov in domislil sem se na onega častnika. Toda kje,se pa seda j. nahajam? Brž poberem svojo stvari ter se takoj napotim ven iz vagona, da vidim
kje sem.IT v *••* "."
Priiedši iz vagona, zapazim, da se nahajam na obširnem kolodvoru, kjer se nahajajo raznovrstni vlaki; poleg tovornih in osebnih vlakov sem videl tudi lep brzovlak. Ha, pa ne, da sem ie v Birzuli? Tako izgleda. Nekaj časa hodim mimo vlakov, ter premišljam, ka^n neki bi šel zdaj. Na vlak ne kaže iti, ker ne vera kam kateri bdpelje; jz Birzule se cepijo železnice na razne strani, treba je biti previden, da se kam ne zapeljem; hoditi med vlaki tudi ne smem, zatorej se napotim na peron. Tu sem se prepričal, da sem res v Birzuli. No, zdaj bom pa kmalu tudi v Galiciji, ako Bog da; zdaj moreni paziti, da pridem, na pravi vlak, ki, pelje proti Žmerinki, tam potem vzamem vlak, ki pelje na avstrijsko mejo. Mogoče bo pri tem kaj več sprememb, ali dosti upam, da ne. Ker sedaj sem že V Birzuli; Bog daj, da srečno dospem do cilja. Vesel kot da sem že na Avstrijski meji, korakam po peronu ter vprašam nekega stražnika, kateri vlak odpelje v Žmerinko.
"Sedaj noben!" odvrne stražnik, ter me vpraša, kam sem nspnenjen.
"Domov v Avstrijo," odvrnem. "Si Avstrijec?" — "Da, sicer nisem več Avstrijak, ampak Jugoslovan," mu odgovorim. "Sedaj ne odpelje noben vlak v Žmerinko in tukaj pa tudi ni dovoljeno hoditi takim. Pojdite z menoj, vas po-vedem v barako, kjer ostanete do odhoda vlaka proti Žme-rinki," mi veli stražnik nič kaj prijazno. Kaj sem hotel? Moral sem ubogati, čeravno nerad, ter slediti stražniku, ki me je peljal skozi kolodvorske prostore. Pri vratih, kjer se pride iz kolodvora, je' tudi stal stražnik. To me ni nič kaj prijetno dirnilo. Molče sem stopal za stražnikom, ki me je privedel do lesene barake, ki je stala oddaljena nekaj sež-
njev od kolodvorskega poslopja
"Tukaj notri boste počakali toliko časa, dokler vlak ne odide proti Žmerinki," mi veli stražnik, ko sva dospela do vrat barake. Odpre vrata, ter mi ukaže,* da naj grem notri. V nos mi je pri tem udaril smrad, po človeškem blatu.
"Gospod stražnik, kako dolgo bom moral biti tukaj ?." ga vprašam; nekako začudeno se mi je zdelo to postopanje stražnika; slutil sem, da le mse morda zopet vjel. Prehitro sem se veselil avstrijske meje. Stražnik mi še enkrat ukaže, da naj stopim v barako, češ, da me ie obvesti, kdaj odpelje vlak v Žmerinko, ter odide. Vrat ni zaklenil in to mi je zopet dalo pogum. Mislil sem si, da lahko zopet grem ven, če se mi bo tako zdelo.
(Dalje sledi) ■-o
Narodne konvencije.
Bližajo se burni dnevi tako? zvanih narodnih konvencij ameriških političnih Strank, katerih poglavitna svrha je imenovanje kandidatov za predsednika Združenih Držav.
V vsaki volitvi v Združenih Driavah imamo dve važni stopinji: prva je imenovanje ali nominacija strankinih kandidatov, druga je-splošna volitev izmed postavljenih kandidatov. Način, kako se imenujejo kandidatjo, jO načeloma povsod enako v vseh državah in za vse javne službe, od občinskega svetovalca do predsednika Združenih Držav. Seveda nikaka nominacija in volitev ni tako važna in ne vzbuja več zanimanja \ strasti kot imenovanje kandidata za predsedništvo Združenih Držav in izvolitve predsednika.
Izbira predsedniškega kandidata se vrii potom "narodnih konvencij" (National Con-
ventions). Dnevi narodnih konvencij obeh velikih strank so navadno dnevi velikega razburjenja in podajajo, kot nobena druga prilika, značilno sliko ameriškega političnega iivljenja in političnih obi-
čaif- 'II, ' i'
Narodna konvencija "republikanske stranke" se letos snide v Clevelandu, O., dne 10. junija, dočim narodna konvencija "demokratične stranki" začne dne 24. junija v New Yorku. Manjše politične stranke, ki hočejo postaviti 'gvoje predsedniške kandidate, imajo tudi svoje konvencije, ki seveda niso tako spektakularne, kot one obeh večjih strank.
Konstitucija Združenih Držav določa, da ljudstvo ne voli direktno predsednika in podpredsednika Združenih Držav, marveč indirektno potom volilnih mož (electors), izvoljenih v splošnih volitvah. Vsaka država izvoli toliko volilnih mož, kolikor zastopnikov ima v kongresu, t. j. dva volilna moža, odgovarjajoča dvema senatorjema iz vsake države, in toliko več volilnih mož, kolikor poslancev ima dotična država v poslanski zbornici (House of Rrepre-sentatives).
* Vnarodnih konvencijah pa ima vsaka država dvakrat toliko delegatov, kolikor ima voli vnih mož, t. j. po dva delegata za vsak kongresijonelni vo-livni okraj in po štiri za vsako državo (ti zadnji se zovejo delegates at-large). Le demokratična stranka pa se tesno drii tega pravila, dočim republikanska stranka je sedaj prisodila delegate poedinim driavam po nekoliko spremenjenem načrtu; v glavnem pa je ista stvar. Tudi teritoriji in distrikt Columbia so zastopani po nekolikih delegatih, dasi ti nimajo nikake volivne pravice v predsedniških volitvah. Vsak delegat ima svojega namestnika (alternate), istočasno Izvoljenega, ki. glasuje le v slučaju odsotnosti dotične-ga delegata.
Na tak način ima narodna konvencija iraponutfoče število delegtov. To seveda velja le za narodne konvencije obeh glavnih strank. Sestava konvencij manjših strank ni urejena po takih tradicijonelnih pravilih in število njihovih delegatov je različno po okoliščinah, niti ni v njih vsaka driava vedno zastopana, kakor je to pri obeh večjih konvencijah. Na primer, v zadnjem prezidenčnem letu je konvencija socijalistične stranke, ki se je sestala v New Yor-ku (1920) imela okoli 130 delegatov, konvencija S. L. P. v Clevelandu je imela 50 delegatov iz 20 držav in konvenci ja Farmer-Labor Party v Chicagu je tudi imela omejeno število delegatov. Letošnja demokratična narodna konvencija bo imela 1,094 delegatov in narodna konvencija republikanske stranke 1,109.
Kdo izbira te dejetfate? Bodisi volivci v onih.državah, kjer zakon predpisuje immar-ne volitve, ali strankine državne konvencije ali pa odbor strankine organizacije v dotič-ni državi. Petnajstorica držav predpisuje primarne volitve za izvolitev vseh delegatov k narodnim konvencijam, "dve državi (New York in Illinois) pa imate primarne volitve le za izvolitev distriktnih delegatov, dočim strankina državna konvencija imenuje takozvane delegates-at-large; v 26 državah imenuje driavna konvencija stranke vse delegate, v eni drŽavi (North Carolina) imenuje državna konvencija delegate za vso driavo, dočim se distriktni delegatje imenujejo v okrajnih konvencijah; v 3 driavah določa strankin odbor (State Committee) delegat« in v eni državi (Louisi-
vek in obe doklad! pa inv«Hd-ski davek, ki raste progresivno napram podlagi, in najvišji ključ iznaša 20 odstotkov od podlage.
Naposled se plač* na davek In doklade ie 80 odstotkov ižredna doklada.. i
2.	Na zemljiiče se plača zemljarina, ki iznaša 20 odstotkov katastralnega čistega dohodka; katastralni čisti dohodek je pa odvisen od kultura zemljišča, od kraja, kjer leži zemlja, in od razreda, v katerega je uvrščena. Zato ae ne more natančno določiti višina davka po jutru; giblje se izmed ene pare in 82 dinarjev na leto.	,
3.	Na hišo, če io lastnik sam uživa, plača razredni hišni davek, ki se ravna po številu stanovanjskih prostorov in po kategoriji, v katero spada dotič-no mesto; zato se tudi tukaj ne more točno reči, koliko iznaša davek za eno hišo. Na razredni hišni davek se plačuje 40 odstotkov splošna dohodninska in eventualno 60 odstotkov vojna doklada, na davek in obe dokladi pa invalidski davek in 80 odstotna izredna doklada.
če je hiša iznajmljena, se plača 11 odstotkov najemninski davek od bruto najemnine. Na ta davek se plačuje 30 odstotkov splošna dohodnina, na davek in doklado pa invalidski davek in 30 odstotkov izredni davek.
, 4. Naposled, če je skupni dohodek kakšnega davkoplačevalca — torej od obresti, zemljišča, hiše, obrti itd., Večji kot 250 dinarjev na leto, se plačuje dohodnina, katere ključ je progresiven po visokosti dohodka, tako da iznaša od 2500 dinarjev 58 dinarjev in raste do 6 odstotkov skupnega
VT . .... ... dohodka. Na razpisano	do-Neki izseljeni* se je obrnil hodnino
se plača posebna	do-
do izseljemškega poslanca v* kUda u iznaja po ^	do_
navadno sklicuje v to svrho državno konvencijo.
^Vsaka "državna delegacija" ima svojega načelnika. Strankini delegatje iz iste države navadno potujejo skupaj h konvenciji, imajo tam svoj glavni stan in zasedejo v konvenciji prostor, določen za njihovo državno delegacijo; tekom konvencije se državna delegacija večkrat shaja v svoje posebne seje. Te seje vzbujajo dostikrat največja ssiani-manja, ako je stališče dotične delegacije dvomljivo. Vsaka državna delegacija oddaje svoj glas na konvenciji potom svojega načelnika (chairman) ki naznanja, kako so delegatje glasovali; ako pa kdo izmed delegatov zahteva poimensko glasovanje, oddaje vsak delegat svoj glas posebej.
Toliko glede sestave konvencije. V drugem članku ho-čemon a kratko opisati, kako se vrši zasedanje narodne konvencije. To je tem bolj zanimivo, kajti pravilnik in praksa vsebuje nekaj čisto ameriških posebnosti in običajev, časopisi rabijo tedaj v svojih poročilih nekoliko posebnih izrazov in fraz za označevanje tega ali onega dogodka, ki so tujerodcu dostikrat uganj-ka. Dostikrat v konvencijah se vršijo najburnejši prizori in mnogokrat utegne priti do senzacijonelne krize. Psiholo-gično pa bi lahko rekli, da se ravno v teh narodnih konvencijah jasno pojavljajo nekatere značilne ameriške poteze: temperament, hrupnost in re-doljubnost — red vkljub vsemu razburjenju in ropotu. Več o tem pa drugič.
F. L. I. S. -o-
DAVKI V JUGOSLAVIJI.
pušča strankinemu odboru, ki
New Yorku z nekaterimi vprašanji, ki utegnejo zanimati tudi druge izseljence, pa objavljamo zato odgovor, ki ga je dobil.
Vprašanja se glase:
1.	Ali se more dolg, ki je bil narejen v Zedinjenih Državah, iztirjati v domovini?
2.	če se vrne človek z gotovo svoto prihranjenega denarja v domovino, koliko plača državi od tega davka v odstotkih?
3.	Koliko se plača državi davka od akra zemlje, za hišo in za živino po glavi?
4.	Koliko se plača na železnicah voznine po kilometru?
5.	Ali imajo v slučaju delitve med dvema bratoma, od katerih ima eden pet otrok, drugi je pa neoženjen, vsi IHani družine pravico do enakega dela, ali le bratje, kakor je bilo pod Avstrijo ?
6.	Ali velja pri nas kaj prvi ameriški državljanski papir v slučaju vrnitve v Ameriko?
Odgovor je sledeči:
V Zedinjenih Driavah narejen dolg se mora sodnijsko iztirjati le, če se dolinik preseli v S. H. S. in je naš driav-ljan. V tem slučaju mora ve-rovnik vložiti to&bo pri sodišču, v katerega področju živi dolžnik.
Sodb ameriških sodišč naše sodnije za vedaj ne izvršujejo. Toda kmalu se bodo med našo kraljevino in Zedinjenimi Državami izvršila pogajanja o pogodbi, po kateri jih bodo lahko izvrševale.
Na druga vprašanja je dal delegat finančnega ministrstva v Zagrebu odgovor, ki velja le za področje Hrvatske*in Slavonije, ker so davki v drugih pokrajinah drugačni, pa bi bil prosilec pravzaprav moral povedati, v kateri pokrajini leži njegova posest.
1. Na obresti vloženega denarja se plača obrestni davek 10 odstotkov od letnega obrestnega dohodka. Na ta da-
hodka 15 do 120 odstotkov temeljnega davka.
5.	če ima davkoplačevalec imovino, katew vrednost presega 500 dinarjev, plača še davek na imovino, ki znaša na 5000 dinarjev 2.50, in raste progresivno no 0.6 odstotkov. Na ta davek se predpisuje še posebna doklada, ki iznaša po višini;vrednosti 15 do 120 odstotkov temeljnega davka.
6.	Na dohodnino in davčno imovino z dokladami se predpisuje invalidski davek in 30 odstotkov izredni davek.
7.	Na temeljne davke pred-poisujejo občine in mesta svoje posebne naklade po svojih potrebah. Na živino se ne plačuje nikakoršen državni davek, temveč občinski.
Za vožnjo po železnicah se plačuje od kilometra 30 par in dodatno 15 odstotkov; na primer: Za 100 kilometrov 30 dinarjev in 15 odstotkov; 34 dinarjev 50 par.
V slučaju delitve se deli po vejah (ne pa po številu članov), kakor je bilo tudi prej.
Prvi papir ne daje nikakor-šne prednosti. Če ieli prosilec priti v domovino le za šest mesecev, je najbolje, da potuje v mesecih novembru, decombru ali januarju, in da se vrnfe koncem ameriškega izseljeniške-leta — kadar je naša kvota ie izčrpana, pa pred 80. junijem, tako da ne obremeni naše kvote. V tem slučaju je najbolj varen, da ne bo imel sitnosti s potnim listom in z vrnitvijo sploh.
vek se plača še 35 odstotkov sna) se način imenovanja pre- splošna dohodninska in 60 od-
stotkov vojna doklada, na da-
"THANK YOU". Tako je ime krasne gledališke igre, katero se bo vpri-zarjalo prihodnji teden v Ohio gledišču v Clevelandu. To igro sta spisala Winchell Smith in John Golden in se je isto v New Yorku že neštetokrat vorizorilo z velikim uspehom. Ura je zelo poduč-ljiva in tudi smeina. Vstopnice so po znižani ceni poletne sezone. V sredo, četrtek in soboto posebna "ma-tinee" predstava. (Advertis.)
Našim trgovcem
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CUNTON STS. t: JOUET, ILL.
Wm. Redmond, preds.	Chaa. G. Pcarce, kasir.
?)- . Joseph Dunda, poinož. kasir.
- Ir
Dvanajst laintritanikih
govorov
V stolni cerkvi sv. Nikolaj« v Uablj«-. ni tovortl Dr. Mihael Opeka.
(Nadaljevanje)
V X. Atensko ženo, ki je vedel« važno skrivnost, so hoteli z lo-kavostjo, s prilizovanjem in sladkimi obljubami pripraviti . do tega, da bi skrivnost izdala Žena je pa s čudovito vztrajno stjo odbijala vse naskoke na njeno molčečnost, tako da so izkušnjavci uvideli, da je voda pregloboka, da bi v nji kaj ujeli na trnek. Zato je dejal ti ran Hippias, sin Pisistratov, ti sti, ki je vladal v Atenah do le ta 510 pr. Kr.: Jaz ti že poma raagam, da boš govorila. Skrivnost moram izvedeti — In uka _ zai je nanesti skupaj vse.polno mučilnega orodja ter zakuriti grmado, da bi na nji gorela mučenica. Ko pa je le-ta vide
•	la priprave za trpinčenje, je dejala tiranu odločno:
Vedi, da čisto gotovo na spraviš iz mene niti besedice *Ko je to rekla, si je jezik od griznila in ga plunila tiranu v obraz. Atenci pa so ženi po stavili spomenik, veličasten ste ber z napisom: - Krepost je premagala spol.
•	Predragi. Ta žena je -bila poganka, pa je rajši svoj jezik umorila, nego bi ga zlorabila
x Kako pa zlorabimo kristjani svoj jezik zoper ljubezen do bližnjega, če naj se samo mi mogrede dotaknem tistih jezi kov, ki govore s tiskano besedo po naši moderni žurnalistiki, ki tako.strupeno napadajo, zba dajo, pikajo, sumničijo, krivi čijo, blatijo, natolcujejo, dra-. žijo, spletkarfjo — pri nas, jaz mislim, vsebolj mojstrsko nego pri katerem drugem narodu — jezikov* ki tako kruto teptajo osmo zapoved božjo* dana vdaja krščanskega človeka - -t,-.{6tfah ia Imituraega.,človeka .stud; če naj ae torej tefar jezikov, delujočih na vseh straneh in na#vse strani, spomnim le mimogrede: pa pustite, da n* taneneje premišljujem, kako neštetokrat grešimo mi vsi vsak s svojim jezikom zoper zapoved ljubezni. Veliko je tp povedati; jaz se bom omejil le na
najbolj pereče stvari.
♦
Najprvo, moji častiti poslušalci, že tisto govorjenje o slabostih, napakah in grešnostih bližnjega, ki so sicer očitne, znane. O, koliko je tega govorjenja, razpravljanja, obira nja, kritikovanja. Po cele ure vam lahko stoje skupaj ženske prijateljice, stare ali tudi mlade, da si ohlajajo dušo nad to • in ono,-nad tem in onim. Pa tudi mož ne bom preveč zagovarjal, v nobenem stanu ne, ne izvzemši nas duhovnih gospodov. Moj Bog, kaj se pri raznih pogovorih vse znese skupaj. Koliko se zabavlja čez predstojnike in tovariše, čez duhovsko in svetno gosposko, čez nasprotnike in. čez lastne pristaše, čez može in žtene, čez stare matere in tašče in sina-he, čez bližnje m daljne Sorodnike, čez vsakega človek^, ki ga slučajno doseže spomin. Govore se resnične stvari — dobro; znane stvari — dobro; t)dačemu? Le čemu? Ali za zabavo? Jaz ne vem, če nas pogovori, v katerih Milpjega do golm kosti oberemo, res morejo duševno rpzvedriti> notranje razveseliti fli osrečiti. Ali ne ostane po njih vsebolj nekaka puščoba, praznota, tema v duši? Ali po takih pogovorih ne čutimo tistega, kar pravi Tomaž Kempčan, da smo vselej slabši, kolikorkrat zaidemo med ljudi?
Pa tudi v * interesu, ne javnem, ne privatnem, niso taka zahrbtna obravnavajja tujih, čeprav vsem znanih napak in grehov. Kaj je na svetu boljše nato, če ne vem koliko ljudi stiska glave skupaj in govori ia
kritikuje in zabavlja Čez take in take svoje sosede, someščane, sodržavljane? Poštena javna kritika o pravem času, na pravem kraju, kritika v obraz tistemu, kogar tiče — o da, ta je že marsikaj dobrega storila in marsikaj slabega zabra-nila. Toda tisto privatno, zakotno šepetanje, šušljanje, pripovedovanje, tisto zabavljanje tisto nI vsa stoletja svetu koristilo nič. Pač pa je škodilo in škoduje ljubezni do bližnjega. Ubija jo v srcih teh, ki neljubo med štirimi očmi ali med štirimi stenami zakajene pivnice — govore; in v srcih teh, ki tako govorjenje poslušajo in v srcih teh, ki se o njih razpravlja, če to izvedo.
Toda vse hujša je stvar in krščanski ljubezni vse bolj nasprotna, če brez zadostnega razloga razodevamo, razglašamo sicer resnične, a še ne znane napake bližnjega; in še mnogo, mnogo hujše je, če pripovedujemo o bližnjem neresnične, izmišljene grehe, ali če njegove resnične pogreške pretiravamo in povečujemo. V teh dveh slučajih smo opravljivci, oziroma obrekovalci.
Moj Bog, koliko se greši z opravljanjem in obrekovanjem. So ljudje — in veliko jih je — ki komaj čakajo, da izvedo kak skriven greh bližnjega. zato da ga obesijo na veliki zvon. Nobeno opravilo jim ni ljubše, nego škandale in škandalčke raznašati in razglašati križemsvet. Ali si že slišal? Ali že veš? Ali ste slišali? ali veste? Kaj pa? kaj? I no, ta in ta, kakšno reč ima zdaj v hiši Žena, kdo bi si kaj takega mislil o tisti njegovi ženi. Torej nisi slišal? niste slišali? Ne'. O, grdobija, velikanska grdobija. In on ni nič ■boljši, ampak zdaj šele prihaja vse na dan. Le poslušaj, le poslušajte. In začne se škandalozna povest — ena in druga in deseta in stota tako.
O, so ljudje — in veliko jih je — ki kakor gotovi hrošči najrajši rijejo po blatu; ki ka ■kor gotove muhe najrajši se dajo na gnilobo — oprostite prosim: primeri nista moji marveč velikega moža Dieza So ljudje, podobni — ta podoba pa je samega svetega Bernarda — podobni tistim doma Hm živalim, ki iz mesnic naj rajši raznašajo kosti in nečedno meso." In so ljudje, moji častiti poslušalci, ki so jim stari Rimljani, če so jih izsledilL vžgali na čelo črko C, t. j. ci umniator, obrekljivec — ljudje, ki, ne zadovoljni s tem, da razširjajo resnične skrite grehe bližnjega, še lažejo, si grehe na bližnjem še izmušljujejo, ali pa delajo pri pogreških bližnjega, kakor pravimo, iz muhe slona, iz malenkosti gorostasne stvari.
Predragi. Vsi ti ljudje po-največ hudo greše. Kako ne? Ali mar ne žalijo navsomoč ljubezi do bližnjega in tako Boga, čigar zapoved je ta ljubezen ? Opravljivci in obrekovalci s predrzno roko posezajo po dobrem imenu bližnjega in mu kradejo čast. In ali veste, prijatelji moji, kaj se to pravi? Ali vam je znano, da je manjše zlo, stopiti pred bližnjega, zamahniti in udariti ga s pestjo v obraz; manjše zlo, utiho-ttfpiti se mu v hišo in ukrasti mu premoženje; manjše zlo, v temni, gluhi noči z*paliti mu streho — nego vzeti ali tudi le oskruniti mo čast in dobro ime?
Osebna čast in dobro ime sta izmed največjih dobrin človeških. Dobro ime je boljše nego obilno bogastvo, pravi Sv. Pismo. (Preg. 22, 1.) Seveda. Pa tudi boljše nego učenost, nogo lepota, nego zdravje, nego življenje — boljše je dfrbro ime. Svetloba oči razveseljuje 4.ušo, dobro slovilo omasti kosti, pravi zopet knjiga Pregovorov (Preg. 15, 301,) t j. dobro ime je življenje in moč človekova. Da, osebna čast in dobre ime sta neizogibni pogoj za
uspešno delovanje v človeški družbi in potemtakem prepo-goj časrje in večne sreče. Zase potrebujemo življenja, je dejal sv. Avguštin, ža druge pa dobrega imena.
Zato gotovo nihče sam zase ne želi, da bi kdo raznašal njegove skrivne grehe, napake in slabosti, in še manj, da bi taiste povečane trosil med svet, ali da bi širil o njem celo neresnične, izmišljene stvari, česar pa nočemo, da bi drugi nam
mini dotičnih grešnikov, in šele potem, če vse drugo ne pomaga, smemo govoriti, toda W mo tistim, katerim je ipv, in samo toliko, kolikor je res.
Drugače pa ne, moji dragi, drugače pa ne. Grefi je zoper ljubezen. Greh, ki jf a ni dosti le obžalovati in v spovednici priznati, marveč ga je treba tudi popraviti. Ukradeno blago je treba vrniti; tudi ukradeno čast je treba dati naz^j. Toda, moj Bog, kako? Le kako?!
storili, tega tudi mi ne smemo Hudobna govorica iz naših ust
14. MAJA, 1924. wm
• •

storiti drugim. Zoper ljubezen je, zoper veliko zapoved ljubezni do bližnjega, če krade-mo čast svojim prijateljem, je grda nehvaležnost in sramotno izdajstvo; če jo krademo svojim sovražnikom in protivni-kom, je nedovoljeno maščevanje; in če jo krademo ljudem, ki nam niso ne prijatelji, ne sovražniki, kj nam niso storili v življenju ne dobro, ne zlo, je to krutost razbojnika, ki napada in ubija neznanega popotnika na cesti.
V vsakem slučaju velika pregreha zoper ljubezen do brata.
In naj mi tukaj ne pride ji. pr. opravljivec z ugovorom,' rekoč : Kdor se je pregrešil, tega smem pač tudi ly>t grešnika razglašati; resnica se lahko govori. To v tem slučaju ni res. Vsak človek ima pravico do dobrega imena pri vseh ljudeh, pri katerih ga še ni sam zapravil. Zato mu ti ne smeš vzeti dobrega imena niti pri e nem Človeku, še vse manj seve da pri celi javnosti. Pred javnostjo Človeka po praviei vza me njegovo čast le njegova javna, nikakor pa ne njegova skrita, tajna pregreha, ki mor da k temu še nikomur ne Škodi ne. Pa če naj bi tudi zaradi skrite j/regrehe človek izgubil pravico dO dobrega imena pri posamezniku in pri javnosti — iz tega Še ne sledi, da imaš ti ali ti, da ima vsak posamezni privatnik pravico Je^iati mu j$, L. 3aj razbojnika, ubijalca, ki je 3 svojimi zločini izgubil pravico do življenja tudi nima pravice usmrtiti kdorkoli, marveč edino le postavne oblasti.
In tudi obrekljivec, moji častiti poslušalci, naj mi ne pride z izgovorom, češ: Drugi govore, drugi pravijo, da je bližnji tak in tak. Ali je dokazana resnica in pregreha še ni splošno znana, si dolžan molčati, da ne boš z drugimi vred oprav Ijivec; če ni. dokazana resnica, si dolžan molčati še bolj, da ne boš'ž njimi vred obrekljivec.
Sicer pa je tisti "drugi pravijo," "drugi govore," velikokrat le jjjašč za najgrše in najbolj strupene laži. Tudi kaže tisti "drugi pravijo," "drugi govore" velikokrat obrekoval-ca v tem grši luči, ker se vidi, da bi odgovornost za svoje obrekovanje rad zvrnil na druge.
Vprašate me: Ali potemtakem ni nikoli dovoljeno tudi resničnih napak bližnjega ra zodevati? ' Je; celo dolžnost je lahko, če je zadosti vzroka za to. Zadostni vzroki, da smemo, ali včasih celo moramo o napakah bližnjega govoriti, so n. pr. taki-le: da se bližnji poboljša-'— in tako je prpv, razkriti napake otrok staršem, podložnih predstojnikom; ali pa, če je z napakami, pregrehami bližnjega ogrožen občni blagor — in tako je prtv, naznaniti pristojnim oblastem vse, kar je naperjenega proti dobrobiti človeške družbe v verskem ali državljanskem o-ziru; slednjič, če je v nevarnosti naša lastna ali sreča našega bližnjega — in tako sme n. pr. gospodar, ki je videl pri svojem joslu nezvestobo, svariti pred takim poslom druge gospodarje, in sin, hči v hiši smeta pr. povedati očetu, materi, da ju uslužbenec, uslužbenka skrivaj zapeljujeta v greh. Pa tudi v teh in morda Šs dragih slučajih je pomniti, da je treba prej poizkusiti z drugimi sredstvi, zlasti z osebnimi opo-
gre največkrat kakor vihar od ust do ust. In veča se in raste. S tem se veča in raste škoda bližnjemu na njegovi časti. O, kako bomo jlkodo na dobrem imenu popravili? In z izgubljenim dobrim imenom — kdo ve, kaj je še vse izgubljenega Izgubi zavoljo našega jezika dobro ime obrtnik—a.Ii ne izgubi tudi naročnikov? Izgubi zaradi našega jezika dobro ime trgovec — ali ne izgubi tudi odjemalcev? Izgubi zaradi r.tšega jezika dobro ime uradnik — ali ne izgubi tudi službe? Izgubi zaradi našega jezika dobro ime duhovnik — ali ne izgubi tudi zaupanja -svojih vernikov? O grozne škode. Kako jih bomo popravili?
Silen greh zoper^ljubezen. Ah, ljubezen ne dela -tako. Ljubezen cjela drugače. Ljubezen, pravi &v. Peter, pokrije obiln^st grehov. (1. Petr. 4» fr.) Neresnične pregreh bližnjega takoj ^razkrinka za laž in demonsko hudobijo. In kar tiče resničnih, če so še tako gotove — ljubezen jih izkusa izgovarjati; če.fo še tako velike — ljubezen jfli ne pozna, ljubezen govoril in<. pripoveduje rajši vrline $ližnjega: kakor ta, ki dobi nagnito jabolko, ne vgrizne v gnilobo, jnarveč v zdravi del.
O lepa ljubezen, bodi zmerom z našim>jezikom- Amen.
.CDali^^odnjič)
trakuue se ne more UMORITI.
Ako poskusite uooriti trakuijo v jivofu, tedaj si ne morete pomagati, da ne bi škodovali samem sebi. Najboljše sredstvo za odpravo tega de.
mona, ki umori. aa stotine ljudi, je rabiti prabo zmes, ki jo napravi tako boiano, da se nemore več upirati za izhod in počasi odpade ven.
Veliko mož, žen in otrok trpi in se zdravijo za razne bolezni med tem ko je njih prava bolezni trakulja. Prava znamenja so drobci trakuije v odpadkih. Podobna znamenja so: o-motica, slab tjrk, zguba teže, smrdljiv dfh, rumena koža, bolečine v delih tSlesa, hrbtu in nogah, plazenja v trebuhu in želodcu, ki se včasih bzdi-guje v grlo. Bolnik nima volje do dela in ne za življenje, nobena ambicije in in je melankotičen. Želodec postane večkrat kisel in hrdna noče doH po grlu. Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakuije. Pri-oetilo se je zelo, da je trakulja zlezla v sapnik in zavabila bolnika. Rešite se tega parazita pridno vas nmori. Naročite si dovolj Laxtan zdravila za $10.48 pri Laxal Med Co., 145 Laxal -Bldiu Box 063, Pittsburgh, Pa. še danes ker jutri je lahko prepozno. Za zavarovanje zavoja pošljite 25c. več.	.	(Adv.)
SLADKOR
cele kare aH manj. Sladkor iz trsa ali iT pese. Pišite n$m po cene!
WINKLER HONEt CO,
JOUET. TU-
GOLŠA
m
r\
IMAM
V ZALOGI ŽE 12 LET
NAD
PRAVE LUBASOVE
tri in ttiri-vrstne, dva, tri in Štirikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in pa kovčeke. Harmonike so najboljšega dela in opremljena s zaporo za zapreti.
Imam v zalogi tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov po nizkih eenah.
Imam v zalogi tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komsd, 6 skupaj ali več naročenih po $1.25 s poštnino vred. Imam na zalogi tudi klepalno orodje dvoje vrste, B£RGAMQ brusilne kamne itd. po nizkih cenah,
ALOJSSKUU, 323 Epailon PI, Bro<*tym. T.
PREJ SEDAJ Goli« v vsaki obliki »e dne« uspeino tdmvl brci noia, bolniinicc. bolečine ali nc-prilike. kakor ao odkrili evropski učenjaki { od Mardol laboratorija. Mi dobivamo stotine prianalnih pisem dnevno. Ne obupajte I Kddar druca zdravila niso uspešna, poAljite po naio knjie«, ki vara da vse navodila o S»!ii in nje zdravljenj«. To vas ne velja Pilite danes, odlašati je nevarno. ICAROOL LABORATOR Y, ' Dcpt. 1068 1723 N.JUdsio Av. Chicago, III -O-
AG1TIRAJTE
U
K. S. K, J.
EK)IAfA ZDRAVILA.
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo Ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, kater« priporoča Mgr. Knajp V knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Rilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsak« rastlina sa kaj ae rabi.
Brinfeve jagode, vreča 130 funtov ................................. $6.50
Malo črno grozdje, baksa 50 fu-
tov__________$6.50
Muikatel grozdje, baksa S0 funt
po........................... $5.25
Ekspresa tal vračanj en.
SEMENA. V zalogi imam najboljša ln zanesljiva poljska, vrtna in cvetlična semena.
Pišite po brezplačni cenik. Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH. PEZDER
Bos 77*. t ■ City Hali Su.
New York, ti. Y. .......t,.,... . . ...
vabilo na igro
NA DAN SODBE,
i^Ll' l,I ufnjl ■>■ . ■ M	■ ■ rijM-fr 1
f*. ; * ' katero priredi , . ; , .	. \
PEVSKO DRUST. "PREŠEREN"
PITTSBURGH, PA.
dne 17. maja zvečer
-——;-Z----
V SLOVENSKEM DOMU
na 57ti ceati.
••• • • . . .<. ■ " . S to igro sc zaključi sezona dramatičnega društva in upamo, da ste bili zadovoljni s tem. kar seje vprizorilo v tej sezoni. Tukaj imate priliko, da poplačate trud vseh tistih, ki so sodelovali ns tem polju s tem, da se udeležite igre omenjenega dne.
Igra "Na Drfn Sodbe" je tri dejanska drama, zanimiva in pod učljiva od začetka do konca.
Po igri nastopi pevsko rfr. "Praieren" s par pesmi; potem pa žrebanje orgel j.
Zaletak ob 8 ari z veter.
r *
Vstopnina za odrasle 5©c. - Otroci od 6 do 14 leta 25c. (Vštet vojni davek). ODBOR.
spomladno potovanje v domovino.
Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povra-tek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani.
Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu vrniti.
~~ Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo ia smo radi tega v stanu, Vas dobro posluiiti.
Opozarjamo vas na
VELIKO IZLETNO POTOVANJE DNE 14. MAJA T. L. s parnikom "PARIŠ".
Denarna izplačila ia druge bančne posle izvršujemo n«jugodaeje.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
ALI SE ZAVEDATE?
UA ŽIVIMO v času katoliškega preporoda? Da moramo tiapcti vse sile, da dvignemo katoliška društva naše djčne K. S. K. Jednote?
AKO SE ZAVEDATE tega. tedaj na deto vsepovsod za katoliški tisek! Priporočajte in širite katoliški lista:
"EDINOST " IN "AVE MARIA"
CE HOČETE biti dobro poučeni o delavskem gibanju in razmerah tedaj čitajte "EDINOST*, ki izhaja dnevno štirikrat na teden in prinaša raznovrstne delavske in gospodarskkc članke. Prinaša najnovejše vesti in je pravi boritelj zatiraaih delavcev. Staae letno $4.00.
POŠLJITE NA "EDINOST" $1.00 IN DOBIVALI JO BOSTE TRI MESECE ZA POSKUŠNJO.
"AVE MARIA" je edini slovenski nabožni katoliški list. Izhaja dvakrat na mescc. Prinaša najlepše nabožne članke in raznotere zanimive razprave. Kjer ni slovenskega duhovnika, je ta list pridigar rojakom v naselbini. Letno stane $2.50.
POŠLJITE NA "AVE MARIA" $125 IN PREJEMALI BOSTE LIST POL LETA ZA POSKUŠNJO!
Knjigarna "Edinost" Jr največja slovenska knjigarna v Ameriki.
Pišite po cenik.
Tiskarna "Edinost" je danes edina slovenska katoliška tiskarna v Ameriki. Izdeluje vsa li%kar»ka dela in »e priporoča katoliškim društvom v naklonj«
' Za pojasnila pišite aa:
• "EDINOST"
'	Chicago, UL
1840 West 22hd Sttoet.
'd
je dobro znana uljudna po-1 strežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo ixl nas potom svpjcga čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni ako imate I LOŽEN DENAB /JA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga i na£a društva plačujejo svoje izdatke s čeki, izdanimi na našo banko; istotako K. S. K. Jcnnta v svojo popolno zadovoljnost.
Kadar potuiete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere
izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni ko« deaar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaju izgubili.
Naš kapital in rezervni t>klad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar.
Lično in poceni!
Cenjena društva, trgovci in posamezniki, kadar potreba-lete kakorfrnekoli vrste tiskovine, obrnit« n vssisj aa (Njv*-jo slovensko unijako tiskarno v Ameriki -
"ameriška domovina"
•117 Si. Clair Ave. Clevolsa«. O.
Pri nas ste sigurni, da dobit« jako lične tiskovin«, p« nii-jih cenah kot drugje ter toča« postrvih«. Y nH tiskarni se tiska "Glasile IL 8. K. JedaoU".
Za srečo!
(Nadaljevanje)
DEVETO POGLAVJE. j mudil pri kakih pivcih, je mo-Bilo je kmalu po vseh svetih rala ostrezati ves dan nanj. neke sobote večer. Nekoliko Oštir Majhen ni Grila nič dni prej je bil nastal hud mraz; prav maral, vendar pa ni imel listje je bilo popadalo skoro že poguma, da bi ga bil odpravil do cela po tleh, a to noč je vle- iz hiše, kajti Gril je bil surov kel zopet tako gorek jug, da in silovit človek. Sicer je bil se je zdelo človeku, kakor bi včasi prav prijazen in tudi domu udarjal pyh iz zakurjene brikati se je znal, če je mislil, peči nasproti.	da mu bo na korist, toda kdor
Velike trume temnih obla- ga je poznal natančneje, je vekov so drvile kakor nočne po- del, da-je tista njegova prijaz-šasti prek neba, vedno in ved- nost le posiljena, Ite malokdaj no izpreminjajoče svojo podo- odkritosrčna, dobo. Kmalu so se ločile dru- Z ljudmi od katerih ni imel ga od druge, kmalu zopet str- pričakovati ničesar, Gril ni ranile, a sem ter tja se je pokaza- vnal lepo. Bil je neusmiljene-lo
vmes nekoliko jasnega neba ga srca, in kadar je bilo treba in nekaj svetlih zvezdic na pri občini opraviti kak biričev-
njem. Skrivnostno je šušljalo po drevju, in od redkih listov, ki so bili ostfli še na vejah, se je ločil zdaj tu, zdaj tam eden, flafolat, podoben velikemu nočnemu metulju, nekoliko časa po zraku, potem pa se trepetaj e spustil na mokrotno zemljo.
V gostilni "pri Hrvatu" so sedeli domači okolo peči, pa čakali večerje, kaetro je pripravljala dekla zunaj. Bilo še ni pozno, in niti luči še niso bili prižgali, dasi je bilo že temno.
"Jaz sedim rajši v temi, nego pri luči," je ponovil večkrat oštir Majhen, a pravi vzrok za to, da niso prižgali, je bil ta. da se mu je zdelo škoda za luč, ako ni bilo nobenega gosta v hiši.
Sicer pa je bil poleg domačih tudi Gril v sobi. Toda on ni veljal mnogo. Tudi ni bilo, da bi ga bil kdo prišteval h gostom. Bil je itak več ondi, nego doma. Prišel je dostikrat na vse zgodaj ter se poslovil še le pozno po noči.
Doma mu je bilo vedno dolg čas. Lojzika je ves božji dan šivala, a do šivanja je imel on posebno mržnjo.
Ce mu je hči včasi reki*, da naj ostane venaar nekoliko doma, obregnil se je nevoljno:
ski posel, na primer, če je bilo treba zapreti ali pognati črez mejo kako cigansko druhal, vselej je prevzel on prostovoljna ta posel. In gorje mu, kdor je prišel njemu v pest. Mlatil in tepel je neusmiljeno vsakega, četudi mu ni dal povoda za to. Tudi tuji berači so imeli velik strah pred njim. Čakal je komaj, da mu je velel župan spraviti koga črez mejo. In potem mu je bilo vseeno, naj je bila ženska ali moški, star ali mlad, z vsakim je ravnal tako, da si je premislil dvakrat, predno se je podal zopet V ta | kraj.
Več kot enkrat je bil Gril zaprt radi tega, ker je koga poškodoval, a to ga je, kakor je bilo videti, le še podžigalo k takemu ravnanju.
K Majhnovim je zahajal zaradi tega najraje, ker so se tuji ljudje večjidel le ondi ustavljali Od teh pa se je še naj-tažj^ dobila kaka desetica. D^žarje, če je bilo treba, konja za vajeti, ali če je kdo hotel imeti koga, da bi ga poslal kam, ponudil se je on za to.
Kar pa je na ta način zaslužil, zapil je takoj, in nikdar se ni bilo še dogodilo, da bi bil nesel od Majhnovih kak denar domu.	i: . -'i
nomer tvojega dolgočasnega vbadanja." Iz njegovih besed je donelo očitanje, kakor bi bilo njej to v zabavo, in kakor bi ne bil največ on sam kriv, da je morala vbadati dan na dan od ranega jutra pa do pozne noči.
Pri "Hrvatu" se je vedel Gril tako, kakor bi bil tan: doma. Dočim je gospodar navadno sedel v kakem kotu, hodil je Gril oblastno p d sobi gori in doli, ustavil se zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, po-bobnal nekoliko i prsti po šipah, potem pa začel zopet me-
Jaz ne morem gledati v e-^ ~ To pa se Grilu ni moglo od-
rekati, da bi ne bil prebrisan človek. Znal je dobro čitati in pisati in. govoril je več jezikov. Pa še drug dar je imel. Znal je pripovedovati, kakor malokdo. Povesti si je izmišljal kar sam, kar je dokazovalo najbolje to, da ene in tiste dvakrat ni pravil. In kadar jih je pravil, poslušalo ga je vse rado.
Oštir Majhen sam ga sicer nikoli ni silil, da bi bil povedal katero, a kadar ga je kdo drug njegovih pregovoril, da je začel pripovedovati, pa tudi ni imel nič zoper to., Vsaj naj-
^ ček, dober večerček!"
"Vam pa en pečen krompirček," odgovori eden izmed gostov* ki je bil že nekoliko vin ski.	•
"No, pa dober večer, pa dober večer, če hočete raje tako," odgovarja oštir; kajti vedel je, da mu oponašajo način njegovega govorjenja, toda odvaditi se ga ni mogel.
"Tisto pa* že, tisto. Za dober večef vam daj Bog eno hčer," reče zopet oni.
"Saj mi je dal že dve, kaj bom še s tretjo. E ti Kolar ti, tebi ni priti do konca," se zasmeje zdaj oštir.
"Ne, ne. Jaz sem kakor kolo, ki tudi nima konca, zato pa se mi pravi menda Kolar."
Vsi se zasmejejo tem bese dam.
Nežika je bila v tem vstopila ter prižgala luč.
"Kaj boste hoteli? Kaj boste hoteli?" vprašuje oštir/sukajoč se od enega do drugega in stiskajoč zdaj itemu, zdaj onemu roko. "Ali vsakemu posebej en maselček, ali pa vsem skupaj en litrček?"
"Kaj maselček, kaj liter-ček," zavpije zopet Kolar ter udari s pestjo ob mizo. "Nič litrček en liter ga dajte meni samemu, da ga bo kaj videti na mizi. Mislite morda, da ga ne spravim toliko pod kapo, ali kaj? Sakramiš. Že devet litrov sem ga izpil en večer, pa še nisem bil pijah. Vi Gril ste pa za pričo. Ali ni mar res?"
Res, res, če ga ni bilo celo deset," potrdi Gril s prilizljim vim glasom.
"Desetega ste izpili vi, zato ker ste mi bili'pomagali nakle-stiti onega . . . že'veste, koga mislim. Toda pst. O takih stvareh je bolje molčati. Le sem k meni, Gril. Nekaj kapljic ga morda tudi vam kane v žejno grlo."
Ker je zahteval ta liter vina zase, zahtevali so, ga tudi vsi drugi, kajti bili so sami veseli in razposajeni vinski bratci skupaj. Bilo je nelcain čudno videti, ko je imel vsak tako veliko steklenico pred sabo, in uganjali so razne burke radi tega.
"Včeraj smo klali," začne zopet oštir. "Ali bi radi kako klobasico? Hočete li krvavico ali jetrnico, ali morda meseno? Kakoršno hočete, dobite la-ko."
"Vaših klobas jaz ne jem, so preveč svinjske," odvrne Kolar.
"Kako to?" vpraša oštir malo nevoljen.
"Mar niso od svinje ali ka-li?" reče zopet Kolar. (Dalje sledi)
riti z mogočnimi koraki sobo. j manj nadležen se, mu je zdel Včasih je tudi katero zažviž- tistikrat, kadar je pripovedo-gal, ne meneč se za to, je li to val kako povest, bodisi o ro-komu po godu ali ne. žvižga- parjih, ali o zakleti princezi-ti pa je znal, to se n u je mora- nji, ali o stekleni gori, ali pa o lo priznati, a bil je pa tudi p >-1 mestu "Kravje ulice," nosen na svojo umetnost Sem • Tudi to noč so bili Grila pri-ter tja je prijel tudi za kako pravili, da je bil začel pripo-delo. Gnal je konja na vodo,! vedovati. Toda komaj se mu če je imel hlapec morda kak je bil prav jezik razvozlal, pa drug opravek, nastlal je živini, stopi v hišo nekoliko pivcev, če za to nobeden drug ni imel j To pa je bilo Grilu še ljubše časa, ter je sploh opravljal ta- nego pripovedovanje, no in go-ka mala dela, ki niso pnvzro- spodarju tudi. Temu zato, ker čala posebnega truda Z1a*ti je imel od pivcev vsekakor po lete, ko je zmeraj dosti po- več dobička, nego od Grilovih sla, je često po malem poma- povesti, Grilu pa radi tega, ker gal. Zato je dobil včasi kak je že ves dan željno čakal na kozarec vina, pa jedel je z do-1 to, da bi prišel kak takov člo-raačimi.
Hči doma pa je imela največji križ z njim. Kadar je jedel drugje, ga ni bilo domu, in čakala ga je zaman z jedjo. Ce pa se je primerilo, da ga Majhnovi niso poklicali jest prišel je nevoljen in jezen domu in je osorno zahteval jedi.
Pa ko bi le bil o pravem , Času, A Lojzika nikdar ni bila varna, da ga ne bo, tako neredno je hodil. Zlasti če se je
vek, ki bi se ga usmilil in mu privoščil, če ne več, pa vsaj en kozaršek vin ca.
Oštir Majhen skoči urno po koncu ter začne klicati domačo hčer, ki je bila šla v kuhinjo pogledat:
"Nežika, oj Nežika t Brž pojdi noter, pa lučko prižgi, da ne bomo v temi."
Potem še le začne pozdravljati prišlece.
"Dober večerček, prijatelj-

•rj
agentura sa celo
sa najboljše vrste KIH K( o - starokrajsko orodje.
[OS
I
(osle) posebno velik! po50c, Črne vrste
(MUT ~ "
Mak
Poštnfno plačamo mi.
Edina Ameriko
STAROKRAJ8KIH
druge
Razpošiljamo na vse kraje po sledečih cenah:
Struike motike ročno kovane pri Dobrem polju po 81.50. Fabriške motike, malo težje*$1.00. Kose, najboljše in najmočnejše "moldov-ke", 25. 28, 30, 32 palcev dol-
fe po $2.50. Pri naročilu 6 03 po $2.25.
K ase, zvane "poleranke"
po $1.50 in ta širje po $2.00. Pri vsaki kosi je rinkca in ključ. Kosifiča, na Kranjskem delana po $1.50; močnejša, tukaj delana po .. $2.00. Klepanje, dvoje vrste po $1.50 teška, ročno kovana po $2.00. "Bergsmo" brusni karani > po 75c.
_,
POMISLI!
poseDno veuai po sue, črne vrste po 75c.
liki po 50e. Srpi, veliki ta klepati po $1.0©, Srpiee (pralce)
— Pošljite denar ali poštno nakainico z naročilom vred.
Naslov napišite samo:
STEPHEN STONICH,
CHISHOLM, MINN.
Vedno v zalogi nove vrste LabaaOve harmonike, ročne kovane plenkače, literne steklenice--Pridite osebno ali pišite po cenik.
Ali si že kedaj potreboval pomoči? H komu si se obrnil ako si česa potreboval? K Slovencu najpred kaj ne. Dobro torej, zakaj bi ne šel k Slovencu tudi takrat, kadar imaš kaj za dat, neiaj za kupit — tukaj so vendar naši rojaki, ki im^jo vseh vrst TRGOVINE in ki ti bodejo točno in vestno postregli. Rojaki deluj mo skupno drug z drugim.
i	SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
Boom 206 Bakewell Building, •	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti okrajne sodnije)
Izdelujem prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja, kupne pogodbe, pooblastila, pobotnice in raznovrstne^lruge notarske listine za sjari kraj in Ameriko.
-
AL! ST? KDAJ PRESKUSILI
Severa's Esko
MAZILO ZOPER SRBEČICO?
BO
V LEKARNAH VSEPOVSOD.
W. P. SEVERA CO. CBDAR RAPIDS, IQWA
ČLANEK 66.
Kaj Je poslajano kandansirano mleko?
Sveže čisto polno smetne surovo mleko od zdravih krav jc mleko iz katerega se izdeluje Eagle Brand Mleko. Krave so zdravniško preiskane in enako ie v mlekarnah vse po živino-zdrav-niškem preiskovalcu preiskano. Kon-densiranja tovarne se nahajajo r bližini naših mlekani. kar pomaga, da dobimo vedno sveže mleko.
Iz vsake konve čistega surovega mleka pripeljanega v naše izdelovalni-ce se takoj vzame pokušnja in se takoj preskuša po izvedencih, ki lahko
Ianruc«, Real ! 21S NT Chleago St. (Nad 5 & lOc prodajalno). Phone 5768. \ JOLIET, ILL.
Vse konve ki se rabijo za Eagle i * JOS. KLEPEC Brand Mleko so narejena v Bordenovih f konriderarnih tovarnah, so preskušene s prisiljenim zrakom za njih popolnost. Pravilno izdelane konfc se potem dajo kuhati v vrelo vodo kjer je 700 sto-
n. POSESTVO NAPRODAJ.
način brez vsakegar&nka. Torej zapom- Naprodaj je posestvo V Ila
Eagle* MI ekem^je *fbtrebno, fft\£ vigori, okraj Ljubljana. Pro-oprava absolutno čista. Tudi potem ko1 da SC Z vsem gospodarskim polhi!' dSro"1 pScJTs822dei?to t»loPJem, njivami, senožetmi in
Mike Baich, trgovina z raznimi
oblekami. Stephen Stonich, železnhia, pohištvo in razno importirano orodje.
Anton Mahne, železnina, pohištvo in pogrebni zavod (Un-dertakiag). Pluth & Medved, grocerija. Gande & Bizal, mesnica in grocerija.
Sem Oriieh, mesnica fn grocerija.	. Centa & Grahek, 'mesnica. Johan Gornik, mesnica in grocerija.
Johan Kochevar, mesnica. Matt. Mateele & Co., mesnica, JUtt.PlBth, M
Mgr.
Ludvik Kochevar, grocerija. Steve Kasun, grocerija. Valentin Lesnik, grocerija. Frank Furlan, grocerija. Petrich & Malinkovich, grocerija. V Dan Malkovich, grocerija. Lovro Paskvan, premog rn drva. Johan Grahek. vse avtomobilske potrebščine. Johan Spenko, brivec. F*t« '
eter Shaltz, brivec. Albert Lovšin, krojač. Jack Stefanec, krojač. A. S. Mikulan, krojač. Fred Tratar, čevljar. Blaž Dotas, čevljar. Mika Stark, čevljar, ojaki, držimo se gesla: Svoji k svojim.
Odbor, Chisholm, Minn.

in drzana v temnem hladnem in čistem kraju, da 'ne pride na prah, muhe ali drugo v mleko.	pravilno brani
po določenih merah, ]e treba strogo paziti, pri merjenju .Ejgle Mleka. Vse lei Izlivajte iz feonvt v žtico, toliko da je vodoravno polna in da se ne poliva. Vi sami lahko razumete, da zajemanje z žlico iz konce ni prilagodno za merjenje polne žlice, še posebno ker se vedno prime na dnu žlice. Navodila goovrq toliko ta toliko .unč vode; vsled tega vsaka žlica mora biti pazno izmerjena po gornji^ navodilih.
vsakovrstnimi gozdovi, kojih jc 8. V približnem, obsega v«« zemlja na tem posestvu okrog 85 johov. Cena vsega skupaj je $2500. Več se izve pri
Joa Mehle, 222 W. Maple St. Phone 491. Chisholm, Minn.
Premalo hranjenje.
Navadno so otroci večkrat preveč j hranjeni kot pa premalo. Ampak ako otrok joka takoj ko ste mu vzeli steklenico stran in zopot predno je prišel čas, da mu dastf zopet hrano je to znamenje, da mu pripravite od časa do časa malo močnejšo hrano in se vstavite tam kadar vidite, da je postal zadovoljen.
Preveč hranjenje.
Ako otrok slabo spi, bluje in gre preveč hitro (lato od njega ali ima ščipanje so to znamenja, da je dobil preveč hrane ali pa da je hrana, ki jo vživa premočna za njegovo prebavo. Ako se otroka doji In se to pripeti, tedaj naj se dojenje podaljša po gori omenjenih urah in navodilih. Za o-troke hranjene na steklenico naj st količina zmanša na z uporabljenjem le polovico navadne hrane dokler nered preneha. In če to ne pomaga, tedaj pa takoj uprašajte zdravnika ga nasvet ako vse to ne pomaga.
Citajte te članke razno vsak teden fn ijh hranite za bodoče potrebe.
IZJAVA, h ' Naznanjam vsem onim,> ki po pri meni plačali naročnino za list "Novi rodovi", katerega izdaja Rev. Dr! Srečko Zamjen v Ljubljani, da sem mu poslal naročnino in imena še dn4 15. febr. 1924, pa še dosedaj nisem prejel odgovora, ne listov. Dne. 25. aprila sem ______ yv	_ ______ mu pisal zopet pismo, da naj
pronajdejo akoJe dovolj dobro aK ne. mi naznani, če je bil oni ček Mleko Id j« bilo že preiskano in pre- _;	. .. . .	*
skušano v naših kefosiderarnak
HARMONIKE
Predno se odločite kupiti fiar-moniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljili kakor so bili že vsi drttgi, kateri so ža naročili. -
LUBASOVE
harmoniko/ imam tudi vedno v zalogi po najnižjih cenah.
Importirane harmonike ,na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00.
PIANE GRAMOFONE
kakor tudi popolna zalogi rol in plošč.
Pri meni boste dobili vsak muzlkalični inštrument, mali ali veliki, za ■nizko ceno.
Blago razpošiljam pe celi Ameriki.
Se uljudno priporočam tojakotn.
ANTON MERVAR
Music House, teli ST. CLAIR ATI. CLIVELAND, OHIO..
pre-s ta-
kaj dene v velike posode v katerih se ogreva in se mu primeša čisti sladkor, katerega se nalašč zfto pridene, da se mleko ohrani. Ta zmes se potem izteka v čistilne kotle in tega trenotka pa dokler se ga dede v konve na pride več v dotiko z nobenim zrakom kar spioh^zabraai vsako nesnago ali drugo
'natmu}»iS<Mma£Mti0in svtSe mfeko
in pravi čisti sladkor Ma pravilno zme-
Prva slovensko-hrvatska MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRT
1818 W. 22nd SL. Clileage, m.
Pozor gospodinje I Ako rabite pri gospodinjstvu afeio ailsko. dobro sladko, di klalo smetal|wMCra«m)^ali
oglasite ae v moji mleka ral.
Jaz prodajam mleko, ki ie pasterili-zlrano; dobivam ga aatavnost od far-Mleko io preja natančno pre-

Važtio, pametno in
VTv*
pravilno
ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 6% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vae bonde, katere lastuje K. S. K. smo jih MI prodali v popolno zado voljno* t Pišite nam za pojasnila, da vam dopo£ljein ponudbene cirkularje.
" V" r, " , , I
a. c. allyn & co.
,1 ** t
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
morda zgubljen in da mu pošljem v tem slučaju drugega. Pismo je bilo pfvič in drugič oddano priporočeno. Zato prosim cenj. naročnike, da naj potrpijo še nekaj časa, dokler ne aobim odgovora.
Marko Bluth, 512 N. Broadway, Joliet, HI. m ^
■tefsv. mm V
in pregtadaae ed _______
Zdravstvenega urada (Health Department) prodno m is mlekar garantiram ali jamčim, da ja Mlako take vrste Ja pooeboo čati otrokom Njtscca.^^
torej
A. GRDINA in SINOVI
PRVI IN NAJSTAREJSI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. *
1053 E. 62nd
m noč
Telefon: Randolph 1881