:
wwm
Poštnina plačana v gotovini A£>b. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 21. marca 1965
Leto XXI. - St. 68 (6046)
Ob današnji proslavi v Lonjerju
rav danes poteka 20 let 13 od tistega jutra, ko je A Pet neustrašnih partizanskih borcev sabotažnega bataljona v Lonjerju zlomilo premoč fašistične drhali in njihovega nacističnega gospodarja. Z ročnimi bombami in rezkimi rafali brzostrelk so se prebili iz bunkerja, pobili več kot deset do zob oboroženih fašistov in ranili desetine njih. Trije partizani so padli, «te-renca» Andreja Pertota pa so fašistični razbojniki ubili pred bunkerjem. Njegov sin Danilo Pertot je preskočil očetovo truplo in ga takoj nato krvavo maščeval: za tri ubite partizane so colottijevci «slavili« svojo zmago z najmanj 16 mrtvimi in številnimi ranjenci.
Taka je bila osvobodilna borba: revolucionarni in uporniški duh je zajel najširše množice našega ljudstva, našega slovenskega človeka, ki je več kot dve desetletji moral prenašati nacionalistični in socialni pritisk italijanskega fašizma. Ljubezen do svojega naroda, do delovnega človeka, je dala mladim junakom našega ljudstva tisto moralno oporo, da so v najhujših okoliščinah razbili sovražnikovo premoč.
Današnja proslava v Lonjerju je ena najpomembnejših, ki so na sporedu ob 20-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Bila je in bo ostala kot zgovoren dokaz, da je ni sile, ki bi utegnila uničiti revolucionarnega in odporniškega duha ljudstva, ki se bori za svoje pravice, za svojo svobodo.
V tem duhu se danes spominjamo tistih junaških dni in borcev, ki so padli za ideale, ki so jih globoko čutili. Ta proslava pa naj nas napoti, da oživimo spomin tudi na splošno borbo, ki jo je naše ljudstvo bilo proti fašizmu in proti nemškemu osvajalcu.
Lonjerski dogodek je v tem okviru sicer svetel in nepozaben, toda splošna borba slovenskega ljudstva na Tržaškem ga presega. Prav ob tej priložnosti se moramo spomniti, da prav v teh mesecih poteka 20-letnica številnih junaških dejanj partizanov, teren-cev, kurirjev, kurirk in sploh vsega prebivalstva, ki je' za
osvoboditev žrtvovalo, kar mu je bilo najdražje.
Današnja proslava naj bo u-vod za vedno številnejše manifestacije ob 20-letnici osvoboditve. Povsod, v mestu in v vseh krajih tržaškega ozemlja naj se bivši borci in sploh vsi, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi strnejo in še enkrat izpričajo svojo predanost idealom, za katere so padli lonjerski in drugi junaki: neizprosna borba proti fašizmu, za narodno enakopravnost sloven-
Danes ob 15. uri v Lonjerju, pred spomenikom, posvečenim padlim borcem,	bo proslava
dvajsete	obletnice za-
ključka zmagovite osvobodilne vojne in dvajsete obletnice junaškega deja. nja majhne neustrašne skupine	borcev proti
Collottijevim tolpam.
skega človeka in za dostojno življenje delovnega človeka.
Za te ideale se moramo v današnjih pogojih še vedno boriti. Lonjerski in drugi junaki so sicer z bombami in brzostrelkami zatrli v krvi fašistično nadvlado, toda v miselnosti nekaterih ljudi in slojev še niso izginile zastarela miselnost in skomine po izgubljenih položajih.
Mi Slovenci in vse demokratične sile se moramo postaviti po robu vsem takim težnjam ter dokazati ob 20-letnici osvoboditve, da je duh, ki je pre-vejal partizane in vse naše ljudstvo, še vedno živ, da smo še vedno pripravljeni boriti se, čeprav v drugačnih pogojih, za naše pravice, in to z enako odločnostjo kakor pred 20 leti.
V. KENDA
Med dvema ognjema
#Kik»
m_

Govor tajnika Kmečke zveze na kongresu Alleanza dei contadini
Lucijan Volk izvoljen kot Slovenec v glavni svet organizacije
whf
(Iz «Nevv York Herald Tribune«)
Prejšnji teden je bil v Rim drugi vsedržavni kongres napredne kmečke organizacije «Alleanza dei contadini», katere se je udeležila tudi delegacija Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov pod vodstvom tajnika Kmečke zveze Lucijana Volka.
V začetku razprave o glavnem referatu, ki ga je podal predsednik sen. Sereni, je Lucijan Volk v slovenščini pozdravil kongres in nakazal probleme naših kmetov. Njegov govor so delegati ugodno sprejeli. Voditelji kongresa so Volku čestitali, ker je v svojem govoru poudaril, da se kmetje sicer razlikujejo po jeziku, da pa imajo skupne probleme in smotre ter se skupno borijo, da se vzdrži, jo na svoji zemlji.
Lucijan Volk je bil izvoljen izrecno kot Slovenec v 22-članski glavni svet.
Vsebina njegovega govora je naslednja:
Prijatelji in tovariši delegati, dragi gostje
pozdravljam naš drugi vsedržavni kongres v imenu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov iz Trsta, ki slavita letos svojo petnajstletnico, in v imenu slovenskih kmetov, neposrednih obdelovalcev, ki živijo in delajo v mejah dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je izraz uspeha skupnih naporov delavcev, kmetov in vse napredne javnosti-italijan-ske in slovenske.
Razlikujemo se le po jeziku, skupni so nam pa problemi, smotri, napori, da se obdržimo na zemlji, da jo lahko vedno bolje izkoristimo, vedno bolj smotrno obdelujemo, da dosežemo pošteno plačilo za svoj trd in večkrat premalo upoštevan trud, bolj sodobne življenjske razmere na vasi, da zagotovimo boljše življenje zase, za svoje otroke in za vso skupnost.
Slovenski kmetje živijo v vseh treh pokrajinah naše dežele. V tržaški pokrajini je 90 odst. kmečkega prebivalstva slovenskega, zaradi česar dobivajo problemi, ki jih je treba načeti in rešiti, kakor smo že tolikokrat poudarili, specifičen in karakterističen značaj. Kljub bližini velikega trga, kakor je mesto Trst, ki ga krajevna kmetijska proizvodnja — tudi upoštevajoč zelo omejeno razsežnost poljedelsko—gozdne površine — lahko zadovolji samo deloma, in kljub znatni specializaciji proizvodnje v teku in ki bi se dala še razviti (kvalitetna vina, zgodnji pridelki, mleko, cvetličarstvo) ovirajo nasprotni činite-
...Hlinili,,m.111111,111111............................................................................................................
PO SREČNEM POVRATKU LADJE cVOSHOD 2» NA ZEMLJO
Zaradi mehaničnega manevriranja pri povratku je ladja pristala daleč od predvidenega kraja
Ob povratku v goste plasti atmosfere, so ladjo zajeli plameni, ki so uničili antene - Zveza je bila za nekaj časa prekinjena - Kozmonavta se dobro počutita in ju pregledujejo zdravniki
MOSKVA, 20. — Agencija Tass je danes javila, da je bila zveza z vesoljsko ladjo «Voshod 2» za nekaj časa prekinjena med vračanjem v atmosfero, ker so ladjo zajeli plameni in antene na zunanji strani ladje so bile uničene. Nekaj minut potem pa so se nad vesoljsko ladjo odprla padala, zveza je bila vzpostavljena in kozmonavta sta javila, da se dobro počutita.
Nocoj je agencija Tass javila, da kozmonavta počivata med prijatelji, se zelo dobro počutita ter sta pod zdravniškim nadzorstvom.
Tass javlja tudi, da je bil pristanek vesoljske ladje rahel in da je ladja pristala na debeli sneženi plasti. Moskovska «Pravda» piše, da je polkovnik Pavel Be-ljajev ročno vodil Vse operacije za povratek v atmosfero in za pristanek. Beljajev je dobil navodila, naj ročno sproži zaviralne rakete. Te so začele delovati ob zaključku 17. kroga nad Afriko, potem ko Je ladja «Voshod» letela nad Tihim oceanom, skrajnim južnim delom Latinske Amerike in Atlantskim oceanom. Dopisnik »Pravde« s kozmodroma v Bajkomuru poroča, da ko so znova dobili stik z Vesoljsko ladjo, Je v centru za elektronske računske stroje «napetost izginila z obrazov tehnikov in na njih obrazih se je pojavil nasmeh«. Po radarju so potem ugotovili položaj ladje, ki se Je začela počasneje spuščati, ker so se odprla padala, in vsa pozornost se je koncentrirala na operacijo iskanja.
Skupine, ki so imele nalogo, da dospejo do ladje takoj po njenem pristanku, so uporabile nekaj časa, preden so jo našle. Kakor je znano, je ladja pristala v bližini mesta Perm na azijski strani Urala, na neobljudenem področju, pokritem z gostimi gozdovi. Kraj pristanka je približno 1300 kilometrov severnoza-hodno od področja, kjer so pristale vse prejšnje sovjetske vesoljske ladje.
Dejstvo, da so ladjo «Voshod» ob vračanju na Zemljo zajeli plameni, je moč razložiti s tem, da se Je vračala z večjo hitrostjo, kakor so jo prvotno predvidevali. Znano je namreč, da se zaradi trenja ladje z gostimi plastmi zraka razvije velika toplota.
Kozmonavt Jurij Gagarin je danes popoldne izjavil agenciji Tass, da se Leonov in Beljajev počutita dobro. Dejal je, da je stopil z njima v stik in da sta ga naprosila, naj sporoči pozdrave njunima družinama.
«Tzvestija» objavljajo naslednjo izjavo kozmonavta Nikolajeva: «Dobro veste, glede na prejšnje vesoljske polete, da avtoma-
tični sistem usmerjanja med pristajanjem na sovjetskih kozmičnih ladjah vedno deluje brez incidentov. Beljajev je opravil to operacijo sam, izvrstno, brez pomoči avtomatičnega sistema, in ladja je Izvrstno pristala«.
Ob 20. uri po krajevnem času je agencija Tass objavila naslednje sporočilo svojega posebnega dopisnika: ((Posadka ladje «Vo-shod 2» počiva s skupino prijateljev. Beljajev in Leonov se počutita dobro in zdravniki ju pregledujejo Pred kratkim je Gagarin stopil ponovno v stik z njima, čestital jima Je zaradi srečnega povratka na Zemljo ter jima voščil dobro zdravje in srečo«.
Beljajev in Leonov sta Gagarina med drugim zaprosila, naj se zahvali v njunem imenu delavcem, Inženirjem, konstruktorjem in znanstvenikom, ki so sodelovali pri zgraditvi vesoljske ladje. Kozmonavta sta govorila tudi s tajnikom organizacije KP SZ za področje Perm, kjer je ladja pristala. Rekla sta mu: «čeprav je tu na severu zelo hladno, je bil sprejem, ki sva ga bila deležna, zelo topel in prijateljski«.
Popoldne je agencija Tass objavila tudi sporočilo Beljajeva in Leonova centralnemu komiteju KP SZ, vrhovnemu sovjetu in sovjetski vladi. Poslanica pravi: »Naloge, ki sta nama jih poverila komunistična stranka in vlada,
so bile z uspehbm izpolnjene. Vsi aparati na vesoljski ladji so dobro delovali. Počutiva se zelo dobro. Zahvaljujeva se za izkazano zaupanje«.
Agencija Tass ugotavlja, da Je polet ladje «Voshod» neoporečno potrdil domneve znanstvenikčv v zvezi s prvim vstopom človeka v vesolje. «že pred poskusom, dodaja agencija, sc sovjetski tehniki, biologi, zdravniki in drugi specialisti napravili skrbno teoretično študijo o pogojih, v katerih se bo znašel kozmonavt, ko bo zapustil svojo vesoljsko ladjo«, študija se je nanašala na učinke žarčenja in na sposobnost človeka, da reagira na «valovanje» v vesolju. Agencija navaja izjave vesoljskega strokovnjaka, ki Je dejal, da so znanstveniki izbrali «bolj ekonomične metode, da o-mogočijo izvedbo poskusa v relativno kratkem času«. ((Včerajšnji poskus Leonova je odprl nova obzorja za razvoj naprav za premikanje v vesolju. Metode in material, ki so ga pripravili sovjetski strokovnjaki, bodo uporabili za nadzorovanje shajanja in združitev vesoljskih ladij, za prehod kozmonavtov z ene vesoljske ladje na drugo med letenjem in za oskrbovanje vesoljskih postaj okoli Zemlje«.
Sovjetska zdravnika Popov in
Kačaturjanc sta agenciji Tass izjavila, da kozmonavt, ko pride
v vesolje, nima več opravka z razlikami med zgoraj in spodaj med desno in levo. Poleg tega vesoljski skafander nevtralizira škodljive učinke praznine in ščiti človeka pred izredno nizko temperaturo, pred žarčenjem, in deloma pred meteoriti. Zdravnika sta poudarila važnost Leonovega poskusa v vesolju za prihodnje polete ter sta omenila probleme, ki jih bodo morali sovjetski tehniki v prihodnje reševati, da u-resničljo smotre, ki so: graditev vesoljskih platform, ki bodo krožile okoli Zemlje, povezava vesoljskih ladij med letenjem, o-skrbovanje teh ladij in tehnična nadzorstva v vesolju.
V Moskvi so že začeli- priprave za tradicionalni zmagoslavni sprejem kozmonavtov.
Ravnatelj observatorija v Jo-drell Banku Bernard Lovell Je danes izjavil, da Je prepričan, da bodo Sovjeti začeli graditi vesoljsko platformo proti koncu leta ali v začetku prihodnjega leta. <<Ne more biti nobenega dvoma o tem«, je dodal. «To se sklada z mojimi informacijami, ki sem Jih dobil med obiskom v Sovjetski zvezi leta 1963». Lovell je dejal, da bodo to vesoljsko postajo porabili v dvojni namen: zgraditev optičnega teleskopa, ki bo omogočil neovirana opazovanja iz zemeljske atmosfere, in izstrelitev ast:jn-vlov proti Luni,
Iji. ki so skupni vsemu kmetijstvu države, in v nekaterih primerih specifične plati razvoj kmetijstva v pokrajini in ogrožajo njen sam obstanek.
Spričo zdrobljenosti lastnine dobivata v veljavni skrbstveni zakonodaji še poseben značaj ponižujoča diskriminacija, ki se izvaja proti neposrednim pridelovalcem, ki so velika večina kmečkega prebivalstva v pokrajini, in nujnost reforme skrbstvenega sistema. Številni so primeri, ko se obdeloval-kam, ki v vedno večji meri nosijo breme dela na polju in skrbi za živino, po delovnem življenju, ko dosežejo starost za upokojitev in zaupajo v vsaj delno priznanje, odreka skromna pokojnina zaradi nezadostnih vplačanih prispevkov, za kar niso odgovorne, temveč jih je k temu prisilila pomanjkljivost zakonodaje.
Zelo resen in boleč je problem razlastitev, ki je dobil v tržaški pokrajini posebne značilnosti, in sicer take, da dajejo misliti, zlasti v preteklosti, da merila, ki so jih vodila, niso bila samo gospodarska, temveč da so zasledovala tudi druge manj jasne smotre.
Vsekakor so razlastitve v veliki meri prizadele prav najplodovitej-ša zemljišča, primerna za specializirano kulturo in so imele hude posledice za pobude sposobnih kmetov ter so odvzele pogum mladim, tako da je več kot polovica kmetov že v starosti, ki je že na vsakem drugem sektorju dejavnosti že godna za upokojitev.
Kako so se te razlastitve izvr-si lahko ustvarimo sliko, če omenimo, da je na nedavni gospodarski konferenci v Trstu ne-‘ ki kvalificiran predstavnik ustanove za tržaško industrijsko pristanišče (ki je sama razlastila približno tisoč hektarov od manj kakor 18.000 hektarov kmečke in gozdne površine v pokrajini) pri naštevanju zaslug te ustanove za industrijski razvoj, poročal, da so mogli izvršiti razlastitve in po zgraditvi nadstavb zemljišča zopet prodati industrijcem po znatno nižjih cenah od tržnih cen.
Jasno je,- da si razlaščeni z odškodnino, ki so jo na ta način dobili, niso mogli, nikakor znova postaviti drugje novega kmetijstva in so bili odtrgani od zemlje.
Zelo kritičen je tudi položaj zootehnike, ki predstavlja približno 50 odstotkov kmečkega gospodarstva v pokrajini, in priča samo postopnemu vpadanju reje goveje živine, ki je s kvalitativnega stališča izvrstna, spričo dejstva, da je v najmanjši meri ■ prizadeta po bolezni, zaradi modernosti in higieničnosti hlevov ter zaradi možnosti nadaljnjega izboljšanja in razvoja.
Vzrok tega pojava je treba iskati v neekonomičnosti reje goveje živine (na našem področju skoraj izključno mlečne živine) v sedanjih pogojih, ker cena na domu prodanega mleka ni rentabilna, ker je tržišče v rokah monopolističnih podjetij. Težko je razumeti, kako morejo ta podjetja trditi, da ne morejo plačati višje cene za domače proizvode, ki samo deloma zadovoljujejo tržaški trg, medtem ko v drugih pokrajinah lahko plačajo več, ter nosijo tudi prevozne stroške in prodajajo mleko po isti ceni.
Tudi v goriški pokrajini je znaten del kmečkega prebivalstva slovenski; sestavljeno je izključno iz majhnih neposrednih obdelovalcev, ki so jim s Slovenci tržaške pokrajine skupni posebni problemi in težave. Tudi tu se mora kmet nenehno boriti na svoji zemlji proti razlastitvam, kakor prav nedavno proti slabemu uveljavljanju dobrega zakona, katerega namen je udariti po špekulantih z gradbenimi zemljišči, da se lahko dajo delavcem hiše po dostopnih pogojih, ne pa da se vrtnarji izženejo z njihovih majhnih specializiranih vrtov, ki jim nudijo možnosti za življenje, goriškemu in tržaškemu trgu pa tako cenjene pridelke.
Stanje slovenskih kmetov v videmski pokrajini, zlasti v Nadiškt dolini, je tako resno, da ga ni moč izčrpno obravnavati v takem govoru; kakor je ta. Dovolj je omeniti patološko zapustitev celih vasi, v katerih sedaj živijo skoraj samo starci in otroci, ker so aktivne sile prisiljene na izselitev. Na tem področju so poleg agrarne krize pričujoči resni problemi ob-ubožanja vsega gozdnega gospodarstva, zaradi česar je prišlo do strašnega padca dohodka na osebo in v družinah.
Danes, ko se govori o demokratičnem gospodarskem programiranju, zlasti po ustanovitvi avtonomne dežele, je potrebno omv-
(Nadaljevanje na 2. strani)
PnBnHcT "dnevni Ir
21. m«rc* 1965
V prejšnjem tednu
Sovjetskemu kozmonavtu A-lekseju Leonovu je trinajstemu po vrsti pripadla izredna čast, da izvrši izredno dejanje, da kot prvi predstavnik človeštva stopi v nepregledni vesoljski prostor. Niso potekla niti še polna štiri leta, odkar je Jurij Gagarin prvi odletel v vesolje, ko je njegov rojak že postal vesoljski pešec.
Plavanje Leonova po vesolju ob ladji, ki ima simbolično i-me «Zora», so odraz novega velikega napredka sovjetske in svetovne znanosti. Ob tem u-spehu napredka, ki odpira nove perspektive za nadaljnje osvajanje vesolja, se veselijo vsi ljudje, ki niso obremenjeni z najhujšimi zemeljskimi bremeni.
Prek Leonova je človek pokazal, da je med letenjem z brzino osmih kilometrov na sekundo sposoben izvrševati določena opravila. V tej možnosti dela v kozmosu vidijo učenjaki jamstvo, da bodo kozmični letalci kmalu mogli sestavljati medplanetarne postaje, graditi odskočne postaje za Izlete na Mesec in dalje.
Znanost in tehnični napredek sta dala naši dobi fantastični pospešek, ki narekuje današnjemu človeku dolžnost, da vzporedno s tem uskladi tudi tempo razvoja vsečloveških odnosov.
Neki ameriški komentator je ob tej priložnosti postavil vprašanje, ali ne bi bilo mogoče dvojne ogromne izdatke (ameriške in sovjetske) skrčiti v en sam izdatek. Ali v zgodovini našega planeta, njegovih problemov in resničnih potreb res toliko pomeni, kdo bo prvi človek, ki je stopil v vesolje ali na Lunino površino? — Rus ali Američan? Komentator vprašuje, ali ne bi mogli dve največji državi sodelovati pri prodiranju v vesolje in porabiti prihranjena sredstva za potrebe tega sveta. Morda bi tako lahko storili, meni komentator, toda najprej bi bilo treba poznati odgovor na vprašanje, ali moreta doseči sodelovanje v skupnem življenju in s tem zagotoviti mir na Zemlji. Brez sodelovanja na Zemlji je težko govoriti o sodelovanju v vesolju.
Na žalost, moramo še vedno ob vsakem novem tako izrednem avstr on avtskem uspehu začeti primerjavo s težkim anahronizmom v mednarodnem življenju, ki na eni strani kaže nedojemljivi polet človeškega uma v višine, na drugi strani pa prav tako nedojemljivo zaostajanje v omejenosti in kon-servativizmu raznih političnih pravil m dogem.
Človeštvo Je že preveč obremenjeno z izrodkom enega svojih genialnih izumov. Atomska sila, ki je sila prihodnosti, se postavlja v službo vojne ter grozi človeku uničenje. Popačenost vojnostrateških računov gleda tudi na uspehe v kozmosu z vidika, ki ooleg ve-veselja vzbuja tudi upravičeno zaskrbljenost. Tekmovalski duh, ki vse dotlej, dokler je zdrav, pomaga, se v glavah posameznih vojnih strategov spreminja v svoje nasmrotje, t.j. v iskanje in opravičevanje razlogov in povodov za nadaljevanje brezsmiselne oboroževalne tekme, za načrte o nadaljevanju Igre napetosti In zaostrovanja odnosov ter njih raztegnitev tudi na kozmično področje.
Nad 120 miliiard dolarjev, ki se letno porabijo za proizvodnjo sredstev smrti na svetu, na katerem še vedno trpi na stotine milijonov ljudi zaradi gladu in bolezni in živijo še v primitivnem življenju ter Jim primanjkujejo najosnovnejša sredstva. Ti ljudje so močan glas. ki zahteva, da se tudi v dneh slavljenja novih znanstvenih uspehov govori ne samo o pomenu mednarodnega znanstvenega sodelovanja, temveč predvsem o nujnosti, ki z vsakim novim tehničnim napredkom postaja še večja nujnost, da se svet z novim tempom in z novo silo kolikor mogoče bolj posveti krepitvi še vedno tako krhkega miru, kar kažejo tudi eksplozije bomb, ki so Jih ponovno metali nad 17. vzporednikom prav v trenutku, ko je tVoshod 2» krožil okoli Zemlje. Svetu je noleg drugega tudi za uresničenje njegovih kozmičnih sanj "otrebno dolgo nepretrgano, trajno razdobje miru, sodelovanja vsen ljudi na vseh področjih za reševanje občih in številnih zemeljskih problemov in nesoglasij % Kajti sodobni človek, ki mu je uspelo, da stopi v do sedaj nedotaknjeni kozmos, ne sme dovoliti, da bi hodil po Zemlji poln skrbi in negotovosti, prepuščen vetrovom hladne vojne in nenadnim mednarodnim ne-- vihtara.
DANES SE ZAKLJUČI KONGRES BIVŠIH INTERNIRANCEV
Bivšim internirancem naj se prizna pokojnina in stalnost na delovnem mestu
e
Pozdravna brzojavka predsedniku republike - Komisije s polno paro pregledujejo prošnje za plačilo odškodnine - Za proglasitev tržaške Rižarne za narodni spomenik
Govor
(Nadaljevanje s 1. strani)
(Od našega posebnega dopisnika)
BOLOGNA, 20. — V veliki dv orani kulturnega krožka «Bos si» seje danes do 20. ure nadaljeval s kratkim opoldanskim premorom IV. vsedržavni kongres Zveze bivših političnih deportirancev. Današnje zasedanje je bilo zelo razgibano, pestro in bogato po vsebini poročil o-srednjega vodstva združenja in številnih krajevnih sekcij ter diskusije o perečih problemih, ki zadevajo italijansko demokracijo in uveljavitev idealov odporništva v vsem javnem življenju, ter o perečih vprašanjih združenja bivših deportirancev ter svojcev umrlih v taboriščih.
Vsekakor je bilo današnje zasedanje najbolj zanimivo, plodno, polno koristnih sklepov ter dragocenih ugotovitev.
Kongres je danes poslal predsedniku republike pozdravno brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za prisrčna voščila in zagotavlja dosledno in vztrajno borbo bivših deportirancev za uveljavitev idealov odporništva. Med delom kongresa so prihajale pozdravne brzojavke, pisma in delegacije raznih ustanov, organizacij in strank. Popoldne je pokrajinska uprava priredila na čast kongresistom v svoji lepi starinski palači sprejem, jutri pa bo priredila sprejem bolonjska občh na na županstvu.
Med drugimi so včeraj Kongres pozdravili z brzojavkami senator Banfi, deželno vodstvo krščanske demokracije Emilije, župan Imole, župap občine Carpi, sindikalne organizacije itd. Posebno pa sta med drugimi toplo pozdravila kongresi-ste predstavnik predsednika vsedržavnega združenja vojnih invalidov, predsednik mladinskega židovskega združenja in znani francoski bivši politični deportiranec in član vodstva francoskega združenja deportirancev Emile Vallet, ki ima med drugim velike zasluge, zlasti za postavitev mednarodnega spomenika žrtvam v taborišču Gusen, ki ga bodo slovesno odkrili v nedeljo, 8. maja. Mnogi naši rojaki so bili v tem zloglasnem taborišču; preživeli pa imajo v dobrem spominu francoske tovariše.
Na današnjem zasedanju je najprej poročal o vprašanju izplačila odškodnine član osrednjega vodstva združenja sen. Gianfranco Ma-ris, ki je poudaril, da ima plačilo te odškodnine predvsem moralni in politični pomen. Dejal Je, da
komisije delajo s polno paro, toda delo se bo zavleklo, ker je bilo predloženih skupno 318.819 prošenj, vse pa kaže, da jih je utemeljenih od 30 do 35.000. Drugi člani vodstva so poročali o organizaciji obiskov taborišč ter o akciji, da se organizacija juridlčno prizna kot «ente morale«. Predstavniki sekcij pa so med poročili o delovanju sekcij poudarili tudi zahtevo, da se bivšim deportirancem prizna vsaj minimalna pokojnina, da se jim zagotovi stalnost na delovnem mestu itd. Pri tem so poudarili, kakor glede izplačila odškodnine, da ne more biti govora o miloščini, ampak o moralnem priznanju.
V imenu tržaške sekcije je danes govoril na kongresu tudi Giovanni Postogna, ki je opozoril kongres zlasti na vprašanje proglasitve Rižarne za narodni spomenik, vprašanje invalidnin in odškodnine ter še posebej na obstoj slovenske narodne skupnosti, ki je toliko žrtvovala v borbi proti fašizmu.
Kongres se bo zaključil jutri z izvolitvijo osrednjega vodstva združenja in s sprejemom na županstvu.
ALBIN BUBNIČ
iijo dobri prijateljski odnosi in da se razvija koristno sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju. Jovanovič je izrazil upanje, da bo obisk jugoslovanske delegacije ustavnega sodišča v Italiji prav tako prispeval k nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnosov med obema državama. Kot je znano, do delegacija ustavnega sodišča Jugoslavije od 24. do 29. t.m. uradno obiskala Italijo.
Bonn in Arabci
BONN, 20. — Danes je odpotoval v Alžir socialdemokratski poslanec Hans Juergen Wischnewskl.
Skušal bo prepričati Arabce, naj ne prekinejo odnosov z Bonnom. Po-, slanec je odpotoval sporazumno z zunanjim ministrom.
Poslanec Rudolf Werner pa je poročal danes . Erhardu o svojih razgovorih v Kairu Wemer se bo prihodnje dni vrnil v Kairo z odobritvijo vlade, da obnovi svojo osebne stike
ATENE, 20. — Predsednik grške vlade Papandreu je zavrnil turški predlog za začetek neposrednih gr-ško-turških pogajanj v zvezi s Ciprom. Pripomnil Je, da je za to posredovalec OZN, ki mu je treba pomagati, da pozitivno zaključi svojo nalogo.
niti, da je treba prizadetemu prebivalstvu pomagati, da bo razumelo svoje probleme, da bo pri tem aktivno sodelovalo, če se hoče razviti zdrava zadružna zavest, ki je toliko bolj potrebna, kjer je lastnina zdrobljena. In za to je potrebno imeti pred očmi potrebo rednih strokovnih tečajev, predet-vanj, razlag v jeziku tistih, kate-. rim, so namenjeni. Zato postaja nujno, da je pri pokrajinskih nad-zorništvih za kmetijstvo zadostno število slovenskih funkcionarjev, da se ne Vi moglo zgoditi (čemur sem moral biti sam priča), da kak funkcionar skoraj zgubi potrpljenje, ko kmet prosi za pojasnila, rekoč, da' je imel prav v njegovi vasi tečaj o tej zadevi.
Zdi se nam primerno zaključili te besede poudarjajoč potrebo, da se specifični problemi slovenske narodne manjšine, ki živi v okviru dežele Furlanije-Julijske krajine, obravnavajo in’ rešujejo na enoten način, posebno še danes, ko smo dosegli deželno avtonomijo. Prepričani smo, da se lahko doseže rešiteb vseh problemov slovenskih kmetov samo z enotnostjo in z enotnimi napori italijanskih in slovenskih kmetov, skupaj z vsemi delavci, ki imajo skupne smotre, in v korist deželnega gospodarstva, demokracije in skupnosti.
Obisk delegacije ustavnega sodišča v Jugoslaviji
BEOGRAD, 20. — Ob odhodu delegacije ustavnega sodišča Italije iz Jugoslavije, kjer je bila te dni na obisku, je predsednik ustavnega sodišča Blažo Jovanovič Izjavil jugoslovanskemu tisku, da je bil smoter obiska izmenjava misli o ustavnih sistemih, funkcijah u-stavnega sodišča in drugih vprašanj, ki se nanašajo na metode in delo ustavnih sodišč. Ta izmenjava bo glede na dolgoletne izkušnje, ki jih ima ustavno sodišče Italije pri reševanju ustavnih vprašanj, zelo koristna, Je poudaril Blažo Jovanovič. Naši Javnosti je zna-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiinmiiimnnininiiiimiiiiiiiiiiiii
DANES VELIK POHOD ČRNCEV OD SELME DO M0NTG0MERYJA
Johnson «federaliziral» narodno gardo v Alabami
Poslal bo v Selmo tudi enote vojaške policije - Drugih tisoč vojakov v pripravljenosti
JOHNSON CITY (Texas), 20. — Ameriški predsednik Johnson je na svoji današnji tiskovni konferenci sporočil, da je br. zojavil alabamskemu guvernerju Wallaceju in mu sporočil, da je «federalizira.l» nekatere enote narodne garde v Alabami ter odredil pošiljatev oddelkov zvezne vojske, da zaščitijo črnske demonstrante, ki se bodo jutri udeležili velikega pohoda iz Sel-me v Montgomery.
Predsednik Je pojasnil, da oddelki zvezne vojske, ki jih bodo poslali v Alabamo, pripadajo vojaški policiji, ki je v službi pri vojski. Dodal je, da namerava s svojimi ukrepi «pomagati alabamskemu guvernerju«, da zagotovi javni red. Izrazil pa je presenečenje nad guvernerjevimi izjavami, zlasti kar se tiče trditev, da ne more z državnimi financami mobilizirati narodne garde. Prav tako je izrazil presenečenje, ker je Wallace zahteval zvezno pomoč za izpolnjevanje naloge, ki pripada posameznim državam.
Johnson je omenil, da so v Mont gomeryju v službi tudi zvezni funkcionarji in agenti FBI. Poleg te-
no, da so med Jugoslavijo in Ita-|ga Je po nalogu predsednika odšel
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiititiiiiiiiiiiimiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiTfiimifiiiiiiiiiiiiirmiimMimmifnirniiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiii
RESOLUCIJA V. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Potrebna je stalna skrb za Slovence zunaj meja državne skupnosti
Velikega pomena je enakopraven položaj italijanske in madžarske narodnosti s Slovenri - Precej pomlajeno novo vodstvo 99 članov
v Selmo pomočnik državnega pravdnika Ramsey Clark, ki bo koordiniral operacije zvezne vlade v Alabami s pomočjo dveh visokih funkcionarjev pravosodnega departmaja.
Zatem Je predsednik izjavil, da bodo prihodnje dni «oči vse Amerike obrnjene v Selmo«, «medtem ko bodo oči vsega sveta obrnjene v ZDA«. Izrazil Je željo, naj bi Jutrišnji pohod potekal na tak način, «da bi bil v čast tradiciji Amerike«.
Zatem Je predsednik sporočil, da J n poleg tega pripravljenih še tisoč vojakov v vojašnici v Georgiji, ki bi Jih eventualno poslali v Selmo in Montgomery.
Glede vesoljskega raziskovanja je predsednik priznal, da ima Sovjetska zveza prednost pred ZDA na nekaterih sektorjih. Pripomnil pa Je, da je zadovoljen z dosedanjim napredovanjem v ZDA na tem področju in da «bi bila napaka gledati na vesoljsko raziskovanje kot na tekmovanje«.
Glede Indokine je predsednik sporočil, da se bo ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor vrnil 28. marca v Washlngton «na normalen upravni obisk«. Dodal Je, da ostane ameriSka politika v Vietnamu nespremenjena.
slanske zbornice Bucciarelli-Dueci pa je poslal sožalno brzojavko predsedniku romunske ljudske skupščine.
Jože Tiran
(Od našega posebnega dopisnika)
LJUBLJANA, 20. — Ob zvokih ((Internacionale« se je v sredo zjutraj V. kongres Zveze komunistov Slovenije začel, ob i-stih zvokih se je danes ob 13. uri končal. Novoizvoljeno vodstvo se je kar v Isti dvorani sestalo na prvo sejo.
Tudi zadnji dan kongresne de- .------------------
javnosti je bil živahen. Že pred
pi
sedmo uro so se začele volitve novega vodstva, ki so se zaključile okoli 10. ure. Izvoljenih je bilo 99 članov centralnega komiteja, za katerega je značilno to, da je precej obnovljen. Vanj je bilo vključenih razmeroma veliko novih ljudi in kot je bilo pričakovati, predvsem mlajših. Ko je Miha Marinko ob koncu povzel besedo, e opozoril na te spremembe, hkra-i pa poudaril, da «gre v tem primeru ' za pritegnitev novih sil v osrednje vodstvo, da bi novi sestav odražal današnje potrebe družbenega razvoja«. Pri, tem je še dodal: (<To poudarjam, 'da bi ne bilo nesporazumov. Izločeni člani niso nič manj cenjeni in njihove izkušnje bodo prihajale v poštev tudi v nadaljntem . razvoju »
Hkrati z izvolitvijo novega cen tratnega komiteja sta bili izvoljeni tudi 9-članska revizijska ih 15-članska kontrolna komisija. Sledilo je čitanje in odobritev zaključne resolucije. Kakor je poudaril poročevalec, je bila predložena resolucija, v precejšnji men popravljena in dopolnjena s predlogi in zahtevami diskutantov, kar je bilo tudi pričakovati, saj smo v naših dosedanjih poročilih o de lu kongresa ugotovili, da je diskusija zelo intenzivna in po tematiki ž'va.
Resolucija, ki je dejansko ugo tavljanje sedanjega stanja in hkrati napotilo za nadaljnje delo Zve-ze komunistov Slovenije kot celote in komunistov kot posameznikov za prihodnje obdobje zelo naglega razvoja družbenih odno-
sov, obravnava v svojih štirih poglavjih praktično vso tematiko, o kateri Je bilo med kongresom govora. Po uvodu obravnava prvo poglavje resolucije probleme gospodarstva in kar je s tam v zve-, zi. V tem poglavju beremo npr.
programski odstavek:	«Doseženi
materialni in družbeni razvoj omogoča in hkrati terja intenzivnejše tej osnovi so v Jugoslovanski fede"
gospodarjenje. Hitrejše naraščanje -----" 1	....................
( Sel# ,tn
družbene produktivnosti na tej podlagi tudi življenjskega standarda Je naša osrednja naloga. Njej je treba podrediti celotno ekonomsko politiko.«
V zadnjem odstavku tega poglavja pa beremo: «Višjo produktivnost dela, višjo življenjsko raven in bolj humane odnose med ljudmi je v bodoče mogoče dosezati le z znatno večjimi vlaganji za količinsko in kakovostno rast splošne in strokovne 'izobrazbe vseh vrst m stopenj, za hitrejši razvoj znanstvenega in raziskovalnega dela in vseh drugih dejavnosti, ki razvijajo nove proizvodne sile in višjo človeško ustvarjalnost.«
Drugo poglavje resolucije se začne s sledečo ugotovitvijo: Samoupravljanje Je ža vsakega člana in celotno organizacijo Zveze Komunistov temeljno izhodišče pri idejni in politični mobilizaciji delovnih ljudi. Zanemarjati samoupravljanje pomeni zanemarjati interes človeka in njegove ustvarjalne ideje, pobude in predloge za hitrejši materialni napredek; pomeni podcenjevati oblikovanje socialistične zavesti in zanikati povezanost osebnega in družbenega inte-
iiiiiiiiiiiiiimii im h tiiliiiimiiiimimiiiiiiiiiimiiMiimmmiiiiiiiifi 1111111111111111111111111111111111111111111 umu
Trideset otrok ubitih pri avtomobilski nesreči
TAJPEH, 20. — Pri cestni nesreči, ki se Je davi dogodila v predmestju Tajpeha, prestolnice Formo-ze, je 30 otrok izgubilo življenje, drugih 70 pa Je bilo ranjenih Velik avtobus, v katerem Jc bilo kakih sto Solarjev, ki so se vračali z izleta, se je prevrnil v prepad, potem ko je povozil pešca. Ren1'—-otroke so nbolnišnica v ittjpehu.
NEAPELJ, 20. — Na postaji Ca-salnuovo, nekaj kilometrov od Neaplja, sta se iztirila zadnja dva vagona potniškega vlaka, pri čemer je bilo mnogo ranjenih, baje 20.
ŽENEVA, 20. — Zveza društev Rdečega križa v Ženevi Je sporočila, da Je v Turčiji zaradi epide
mije ošpic umrlo rf'-'1 -"
»—Kampanje za cepljenje so epidemijo skoraj popolnoma usta vili.
resa, na čemer temelji in se gradi socialistični sistem«.
Ko v nadaljnjem obravnava družbene odnose in naloge, ki se v zvezi s temi postavljajo, pravi resolucija v svojem zaključku tega poglavja med drugim:
«S tem, da so komunisti, delavski razred in delovni ljudje Slovenije prevzeli nase odgovornost tudi za razvoj vseh narodovih ustvarjalnih sil v naši družbeni skupnosti, so zagotovili doslej najširše zasnovano in zato tudi najbolj ce lovito udeležbo slovenskega naroda v upravljanju lastnih zadev. Na
raciji komunisti, pobudniki, tistih teženj, ki zagotavljajo in utrjujejo enakopraven in nemoten razvoj ustvarjalnih sil slehernega naroda in narodnosti.
Taka nacionalna afirmacija je hkrati obračun s poslednjimi občutki slovenske nacionalne ogroženosti ali manjvrednosti, ki ne žive ramo kot posledica nekdanje zgodovinske usode slovenskega naroda ali zunanjih pritiskov, marveč predvsem kot rezultat nedodelanosti našega samoupravnega in gospodarskega sistema, našiti lastnih pomanjkljivosti in ne vedno najbolj ustrezne prakse. Te pomanjkljivosti, pojave narodnostne nestrpnosti in unitaristične težnje bomo učinkovito premagovali z u-veljavljanjem delovnega človeka njegovih pravic in dolžnosti, z izpopolnjevanjem samoupravnega in gospodarskega sistema in s socialistično pomočjo nerazvitim. S tem bomo prispevali k napredku vseh jugoslovanskih narodov in izraz!-tejšemu uveljavljanju lastne nacionalne skupnosti.
Komunisti smo vselej bili in smo ostali glasniki najnaprednejših dosežkov naše narodne kulture, hkrati ko sl prizadevamo za stalno pretakanje naprednih kulturnih tokov v naš narodnostni prostor.
Naša intemacionalistična dolžnost pa je, delovati tudi za sožitje med vsemi narodi in uveljavljati načelo odprte socialistične skupnosti. Za uresničevanje tega načela je izrednega pomena enakopraven položaj italijanske in madžarske narodnosti s Slovenci, nič manj pa naša stalna skrb za položaj in življenje Slovencev zunaj meja naše državne skupnosti«.
F. UDOVIČ
Gromiko zopet v Moskvi
MOSKVA, 20. — Sovjetski zunanji minister Gromiko se je vrnil danes popoldne iz Londona v Moskvo. Ob prihodu ni mogel podati nobene izjave in je pripomnil, da je bilo vse rečeno v skupnem sporočilu, ki je. bilo objavljeno sinoči.
Morovo sožalje ob smrti Dej a
RIM, 20. — Predsednik vlade Moro Je poslal podpredsedniku držav-nega sveta Romunije Maurerju brzojavko, s katero sporoča v imenu vlade in v svojem imenu sožalje ob smrti Georgiuja Deja. Zunanji minister Fanfani je poslal sožalno brzojavko romunskemu zunanjemu ministru, predsednik po-
Pretresla nas je vesi, da je včeraj v svoji vikend hišici v Polhograjski dolini umrl igralec in režiser lože Tiran, (lan Mestnega gledališča ljubljanskega, ki prav te dni gostuje v Trstu.
, Smrt ni hotela čakati, da bi Tiran dosegel leta starosti; s svojimi 45 leti se je komaj poslovil od mladosti. Vendar ga je ie pred časom zadela kap. Zdravje se mu je sicer izboljšalo in še te dni je temu in onemu dejal, da se počuti dobro. Zato pa je bila včerajšnja vest toliko bolj kruta.
Jožeta Tirana, ki je svojo gledališko pot nastopil v Ljubljani malo pred drugo svetovno vojno, smo tudi v Trstu dobro poznali. Saj je od partizanov prišel prav v Trst in tu nastopal z obnovljenim Slovenskim narodnim gledališčem. Režiral je in igral (2 njim tudi njegova žena Vladoša Simčičeva), pozneje pa se je vrnil v Ljubljano. Mnogo si je prizadeval Za ustanovitev Mestnega gledališča v Ljubljani in postal je tudi njegov ravnatelj. Lahko se reče, da je to gledališče on ustanovil. Pozneje je ravnateljsko mesto pustil in je le še režiral in igral, dokler mn, dela ni onemogočila bolezen. Veliko je število njegovih režij in odigranih vlog. Posebej pa velja omeniti njegovo (in Javorškovn) delo Odločitev, ki ga je gledališče v Trstu igralo v tistih težkih časih, ko se je odločala nadaljnja usoda Tržaškega o-zemlja.
Jožeta Tirana se bomo Tržačani s hvaležnostjo spominjali. Njegovim svojcem in Mestnemu gledališču ljubljanskemu pa izražamo svoje iskreno sočustvovanje.
...umu.......................
SMUČANJE
Zlatko Balokovic sedemdesetletnik
Zlatko Balokovic, znani violinski v- noz, slavi svoin »i«.-
o'Ku, ki se sedaj zdravi v nekem zdravilišču v Benetkah je p«...*! t-csutKD predsednik SFrtJ Josip Broz Tito.
LA TOUSSUIRE, 20. — Avstrijec Rudi Sailer je danes zmagal v veleslalomu tekmovanja za veliko nagrado Toussuire. Za njim sta se uvrstila Francoza Mauduit ir. Alain Penz, Avstrijec Trischer, Nemec HeckeJmiller itd.
V	ženski konkurenci pa je zmaga prav tako v veleslalomu pripadla mladi Francoziniji Florenc Steurerjevi pred roJak!n)o Annie Famose in Nemko^Cecile Prinzing.
GAELLIVARE, 20. — Finec Ulf Ekstam je danes zmagal v slalomu tekmovanja za laponski pokal, ki je na švedskem. Na drugo mesto se Je uvrstil Nemec Ludwig Leit-ner, medtem ko je bil Italijan Ivo Mahlknecht četrti.
V	ženski konkurenci pa Je prvo mesto pripadlo Avstrijki Sieglinde Brauerjevi pred rojakinjo Eddo Kainz. Tretja je bila Norvežanka Aud Huammen, četrta pa Italijanka Inge Senoner.
me*W o
ujsmuva, 20. — V drugi polfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov v vaterpolu je Pro Recco , premagal Barcelono 5:1 (2:0, 1:0, 11:1, 1:0).
EnmsMMa
DUNAJ, 20. — Vzhodni Nemec Bernd Karworsky je danes skočil v Kulmu 140 m in zasedel, tudi zaradi drugega skoka 122 m, 221 točkami prvo mesto Izid današnje, ga tekmovanja na skakalnici v Kulmu je naslednji:
1.	BERND KARWORSKY (Vzh. Nemčija) 221 točk (140 in 122 m)
2.	Mihajl Veretnlkov (SZ) 214,8
3.	Giacomo Aimoni (Italija) 210,1 (125 — 118)
4.	Henrik Ohlmeyer (Zah Nemčija 208,0
5.	Peter Lesser (Vzh. Nem.) 206,1 itd.
NOGOMET
NEAPELJ, 20. — Danes so igrali tretje kolo mladinskega nogometnega turnirja «Citt& di Napoli«. Izidi so naslednji:
First Vienna - Libertas Vomero 2:0 Stade Reims . Flegrea	1:0
V finalu se bosta spoprijela First Vienna in Florentina, Milan in Stade Reims se bosta borila za tretje in četrto mesto, Flegrea in Libertas pa za peto in šesto.
NEDEUA 21. MARCA Radio Trst A
8.30 Kmetijska oddaja; 10.00 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...; 11.00 Veseli motivi v slovenski pesmi; 11.15 Oddaja za najmlajše:	«Gojko in Cvetka«,
pravljica; 12.00 Nabožne pesmi;
12.30	Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 Znani pevci: Catherine Spaak; 15.15 Klavirska lahka glasba; 15.30 »Glas iz daljave«, radijska drama: 16.10 Igra orkester Dino Olivieri; 16,30 Simfonične skladbe Manuela De Falie; P7.25 Plesna čajanka; 18.25 Glasba s filmskih trakov; 18.55 Italijanski komorni ansambli;
19.30	Dunajske melodije:	201)0
Snort: 20.30 Iz slovenske folklore: Lel la Rehar: «Roš videu ti gr.ieš-nik, kako bo hudo...«; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Klasična simfonila: 22.35 Južnoameriški ritmi; 23.00 Nežno in tiho.
Slovenija
7.00	Napoved časa, poročila,
pregled fska: 8.00 Mladinska radijska igra; 8.40 Iz albuma skladb za otroke; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Pesmi borbe in dela: 10.40 Koncert lehke glasbe; 12.00 Poročila: 12.05 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo: 13.15 Zabavna glasba: 13.50 Pred domačo hišo: 14.00 V svetu opernih melodii:	15.05
športno popoldne; 18 00 Humoreska tedna: 18,20 Zabavni inter-mezzo, 18.30 Večerne melodije; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radi (skl dnevnik: 20.00 Naš nedeHski sestanek (spored za ljubitelje zabavnih melodii); 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe (or!’est»r Slovenske fiiharmo-niie dirigira Bogo Leskovic); 22 00 Napoved časa. poročila, vremenska nanoved; 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Kurt Ede'ha-gen in Werner MOUer; 23.05 Dušan Radič: Prebolene e“nčke in druge komorne skladbe.
Ital. televizijo
10.15 Oddaja za ooUedelce: 15.30 športno popoldne: 17.00 Oddaja za nsjm'a,|še; 18.00 «Le avventu-re di Braccio di ferro«; 18.10 «RtvaHt,a», televizijska igra; 1900 Dnevnik; 19.10 Registriran športni dovoUgij; 20.00 športna poročila: 23 00 Dnevnik: 2100 »studio 1», glasbeni program: 2? 15 športna nedelja, nato dnevnik.
II. KANAL
18.00	Simf. koncert; 21.00 Dnevnik, 21 15 Civilizacija v zgodovini; 22.15 Glasba v Neaplju včeraj in danes.
PONEDELJEK 22. MARCA Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Iz slovenske folklore: Lelia Rehar: »Boš videu ti grješnik, kako bo hudo...«; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Z italijanskih glasbenih festivalov: 17.00 Kitarist Giovanni Comelli; 17.15 Napoved časa in poročila; 17.35 Pesem in ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Kon-certlsti naše dežele:	Pianistka
Grazia Barbanera: 18.50 Saksofonist Sil Austin; 19.00 Sekstet Ha-zy Osterwald; 19.15 Plošče za vas; 19.45 Ansambel «Le Tigri«; 20.00 Šport; 20.35 Domenico Ci-marosa: Dva barona iz Roccaz-zurre, komična opera; 23.00 Kvintet Erič Dolph'-.
12.05 Lahka glasba: 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran; 13.30 Glasba no željah.
9.30	Oddaja za poljedelce; 12.00 Plošče: 12.15 Danes na stadionu;
12.30	Glasbeni vložek; 13.30 Glasba po željah; 14.00 »El Čampa-non«.
Koper
6.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 9.45 Oktet iz Gorice p.v. Franca Va-lentičiča; 10.00 Prenos RL; 10.45 Mali koncert za klavir in orkester; 12.15 Glasbeni koktail; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Glasba po željah, 2. del: 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.40 Zabavna glasba; 15.30 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij; 16.00 Prenos RL; 18.30 športna nedelja na Primorskem;
19.30	Prenos RL: 22.15 Plesna glasba; 22.30 Poročila.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih; 7.10 Almanah; 7.15 Jutranja glasba;
8.30	Oddaja za poljedelce; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 14.00 Operna glasba:
14.30	Zbori z vsega sveta; 16.00 športna oddaja; 17.30 Toscanini-jeva umetnost; 19.35 Glasbeni vrtiljak; 21.20 Koncert ansambla «The Anglian Chamber Soloist« Iz Londona; 22.20 Plesna glasba.
II.	program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital narodne pesmi in plesi; 9.00 Od daja za žene; 11.35 Pevski pro gram; 12.00 Športna prognoza 13.00 Srečanje ob 13; 14.30 Te den aktualnosti; 15.45 Ital. pano rama; 16.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši najljubši pevci; 20.00 Kako je nastal lik Manon Lescaut; 21.00 športna nedelja; 21 40 Večerna glasba.
III.	program
16.30	Stare orgle v Evropi; 17.05 «11 grande statista«, trodejanka; 19,15 Pregled srednjeveške zgodovine; 19.30 Vsakovečemi koncert;
20.30	Revija revij; 20.40 Vivaldijev koncert; 21.20 Skladbe Georga Friedricha Haendla.
Koper
5.35 Prenos R.L: 6 15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Program, ki ga poklanja Italmuslca iz Milana; 8.30 Pre-no« RL; 12 00 Glasba do željah;
13.30	Poročila; 13.40 Operna panorama; 14.45 Zabavna glasba;
15.00	Df^matinske ponevke; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 šport:
15.50	Orkester Ray Martin: 16.10 Najnovejše plošče: 16.35 Dsbussv-jeve skladbe poje Janine Michean: 17.10 Poslušalmo IJh skupaj; 17.40 Poje zbor iz Torviscose; 18.00 Prenos RT- '9 00 Orkester H"rrv James; 19.30 Prenos RL: 23.40 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos PL.
Nacionalni program
6.30	Vreme na Ital. morjih: 7.00 Almanah: 8.00 športna nedelja;
8.30	Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9 45 Pesmi leta;
10.00	Ooerna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Haendlov koncert,: 11.45 Glasba za godala: 12.05 Prijatelji ob 13 00: 14.55 Vreme na ital. moriih; 15 30 Iz albuma plošč: 15.45 Gospodarska rubrika: 16 30 Program za naimlaiše: 17.55 Zdravnikovo mnenje: 18.05 «La trottola, gl»«b“na oddaia: 19 05 Oddaja za obrtnike: 19 30 Glasbeni vrti)lak: 31.15 Koncert operne glasbe: 22.15 Koncert orkestra p.v. Marcella De Martina.
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 10.35 Nove ital. popevke; 11.05 Glasba za dobro voljo; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 Pevski program; 14.45 Glasbena paleta. 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija;
16.50	Opemi koncert; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 E-notni razred; 21.40 Ameriška pesem.
III.	program
18.30	Pregled španske kulture;
19.30	Vsakovečemi koncert; 20,30 Revija revij; 20.40 Mozartov koncert; 21.20 Skladbe Paula Hinde-mitha; 22.45 «Esecuzione capita-le», enodejanka od Claudia No-vellija.
Slovenija
6.00	Jutranji radijski dnevnik: napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved; 8.00 Poročila; 8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Mlada leta velikih skladateljev; 9.10 Zapojmo in zaplešimo; 9.25 Iz narodne zakladnice; 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe; 10.15 Pisan orkestralni inter-mezzo: 10.55 Glasbena medigra;
11.00	Nimaš prednosti!; 12 00 Poročila; 12.05 Oddala za kmetovalce; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Domači in tuji virtuozi; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Odlomki iz Comeliusove opere Bagdadski brivec; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravllajo; 15 00 Popoldanski radijski dnevnik: 15.30 Zabavni zbori: 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Glasbena križanka št. 12; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Vzhodnonemška inštrumentalna zabavna glasba; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Obvestila: 19 05 Glasbene razgled-n'ee; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20 00 Izbrali smo za vas: 20.40 Pianistka Gina Ba.cbauer; 22.10 S popevkami no svetu: 23,00 Poro^la: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 '"-m orkestri vem igrajo.
Ital. televizija
Od 8.30 do 13 55 šola- '7.30 Od dala za na'*e- 18,30 Nikoli ni prepozno: 19 00 Dnevnik; 19 55 Snort; 2010 t>»vnik: 2100 TV tedn'k; 22 00	«11 comn«<mo di
scuola«. t.e'-v. fara: °2.55 Simf. koncert; 23 00 Dnevnik.
II KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 «Solun, gnezdo vohunov« — Pabstov film;
23.00	Športna poročila.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 21. DO 28. III.
NEDEUA. 21. marca 10.00 Kmetijska 11.30 Lassie — serijski film; 12.00 Waterpolo srečanje Mladost-Camoli d« 13.00); 16.45 Studio uno — zabavnoglasbena oddaja RAI; 18.00 Mladm skl TV klub; 19,00 Svetnik -serijski film; 20.00 Dnevnik; 20.15 Da ali ne — quiz; 22.15 Filmska reportaža športnega dogodka;
23.15	Poročila.
PONEDEUEK, 22. marca 11.40 Televizija v šoli: Prosti pad; 16.40 Ruščina na TV; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Francozi pri vas doma; 18.10 Filmi za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Vizija bodočnosti; 19.15 športni pregled; 19.45 Rezerviran čas-20.00 TV dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček: 20.40 Anton Soljan: So-Ya - TVJgna; 21.40 Naš teleobjektiv; 22.05 TV obzornik.
TOREK, 23, marca NI SPOREDA.
SREDA, 24. marca
17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Tik-tak, pravljica za najmlajše-17.55 Pionirski TV studio; 18 25 TV obzornik; 18.45 Reportaža studia Skopje; 19.00 Kaleidoskop;
19.15	Glasba danes; 19.45 Cikcak-20.00 TV dnevnik; 20.30 Beseda in čas *- lirika; 20 40 Zabavno
glasbena oddaia; 2149 Ku'turna panorama; 22.20 TV obzornik.
ČETRTEK, 25. marca
10.00 TV v šoli: 11.00 Francozi pri vas doma; 16 40 Ruščina na TV; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 TV obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji: 19.15 Glasbena porota; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Narodna glasba: 21.50 Zareče oči — TV film; 22.20 TV obzornik.
PETEK, 26. marca
17.10 Učimo se angleščine; 17.40 TV v šoli; 18.10 TV slikanica: 18.25 TV obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Narodna glasba; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Moje univerze — sovjetski film; 22.10 Sprehod po svetovnih galerijam 22.40 TV obzornik.
SOBOTA. 27. marca
17.40 Kljukčeva taktika — lutke; 18.05 Zvoki v gibanju; 18.25 TV obzornik; 18.45 Josip Jurčič-Maščevanje — TV priredba; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Glasbeni koti ček; 20.40 Sprehod skozi čas-21.10 Fratemltas — Čilski študentski ansambel; 22.10 Golo mesto — serijski film; 28.00 TV ob ik.
Primor šleT Uneviuk
— 3
21. marca 196S
GASTON
CHARLET

::::::::::

.................!!i
Ml
ufiMtUlea
Bilo je 18. maja 1944. Ura je bila nekaj čez osem...
Nenadoma smo se zdrznili: odjeknil je strel, nato še eden. Po zvoku smo spoznali, da to ni bilo daneč — v taborišču ali v njegovi najbližji okolici...
Strel je za nas zmeraj pomenil skrivnost, grožnjo in strah...
Vrata ambulante se naglo od-piro. Vstopi Michel. Pod pretvezo, da nese v bližnjo kuhinjo vojačke posadke vedro, je šel poizvedovat. In že govori z razklanim glasom:
•	Ubili so Rusa... Veste, tistega, ki je s svojimi izbuljenimi očmi in nepremičnim pogledom vzbujal videz blazneža... Ustrelili so ga z razdalje 5 metrov, na krožni poti v taborišču... Streljal je tisti veliki plavolasi esesovec...*
•Ja mrtev?*
«Ne še, a ne bo dolgo živel...*
Naša skupinica se je spet pogreznila v molk. Zunaj je čedalje bolj mračno vreme. Po črnih gorskih vzpetinah se plazijo umazane, cunjaste megle. Tu in tam se loči od njih nekaj kosmov, ko da so jih odtrgali vrhovi zelenih smrek in sajastih macesnov.
Rusa, o katerem je pripovedoval Michel, sem poznal. To je bil Cacorija
Poznam tudi njegovo življenje. Prebival je v majhni vasi na jugu Ukrajine, nedaleč od bregov Azovskega morja. Potem ko je bil vpoklican v Rdečo armado, je sodeloval V krvavih bitkah — od barbarskega nemškega vdora do trdovratnega umika Rdeče armade proti Kavkaškem gorovju. Nekoč ko so štuke navalile z bombami, je bil hudo ranjen in je obležal. Ker so mislili, da je mrtev, so ga pustili na bojišču. Prišel je v ujetništvo in si rešil življenje, toda njegove telesne moči so ostale šibke; za nameček mu je strašna eksplozija pustila , še to zlo, da ni mogel premikati glave in oči, zaradi česar ga je vsakdo takoj opazil in ga pomiloval.
Mar mu ni bila usoda že do-, volj kruta? Iz ujetniškega taborišča, kamor so ga bili odgnali, . je ušel in se vrnil v svojo domačo vas. Med razvalinami, iz katerih se je še kadilo, je našel trupla očeta, matere in svojih treh otrok. Potem je šel v partizane... Nekega dne je padel v zasedo. S smrtno kaznijo so mu prizanesli oziroma so mu jo' od-godili. Švabi so hoteli, da bi pred smrtjo trpel. Najprej je okusil Mauthausen, centralno taborišče. Kmalu nato je prišel k nam na Ljubelj.
V četrtem bloku je imel ležišče poleg mene. V zimskih nočeh, ko sem se kljub utrujenosti po dolgih urah garanja na gradbišču v predoru zaman trudil, da bi zaspal, sem ga večkrat videl, ko je sedel na slamnjači in nepremično zrl v somrak spalnice...
Videval sem ga tudi ob nedeljah popoldne. Tedaj ko je bilo tlake in obveznega čiščenja konec, so jetnikom dovolili, da so Peli. V četrtem bloku smo bili Francozi v manjšini. Največ je bilo Rusov — od tistih z evropske strani, iz Novgoroda ali Kijeva, do Azijatov iz Irkutska in Cite; med njimi so bili tudi armenski gorjanci in bajkalski ribiči.
Sedeli smo na lesenih klopeh okrog miz, kakor so nas bili razmestili na dan prihoda v barako... Kadar je burja močneje zapihala, so slabo spojeni deli barake zaškripali — slišalo se je kot turoben stok — iz železne peči pa je bušnil rumenkast dim, tako da smo komaj dihali.
Rusi pa so kljub temu peli. Njihovi glasovi so odmevali v tem zloveščem in prekletem vzdušju kot nekoč v izbah, sredi vasi v daljni, neizmerni stepi...
Cacorija ni sodeloval pri teh zborih. Po navadi je stal nasproti vhoda, z brezčutnim izrazom v očeh.
Na gradbišču je že večkrat odrekel pokorščino. Vrgli so ga na tla, ga pretepali do krvi, mu zlomili rebra — on pa je ostal trmast in gluh za ukaze ter grožnje kapov.
•	Pozor!* je zakričal Joseph. •Prihaja zdravnik, esesovec.*
Res je prihajal. Videli smo ga, ko se je vzpenjal po strmi stezi od vojaške postojanke proti stražarskemu mestu pri vhodu v taborišče. Previdnost mi je narekovala, da grem v tretjo sobo. Tam sem povedal nekaj podrobnosti, ki sem jih slišal od Miche-la. Nihče se ni čudil.
Deset izmozganih obrazov se je prilepilo k okenskim steklom. Čakali so, kaj se bo zgodilo. Nekaj esesovcev je že prišlo iz barake... s fotografskimi aparati v rokah. Bili so večidel mladi, in
iz izkušenj zadnjih mesecev smo videli, da mladi Nemci uživajo ob takih pogrebnih prizorih, da se radujejo, kadar vidijo i,n vohajo človeško meso, ki ga požirajo plameni...
Zagledali smo pričakovani sprevod, ki je zavil za barako, kjer je bila kuhinja, nato je šel med krožno taboriščno potjo in vojaškimi bloki. Kmalu se je pomikal dvajset metrov niže nas. Štirje jetniki so nesli nosila, na katerih je počivalo Cacorijevo truplo. Truplo je bilo nago, zakaj prva skrb morilcev je bila, da so vzeli žrtvi razrtgano obleko, ki naj bi jo še isti večer ali nasled-njego dne prejel eden izmed nas v zameno za svojo bolj izrabljeno...
Ramsauer, esesovski zdravnik, je stopal za nosači z brezskrbnim korakom, ko da gre na sprehod.
Krematorij v ljubeljskem taborišču ni bil na zunaj prav nič podoben tistemu v Mauthause-nu. Sestavljen je bil iz štirih opečnih stebrov, surovo ometanih, na katerih so bili železni drogovi, dva podolgoma in trije počez. Sem so polagali trupla trpinov. V bližini je bil tudi kup drv, zmeraj pripravljen za ogenj. In zraven še nekaj kangel plinskega olja...
Na surovo povelje so se nosači ustavili in postavili nosila na vlažno zemljo... Potlej so nerodno prijeli Rusovo truplo, ga dvignili z okrvavljenega platna in ga položili na vlažna tla. Nacistični zdravnik jih je nagnal proti strmini, nedvomno zato, da bi naložil drva pod železne drogove...
Nacistični rabelj gleda Rusa, ki leži pred njim, in golobradi obraz se mu spači v prezirljivem smehu.
Nenadoma odrevenimo od groze... Cacorija se je zganil. Cacorija ni mrtev, kakor smo mislili.
Roke, ki so doslej ležale ob golem telesu, se razpro in znova skrčijo. Dlani je uprl v tla — z obuppiip naporop) se skuša dvigniti..
Zdaj vidimo -njegov hrbet z dvema črnima lisama ,v nedoločenih obrisih. To sta rani od krogel. Po spodnji strani obledja polzijo drobni curki krvi.
Vidimo ga skoraj v profilu — zdi se nam, da je sedel n\ed skupino svojih mučiteljev, ih da se z njimi nemo pogovarja, da terja odgovor za njihov zločin.
Vemo, da so njegove oči še zmerom široko odprte, da nepremično zro v vojake, med katerimi se je izprsil v prvi vrsti zdravnik esesovec.
To traja več sekund. Prizor je strašen; zdel bi se nam neresničen, če ga ne bi dopolnjevalo zlovešče okolje...
Tedaj pripelje nekaj trpinov voziček s škripajočimi kolesi, naložen s suhimi vejami... Glavni taboriščni kapo ukazuje... in da raztovoriti drva nekaj metrov od Cacorije...
Cacorija opazuje, kako pripravljajo drva, ki bodo skupaj s plinskim oljem upepelila njegovo telo. Nepremično sedi in gleda z izbuljenimi očmi pošasti v zelenih uniformah.
Le-te pa ne morejo še naprej prenašati neme, toda vendar glasne obtožbe, ki seva iz oči umirajočega.
Med tolpo se nekateri prisiljeno smejejo. Neki suhec z jetni-škim obrazom nameri svoj fotoaparat na nesrečnika, čigar život se zdaj krči s čudnim drhtenjem.
Zdravnik-esesovec hoče prekiniti mučnost teh tragičnih trenutkov.
Stopi dva koraka naprej, upre levo roko v bok, z desno pa sproži močan strel, ki zadene Rusa naravnost v prsi.
Zbor PROSEK-KONTO VEL
pred bližjim nastopom
mmrnmmmmmmMmmM!
Prihodnjo soboto, 27. t- m-, bo imel pevski zbor p. d. Prosek-Kontovel svoj prvi koncert v Kulturnem domu. Že danes opozarjamo na to prireditev z vabilom na kar naj-'	številnejšo udeležbo
Rodovina prosvetnega društva «Ljudski odeni v Trstu
Ko sem leta 1903 ali v začetku 1904 začel bolj pridno zahajati v tržaški Delavski dom in se udeleževati dejavnosti tržaške sekcije JSDS v Avstriji, je živela ta sekcija v neverjetno revnih razmerah. Od zunaj so jo napadali slovenski narodnjaki v svojem listu Edinost, v Delavskem domu pa ni imela sekcija niti svojih prostorov. Za redke seje smo navadno gostovali v prostorih strokovne (sindikalne) organizacije železničarjev ali pa' v prostorih strokovne (sindikalne) organizacije pekovskih delavcev. V Delavskem domu se je govorilo in tudi uradovalo v italijanskem jeziku izvzemši železničarje, katerih organizacija je uradovala večinoma v slovenskem deloma pa tudi v nemškem jeziku, ter pekovske, ki je uradovala v slovenskem ln Italijanskem jeziku. Italijansko govorečih železničarjev skoraj ni bilo, bili so zelo redki.
Ko sem se navadil biti reden vsakdanji gost Delavskega doma,
sem se prepričal, da zahaja v Delavski dom lepo število slovenskih delavcev. Po stopnišču so še govorili med seboj slovenski, ko pa so prišli v sobe svojih organizacij, so govorili italijanski, da-si jim nihče ni prepovedal govoriti slovenski. Izvzemši pok. Josipa Kopača, ki je bil tajnik železničarske organizacije, in tajnika organizacije pekovskih delavcev pok. škerbca, so bili tajniki vseh ostalih organizacij italijanske narodnosti, ki niso znali niti besedice slovenskega jezika. Sodarsld delavci so bili izključno Slovenci, tajnik njihove strokovne organizacije pa Je bil pok. Panek, verjetno po rodu Ceh, ki pa je govoril, kolikor je meni znano, samo italijanski in nemški. Zidarji in kamnoseki, ki so bili skoraj izključno Slovenci, so imeli tajnika, ki je govoril samo italijanski. Pekovski delavci, ki so bili skoraj do zadnjega Kraševci, so sicer imeli slovenskega tajnika, med seboj pa so govorili izključno italijanski, če iz-
iiiiiiiiiiiiiiiaaiiaiii>*iiaaitii>iiti<iiiiiiaiiiiiiifiitliiiiiii>i«iifiii>iii>iiiiiiiaaiiiiiiiiiiiA>inBaiiiiiiiiiiaiiiiiiila|,,|gfal(||iiifliiaiiiiiiiiaiiiiii>iiiitiiiiiaiiaiiiii«MiiiiiiiiiiiiiiiiMiaaiai>i*«iB«ii>tiiiii«sitiia>ii>iiiiiaiaiiiiiiviiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiii«>«iit>«i>iaiaiit>ii>>iiiiiiiiBaiaii>i>>>>*i*a*aaaiaiaiiii*i|aa
UGO BETTI NA ODRU SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
«USAD NA SEVERNI POSTAJE
stilno in igralsko dognana predstava
Režiser Branko Gombač je vse dejanje primerno odmaknil od grobe realnosti in ga dvignil v pristni bettijevski svet idealističnega humanizma - Malokdaj doslej so bili igralci tako skrbno in z izrednim posluhom uglasbeni na enoten ton
(Nadaljevanje na 8. strani)
Bettijeva drama «Usad na severni postaji», ki je prišla na oder Slovenskega gledališča 12. t. m. kot peta premiera v letošnji sezoni, je pretresljiva zgodba o ljudeh, ki se mučijo v krivicah družbenega sistema> ki so podzavestne žrtve zakonitosti tega sistema, v katerem je tudi pojem pravice in pravičnosti samo določen del te zakonitosti. Ce bi Betti bil razredno opredeljen človek in če bi na krivice tega sistema gledal^s stališča razredne boi-be, ki gotovo napisal dramo, ki bi bila kričeča obsodba kapitalizma in njegovih nosilcev. Betti je sicer očitno na strani zatiranih in izkoriščanih, toda te njegove simpatije za delovne ljudi mu ne narekuje toliko razredni odnos do problema kot predvsem njegov idealistični humanizem, v katerem pojmuje človeka ne kot povzročitelja, temveč kot žrtev zla, katerega porojeva življenje samo v svoji dialektični neizprosnosti. Betti v svojem »Usadu...« sicer ves čas, ko dialog zapleta, govori skozi usta Kurtovega sina o izkoriščanju, o tistem ki iz sobe v drugem nadstropju s pritiskanjem na gumbe vodi usodo malih ljudi, govori o profitu, ki je krivec vsega, toda potem, ko bi gledalec pričakoval, da bo izrekel svojo obsodbo, postavi tudi kapitalista na isto raven z izkoriščanimi. Zanj tudi ta kapitalist ni ničesar kriv, kot niso krivi njegov gradbeni podjetnik, nadzornik del m strojnik. Nihče ni kriv tragedije, ko je usad pokopal pod seboj tri ljudi, in vsi so krivi, ker vsi so zobci kolesja, ki poganja naprej to neizprosno življenje. Raz svojih oseb strga Betti vse kar jih pokriva, odvza-t me jim njihove zemeljske usode, reši jih vloge, ki jim jih je življenje naprtilo, razgali jih in gole postavlja pred sodno pravico z nekakim izzivalnim pozivom: «Sodite če si upate te nebogljene človeške figure! Sodite jih, če verjamete, da je vaša formalna pravica nad pravičnostjo m nad resnicah) In sodni svetnik Parsc jih ne more soditi. Ne more jih, ker je tudi sam zobček na kolesju življenja, ker se tudi sam zaveda, da je krivec in žrtev obenem in da njegova odgovornost za naše usode ni prav nič manjša, kot je morda usoda Kurta, Gaucherja in vse uboge delavske raje. Niti potem jih ne more soditi, ko se sami priznavajo za krive, ko hoče vsak prevzeti nase krivdo v intimnem občutku kolektivne od-
Z odlično uspelega Kosovelov ega večera v p. d. «Igo Gruden)) v Nabrežini v četrtek zvečer. O Srečku Kosovelu govori Filibert Benedetič
govornost i. Samo nekaj lahko naredi kot predstavnik «pravi-ce» katero so si izmislili ljudje, da jim nudi usmiljenje, saj si pravično sodbo itak pišejo sami s svojim trpljenjem.
Svoj idealistični humanizem je Betti v tem svojem delu oprl na dve osnovi: na socialno krivičnost naše družbe in na svoj odpor proti družbenemu formalizmu, katerega odraz je tudi sodna pravica, ki se togo drli zakonov in ki v smislu zakona mora najti materialnega krivca, puri tem pa ja popolnoma brez posluha za človeka ki navsezadnje v tej ali oni življenjski funkciji opravlja samo to, kar mu je neusmiljena zakonitost življenja naprtila.
Taka idealistična razlaga krutih razrednih odnosov je opravičljiva samo iz filozofskega stališča, v nobenem primeru pa ne iz praktičnega, zato tudi drama «Usad na severni postaji», ki jo sicer vseskozi preveva ljubezen in zaskrbljenost za usodo človeka in zlasti malega človeka, u-činkuj‘e irealno, moreče s suo-jim zunanjim odrazom, a poduhovljeno in skoraj poetično v svoji idealističnosti.
Režiserjeva naloga pri odrski postavitvi «L/sada» je bila predvsem v poudarjanju te druge značilnosti, to je v projiciranju duševnosti razčlovečenega človeka na sceno nekega resničnega dogodka. In prav to je mlademu režiserju Branku Gombaču zelo lepo uspelo v okviru predstave, ki je bila stilno do kraja dognana in ki je ves čas drhtela v ljubeči skrbi za človeka in za pravičnost do ljudi. Vse dejanje je primerno odmaknil od grobe realnosti, ki je sicer bila v podtonu nekje ves čas prisotna, in ga dvignil v pristni bettijevski svet idealističnega humanizma, v katerem so se nastopajoče osebe gibale kot dvojniki človeka in duha in se združevale v harmonično Zaokrožen in usodno zlit klobčič človeških usod. Pa tudi zgolj z igralske plati je bila uprizoritev čista in izdelana v potankostih, kar je spričo okrepitve ansambla z nekaterimi odrskimi amaterji in statisti prav tako zasluga skrbnih režiserjevih prizadevanj. K stilni enotnosti uprizoritve pa je v polni meri prispevala tudi scena Avgusta Lavrenčiča, preprosta v svojih elementih, toda ravno zato učin-kovita. Isto velja za kostume A-lenke Bartlove, ki odražajo izvirno domiselnost.
Mislim, da so malokdaj doslej bili tudi igralci tako skrbno in z izrednim posluhom uglasbeni na enoten ton. Najobsežnejša vloga je slonela na Radu Nakr-stu, ki je svetnika Parsca, to je tisto osebo v drami, ki je nosilec Bettijevega filozofskega nazora o ljudeh krivdi, resnici in pravici, ustvaril z znatno intelektualno močjo in prepričljivo zlasti v tretjem dejanju, ko je svojo skrbno psihološko dog-gnano kreacijo z zrelo igro, čeprav v drugem dejanju malce fragmentarno, privedel do viška najprej v svoji osebni izpovedi o nepravičnosti •pranice* in nato v sentenci, ki je idejna krona celotne drame. Nakrstovo igro je odlikovala iskrena prizadetost in čista dikcija.
Alojz MilK je gradbenega podjetnika Riccarda Gauckerja podal z dobro zadeto zunanjo kreacijo m s smiselnim prehajanjem od njegove začetne arogantnosti in objestnosti v občutek so-
odgovornosti za tragedijo, vendar pa je bil prepričljivejši v prvem razpoloženjskem stanju kot v naslednjih, ko mu je vendarle zmanjkalo notranje izrazne sile.
Jožko Lufceš je razmeroma kratko a Za razumevanje Betti-jevih hotenj v drami pomembno osebnost kapitalista Gustava Kurta, izdelal v odličen lik, čeprav ta Kurt tudi iz Bettijevega stališča le prehitro pade s svojega visokega podstavka in prelutro doživi svoj notranji zlom. Lukeseva zasluga je ta zlorh s svojo vzorno igro psihološko le nekako opravičil.
Vlogo kratkovidnega gospoda, ki se. na kraju drame odkrije ža Kurtovega sina, je igral Silvij Kobal. To je edina oseba v drami, ki igra vseskozi vlogo družbenega kritika, nekakega razrednega nasprotnika kapitalizma, hi pa svoj odpor proti nepravičnemu družbenem redu gradi bolj na svoji življenjski razočaranosti in slabnotnosti, kot pa na akcijskem prepričanju. V soočenju z očetom sicer tudi razgali svojo slabotnost in bolezenski izvor svojega nasprotovanja do socialnih krivic, toda
''
pred splošnim izenačenjem vseh ljudi se le nekako umakne tako, da njegove izrečene obsodbe vendarle ostanejo. Kobal je to malce zagonetno postavljeno figuro odigral z znatnim odrskim efektom in z odlično masko.
Zelo dobro pojavo je ustvaril tudi Edvard Martinuzzi kot zapisnikar Holand. Njegova igra je bila sproščena a vendarle dosledno zadržana v odnosu do Parsca. Dober je bil zlasti t) drugem dejanju.
Bettijeva UpgiislipftvfHtVIfftg-pom treh mrtvakov, žrtev usada na severni postaji, učinkuje mrakobno in pretresljivo, kar pomeni, da je Z njo dosegel svoj namen pokazati, da se človek tudi ko je mrtev nujno mora v svoji vesti čutiti sokrivca človeškega zla. V trojici Nora Jankovič, Franko Žerjal in Pavle M orel j, scensko izborno postavljeni skupini, je Nora Jankovičeva Odigrala svojo vlogo z izredno in naravnost presenetljivo dramatičnostjo. S to svojo kreacijo je ta mlada igralka pokazala, da bi njene igralske sposobnosti bilo treba nekoliko bolj izkoriščati.
Glavko Turk kot javni tožilec Goetz je bil govorno dober, v igri pa malce trd in vezan, ne-glede na to, da mu značaj utope same ni dajal kdo ve kakih možnosti za sprostitev. Danilo Turk je ustvaril plastičen lik težaka Giuseppettija Manrica, Dušan Jazbec je bil nekoliko nesproščen Bert Anselma, Stane Raztresen je igral zadržano, kot treba, sodnika Juda, Pavel Bajc pa je ustvaril dokaj učinkovito podobo revnega uradnička. V ostalih vlogah so s skladno fco-iefctriww)M» 1 -ubrano igro nastopili še Zlata Rodoškova kot Gauckerjeva žena, Leli Nakrsto-va kot Mosca Beatrice, Angelca Caharijeva kot Burke Giovanna, Miranda Caharija kot natakarica bara, Adrijan Rustja kot Menjura in Anton Požar kot sodni sluga Lucrezio. V vlogah statistov — delavcev, gospodov in gospa ter sodnikov pa so nastopili še Mario Bar ut, Rogelja Karlo, Zajc Ludvik, Šuštaršič »osip, Jože Sedmak, Enio Reinhardt, Demetrij Cej, Rožica Cesar, Draga Pahor in Ina Piščanc.
JOŽE KOREN
Po predstavi Brechtove igre »Gospod PuHtila in njegov li la|>ec Mat t in v četrtek zvečer v Kulturnem domu. S tem delom gostuje Mestno gledališče ljubljansko še danes popoldne ob 16. uri
Leopold Suhodolčan: SVFTT TFF
Svetlice so svetle lise v senci drevesa, drobne kresnice v nočeh. Svetlice pa pomenijo tudi vrednote, ljubezen, lepoto in druge, vse tisto, zaradi česar je vredno živeti naše življenje, polno problemov, skrbi in senc. Toda svetlic je v romanu »Svetlice* Leopolda Suhodolčana prav malo, mnogo premalo, da bi bilo naše življenje videti lepo. Vendar nam kljub temu ta v molu napisan tekst, prepleten z naturalističnimi prizori iz življenja, predstavlja vseeno resničen košček našega sodobnega življenja, podobo, ki sl jo je vredno ogledati. Ne samo zaradi pogumnega koraka pisatelja, ki smo ga doslej poznali predvsem kot novelista in mladinskega pisatelja, v svet romana. Prav gotovo predvsem zato, ker
ta obširen roman, zajet iz naše sodobne stvarnosti na našem razvijajočem se podeželju, konkretno na Koroškem, predstavlja kljub enim in drugim šibkostim, vendarle umetniško oblikovano podobo sodobnega življenja.
Roman »Svčtlice* se dogaja danes nekje na našem Koroškem, pripoveduje pa o življenju ljudi, predvsem o članih ugledne družine Marinovih, ki vsak po svejo doiive usodne pretrese. V ospredju pripovedi je stari Marin, silak in samosvoj človek, šolan pa vendar po poklicu prevoznik. Zaradi svoje samosvojosti je za svojo okolico nerazumljiv, nekam skrivnosten. Je pa dejansko notranje razklan in skuša zato pobegniti iz ozkih podeželskih razmer, iz
utesnjenosti svojega poklica in doma, v svet, To mu sicer uspeva, vendar svojega pravega zadovoljstva ne doseže do svojega malce neprepričljivega konca. Njegov sin Andrej, uslužbenec ■tovarne, bj se rad s študijem povzpel višjč. Toda tudi on je neurejena, razklana osebnost, po volji mnogo šibkejši od svojega očeta, čeprav sicer prav tako išče pot iz ozkih razmer in si prizadeva najti pravi smisel svojega Življenja. Vendar pa niti v svetu hiti v ljubezni ne uspe, čeprav je zato žrtvoval svojo družino. Njegova žena Barbara, blagajničarka v trgovini, si prav tako poišče drugega moškega, vendar ne doseže ti-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Sl. Ru.
vzamemo nekoliko najbolj izobraženih pekovskih delavcev, ki so med seboj govorili slovenski. Se pravi sindikalno organiziranih slovenskih delavcev je bilo relativno mnogo, toda v Delavskem domu se njihova prisotnost ni čutila. Razredna zavest in politično znanje vseh teh organiziranih delavcev pa sta bili na zelo nizki stopnji. Razumljivo je, da so se bavili predvsem z vprašanji svojega gospodarskega položaja in z gibanji, ki jim jih je vsiljeval njihov gospodarski položaj. Prosvetno delo med italijanskimi delavci se je bilo sicer že začelo, toda to delo je trajalo šele nekaj let in ni moglo še izdatno širiti kulturno in politično obzorje teh delavcev.
V Delavskem domu so imeli svoj sedež pevski zbor italijanskih delavcev, skupina amaterskih gledaliških igralcev, ki je občasno dajala predstave iger s socialno vsebino ali tendenčne igre, predvsem pa je bil tam sede* italijanskega prosvetnega društva «Circolo di studi sociali«. To društvo Je imelo izredno bogato knjižnico, veliko čitalnico in ja prirejalo vsako zimo več ali manj redna predavanja, ki pa so imela ta nedostatek, da njihove tema niso bile med seboj vezane. To društvo je prirejalo predavanja tudi v velikem tržaškem gledališču Polfteama Rossetti, ki lahko sprejme tudi nad 3000 oseb. Tam sta predavala med drugimi tudi Enrico Ferri in ruski menševik Balabanova. V društvo «Circolo di studi sociali«, ki je imelo zelo veliko število delavskih članov, so prihajali tudi italijanski intelektualci, med njimi znameniti tržaško-kraški pesnik Slataper, italijanski nacionalist Stuparich in drugi. Prihajali so čitat časopise in si izposojat dragocene knjige. Delavski dom je bil vsak večer poln delavcev.
Med slovenskimi socialnimi demokrati pa ni bilo nikakega življenja. Pekovski delavci so se shajali zjutraj, kajti ponoči so delali. Sodarji, kamnoseški delavci in zidarji so prirejali redka zborovanja le, če so bili pred kakšnim mezdnim gibanjem. Zvečer so bili v Delavskem domu le občasni shodi slovenskih železničarjev.
Politično življenje v JSDS je bilo, odkar sta zapustila Trst Etbin Kristan in Karel Linhart, popolnoma mrtvo. Število strankinih pristašev Je bilo minimalno, a v prostorih, v katerih se je zbiral politični odbor, se pravi, v prostorih železničarske ali pekovske organizacije so se našli tovariši Anton Jernejčič, Franc Jernejčič, Jože Kopač, Vinko Ker-molj, Nace Mihevc, Franc Milost in redki drugi delavci, ki so prihajali plačat strankino članarino. Dokler je bil v Trstu Linhart — tako so mi pripovedovali Jemej-' čič in drugi sodrugi — je vodil v Delavskem domu večerno govorniško šolo za slovenske delavce. Nihče pa mi ni znal povedati, koliko časa je ta šola trajala, kaj je Linhart v njej učil in kako je mislil iz navadnih delavcev napraviti govornike ali vsaj dobre agitatorje. Ko je Linhart odšel iz Trsta, se je nehala tudi ta šola. V Trstu je ostal le Jože Kopač kot tajnik železničarske organizacije in kot urednik »Rdečega prapora«, ki je tedensko izhajal v Trstu. Politično delo pa je zamrlo.
To je seveda zelo kratka in zelo površna slika ambienta v tržaškem Delavskem domu. ko sem začel tja bolj redno zahajati.
Največji vtis je name napravila aktivnost italijanskega socialističnega prosvetnega društva «Circolo di studi sociali«. Takratni njegov zelo aktiven predsednik je bil Michele Susmel. Globok vtis sta name napravila njegova bogata knjižnica, ki sem se Je tudi sam posluževal, in bogato opremljena čitalnica. Bil sem reden obiskovalec predavanj, ki jih Je to društvo obilno organiziralo. Poleg predavanj je od časa do časa organiziralo tudi nastope italijanskih umetnikov. Delavci, ki so prihajali na predavanja ali na druge prireditve tega društva, so imeli tako priliko seznaniti se z nekaterimi dobrimi italijanskimi pevci, z zgodovino glasbene umetnosti, s predavanji o nekaterih Wagnerjevih operah, kjer so predavatelji pojasnjevali med drugim tudi pomen posameznih Wagnerjevih leit-motivov. še več predavanj pa Je bilo o največjih italijanskih pesnikih in pisateljih. Hkrati pa je to društvo tudi organiziralo predstave prvega rimskega stalnega gledališča ((Argentina«, ki ga je vodil znameniti italijanski igralec C.ara-vaglia (umrl od lakote), ki je bil sovražnik starih italijanskih gledaliških družb, pri katerih sta bila samo močan zvezdnik in močna zvezdnica vse, drugi pa izpod povprečja. Garavaglia je zbral okoli sebe najboljše italijanske gledališke igralce, med katerimi je bila tudi slovita igralka Pezzana. V Trstu je Garavaglia priredil s svojim gledališčem Julija Cezarja in se mi zdi Suder-manovo igro Kamen na kamnu ter Zolajevo Terezo Raquin. To bogato prosvetno društvo italijanskih socialistov pa je imelo veliko napako, da ni vzgajalo ljudi v marksističnem duhu.
(Nadaljevanje v torek)
IVAN REGENT
Desetorica velikih - Johnsonova «desna roka
To so glavni pomočniki, svetovalci in sodelavci predsednika ZDA - Trije so bili tudi že Kennedyjevi sodelavci - Enaka plača za vse - Posebna telefonska zveza s predsednikom ni prednost - Johnson je odpravil sistem «odprtih vrat
Državni poglavar, kot Je predsednik Združenih držav Amerike, ima tako veliko odgovornost, da si mora izbrati osebe, s katerimi se posvetuje, preden pripravi razne zakonske predloge, ali pa ko gre za mednarodna vprašanja in podobno. Njegovi sklepi segajo v razna področja, zaradi česar morajo tudi njegovi svetovalci biti dobro podkovani V raznih strokah. Po navadi si vsak predsednik ZDA, brž ko prevzame to odgovorno mesto, izbere svoje sodelavce, a prejšnji odstopijo s šefom države vred. To pa je tudi razumljivo, kajti ti predsednikovi pomočniki so njegovi čisto osebni sodelavci in ne nastopajo nikjer in nikoli sami v javnosti. Njih prednost je morda prav v tem, da so «v lenob. O tem je nedavno
od tega dejal eden med njimi takole: «Nad vse važno je, da smo neznani. Ako ne bi bili anonimni, ne bi mogli koristiti predsedniku*.
»Deseronca velikih* so le glavni predsednikovi pomočniki, ki načelujejo vojski 289 oseb, ki so kakor koli zaposlene v Beli hiš:. Ako poznamo te najožje Johnsonove pomočnike, bomo obenem spoznali tudi kako pravzaprav poteka vse delo tam, kjer se kroji usoda tako velike države, kot so Združene države Amerike in kjer nastajajo sklepi, od katerih je nemalokrat odvisna u-soda vsega človeštva.
Prvi med to deseterico je najmlajši med njimi. Star je komaj 30 let. To je Bill Mo-yerš. že kot dijak je veljal za ((čudežnega otroka«. In res se je do sedaj vedno izvrstno
•llllllllllf MIH MHJItllllllllMlIlllt IIIIHIMIII IMinii iflf filll IIIII MllllllllllllllllllllIlllllIlllllllllllllllidilMIIIIIIIIIl
KRIŽANKA
i 1 .	2	3	4	L	k. »• ■"■»H		5	n	7	8	9	10	11
1®				13	U	14							
		, ' |			16					17			
19“		■		19				■		20			
21~		fr			24			25		■	27		
S	5T]			29			30			31	■	32	
	□	33						3r			35	|	
fšT	37	■	38			39		40~				41	L
		4 3		44			45		■	<T"			47
xr~			49	m		50			i	51			52“	
w~					54					jsr	5r		
s r				58	fr			n	W\			■1 t %, ->	
w~									r		1	61“	_		
VODORAVNO: 1. staroisland-*ka povest, 5. mlada kokoš, 12. prednji del glave, 14. polotok v Severni Ameriki, 15. kraj severno od Trsta, 17. morska žival z lovkami, 18. okrajšava za »edicija«, 19. svojina, lastnina, 20. pritisk, 21. tiskovna agencija SZ v Moskvi, 24. nemški pisatelj iz prejšnjega stoletja (Wil-helm), 27. oče, 28. modrec v znani Lessingovi drami, 30. ime francoskega filmskega režiserja Claira, 32. začetnici italijanske pesnice, 33. zimsko prevozno sredstvo, 34. poljski pridelek, 38. arabski žrebec, 38. domača pernata žival, 40. obdelano polje, 42. himalajska koza, 44. žensko :me, 48. nemški idealistični filozof (Immanuel), 48. drobiž v Indiji ;n Pakistanu. 50. rdečkast planet, 52. sto kvadratnih metrov, 53. znameniti nemški pisatelj, avtor «Buddenbrookovih», 54. pomaranči podoben južni sad, 57. grška boginja plodnosti in lova, 59. popularna ameriška filmska igralka (Kirn), 80. nauk o »poznavanju, 61. zanka, nastava, NAVPrCNO: 1. stalna pesniška oblika, 2. pristanišče v Iranu, največja luka za izvoz nafte na svetu, 3. poseben znak plemstva, mesta ipd., 4. orel v germanski mitologiji, 5. okamenela smola prazgodovinskega igliča-stega drevja, 6. grobo orientalsko domače sukno, 7. znamka
jugoslovanskih radioaparatov in televizorjev, 8. spoštovanje, sloves, 9. polepšana podoba vaškega življenja, 10. domače obuvalo, 11. gorovje v zahodni Burmi, 13, rastlina, zelišče, 14. pega, mi-roga, 16. električna svetilka, 22. kratica skandinavske letalske družbe, 23. prileten, 25. ime dramatika Shawa, 26, trojanski plemič, ki je po razrušitvi Troje zbežal v Lacij in ustanovil Rim, 29. pokrajina v Vietnamu, 31. pripovedni pesnik, 35. ime ameriške filmske igralke Gardner,
36.	kozaški poglavar, 37. reka v severni Italiji, pritok Pada, 39. oborožena sila države, 41. sladek južni sad, 43. dolgi prečni drogovi, 45. Jgzero v Etiopiji, 47. krilo poslopja, 49. žitna plesen, 51. pritok Visle s Karpatov, 54. čar, mikavnost, 55. nasilna tatvina, 56. vrsta vrbe, 58. osebni zaimek.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. obraz, 6. Ma-laka, 12. brenta, 14. koridor, 15. roka, 16. gnu, 18. omara, 19. Eka, 20. Reims, 22. Amur, 23. da, 24. kantata, 26. na, 27. trakt, 29. Roland, 32. ave, 33. A(nton) A(škerc), 34. Ado, 35. Platon,
37.	odeja, 38 Kr, 40. astatin, 42. nu, 44. reja, 47. teran, 48. sat, 49. Atena, 51. nav, 52. pena, 53. Moravla, 55. ataman, 57. prisad, 58. brest.
izkazal. Po končanih študijah v Teksasu, imel je 24 let, je pisal Johnsonu, ki je bil takrat samo demokratski senator in ga prosil, da bi mu preskrbel kaiko siužbo. Moyers končal fakulteto za časnikarstvo. Johnson ga je vzel za svojega tajnika. Kaže, da se v tem fantu ni zmotil, saj je še sedaj z njim. Še več! Sedaj je prvi med prvimi.
Njegova plača znaša 28.500 dolarjev na leto (okoli 18 milijonov lir). Lepa plača, ni kaj reči. Mora pa biti v službi neredko tudi po 15 ur dnevno, kar pomeni, da vobče nima zase nobene proste ure. Eden od Billovih telefonov je direktno povezan z Johnsonovo pisarno. In celo njegov avtomobil ima telefonsko zvezo s predsednikom. Pravijo, da Moyers r.e utegne liti niti k zdravniku. Spričo vsega tega se njegova plača ne zdi več tako sijajna.
Jaok Valenti, tudi iz Teksasa, nekdanji pilot, bombnika, a zatem lastnik neke oglaševalne agencije. Njegova naloga je pripravljati posebne načrte, predvsem pa je nekak »faktotum*. Poznavalci razmer ga označujejo za Johnsonovega političnega majordo-ma. Neredko začenja svoje delo že navsezgodaj, ko Izroči predsedniku ko je še v postelji prve jutranje časopise, hkrati s svoiimi pripombami in predlogi, Zvečer pa'gre zadnji iz svojega urada, šele tedaj. ko se prepriča, da je predsednik že šel spat.
Ta «faktotum», ki ima 43 let, prejema prav tako 28.500 dolarjev na leto kot Moyers. Pravzaprav prejema vseh deset enako letno plačo, čeprav njih delo ni povsem enako. Edina izjema je Lawrence O’ Brien, ki dobiva 30.000 dolarjev letno. Toda ne prejema višje pla,če zaradi kakih posebnih zaslug, marveč zato, ker ima več službenih let. La-wrenče 0’Brien skrbi za povezavo predsednika s parlamentom.
Nadaljnji člani «desetorice velikih* so še:	Marvin Wat-
son, ki razporeja sprejeme in sestanke pri predsedniku. O njem gre glas po Beli hiš. da je zelo pogumen. To pa zato, ker si upa odkrito kritizirati predsednika. In to v okolju — trdijo — ko si nekateri ne upajo jti niti na stranišče brez popre:šn1eea predsednikovega dovoljenja.
Horace Busby, je tajnik predsednikovega kabineta in pobudnik najsijajnejših za-predsednikom dela že 17 let. Tudi on ima, kot Moyers, Valenti, Bundy, Watson in Ree-dy privilegij, da ima posebno telefonsko zvezo s predsednikom. Vendar pa je lahko taka telefonska zveza včasih boli žrtev kot prednost. Kajti predsednik more poklicati vsakega od teh »srečnežev* oh vsaki u-ri, podnevi in — ponoči.
Mc George Bund je izvedenec in svetovalec za zunanjo politiko m državno varnost, ki ga je Johnson prevzel od prejšnje uprave. Bundy je bil namreč že Kennedyjev svetovalec. Njegov urad imenujejo
Predsednik Johnson bere poročilo, ki mu ga je prinesel eden izmed njegovih sodelavcev. Preden pridejo do njega, morajo ili njegovi pomočniki skozi tajništvo, kjer uradnje VVatson, ki skrbi za zmenke
kar «malo zunanje ministrstvo*. V tem uradu dela pod njegovim vodstvom še drugih deset izvedencev za zunanjepolitična vprašanja.
George Reedy je predsednikov glasnik za javnost. Je najstarejši izmed «desetorice», i-ma 48 let, in je znan posebno po svojih duhovitih odgovorih na tiskovnih konferencah.
Lee White skoro nima določenega področja, vendar pa menijo da je prav on pobudnik za številne predsednikove ukrepe glede rasističnih zadev. Ima 41 let.
Richard Goodwin je v Beli hiši še iz Kemedy.jevih časov:. “Je izvedenec- za .zadeve
Ln tinske' AfrieMeT ŠtMejo ga za enega naisposobneiših Johnsonovih sodelavcev. Večino govorov, ki jih ima predsednik, so njegovo delo. Star Je koma.i 33 let.
Douglas Cater je v Beli hiši le nekaj mesecev. Rojen je bil pred 41 leti v Alabami in je vodil prej revijo «the Reporter«.
Čeprav ima vsak od teh mož posebno področje, za katero se zanima, in s tem tudi posebne in vnaprej določene naloge, so številne odločitve Bele hiše skupno delo vse de-setorice. Preden ima predsednik kak važen govor, na primer, skliče najprej vseh deset in jim v glavnih obrisih nakaže važnejše misli in načela, ki naj jih govor vsebuje. Vse to si vsi skrbno zabeležijo. Nato se vsi zberejo v Moyerso-vem uradu. Tam so sestanki' po navadi zelo dolgi. Včasih trajajo tudi dvajset ur nepretrgoma. Na koncu je napravljen prvi osnutek predsednikovega govora. Vsak stavek so skrbno pretresli, vsako besedo dobro pretehtali. Nazadnje dobi v roke ta prvi osnutek izvedenec za govore, Richard Goodwin, ki ves govor sestavi, upoštevajoč vse pripombe. Ta osnutek pregleda predsednik,
ki skoro vedno še kaj popravi ali spremeni. Včasih predsednik toliko menja, da je treba vse začeti iznova. Neredko se zgodi, da morajo ti pomočniki tudi po šestkrat popravi jati' o-snutek. Razumljivo, da mora biti govor predsednika ZDA dobro premišljen in pretehtan iz vseh vidikov. Poleg tega pa mora biti tak, da ga razume tudi preprost človek, brez fraz.
Za sleherni zakonski predlog, za sleherno odločitev, se Johnson pdsvetuje z «desetorico velikih«. , Noben akt, ki ga dobi predsednik na mizo, ni brez pripomb Moyersa in drugih sodelavcev.
Štirje teh «velikHbt. (Woyers, Valentj, Busby in Wat,son) so \t ista' države kot Johnson, iz Teksasa. A Vale»tL -&Me,- celo poročil z nekdanjo Johnsonovo tajnico, Mary Margaret Vil-ley.
Čeprav je morda Johnsonu kdo od njih bolj simpatičen kot drugi, pravijo, da to nič ne vpliva na njegov odnos do njih. Do vseh se enako vede. Z vsemi je enako ljubezniv in ravna z vsemi enako. Kdor od njih hoče priti do predsednika,
se mora o tem pogovoriti z Watsonom, ta pa se mora v ta namen obrniti do predsednikove tajnice.
Johnson je odpravil sistem ((odprtih vrat«, ki ga je uvedel i pokojni Kennedy, ki je svoje sodelavce sprejemal brez vsake formalnosti. Ni pa uvedel stroge vojaške birokracije, kakršna je veljala pod Eisen-howerjem. Johnson sprejema svoje sodelavce po dogovoru ln jš z njimi prisrčen.
S. A.
REBUS
/v As As As As As As As y
As
As As A/ A/
Rešitev iz prejšnje številke: PARAVAN
Vlak še ne%o zatonil
Povsod po svetu in tudi v A-meriki se bije huda konkurenčna bitka med vlakom in avtom, pa tudi letalom. Vsi zunanji znaki kažejo, da bodo železnice končno podlegle. Vendar pa je tudi mnogo ljudi, ki verujejo v prihodnost železnic, in sicer zlasti v Ameriki, kjer je še največ avtov m kjer so železnice od konca vojne dalje izgubile 80 odstotkov potnikov. Toda sedaj so začeli pripravljati načrte za modernizacijo železnic. Predsednik sindikata železničarjev zahteva, da Se železnice podržavijo ter da se pripravi sodoben načrt za njih obnovitev. Tehnološki inštitut v Massachusettsu je pripravljen narediti splošen načrt obnove toda za 120 milijonov dolarjev, Predvsem bi zgradili izredno sodobno progo med Bostonom in Washingtonom, dolgo 704 km, po kateri bi vozili vlaki s povprečno brzino 200 km na uro a dosegli do 320 km br-zine na uro.
Kratke zanimivosti
fr LOV NA TATOVE
V	Londonu, kakor tudi v drugih mestih, razpolagajo tatovi z zelo naglimi vozili. Da bi bil kos motoriziranim tatovom, je londonski Scotland Yard dal svojim agentom na razpolago brzi in modemi avto «Lotus Elan S. 2», ki doseže 193 km na uro in ki lahko vozi ritenski z brzino 58 km. Na ta način bodo tatovi in drugi zločinci mnogo teže ubežali policiji, ko jim bo za petami.
fr ŠIRJENJE BALINCANJA V ZDA
Iz Amerike se je tudi po Evropi razširila ameriška igra «bowling», ki je podobna našemu keglanju. Po drugi strani pa se je v ZDA udomačila vrsta balincanja, ki jo igrajo v južni Franciji in ki ji pravijo «petanque». Amaterji te igre v San Carlosu v Kaliforniji so dali pobudo za ustanovitev «vseame-riškega združenja igralcev petanque», v katerem se bodo včlanili vsi klubi ZDA, in sicer v Los Angelesu, San Franciscu, Chicagu, Bostonu in Washingtonu. Vsi ti klubi imajo svoje sedeže v francoskih restavracijah. Njihovi člani se ob kozarcu «pastisan (francoski pijači, narejeni iz janeža) pogovarjajo o bližnjih balincarskih tekmah, ki bodo v kratkem v Marseillu in ki se jih bodo tokrat udeležili tudi Američani.
fr MOLJAVI TEČAJ
Odkritje neke žuželke manj kot 500 km od južnega tečaja bi lahko pripomoglo k rešitvi nekih ugank, ki jih postavlja Antarktika. Je namreč prvič, da so odkrili sploh neko obliko življenja blizu tečaja. Havajski biolog Keit A. Wise, član ameriškega znanstvenega združenja, je našel zelo malo žuželko, veliko komaj četrt milimetra, v ledu v deželi na področju gorske verige Kraljice Maud. šlo je za neke vrste molja. Stvar je zelo čudna, saj razsajajo molji pri nas predvsem poleti.
fr HOJA Z GLAVO NAVZDOL
Neki tovarnar čevljev v kraju Pau v okrožju Spodnjih Pirenejev v Franciji je vrgel na trg konec preteklega leta posebno vrsto čevlja, opremljenega s precej velikimi preluknjanim gumijastim obročem, podobnim prisesku pijavke. S tem čevljem bo lahko človek hodil po stropu z glavo navzdol. Za začetek pa izumitelj tega novega patenta vendar priporoča, naj se vsi tisti, ki se hočejo okoristiti z njegovo iznajdbo, sprehajajo po stropu le, če je spodaj postelja z močnimi blazinami. Novo sredstvo se priporoča predvsem mladim fantom, «ki živijo z glavo v oblakih«.
fr KAJ VSE SI IZMISLIJO I
Astrologija služi sedaj že kot vodnik, kot preročišče in kot nepogrešljiv svetovalec. Ljudje izbirajo sedaj na podlagi astroloških odgovorov že ženo, kariero in bivališče. Mnogi gredo na pot po razlagi nebesnih znamenj, ali sklenejo kupčijo, ali celo napišejo ali ne kako komedijo. Toda sedaj je dosegla stvar pravi višek. V Milanu so se začeli nekateri industrijci obračati na astrologa, preden izberejo novo tajnico. Najbolj »napredni« šefi vprašajo dekleta tudi, pod kakšnim znamenjem so se rodila, in ne zadostujejo več dokumenti o strokovni usposobljenosti, informacije, spričevalo o lepem vedenju in morda celo fotografija, ki priča o lepoti prosilke. Zdi se, da služi ta nova metoda, da se preprečijo tako imenovane astrološke interference.
fr SRCE IN TIKTAKANJE
če vaS v&še srce skrbi, če opazite, ko se zbudite, da bije prehitro ali prepočasi, ne pokličite takoj zdravnika, marveč poglejte budilko. To je presenetljiv nasvet dr. Johannesa Kneutgena z inštituta Max- Planck v Muenchnu, ki je specialist v študiju fiziologije. Normalno bije srce po 70 utripov na minuto; toda je tudi zelo občutljivo. Srce ima težnjo, da se podzavestno prilagodi tiktakanju budilke, ki je položena blizu ušesa. Na podlagi tega lahko doseže tudi sto utripov na minuto, kakor če bi imeli veliko vročino. Po drugi strani pa lahko doseže tudi lahko 55 utripov, pri čemer gre za jasno določeno srčno bolezen, ki jo imenujejo Rocke-Adams, seveda če ni zraven kake budilke!
fr «ŽEPNO» ATOMSKO ZAKLONIŠČE
V	Parizu bodo v kratkem prodajali mala družinska protiatomska zaklonišča za 6 do 12 prostorov, ki bodo zavarovala ljudi pred radioaktivnim pepelom. Človek, ki bo v tem zaklonišču, bo imel 98 odst. možnosti, da ostane živ, če ne bo prav na območju eksplozije. Zaklonišče je nekaka podmornica v miniaturi. Je jekleno in razpolaga z vsemi potrebnimi napravami in celo z nekoliko udobnosti. V primeru radioaktivnih izžarevanj lahko ostane vsakdo živ 14 dni. Zaklonišče bodo razstavili v Parizu, nato pa ga bodo razkazovali po vsej Franciji. Minimalna cena bo 65.000 novih frankov (nekaj nad 8 milijonov lir). Potemtakem ne bodo mogli ostati vsi Francozi živi.
Veljaven od 21. do 27. marta
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Z ljubljeno osebb boste navezali stike, ki se bodo kasneje lahko ugodno razvili. Nastati utegnejo tudi nove simpatije. V družini bodo odnosi z otroki in sploh z mladimi osebami dobri in vas čaka tudi neko presenečenje.
BIK (od 21. 4. do
20.	5.) Sprejmite
predloge ln ponudbe osebe, ki vas ima rada, tudi če se boste morali zaradi tega odpovedati nekim svojim načrtom Teden je tudi ugoden za poravnavo sporov med osebami, ki so se skregale. Na delu bodite raje nekoliko zaprti vase,
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Čustveno življenje ne poteka preveč ugodno ln v določenih trenutkih utegne nastati napetost; tudi nerazumevanje in nestrpnost nista izključena. Pojdite na potovanje in skušajte menjati svoje okolje. Opravite najbolj nujne zadeve.
RAK (od 21. 6. do
22. 7.) Izkoristite te dni, ko so vam pla-neti naklonjeni in vam bodo pripomogli k pomiritvi. Veselje in navdušenje zaradi nekega ugodnega dogodka je bilo upravičeno. V družini utegne nastati sredi tedna napetost. Bodite taktni.
LEV (od 23. 7. da /fr	\	22. 8.) Ljubezenski
I JmS )	odnosi so pod ne-
I	ugodnim vplivom
V	J	zvezd. Zato morate
^^ biti v teh odnosih zelo velikodušni, da ne pride do preloma. Upoštevajte čustva in interese drage osebe. V poklicnem življenju boste imeli u-spehe.
DEVICA (od 23. 8.
do 22. 9.) Doživeli boste trenutke malodušja, nezaupanja in tesnobe. Proti temu razpoloženju pa se boste morali upirati, kajti le tako boste ugotovili, da ni Smo-glednost upravičena. Sprijaznite se s stvarmi, kakršne so.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Položaj boginje ljubezni ni posebno naklonjen. Zato se bo treba oborožiti s potrpežljivostjo in kazati razumevanje, saj pojde kmalu na bolje. Pazite, da ne zaidete v spore s svojimi najboljšimi prijatelji.
^----X KOZOROG (od 22.
f	V \	12. do 20.	1.) Ta te-
(	\	den bo	vladala v
\	j	čustvenih	odnosih
fr	V	skladnost;	pa tudi
^' prisrčnosti ne bo manjkalo. Cas je posebno primeren za utrditev že obstoječih odnosov. Kdor je sam, si bo lahko našel družbo drugega spola. Pojdite na obiske.
®
TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Ne prepuščajte se malodušju ln negotovosti v odnosih 2 ljubljeno osebo, sicer ne bo med vama skladja. Pri izražanju svojih čustev bodite raje skoni. V odnosih na delu ne dopuščajte, da bi vam nalagali vsa najtežja bremena.

SK'
®i
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Tudi teden je zelo srečen. Vaši čustveni odnosi so še nadalje pod ugodnim vplivom. Za mnoge ljudi so to res vedri dnevi. Zato nai jih čimbolj uživajo. Tudi poslovno in poklicno življenje je pod zelo ugodnim vplivom zvezd.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čustveni položaj je še nekam neodločen. Toda planeti začenjajo ugodno vplivati na vaše srčne zadeve. Tudi neka družinska zadeva se bliža k ugodni rešitvi. V poslovnih odnosih ali na delu bodo nastale znatne olajšave.
RIBI (od 2«. 2. do
20. 3.) V začetku tedna boste postali nekam nezaupljivi nasproti ljudem, ki vas imajo radi. Ne smete se prepuščati temu duševnemu razpoloženim ker bi vam to utegnilo škoditi. V odnosih s prijatelji bodite boli duhoviti, da se vas ne naveličajo.
SE
V	preteklem tednu je bilo na Tržaškem precej zanimivih dogodkov. V nabrežiinskem občinskem svetu se je vnela zanimiva razprava v zvezi s prošnjo avtonomne turistične in letovi-ščarske ustanove v Sesljanu za občinski prispevek v znesku 1 milijona lir za letošnje leto. Svetovalci opozicije so ugotovili, da je ta ustanova aktivna in da mora občinska uprava, ki je pasivna, dobro premisliti preden bo odobrila omenjeni prispevek. Komunistični svetovalec škerk je še poudaril, da so omenjeno ustanovo večkrat opozorili in od nje zahtevali naj postavi na svojem sedežu v Sesljanu tudi slovenski napis. Toda doslej so bili vsi ti podvigi zaman.
Deželni svet je pretekli teden razpravljal o resoluciji komunističnih svetovalcev o gospodarski krizi v deželi. Resolucijo je orisal svetovalec Ba-cicchi, ki je ponovno poudaril resni položaj v deželi hi zlasti krizo gradbene industrije. Pri tem je med drugim omenil, da je bilo v tržiških ladjedelnicah zaposlenih 1945. leta 14500 delavcev, sedaj pa jih je samo še 4 800. V Latisani pa je n.pr. 1000 brezposelnih na 10.000 prebivalcev. Kot običaino je seveda demokrist lanska večina resolucijo zavrnila. Na seii deželnega odbora pa so od.bor-n’ki odobrili spremenjen1 zakon o deželni zakladni službi in zakon o ustanov11vi deželnega cdbora za turizem.
Na kulturnem področju sta bdi v Kulturnem domu dve zelo uspeli prireditvi. V torek smo imeli v naši sredi pisate-1'ico Miro Miheličevo, nosnika in pisatelja Edvarda Kocbeka, pesnika in pisatelja Lojza Krakarja ter pesnika Kajetana Koviča, ki so skupno z domačima književnikoma, pisateljem P "risom Pahorjem in pesnikom F'Ebertom Benedetičem, priredili večer slovenske umetniške besede, številno občinstvo .ie prišlo poslušat književnike, ki jih je v začetku pozdravil pred^dnik Slovenskega kluba dr. Hlavatv. Pred nastopom vsakega posameznega književ-r"'A na le bralec Jožko Lu-keš povedal o njem nekaj stavkov. Posebno je občinstvo pohvalilo pobudo Tržaške knjigarne, k! je ob tej priložnosti nudila knjige avtorjev, ki so nastopili na večeru. Drugi važen kulturni dogodek pa 1e bil v četrtek, ko so tržaški Slovenci imeli priložnost prisostvova-
predstavi Mestnega gledališka ljublismskega, ki je uprizorilo ljudsko igro Bsrtolta Brechta «Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«, z velikim uspehom.
Občinstvo, med katerim sobici tudi mnogi predstavniki italijanskega kulturnega življenja ir. gcst'e iz Ljubpane, le celotno predstavo spremljalo z ve-Pklm zen1 man jem in izvajalce nagradilo z zasluženim a-P’avzom m cvetjem.
V	petek se je v Trstu začel 3. kongres Nove delavske zbornice CGIL, ki se bo zaključil danes Na otvoritvi so bili prisotni poteg predstavnikov strank tudi predstavnik tržaške občine, deže.lne uprave ter predstavniki okrajnega sindikalnega sveta v Kopru. Glavno poročilo je imel predsednik Nove delavske zbornice Cala-bria.
Občinski upravni odbor v Gorici je imel preteklo sredo običajno tedensko sejo, kateri je predsedoval podžupan Lu-Pieri, ker je odšel župan dr. Gallarotti za nekaj dni v Rini, da bi tam posredoval v nekaterih zadevah, ki se tičejo občinske uprave. Na seji so nadaljevali s proučevanjem osnutka občinskega proračuna za 1965, da bi ga dokončno pripravili in predložili občinskemu svetu v diskusijo. Med drugim so odbrili tudi nadaljni strošek 23 milijonov lir za ureditev mestnih pločnikov, ureditev klopi v mestnih parkih ter so odobrili tudi drugi del gradenj pri domu onemo-• glih v Ločniku.
Tudi pokrajinski odbor je na svoji zadnji seji pripravil dnevni red za sejo pokrajin-
skega sveta, ki bo v soboto 27. t. m. Na njej bodo razpravljali o pokrajinskem proračunu za 1965 ter o obračunu za 1963.
V krožku «SimOn Gregorčič« je bil preteklo sredo lep literaren večer, na katerem so brali iz svojih del književniki iz Slovenije: Mira Miheličeva, predsednica društva slovenskih književnikov. Edvard Kocbek, Kajetan Kovič in Lojze Krakar. Njim sta se pridružila tudi tržaška pisatelja Boris Pahor in Filibert Benedetič. Številno občinstvo, ki je prišlo h predavanju, je z zanimanjem poslušalo odlomke, ki so jih čitali literatje iz svojih del. Ob zaključku so prosili tudi za podpise avtorjev v njihovih delih.
Iz podatkov pokrajinskega u-rada za delo v Gorici je razvidno, da se zopet zaostruje vprašanje zaposlitve mlade delovne sile. Lansko leto je iskalo zaposlitev 802 mladinca v starosti izpod 21 let. Po drugi strani pa je ugotovljeno, da v kemični tovarni Solway v Tržiču na 361 zaposlenih nimajo niti enega delavca v starosti izpod 21 let; v CRDA jih je na 4011 zaposlenih samo 54 in v SAFOG v Gorici na 597 samo 12.
Kmečka bolniška blagajna v Sovodnjah je na svojem letnem občnem zboru podala poročilo o svojem delu in stanju blagajne v preteklem letu. Člani so ugotovili, da je bilo delovanje redno in da ima «mutua» vkljub velikim stroškom še nekaj sredstev v blagajni. Društvo šteje 265 članov z vsega občinskega področja.
Tudi na Goriškem so v teku priprave za dostojno proslavo 20. obletnice odporništva in zmage nad nacifašizmom. Fredstavniki levice v občinskem svetu v Tržiču so naslovili na župana resolucijo, v kateri zahtevajo, naj bi uskladili vse te priprave' da bi bila proslava čim bolj slovesna. Občinska uprava namerava med drugim postaviti na mestnem pokopališču spomenik padlim občanom iz Tržiča.
NUJNO VPRAŠANJE, KI GA JE TREBA REŠITI NA PROSEŠKI POSTAJI Dopis od Banov
Igoniški občini omogočiti da bo zgradila klavnico in krematorij
Sestanek zgoniškega župana Guština in odbornika Godniča z odbornikom za javna dela tržaške občine inž. Colauttijem v zvezi z nakupom jusarskega zemljišča na proseški železniški postaji
■v
Se o delovanju mladinskih društev
Pretekli teden sta bila zgo niški župan Guštin in odbornik Godnič pri odborniku za javna dela tržaške občine inž. Co-lauttiju, s katerim sta razpravljala o jusarskem zemljišču tržaške občine na proseški železniški postaji, ki ga zgoniška občina hoče kupiti, da na njem zgradi javno tehtnico, klavnico in krematorij. Razgovor je potekal zelo prijazno in je odbornik tržaške občinske uprave pokazal za vprašanja, ki sta mu jih predočila predstavnika zgo niške občine,' razumevanje ter
je priznal, da si morajo občin-----------------~
ske uprave med seboj pomagati, če le morejo, da lahko zadovoljivo in v korist prebivalstva rešijo posamezna vprašanja.
Zakaj hoče zgoniška občini ska uprava zgraditi na proseški železniški postaji javno tehtnico, klavnico in krematorij smo že svoj čes obširno pisali. Dobro je, da tudi sedaj te razloge na kratko ponovimo: proseška železniška Rostaja je obmejna postaja za carinjenje uvožene živine in uvoženega mesa. Skozi pro-seško postajo gre letno povprečno za okrog 180 milijard lir vrednosti živine in mesa .Samo živine ocarinijo od 500.000 do 600.000
glav letno. Iz teh velikanskih številk si lahko zamislimo, kolikšni dobički se vsako leto stekajo v blagajne podjetij, ki uvažajo živino in meso iz tujine. Od vsega- tega pa zgoniška občina, v kateri leži proseška železniška postaja, nima niti ene lire dohodka, češ da je področje postaje izven carinsko in da zato občinska u-prava nima nobene pravice do pobiranja katerega koli davka na posle, ki se tam sklepajo.
Zato se je zgoniška občina odločila, da zgriadi javno tehtnico, ki bo kmalu začela delovati in ki jo je namestilo neko zasebno podjetje ki bo plačevalo občini dolo-
čan letni prispevek. Poleg tega pa | bi morala delovati na proseški I postaji še klavnica za zakol bol-• ne ali preutrujene živine, ki pri-) haja v vagonih iz Jugoslavije, Madžarske in drugih vzhodnih dr-žav, ter krematorij za sežiganje crknjenih živali, ki jih najdejo v vagonih ob prihodu iz tujine, ali pa ki crknejo na postaji preden jih odpremijo dalje. Občinska uprava je dolžna, da zgradi ta dva objekta predvsem zaradi zdravstvenih razlogov, saj mora skrbeti za zdravstvene razmere v občini. Crknjene ali bolne živali, ki bi jih bilo treba takoj zaklati in uničiti, pa lahko predstavljajo veliko nevarnost za zdravje celotne okolice proseške železniške postaje, 1
Lansko poletje se je marsikdo pritoževal, da pUščajo na Proseku crkavati živali, ne da bi jih pravočasno zaklali ter jih uničili. Zato je nujno, da občina zgradi na postaji klavnico in krematorij.
Bonomijanski
«kmetovalci»
Kakor je poročal krajevni italijanski tisk, je bil v nedeljo občni zbor bonomijanske organizacije «Coltivatori diret ti», katerega so se udeležili najvišji predstavniki oblasti. Koliko je bilo na občnem zboru kmetov s tržaškega področja, nam ni znano, ker zboru nismo prisostvovali. Vodstvo o-menjene ustanove namreč ni obvet stilo niti povabilo našega lista, sami pa nismo prosili za dovoljenje, ker so nam pred leti odbili prošnjo in našemu uredniku niso sploh dovolili, da bi kot kronist prisostvoval. Vse kaže, da vodstvo organizacije ne mara prisotnosti našega urednika, ki bi lahko spoznal in preštel prave kmete na občnem zboru.
Ne bomo se spuščali v kritiko poročila, tj ga je podal ravnatelj ustanove o njenem delovanju in o razmerah ter potrebah kmetijstva na Tržaškem. Kmetje in tisti, ki se razumejo na ta vprašanja, ko so brali poročilo v tisku, so majali z glavo in se nasmehnili. Iz časopisnega poročila je namreč razvidno, 'da' je zdaj glavna Zahteva za obstoj kmetijstva na Tržaškem nekaka sprememba državne meje. Ta zahteva je tudi v zaključni resoluciji, medtem ko ni nikjer govora o razlastitvah zemljišč. To nas ne preseneča saj prizadeti kmetje dobro vedo, kako se bonomijanska organizacija »bo ri» proti krivičnim razlastitvam tako na Tržaškem kot na Goriškem, kako je »enotno nastopila» glede odkupne cene mleka, glede odškodnine prizadetim kmetom zaradi neurja itd.
Na Jožefovo so predstavniki tržaške trgovinske zbornice razdelili med zaslužne delavce, nameščence, obrtnike in kmetovalce s tržaškega področja 108 zlatih medalj in diplom. Med nagrajenci so bili tudi številni
Slovenci, ki delujejo na različnih pridobitnih področjih. Med njimi so bili zlasti številni sedanji voditelji kmetijskih gospodarstev, ki se že stoletja nespremenjena izročajo iz roda v rod: Vincenc Križmančič iz
Bazovice, katerega rodbina živi na istem posestvu že čez 300 let; Rafael Semec Iz Prečnika (300 let); Rudolf Sosič z Opčin (250 let); Viktor Gec (200 let); Lovrenc Bandi iz Doline (200 let) in drugi.
Razumljivo pa je tudi, da bi morala podjetja, ki uvažajo živino, prispevati svoj delež za usluge, ki jim bi jih nudila občina z dvema objektoma. Nekdo je zračunal, kot smo tudi že objavili, da bi zgoniška občina dobila od 25 do 30 milijonov lir letno, če bi ji uvozniki plačali samo 50 lir na uvoženo žival. Ta dohodek bi zadostoval zgoniški občini, da bi krila vse svoje izdatke in ji ne bi bilo treba več prositi državno upravo za kritje primanjkljaja. Hkrati pa občinski upravitelji menijo, da bi občinska uprava dobila precejšnje dohodke tudi če bi dala gradnjo in vzdrževanje klavnice in krematorija v roke zasebnikom, če sama bi ne našla sredstev za gradnjo obeh objektov. Tako majhni občini kot je zgoniška je vsak milijon lir zelo dragocen.
Zato bi se morala tega resno zavedati tudi prefektura, ki že eno leto drži v svojih predalih sklep zgoniškega občinskega sveta o najetju 7.000.000 lir posojila za nakup 11.000 kv. metrov jusarskega zemljišča tržaške občine na proseški železniški postaji. Brez nakupa tega zemljišča zgoniška občina ne more uresničiti svojih načrtov.	—
Hkrati pa tudi tržaška občina doslej se še ni odločila, da proda omenjeno zemljišče zgoniški občini, čeprav je inž. Colautti na zadnjem srečanju z županom in odbornikom zgoniške občine pokazal precej dobre volje, da se zadeva reši. Tržaška občina se še vedno sklicuje na ceno, češ da zasebniki sedaj ponujajo za isto zemljišče 1.500 lir za kv. meter, medtem ko je bilo pred dvema letoma dogovorjeno s pristankom komisarja za jusarska zemljišča sodnikom Palermom, da bo tržaška občina prodala zgoniški, to zemljišče po 600 lir kv» ■ meter. To ceno je zgoniškemu županstvu pismeno zagotovil tudi bivši tržaški podžupan prof. Cumbat.
Upajmo torej, da se bodo sedaj na tržaški občini in na prefekturi prepričali, da je treba pomagati zgoniški občini, da bo zgradila na proseški železniški postaji klavnico in krematorij ter tako našla nov vir dogodkov za splošno korist vseh občanov
SLAVKO STOKA
Mandolinistični odsek mladinskega društva Gaj pri Banih pred štiri.
desetimi leti
Z veliko pozornostjo smo prebirali zanimiv podlistek v Primorskem dnevniku o delovanju mladinskih društev pred štiridesetimi leti, oziroma o delovanju mlar dinskega društva Sv. Ivan. Mnogi v naši vasi se tistih časov prav dobro spominjamo, ker smo tudi mi delovali v tedanjih mladinskih ali športnih društvih. Tudi v naši vasi, pri Banih smo imeli, mladinsko društvo «Gaj», v katerem Je delovala naša tedanja mladina. Društvo .je imelo tudi nogometni in mandolinistični odsek.
Mandolinistični odsek je vodil Ivan Lisjak, za učitelja pa je bil Jožef Zustik, ki so mu pomagali še Jožef Daneu-Dolenčevi, Mirko Guštin in še drugi z Opčin, ki so se vrstili, ker so vsi pomagali tudi pri drugih mladinskih društvih. Odsek je dobro napredoval in smo imeli uspešne nastope tudi v drugih vaseh.
se zapisniki naših sej in drugi arhiv niso ohranili. Vse to smo morali v vsej naglici uničiti, ker so povsem nepričakovano vdrle v vas fašistične tolpe in nam vse prebrskale, tako da ni bilo moč prav nič skriti, ker so v nekaterih hišah, zlasti pa v hiši, kjer je bil sedež društva, dvignili tudi leseni pod. Tedaj so po naših vaseh fašisti zažgali mnogo slovenskih knjig.
Bivši člani mladinskega
društva Gaj pri Banih
MA VHINJE
Iz naše vasi se malokdaj kaj Sita — kot da bi življenje pri nas povsem zamrlo, oziroma, da bi sa ml bili zaprli med vaške zidove. Sicer pa, kaj bi naj bili posebne-
ga ppročali? Življenje poteka ena-
..	.	._,	, ...	ko' onemu sosednih in ostalih vasi
Mladina je imela veliko veselje	. - , .	_„ „
. ,.	_ .	______ naše dežele: delamo v raznih po-
n t. xssJtasr*.l“w ? ? **•»»-**■..»
nogometnimi četami drugih mladinskih in športnih društev, zlasti
z mladinskimi društvi Opčine, Ko zina-Berpelie, Sežana itd! Poskusili snn«Wli» ao —1 dekleta, kar pa nam ni uspelo. Zato smo ustanovili tečaj za ročna dela In za šivilje, ki so ga dekleta pridno obiskovala. Napravile so si tudi domače narodne noše, kakor je bil tedaj običaj pri marsikaterem mladinskem društvu.
Nekajkrat smo organizirali tudi kolesarske dirke, toda to je bilo mnogo težje, ker je bilo tedaj težko prihraniti toliko, da si je bilo moč privoščiti kolo. Na žalost,
......mmumit  ....................................................................................»mu.............................................................................mm, ...»»mm.....mm.,,..,,,,,mm.  .........
IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV
NABREŽINA
Izredno mučno in naporno delo v kamnolomih Tndi živinoreja se je usmerila na rejo težkih volov za prevoz kamna na železniško postajo
Občni zbor Goriške zadruge
V nedeljo 28. marca z začetkom ob 9.30 uri bo v prosvetni dvorani v Standrežu redni letni občni zbor Goriške nabavne in prodajne zadruge, ki ima svoj sedež v Gorici, v Ul. Don Bosco. Vodstvo bo članom predložilo obračun in poročilo o lanskoletnem delovanju te ustanove. Ob tej priliki se bodo pomenili tudi o smernicah za bodoče delo te ustanove.
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
ustanovljena 1938
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
Katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih Krajev m semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik zn Furlanijo — Julijsko krajino: svetovno znanih strojev za obdelovan .e zemlje ter kosilnice «A(*RIA» Za Goriško in Cedadsko se obrnile na tigovino: Zavadlav Orlando, Ulica Trleste — Gorica.
Leta 1900 je Izbruhnila stavka — štrajk. Prvič v zgodovini delavskega gibanja so nabrežin-ski kamnarji in drugi slišali to besedo in si mogli pravilno razlagati njen pomen. Vse delavstvo je zahtevalo 11-urni delovnik in povišek mezde. Strnjenost in odločnost delavstva sta gospodarje presenetili. Morali so njegovim zahtevam ugoditi in mu nekaj odstopiti od svojih dobičkov.
Ta je bil prvi in dovolj zgovoren dokaz, prva šola, jcaj pomeni organiziran nastop, ko gre za izvojevanje takih ali drugačnih pravic. Ta uspeh je bil plamen, ki je podžgal razredno zavest in kažipot za nadaljnjo borbo.
Druga stavka leta 1903 je položaj le malo zboljšala. Trd oreh pa je bila stavka leta 1906, saj je trajala 5 mesecev. Predolga doba brezposelnosti! Delavstvo je sicer uživalo podporo od centrale z Dunaja, kjer je bila včlanjena nabrežinska strokovna organizacija, a pomoč je bila skromna. Mnogo klesarjev ni vzdržalo; odšli so na razne strani: v Bolgarijo, Slezijo, Nemčijo in drugam, kjer so bili v splošnem tudi boljši delovni pogoji kot tukaj. Nekateri se niso več vrnili. Po stavkah se je položaj delavstva izredno izboljšal in celo za 100 odstotkov. Težak je danes kamnarski kruh, a neprimerno težji je bil v preteklosti. Skromno plačilo je slonelo na težkem polsuženjskem delu.
Zamislimo se v kamnolomce-minerje, ki z dolgim železnim drogom visoko nad kamnolomom sekajo v živo skalo luknje za razstrelitev stene. Nič manj mučno nj bilo sekanje kamna ali pa udarci težkega bata po zagozdi za razkol debele stene. Prvotno so velike kose prežagale le delavske roke Nad katnno-lomom je bij vinč (močno pritrjena železna priprava na škripec) s pomočjo katerega so izvlekli kamen iz kamnoloma; to
opravilo so navadno vršili štirje težaki pri vinču. ženske so v nečkah na glavi nosile iz jame grižo in jo odlagale na kupe.
Sledovi tega skrajno mučnega dela v žgočem soncu in mrazu so pretežno zabrisani, le še kakšna stara žena se ob pogledu na kupe griže spomni svojih mladih let in težkega tovora na. glavi. Kam bi ti kupi segali, če bi ne bili tega drobiža spravili na breg, od koder je po cevi zdrsel na ladje, ki so ga odvažale v Trst za zasipavanje obale, kjer so danes javna skladišča in postaja Južne železnice.
Kar sama po sebi se vrinja misel na trpine, posebno one iz vasi onstran državne meje (Brestovica, Sela, Vojščica, Temnica, Gorjansko...), ki so vsak delovni dan poleti in pozimi po klancih in stezah pešačili zjutraj na delo, popoldne z dela. Tudi te steze so zabrisane. Težko se je poglobiti v usodo teh trpinov in v njihovo borbo za obstoj, težko zaradi novih delovnih metod in olajšav, ki jih nudi stroj pri delu in prevozu delavstva na delo in z dela. Kaj bi se čudili, če so si včasih delavci privoščili malo dobre volje. Je pa že tako, da jo v takih okoliščinah pričara le čaša vina v družbi po usodi enakih. Kadar je skupina delavčev — kamnolomcev — vzdignila ubank«. se pravi odločila ogromen bok, je to dvignilo njihov ponos. To so proslavili v bliž; njem «magazinu», kot so rekli gostilnam ob nekaterih večjih kamnolomih, kjer so se hranili delavci iz oddaljenih krajev. Tu-ka) so svoje veselje dobro zalili
Stanovska ln razredna zavest nabrežinskih kamnarjev je bila že visoko razvita, to je očitoval delavski praznik 1. maj. Množica delavstva, nabrežlnskega in iz bližnjih vasi, je z godbo na čelu z rdečimi zastavami obhodila Nabrežino; na trgu je bil govor in se je med drugim slišal izrek iz komunističnega ma-
nifesta: ((Proletarci vseh dežel, | združite se!«
Je res, da si je naš marmor utiral pot na tržišča s svojo kakovostjo, različnostjo in lepoto. A izdatno dopolnilo je bila delavna sila, naj je to bilo v kamnolomu, ali v delavnici — prvi obdelavi in oblikovanju kamnite gmote. Nabrežinske kamnarje so povsod cenili. Za to je zaslužil veliko priznanje strokovni tečaj, ki je pričel s svojim poslanstvom ob koncu minulega stoletja. Vodil ga je zaslužni domačin, pok. učitelj Avgust Tanče. Tukaj so se gojenci seznanili o vsem (računstvo, geometrija, risanje itd.), kar je bilo poklicno potrebno. Izpod rok teh gojencev — oblikovalcev našega marmorja — so izšla odlična dela, večkrat kot posebna umetnina, a pretežno izven državnih mejnikov. Dva odlična klesarja kamnite gmote sta se uveljavila v Jugoslaviji: Božidar Milič kot kipar, ki se je zlasti odlikoval pri gradnji francoskega poslaništva v Beogradu, in Milan Pertot (Bac-ljev) s svojim kamnoseškim podjetjem v Ljubljani.
Težka usoda je zajela to delavstvo v črni fašistični dobi, ko je ta industrija malone zamrla. Kriza 1. 1931—32 je razgnala naše klesarje v svet, sko-ro bi rekli po vsem svetu. Sele po drugi svetovni vojni je v naših kamnolomih spet pognalo življenje, a na osnovi novih tehničnih pripomočkov in izvoza pretežno neobdelanega kamna, kar je vse skrčilo število potrebnega delavstva.
NAGLA RAST NABREŽINE
Nabrežinski kmetje so, kot smo rekli, preusmerili govedorejo na rejo težkih volov, primernih za prevoz kamna iz kamnolomov na železniško postajo Nabrežina in v Trst. V nekaterih hlevih je bilo po 2 para volov, za samostojno vpre-I go in priprego, ker je bil tovor
(do 50 q) mestoma pretežak in mu par ni bil kos. Na te svoje živali so bili gospodarji zelo ponosni, zlasti, ko so izvlekli tovor s slabe poti v kamnolomu; pa so jim tudi razmeroma dobro služili. V kolikor so opuščali poljedelstvo, toliko bolj so se zanimali za vinogradništvo. Namesto starih trt so u-vedli nove sorte na ameriški podlagi. Okrog leta 1870 je namreč tudi tod pustošila trtna uš in uničila domače sorte. Kmetje so videli, da kjer teče denar, teče tudi vino; zato so trti obračali tolikšno pozornost in jo posadili tudi na njive. Nekateri nasledniki prvotnih Nabre-žincev (Caharija, Gruden, Pertot, Radovič) pa so zavohali boljši kos kruha v kamnu to postopno dosegli ugledno me-
sto v tej industriji.
Modra je bila stara rečenica «Laže je obračati denar kot pa blago«. Dokler ni še močno krožil, se imetje ni dalo tako lahko odkrhati. V obliki gotovine pa dobi imetje okroglo obliko ln kaj hitro odkotali, še posebno, ker se z denarjem rada pojavi ta ali ona potreba. Tako je bilo v onih časih tudi pri nas. Tem potrebam so stregle razne obrti: gostilniška, kovaška, mizarska, čevljarska in trgovine. Med najstarejše gostilne štejemo Kovačevo (Grudnovo) — kot prvo v vasi, Stropo-vo (Caharijevo) in Batagarjevo (Tancetovo).
nekaj družin se more preživljati s
kmetijstvom. Ko se je pred nekaj ipeseci vršil pri nas 14-dnevni ver ,
Čemi kmetijski tečaj, Je bilo zanj precejšnje zanimanje, in še več bi bilo poslušalcev, če bi ne bili z delom zadržani. Nekateri mladi gospodarji imajo zdrave misli in načrte, češ, če vse odpove, zemlja le ostane. Računajo na živinorejo ln vinarstvo, eno in drugo na modernih načelih.
Svoj čas se Je pri nas na prosvetnem področju nekaj premaknilo in je kazalo, da bo iz tega nekaj pognalo. Saj nam je prosvetno izživljanje tako zelo potrebno in bi na javno življenje vplivalo zelo blagodejno. Solancev imamo precej. Pa le ne gre. Ne bomo razpravljali, kje tiči krivda, pač pa želimo, da bi med mladino prodrla zdrava težnja in spoznanje, da pomeni prosveta resničen napredek.
Pa še nekaj. Je namreč nerazumljivo, da ni v nobeni vasi na Tržaškem tako malo naročnikov na naš edini dnevni list kot je to pri nas, čeprav je ta potreben in koristen. Zakaj?
BAZOVICA
(Nadaljevanje sledi)
JANKO FURLAN
Čeprav je praznik že mimo, nič zato. Tudi v Bazovici so letos naše žene praznovale 8. marec lepo in živahno, in sicer v gostilni pri Grgiču. Govora o raznih problemih ni manjkalo in komentarjev o naši vasi in še posebno o novem prosvetnem domu. Naše žene so živo prepričane, da bodo prihodnji 8. marec, praznik vseh demokratičnih žena, prav gotovo praznovale in se zabavale v novem prosvetnem domu v Bazovici.
Po živahnem in razpoložljivem večeru so žene za dober začetek zbrale 5.000 lir prostovoljnih prispevkov za nov prosvetni dom. Najlepša jim hvala.
I. C.
Z zadnjega občnega zbora Kmetijske zadruge v Trstu
Pfi®!OT5!g5iiIk
— 6 —
21. marca 1965
Vreme včeraj: najviija temperatura 16.7, najnižja 9.2, ob 19. url 14.6; zračni tlak 1015.4 narašča, vlaga 38 odst., veter 6 km severovzhodnik, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 8.4 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 21. marca
Bilka
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.18 Dolžina dneva 12,10. Luna vzide ob 23.01 in zatone ob 8.12 Jutri, PONEDELJEK, 22. marca Vasilij
DRUGI DflN KONGRESA NOVE DELAVSKE ZBORNICE
V'
Živahna razprava delegatov o številnih sindikalnih vprašanjih
Kongres se zaključi danes - Spregovoril bo tudi predstavnik osrednjega vodstva CGIL Puccini
Včeraj se je v mali dvorani gledališča «Verdi» nadaljeval tretji kongres Nove delavske zbornice CGIL z razpravo o glavnem poročilu in o vprašanjih v raznih tovarnah.
Brvi je spregovoril Gerini iz Tovarne strojev, ki pa je obravnaval razna teoretska vprašanja delavske politike in se ni dotaknil stvarnih zadev tovarne. Vsekakor je obsodil tako imenovano politiko »dohodkov* in seveda tudi ves petletni državni načrt.
O vprašanjih telefonskih uslužbencev je spregovoril nato delegat Mosetti. V imenu upokojencev je govoril zatem Domenico Cuffaro, ki je dejal, da zadnji vladni ukrepi glede pokojnin in socialnega zavarovanja niso zadovoljili upokojencev, ker se to vprašanje ne more rešiti s poviškom nekaj tisoč lir. O položaju železničarjev je najprej govoril delegat Mignatti, ki je kritiziral tudi vladno politiko glede železnic, katere bi hoteli »industrializirati* ter pri tem pozabljajo, da ne morejo biti aktivne, ker gre za družbeno službo. O železničarjih sta spregovorila tudi Pagliari in Fabiani.
Sergio Petronio je govoril o turistični dejavnosti ETLI (Turistična ustanova italijanskih delavcev). Rekel je, da si lahko le malo delavcev privošči počitnice, da
iiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA SINOČNJI SEU OBČINSKEGA SVETA
Soglasno odobren proračun repentaborske občine
Proračun predvideva 18.616.000 lir primanjkljaja
pa jim gre ta ustanova, ki spada pod CGIL, na roke, ter jim nudi poceni bodisi letovanje bodisi razne izlete. Ustanova je torej zelo pripravna za širjenje tako imenovanega socialnega turizma.
Tajnik sindikata gradbincev in delavcev lesne stroke Criscenti je obravnaval predvsem krizo v gredbeništvu, zaradi katere je po vsej državi že 300.000 brezposelnih in jih utegne biti proti koncu leta kar 600.000, če ne bo vlada sprejela potrebnih ukrepov. Kriza gradbene industrije vpliva porazno tudi na industrijo, ki je povezana z gradbeništvom. Tako je na primer brezposelnih kar 50 odstotkov delavcev opekarn. Kri za je nastala predvsem zaradi špekulacij z zemljišči in s stanovanji. Za odstranitev krize bi morali pospešiti predvsem gradnjo ljudskih stanovanj, uveljaviti povsod zakon št. 167 o odkupu zemljišč, pohiteti z deli, za katera so že pripravljeni načrti in je že na razpolago denar. Končno bi morali zidati tudi več bolnišnic, šol, vo dovodov itd'.
Tajnik Nove DZ-CGIL Albino Gerli je govoril predvsem o državnem načrtovanju in rekel, da vladni petletni načrt ni zadovoljil pričakovanj delavcev, čeprav ima tudi nekatere pozitivne plati. Zato bi iporale sindikalne organizacije napeti vse sile, da doseže-
Na sinočnji seji repentaborskega občinskega sveta so soglasno odobrili letošnji proračun, ki izkazuje skupno 18 milijonov 616 tisoč lir primanjkljaja. Podrobnosti o proračunu bomo pisali v prihodnjih dneh. V začetku seje Je župan Mi-
........
Redek jubilej v Križu
Sto let Marije »Danijelove*
Včeraj je bilo v Križu št. 291 ves dan živo pred »Danijelovo* hišo, kjer je nona Marija slavila svojo stoletnico rojstva. Ze navsezgodaj zjutraj so začeli k «Danijelovim* prihajati znanci, prijate. Iji m vsi vaščani, da bi čestitali noni Mariji k izrednemu življenjskemu jubileju. Popoldne se je pred hišo none Marije zbrala skoraj vsa vas s kriško godbo na čelu in igralci so zaigrali več narodnih in veselih koračnic na čast slavljenke. Zveza demokratičnih žena v Križu je slavljenki pokloni-li v spomin na ta izredni jubilej Zlato kolajno in velik šop rdečih nageljnov. Cvetje in slaščice so prinesli tudi ostali vaščani, znanci in prijatelji.
Ze zjutraj je nono Marijo obiskal tudi v imenu tržaškega župana občinski odbornik za socialno skrbstvo g. Arnaldo Fantasia in občinski delegat iz Križa. Oba sta noni Mariji čestitala za to slavje ter ji želela še mnogo sreče in zdravja in ji darovala cvetje. Voščilom vseh sorodnikov, prijateljev in vaščanov se pridružujemo tudi mi in noni Mariji želimo mnogo sreče in zdravja.
hael Guštin sporočil svetovalcem, da sta na resolucijo občinskega sveta glede vojaškega strelišča na Volniku odslej odgovorila le senator Vidali, ki zagotavlja, da bo posredoval pri ministru za vojsko in komunistični deželni svetovalec Pa-co, ki bo posredoval pri deželni upravi, županstvo je dobilo tudi odgovor vojaškega poveljnika, ki pravi, da ne bodo odpovedali nočnih strelnih vaj, da pa ne bodo v bodoče imeli strelnih vaj ob nedeljah in praznikih. Občinski svet se ni zadovoljil z odgovorom in bo poslal vojaškemu poveljstvu- novo pismo.
Proti koncu Seje ’ so svetovalci na predlog župana soglasno sklenili, da bodo v repentaborski občini na pobudo županstva dostojno počastili 20-letnico zmage nad fašizmom.
Proslava mednarodnega dneva invalidov
Danes ob 10.30 bo v dvorani v Avditoriju proslava šestega mednarodnega dneva invalidov, med katero bodo razdelili tržaškim in validom diplome. Proslavi bo prisostvoval tudi vladni generalni komisar dr. Ma-zza.
jo ' izboljšanje načrta in njegovo demokratizacijo. Načrt v sedanji obliki namreč ne more omejevati kapitalistične akumulacije. Gerli je govoril tudi o pripravah na kongres in rekel, da bi morala biti predkongresna razprava bolj živahna.
Tajnik pristaniščnikov Muslin je govoril o vprašanjih te stroke in med drugim omenil tudi upadanje pristaniškega prometa v našem pristanišču. Zato se je tudi zaslužek delavcev znižal. Rekel je, da bi morala vlada dati več za modernizacijo pristanišč ter da se s funkcionalnimi avtonomijami ne reši pristaniška kriza.
Desanti je govoril o vprašanjih Tovarne strojev in zlasti kritiziral uvedbo novih metod pri akordnem delu, ki pomenijo večje izkoriščanje delavcev. Delegat Ben-ga je obravnaval vprašanja delavcev mestnega podjetja Acegat, Mario Bettini vprašanje ladjedelnice Sv. Marka, Balbi vprašanja Tržaškega arzenala, Parladori je orisal vprašanja, ki nastajajo v cementarni Italcementi. Tajnik FI-OM Battilana je obravnaval statut o pravicah delavcev v tovarnah. Franco je govoril o načrtovanju tudi v zvezi s krajevnim položajem in s krizo v podjetju Orion.
Danes se bo kongres nadaljeval in zaključil. Med drugimi bo spregovoril tudi predstavnik o-srednjega vodstva CGIL Puccini.
Razgovori Marpillcra
Deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero se je včeraj vrnil iz Muenchena na Bavarskem, kjer se je sestal s predstavniki družbe Bechtel, ki skrbi za gradnjo naftovoda iz Trsta v Ingolstadt. Na razgovorih je tržaški odbornik priporočil družbi Bechtel, naj bi ta upoštevala tudi tržaško in trži-ško industrijo pri naročanju teh ničnega materiala, ki ga bo potre bovala pri gradnji naftovoda. Zla sti kar zadeva potrebo po električ nem materialu bi tržiški obrat «Elektromehanične delavnice«, ki deluje v sklopu Združenih jadranskih ladjedelnic, lahko uspešno konkuriral ostalim dobaviteljem te. ga materiala, ki bodo zlasti nekatere tovarne iz Zahodne Nemčije. Razgovorov v glavnem mestu Bavarske se je udeležil tudi predstavnik italijanskega podjetja Ansaldo.
KRASEN USPEH OPENSKIH IGRALCEV
Meškova igra «Pri Hrastovih zelo prepričljivo podana
Igralci zaslužijo za svoje delo vso tfohvalo, občinstvo pa naj jim izkaže svoje priznaje ; obiskom tudi danes
Vrgla se je s strehe bolnišnice
V trenutku obupa, je včeraj popoldne, 24-letna diplomirana bolničarka Dialma Fantin, ki stanuje v notranjosti glavne bolnišnice, odšla na streho nad glavnim vhodom bolnišnice in se vrgla na dvorišče z višine približno 16 metrov. Fan-tmova je treščila na tlak pred vhodom in nekateri vratarji so ji priskočili na pomoč ter jo nemudoma odnesli v notranjost. Fantinovo so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo zaradi več zlomov udov, zlomov čeljusti, brade in ran po vratu in kolenih. Fantinovo so v predsmrtnem boju položili na bolniško posteljo in ji takoj nudili zdravniško pomoč. Nesrečnica ni govorila zato ni bilo mogoče izvedeti kakšni so bili vzroki, ki so jo privedli do tega, da se je odločila za usodni korak in se vrgla s strehe bolnišnice. V teku je preiskava, da bi razčistili zagonetno ozadje Fantini j inega poskusa samomora.
Avto se je zaradi trčenja prevrnil
Na ‘držfivrll cesti št. 15, v bližini tobačne tovarne v žavljah, se j;e včeraj popoldne pripetila slikovita-prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala hujših žrtev. V avtu «volkswagen» TS 60802, ki ga je proti Zavijam vozil 49-letni Gu-glielmo Alberi iz Ul. delle Cave 14, sta se peljali 39-letnega gospodinja Eni Pidecaro lz Ul. T. Luciani 14 in 33-letna gospodinja Nives Musi-telli iz Drevoreda D’annunzio 20. Nenadoma je Alberi hotel prehiteti tovornik TS 47068, ki ga je pred njim vozil 45-letni Egidio Irisevich iz Istrske ulice 116. Toda ko je Alberi že začel prehitevati, je tovornik zavozil na levo in trčenje je bilo neizbežno. Zaradi sunka je avto zaplesal okrog svoje osi, zdrvel približno 40 metrov dlje In se prevrnil sredi cestišča na desni bok.
Obvestilo SGZ
Tajništvo SGZ naproša vse, ki vsako leto napravijo redno Vano-rdjevo prijavo, da se čimprej javijo na tajništvu Združenja in napravijo to prijavo.
Naproša vse, naj ne čakajo zadnjega dne!
Zelo je razveseljivo, kadar vidimo, da se vendar to ali ono društvo še opogumi in pripravi tudi prireditev, ki zahteva več dela in potrtvovanja. Naštudirati celovečerno igro pomeni žrtvovati pre-nekateri večer, odreči se marsičemu, kar bi človeka mikalo drugam namesto na vaje.
Na Opčinah sta se obe prosvetni društvi — «Opčine» in •A. Cok* — lotili Meškove drame «Pri Hrastovih*. Mogoče je prav smrt tega nestorja slovenskih književnikov pred dobrim letom porodila načrt, da se s tem delom počasti spomin tega pisatelja. Včerajšnja prireditev je namreč dobila tudi tak komemorativni značaj. O Mešku je pred predstavo govorila prof. Valerija Glavičeva. Zelo jasno je očrtala pisateljevo življenjsko pot in njegov pomen kot književnika, posebej pa je še podala kratko analizo uprizorjenega dela.
Ksaver Meško je v svoje delo »Pri Hrastovih* natrpal nesreče in gorja. Ni sicer ustvaril drame, ki bi se iz dejanja samega razrasla v mojstrovino, vendar lahko delo učinkuje na gledalce s svojo pretresljiv o st jo. Seveda pa je Meško v času in okolju, ko je dramo pisal, hotel vplivati tudi vzgojno.
Drama *Pri Hrastovih» zahteva dokaj oseb. Openci so jih našli
in vloge kar dobro zasedli. Starega Hrasta, odurnega in brezsrčnega silaka, ki je na robu finančnega propada in ga prav to še bolj žene v nerazsodna dejanja, je prav prepričljivo podal Anton Kalc tako v igri kot v vsem zunanjem videzu. Njegova mati Jera, vedno tarnajoča žena, ki ves čas vidi nesrečo na Hrastovim, je bila Olga Sončeva, ki je dala svoji podobi babice mnogo verjetnosti. Pretresljivo je podala Pavla Kramar jeva Hrastovo hčer Anico, ki ima vsa nesrečna neprestane grozljive privide. Hrastovega sina Toneta, ki je prisiljen vzeti po očetu izbrano nevesto, ki naj bi s svojim denarjem reševala Hra-stovino, je igral Jerič Aleksander. Dobro je upodobil človeka, ki nima dovolj sile, da bi se upiral očetovemu nasilju, toda zna biti nenasilen tudi do žene, saj razume, da se nista vzela iz ljubezni. Končno pa nastopi odločno proti očetu, a žal je že prepozno. Da-rio Vremec pa je kot drugi sin Lojze, hi je bolj neupogljiv, zlasti lepo zaigral prizor, ko spozna, da_ je njegov ljubezenski sen u-ničen zaradi očetovega greha. V Hrastovi hiši je še pastirček Tine, ki ga je igral Boris Sosič dovolj pogumno, da se bo lahko spet vrnil na oder še v drugih vlogah. Sonja Bajs in Dana Sosič sta u-spešno opravili svoji nalogi, prva kot dekla Francka, druga kot re-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminHim
RAZGOVORI S PODJETJEM CEH0FRACHT
V
Sporazum o prometu CSSR v višini 40.000 ton
Razgovori se bodo v ponedeljek nadaljevali in verjetno zaključili v torek
Na sedežu Javnih skladišč so se včeraj nadaljevala pogajanja med predstavniki podjetja in češkoslovaško gospodarsko delegacijo, ki jo kakor znano sestavljajo predsednik praškega uvozno-fzvoznega podjetja Cechofracht Vanek, izvedenec za tranzitni promet Semjec-ki in češkoslovaški delegat v Trstu Mueller. Tržaške poslovne kroge so na včerajšnjih razgovorih zastopali izredni komisar Javnih skladišč gen. Battaglieri, podkomisar dr.Addobbati ter ravnatelj podjetja dr. Clai. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki zadevajo finančno plat sporazuma o minimalni količini blaga, ki naj bi ga češkoslovaška letos uvozila odnosno izvozila čez tržaško pristanišče. Na sestanku je bil v načelu dosežen sporazum o minimalnem tranzitu češkoslovaškega blaga v višini 400 tisoč ton v letu 1965.
V ponedeljek se bodo razgovora med predstavniki tržaških poslovnih krogov in češkoslovaškimi strokovnjaki nadaljevali, ker je treba razčistiti še nekaj obrobnih vprašanj tehnične narave, v torek pa naj bi prišlo do končnega podpisa sporazuma. V prizadetih gospodarskih krogih naglašajo, da bo v bodoče možno sklepati z zalednimi državami in ne samo s češkoslovaško tovrstne sporazume z neprimerno širšo podlago, ko bo tržaško pristanišče postalo bolj ceneno 1n konkurenčno v primerjavi z ostalimi pristanišči, skozi katera se odvija blagovni promet v tranzitu za srednjo Evropo in iz nje. čas za to bo dozorel, ko bo v Trstu začela delovati predvidena Ustanova za pristanišče in ko bo izročen prometu pomol VII., katerega bo manipulacija blaga v tranzitu mnogo cenejša kakor danes.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK ■ KONTOVEL PRIREDI V SOBOTO, 27. MARCA OB 20.30 V KULTURNEM
koncert
moškega
zbora
DOMU V TRSTU
Na sporedu so skladbe G A L U S A,	MONTEVERDIJA,
GOTOVCA, SIMONITI/A, PER-TOTA, OTE, MAROLTA in drugih
Dirigent IGNACIJ OTA
......umi,......nininniHi........................................I...I.....................IIIIIIII.mini....
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
V dneh 19. in 20. marca 1965 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 25 oseb.
UMRLI SO: 46-letnt Antonio Pa-van, 80-letna Francesca Vremec por. Volpi, 86-letna Anna Brani vd. Ber-tocchi, 75.1etna Amalia Gorup. 65-letni Vittorio Caldara, 81-letna Er-mirita Miuder vd Beltramlni, 65-let-na Maria Rupena por, Stocchi, 86-letni Raffaele Prisco. 72-letna Ernesta Giuliani, 89-1 etna Amelia Petronio, 76-letni Antonio Vouch, 64-letna Eugenia Žago, 74-letni Frank Jurin-cic, 55-letni Graziano Zupin, 73-letni Michele Pulisi, 78-letni Francesco Graziani, 82-letna Caterina Miloc vd. Prijatel, 77-letna Maria Klun vd. Len. ger, 76-letnl Giovanni Spadaro, 82. letni Giuseppe Tul, 82-let.na Concet-ta Baccl vd. Benlcasa. 84-letna Antonia Cattarini, 74-letna Luigia Svetlic por, Iakonolc, 47-letna Felidta Fieri por, Cosulich, 79-letni Rocco Des-.sardo, 84-letna Lidia Pino vd. Del Rossi,
OKLICI: železničar Ollviero Ales-slo in blagajničarka Laura Costan-ti n, pomorščak Luciano Giraldi in delavka Laura Trevisan, uradhik Gianfranco Canova in trg. pomočnica Renata Purin, mesar Luciano Pre-donzan in gospodinja Annamaria Ga glianši, podoficir finance Evaristo Pol in ari in uradnica Ada Ulcigrat, električar Roberto Stefani ln trg pomočnica Viviana Brenclg, glasbenik Glovanni Alberti In gospodinja Fabiana Strade.Ua, električar Franco —■-ovl in trg. pomočnica Nadja
Včeraj-danes
Eenko, poslovodja Aldo Zanne in trg. pomočnica Silvia Spanghero, pek Sergio Sbisš in gospodinja Maria Rosa Trovisi, mesar Silvio Ierina in gospodinja Libera Ddbranovich, zastop. nik Domenico Romita in frizerka Marina Forti, mehanik Oliviero Ban-deu ln hišna pomočnica Nerlna Sa badin, gradbeni izvedenec Carlo Borgii! in frizerka Clotilde Sicolo, far macevt Stanislav Budin in uradnica Sonja Pahor, bančni uradnik Carlo Gomezel in uradnica Livia Tomasini, trgovski agent Flavio VVemigg in u-člteljica Claudia Giraldi. mehanik Li-vlo Vestidello In trg. pomočnica An-tonletta Norbedo, mehanik Silvio Ju. rissevich ln gospodinja Aliče Radi. slovich, šofer Franco Modugno in u-radnica Anna Maria Vouk, uradnik Paolo Plvato in gospodinja Nives Bossi, delavec Vittorio Luin in šivilja Licia Sanzin, karabinjer Luigi Ciccioni in gospodinja Maria Calci-na, trgovec Fabio Glessl in uradnica Luciana Parenzan, uradnik Paolo Cappello in gospodinja Silva Maro-velll, univerzitetni pomočnik Alfrede Sollazzo in učiteljica Maria Tere-sa Di Giovine, prevoznik Fabio Bat-tistt in frizerka Lina Lo Vecchio, zidar Claudio Della Santa in trg. pomočnica Florenza Cemecca, skladiščnik Umberto Dubanl in gospodinja Evell-na Calctna, podoficir Darlo Bec. caro ln uradnica Serena Tam, šofer Guido Pregara ln frizerka SLefania
Renato Cancianlch in tiskarka Milvia Pertot, trg. pomočnik Vittorio Tre-mul in učiteljica Malvlna Deltreppo, uradnik Dario Biasi in trg. pomočnica Emma Fontanot, uradnik Pa-Križmančič, brigadir finance Luigi | squale D’Ambroslo in telefonistka Ri-Mogna in uradnica Gtuliana Dal Con- ta Bortoli, hidravlik Tranquillo Trai-te, trgovec Edouard MisMer in gospo- • ni ln gospodinja Maria Papagni, teh-dinja Ida Vescovo, trgovec Mario nik Bruno Pipan ln uradnica Fran-
Bortolimi In šivilja Silvia Cociani, stražar Ernesto Varola in gospodinja Maria Cecchettln, šofer Pi-ero Mira-glia in likalka Nadia Macorin. zastopnik Giuseppe M-inca-Burlini in u-,rodnica Vera Cecchi, pleskar Donato Baruzza in šivilja Silvia Maria Lov. riba, uradnik Fabio Marzari 'In u-radntea Clara Bevilacqua, delavec Gualtiero Fozzer ln blagajničarka Marcella Nizzica, uradnik Ennio Orlando In gospodinja Gabriella Tom. bacco, karabinjer Luciano Tognl in gospodinja Paola Bet, delavec Vlgi-lio Mazzucchi in delavka Mirella Cap-pelletti, mehanik Angelo Knezevic in delavka Pasqualina Suman, tekstilni delavec Luciano Degrassi in tekstilna delavka Ernesta Pupolin, Inženir
Antonio Catanzariti ln uradnica Fio-	sl, Ul. Cavana 11	; Picciola, Ul. Oria-				
re Fragiacomo, zdravnik Rafael Dolhar in študentka Speranza Birsa, zastopnik Franco Lugnani in gospodi-	ni 2; Vernarl, Trg Valmaura LOTERIJA					11:
nja Silva Giorgi, uradnik Giovanni	BARI	12	88	30	«6	65
Liberati in učiteljica Maria Antonia	CAGLIARI	87	46	1	89	34
Frassi, trgovec Ugo Trevisan In u-	FIRENCE	85	74	58	75	79
radnica Liliana Datodi, oficir Mario	GENOVA	41	74	75	78	63
Camassa in uradnica Lucia Milano	MILAN	89	44	81	87	22
mehanik Fulvlo Fulizio in gospod;	NEAPELJ	3	21	61	26	38
nja Renata Bremlni, kmet Pietro Ce.	PALERMO	61	13	4	24	73
resa In gospodinja Laura Parenzan,	RIM	35	41	68	64	85
uradnik Giorglo Perper in trg. po-	TURIN	55	6	56	81	74
močnica Giuliana Padovan, lttograf	BENETKE	57	80	85	1	75
ca Scipioni, nosač Sergio Cnapich in natakarica Maria Luisa Surace.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (15. 3. - 21. 3.)
Alla Salute ' Ul. Giulia 1; Benus-sl, Ul. Cavana 11; Plcclola, Ul. Orla ni 2; Vernarl. Trg Valmaura 11: D’Ambrosi, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul Settefontane 39; Ravaslm Trg Libertž 6; Testa d’oro, Ul. Maz zini 43.
Služba od 13 do 16. ure
D'Ambrosl, Ul. Žorutti 19; Croce Verde, Ul Settefontane 39; Ravaslni. Trg Liberti 6; Testa d’oro, Ul Maz zini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Salute, Ul. Giulia 1: Beinis-
Obvestilo izletnikom v Prago
Vse izletnike, ki so se vpisali za izlet v Prago prosimo, da v času od 22. marca do 15. aprila prinesejo osebno svoj potni list v potovalni urad »Aurora«, Trst, Ul. Cicerone 4, kjer bodo poskrbeli za raztegnitev veljavnosti potnega lista na Češkoslovaško. Raztegnitev veljavnosti potnega lista in češkoslovaški vizum staneta 2.500 lir. Potni list bo takoj vrnjen lastnikom.	UREDNIŠTVO
Pri igri se je ponesrečil
Pri igri se je včeraj ponesrečil 11-letni Nevio Haglic s Scala Bon-ghi 9. V bližini glavnega postajališča filobusa pioge II v Rocolu, je padel z zidu z višine štirih metrov ter se pobil po desnem sencu in hrbtu.
Sinoči je vzgojitelj zavoda v Ul. Pascoli 31 v rešilnem avtu RK spremljal v bolnišnico 15-letnega dijaka Sergia Marchesicha, ki se je malo prej na vrtu zavoda ponesrečil pri igri. Pri padcu si je Mar-chesich poškodoval levo koleno. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti en mesec.
Razna obvestila
Tajništvo Mladinske iniciative spo. roča vsem svojim članom, da bo v ponedeljek 22. t.m ob 20.30 v Ulici Geppa 9. seja glavnega odbora.
* * *
OBČNI ZBOR SPDT
2. aprila ob 20.30 uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 7 občni zbor planinskega društva.
• * *
Sola Glasbene Matice. V torek 23. in v sredo 24. t.m. v šolski dvorani v Ul. R. Manna 29-11. intprna nastopa gojencev. Začetek vsakokrat ob 20. uri.
• * *
SPDT priredi nagrajevanje zmagovalcev ' letošnjih smučarskih tekem 26. t.m ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Istočasno bodo predvajani filmi in diapozitivi tekem in iz/letov.
OSMICA V LONJERJU V Lonjerju ima osmico Lovrenc Zerjul, ki toči pristno domače vino.
Jenka Tilka. Strelec, ki je dal svojo hčer na Hrastovino, je bil Ri-naldo Vremec, ki pa je zlasti u-gajal v drugi vlogi, ki jo je tudi igral, namreč kot nesrečni Franckin oče Malec. S svojo umirjeno igro je ugajala Vremec Edmea kot Tončka, Tonetova žena. Posebej smo pri njej občudovali njen simpatičen glas. Manjšo vlogo po tovke Zefe je v redu odigrala Ma ra Sosič.
Openski igralci še zlasti zaslu žijo pohvalo, saj so delo naštudi rali skoraj sami, ho jih poklicni režiser zaradi lastne zaposlitve ni mogel, razen v začetku, stalno va diti. Tako so to skrb prevzeli ne kateri sami med njimi — Aleksander Jerič,1 Pavla Kramar — ter spravili Meškovo dramo na oder. Njihov uspeh jim je lahko v zadoščenje, vsem Opencem pa tudi v veselje ob zavesti, da imajo le še tudi ljudi, ki so voljni kaj narediti. Skupina zasluži vso pohvalo in kar najlepšega obiska.
Zborovanji KPI
Danes ob 11. uri bosta dve zborovanji KPI posvečeni položaju v Vietnamu, Pri Sv. Jakobu bo govoril Antonio Catonar, na Proseku pa bosta govorila Jelka Grbec in prof. Šema.
V sredo 24. marca bo ob 19. uri v dvorani krožka »Rodolfo Moran-di» na Trgu San Giovanni št. 1 govoril član izvršnega odbora U-NURI o temi: Gibanje študentov in načrt Gui.
PROSVETNI DRUŠTVI ANDREJ ČOK in OPČINE
ponovitev danes, 21. t. m. ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah Ksaverja Meška dramo v treh dejanjih
«Pri Hrastovih»
Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo.
SPDT priredi dvodnevni smučarski izlet v Bohinj ln na Vogel 18. in 19 aprila. Vpisovanje v Ul. Geppa 9
FILATELISTIČNA RAZSTAVA v prostorih tržaškega fil. kluba ' «L. Košir«
Ul. Montecchi 6,
danes 21. t.m. od 10. do 13. ure Razstavlja član kluba Alojz Bucik dopisnice in kuverte z žigi prvega dne «Dan znamke republike Italije«.
Agencija »CELERITAS«, Trst, Ul, Machiavelli 13, Tel. 31404, posreduje v najkrajšem času, vizume, potne liste, propustni-ce i.t.d. Posebno ekspeditivno poskrbi za uverenja za darove sorodnikom v Jugoslaviji, ki lahko zopet prejemajo darove ne da bi plačali carino.
Slike, ki jih je posnel Mario Magajna na novinarskem plesu v soboto, 27. februarja in na otroškem plesu 28. februarja v Kulturnem domu, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20.
NAJBOLJŠA POŠILJKA V JUGOSLAVIJO
Za sedanji čas daril, prostih jugoslovanske carine, je najboljša pošiljka superavtomatič-nega pralnega stroja «Castor». Vrhunska kvaliteta po najnižji ceni s tehnično pomočjo v Jugoslaviji Pečice na kerozen, tekoči plin in stalni plamen po tovarniških cenah pri BAZZANELLI, Ul. Venezian 5.
CINE KOTOM ATERIALE
SE C Ul IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
Vabi prijatelje in znance, ni ga obiščejo.
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
ZADNJI DAN GOSTOVANJA MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Bertolt Brecht
GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI
Ljudska igra
Režija: JANEZ VRHUNC Prevedel: JANKO MODER Scena: MILAN BUTINA Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: PAUL DESSAU
Danes 21. marca ob 16. uri (abonma II. popoldanski)
Prodaja vstopnic od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Znižane cene:
parter 800, balkon 400 lir
Prebivalci Lonjerja in Kati-nare bodo priredili ob 20. obletnici pod okriljem ANPI proslavo danes ob 15. uri
pred spomenikom v Lonjerju
Sodelovali bodo pevski zbori s Padrič, iz Bazovice, Boršta, Lonjerja - Katinare ter godbi na pihala iz Trebč in Gropade. V imenu glavnega Odbora ANPI bosta govorila Vladimir Kenda in Giovanni Padovan - Vanni ter predstavniki Zveze borcev koprskega okraja.
Spored:
Otvoritev, »žrtvam«, govora, položitev vencev.
Karol Pahor: »Na juriš« in »Komandant Stane«. Recitacija — Radovan Gobec Pesem 14. divizije.
Vse pesmi spremlja godba na pihala.
Prireditelji vabijo k proslavi vse prebivalstvo, zlasti pa mladino, da se seznani z juna štvom naših ljudi v narodnoosvobodilni borbi.
Gledališča
VEHDl
Danes 21. t.m. ob 16. uri za dnevni abonma «La Traviata« ob Isti zasedbi. V ponedeljek ob 20.30 VVagnerjev «Lohengrin», abonma A za parter in lože ter C za balkon in galerije. O-pero bodo peli v italijanščini. Dirigent Otmar Sultner.
TEATRO STABILE Danes v Avditoriju ob 17. url zadnja predstava «La caserma delle fa-te» Cene: 2000, 1200 in balkon 500 lir.
PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR«
vabi na predavanje, ki bo v sredo 24, t.m. ob 20.45 v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6. Predaval bo režiser prof. Mirko Mahnič o novem gledališkem delu »škofjeloški pasion« In o gledališki umetnosti.
LETOVANJE OTROK
SKGZ prireja v Juliju t. 1. s pomočjo zavoda za počitniška letovanja Ljubljana center, letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu In v Žirovnici. Starši, ki želijo poslati svoje ..otroke n% letovanje, naj se zglasijo v uradu zveze v Ul. Geppa 9/II med 9. in 12. uro od ponedeljka dalje. Za letovanje pridejo V poštev slovenski otroci v starosti od 8. do 14. leta. Vpisovanje bo trajalo do zasedbe razpoložljivih mest.
Nazionale 13.30 «Questo pazzo, paz-zo. pazzo, pazzo mondo« Technico-lor. Spencer Tracy.
Arcobaleno 14,30 «Questa volta par-liamo dl uomini« Nino Manfredi.
Excelsior 14.30 »Una Rolls Royce giglla« Ingrid Bergman, Rex Harrisom Alain Delon, Jeanne Moreau, Shirley Mac Laine. Technlcolor.
Fenice 14.30 «Stazione 3 — top se-cret» Eastmancolor. George Maha-ris, Anne Francis.
Grattaclelo 14.00 «Come uccidere vo-stra moglie« Technicolor. Virna Lisi, Jack Lemmori.
Alabarda 14.30 «La dove scend« 11 sole« Elke Sommer, Stewart Gran-ger. Colorscope.
Filodrammatico 14,30 «Z 6 chiama base« Eddie Constantine.
Aurora 14.30 «11 grande sentlero«,
Cristallo 14.00 »Agente 007 missione Goldfinger« Sean Connery.
Capitol 14.30 »Pazzi pupe e plllole« Jerry Lewls. Technicolor.
Garibaldi 15.00 «In ginocchio da te« Gtanni Morandi.
impero 15.30 «L’uomo che non sape-va amare« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Venelo 14.45 «11 magnifico cornuto« Claudia Cardinale. Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 14.00 »Via Veneto« Michele Mercier, Gerard Blain. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cene. galerija 400, parter 300.
Astra 15.00 «11 capltano Newman».
Astoria 14.00 »La storla di David« Technicolor. Jeff Chandler.
Abbazia 14.30 »Ore rubate« Technicolor. Susan Hayword, Michael Craig.
Ideale 14.00 »La slgnora e i suoi ma-r!tl» Technicolor. Robert Mitchum.
Skedenj 14.00 «Vento caldo« Troy Do-nahue. Technicolor
Obiščite kmetijsko trgovino
AGRARIA
in v
OPČINAH, Narodna TRSTU, v Ulici
ulica št. 53 Udine št. 23
Tel. 221-321 Tel. 36-258
Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste izbranih semen, sadike, kmetijske Stroje - po eksportnih cenah - ter umetna gnojila
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE«
obvešča, da je iz tehničnih razlogov odpadel sestanek, ki bi moral biti 18. t. m. s pisateljem
prof. Borisom Pahorjem
ter bo v četrtek, 25. t. m. ob 20. uri na stadionu «Prvi maj«.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji!
Mali oglasi
PHl MAGAZ/IIMU FELICfc - Trst, Ulica Carducct U, DOBITE: ženske, moške ln otroške dežne plašče, bunde, hlače, loplče ln srajce najboljših vrst in znamk oo najnižjih cenah
V SKLADIŠČU D. KOZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX. CANDY in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde) hlače itd.
VESPE LAMBRETE, vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.R. — Trst, Via del Bosco N 6 — Tel. 41-946
PRI »AUTO STILE«, Trst. Via U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko izbiro oblog, preprog, naslanjačev, sveč, električnih baterij, odbijačev, izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deli so garantirani.
URE, zlate predmete za darila ln drugo prodaja tudi proti vrednosti starega Srebrnega denarja pri DAR. WIL, Trst, Piazza S. Giovanni št 1.
SLIKARJI iščejo modelo za atelje — golo — po 1500 Ur na uro in poravnava potnih stroškov. Cupa, Trst, Via Ghega št. 1
POHIŠTVO za moderen dom po u-godn-ih cenah s plačilnimi olajšavami dobite pri «ASTROMOBIL», Trst, Via Giulia 108 (Rotonda del Boschet-to).
Večje slovensko podjetje Išče mladeniča. 15—16-letnega, z dovršeno slovensko strokovno šolo. Pismene ponudbe na upravo »Primorskega dnevnika«.
Sintetične preproge
in preproge za hodnike iz plastike «Balatum» in »Meraklnn«. Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-91«
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Olge Farovci por. Slavec daruje Mirko Žerjal iz Boljunca št. 172 1000 lir za Dijaško Matico.
Dne 20. marca nas je za vedno zapustila naša draga
Frančiška Volpi-Lisjak
Žalostno vest sporočajo:
Pogreb bo iz tržaške mrtvašnica v ponedeljek ob 15.30 na opensko pokopališče.
mož Leopold, sin Bruno in ostali sorodniki
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo nepozabno mamo
Polončko Živec
vd. Pertot
se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala g. zdravnici Fulviji Ber-toli - Veronese za njeno skrb, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČA DRUŽINA
Barkovlje, 21 marca 1965.
Ob prvi obletnici tragične smrti našega nepozabnega
Klavdija
se ga spominjajo z neutolažljivo žalostjo
ŽALUJOČI OSTALI Bazovica, 21. marca 1965.
te
PRVA POMLADANSKA RAZPRAVA
- , /
Jutri pred porotnim sodiščem sodijo Lutringa v odsotnosti
Pred sodniki pa se bo zagovarjal Venturi, ki je sodeloval pri roparskem napadu
Jutri zjutraj se bo začelo drugo pomladansko zasedanje tržaškega porotnega sodišča. Prva obravnava je določena za 10. uro zjutraj, toda porotniki se bodo zbrali v dvorani že prej. Kot smo poročali v začetku tega meseca, so namreč za drugo zasedanje porotnega sodišča izžrebali deset novih porotnikov, ki bodo morali jutri zjutraj položiti predpisano prisego.
Drugo zasedanje porotnega sodišča se bo začelo z obravnavo proti Lambertu Venturiju in Lucianu Lu-tringu. Venturija, ki je v zaporu, naša širša javnost ne pozna, saj gre za «skromnega» gangsterja, ki ni igral nikoli vidnejše vloge v deželnem in sploh državnem kriminalu. Lutringova osebnost pa se dvi-
ENAL0TT0
Natečaj št. 12
ZMAGOVITI Bari ....	STOl.IT . . 12
Cagliari .	. • 87
Firence . .	. . 85
Genova	. .	. . 41
Milan * . *	. . 89
Neapelj . •	. .	3
Palermo . .	. . 61
Rim ....	. . 35
Turin . . .	. . 55
Benetke • •	. . 57
Neapelj II	. . 21
Rim 11 . .	. . 41
1
2 2 X 2
\
2
X
X
X
1
X
PROVIZORIČNI dobil k i
za •■■Zmagovalce s ^ 12 t de luni n
lir 11.665.000
I I točkami
lir 243.000
In lučkami
lir 15.100
Dokončne kvote določi o srednja komisija
*
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
ga nad povprečjem ter je toliko bolj zanimiva, ker gre za enega izmed redkih gangsterjev, ki jih policijske oblasti še niso izsledile.
Lutringova dejavnost presega de želni okvir in celo državnega. Tega nevarnega gangsterja zasledujeta tako italijanska kot tudi francoska policija. Verjetno je zapleten tudi v razne roparske podvige v severni Italiji. 1	r
Kot smo dejali, je Lutrlng eden Izmed redkih krlmlnalov, ki se jim je posrečilo, da so do sedaj ostali na svobodi. Ta trditev velja posebno za Tržaško ozemlje. Kot je znano, se je policiji posrečilo, da le aretirala Mezgeca v Milanu in In-dellcata v Trstu. Lutrlng pa je še vedno prost kot ptiček v gozdu.
Jutri se bosta morala Lutrlng in i Venturi zagovarjati pred tržaškim | porotnim sodiščem zaradi ropa, ki j sta ga zagrešila v Ul. Gatterl. Zlikovca sta počakala pozno zvečer | nekega zlatarja ln njegovo ženo, ko sta se vračala iz zlatarne v Drevoredu 20. septembra, noseč s seboj dve torbi z razno zlatnino. Ro-' parja sta ugrabila eno torbo In zbežala. Se isto noč se je posrečilo I policiii, da je v bližini Cervignana izsledila Venturija, ki je pozneje priznal, da Je zagrešil rop skupaj z Lutringom. Roparski podvig ni prinesel' krivcema nobene koristi, Jcaiti. .policija je zasegla vse oropano blago.
Na Jožefovo visok obmejni promet
Na Jožefovo je bilo na obmejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo ! izredno živo. Lepo vreme je omogočilo, da so se Tržačani trumoma odpravili iz mesta ter se podali na izlet na vse strani. Na Krasu je bilo povsod zelo živahno, pa tudi |V Furlaniji in na Goriškem ni manjkalo gostov. Mnogo ljudi si je zbralo za cilj turistične postojanke čez mejq, na Krasu, v Vipav-i ski dolini, veliko število Tržačanov I pa se je že zgodaj zjutraj odpelja- j | lo v Istro. Na obmejnem prehodu I pr iškofijah so v teku dneva našteli okoli kar 40.000 prehodov.
Priprave
za cvetlično razstavo
V miramarskem parku pripravljajo vse potrebno za novo mednarodno cvetlično razstavo, ki bo v drugi polovici maja. Celoten razstavni prostor bo letos obsegal kar 70.000 kv. metrov, medtem ko računajo, da bo število razstavljavcev prekoračilo 400. Udeležba tujih cvetličarjev in ustanov, ki se bavijo s cvetličarstvom in vrtnarstvom, bo letos še posebej številna, saj bomo lahko v miramarskem parku občudovali floro iz 40 različnih držav. Med številnimi novostmi, ki jih bodo uvedli letos, naj omenimo alpski paviljon, v katerem bo tudi razstava tipičnih vin dežele Furlani-ja-Julijska krajina, dalje paviljon «platan», v katerem bodo razstavljene risbe šolskih otrok na cvetlično tematiko, posebno week-end hišico, v kateri bodo namestili razstavo & naslovom »Turizem in domača obrt v Kamijii). Delavci SELAD urejujejo zdaj tisti del mi-ramarskega parka, v katerem bodo postavili paviljone, medtem pa prihajajo na upravo razstave, ki jo vodi strokovnjak B. Natti, še zadnje prijave razstavljavcev iz notranjosti Italije in tujine.
Te dni so se na primer furlanski cvetličarji domenili, da bodo nastopili skupno na tržaški manifestaciji ter se na posebnem sestanku pogovorili o pripravah na skupen nastop. Zaradi premestitve razstave, ki je bila do predlanskim vsakoletna prireditev, a jo bodo odslej organizirali le vsako drugo leto, v miramarskem parku, računajo letos na večji obisk kakor v preteklih letih. Res je sicer, da bo na primer za šolarje, ki si pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev vsako leto ogledajo razstavo, ta nekoliko od rok, zato pa bo po vsej verjetnosti močno naraslo število tujih turistov, ki se bodo radi ustavili v Miramaru. Tako ja lahko predvidevati, da si bo cvetlično razstavo letos ogledalo lepo število Avstrijcev, ki so tudi kot turisti nenavadno navezani na vse to, kar se tiče njihove zgodovine, tako tudi na miramarski grad.
kino škkdknj
ponovi danes 21. t. m. ob 14. uri Technicolor film:
«VENTO
CALDO»
(Topli veter)
T&ra TROY DONAHUE
Predavanje o univerzi
Pokrajinski svetovalec KPI Ros-setti je poslal predsedniku pokrajine pismeno interpelacijo v zvezi z odločno borbo, ki so jo proglasili tržaški študenti, da vlada in parlament končno izvedeta reformo univerz. Svetčvalec zahteva, da pokrajina podpre stališče študentov in to na razne načine.
Nesreča finančnega stražnika
Včeraj okrog 13. ure, so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 26-letnega finančneča stražnika Giuseppa Minchelio iz'Vojašnice pri Lazaretu. Zdraviti se bo moral mesec dni zaradi udarcev in ran po sencih, verjetnega zloma lobanje in izgube spomina. Malo prej, ko se je vozil na kolesu po Lesnem trgu proti pomolu, ga je tovornjak TS 70534 podrl, ki ga je šofiral 'Giuseppe Facchin iz Ul. Flavia 22-1, ki je vozil proti Ul.
I Italo Svevo.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
GOSTUJE V GORICI v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13
DANES 21. t. m. ob 16. in 20. uri s komedijo v 3 dejanjih
Marcel Achard
LIPE ZA LUNO
Vstopnina za vsako predstavo: Sedeži prve vrste po 400 in druge vrste po 300 lir; stojišča po 200 lir. Za dijake: sedeži po 200 in stojišča po 100 lir,
Prodaja ' vstojnic pri ' gledališki blagajni eno uro pred predstavo.
OB PRISOTNOSTI 150 DELEGATOV VSEH KATEGORIJ
Včeraj in danes v Tržiču šesti pokrajinski kongres CGIL
Uvodno poročilo z naslovom «Za novo gospodarsko politiko v naši deželi» }e imel tajnik Bergomas - Pozdravni nagovor Alberta Gregoriča iz Nove Gorite
ELETTROMARKET
PRALNI STROJI — HLADILNIKI — g	ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO
svetovno znanih znamk
REX, CANDY, CAST0R, HOOVER
ELEKTRO GOSPODINJSKI PREDMETI — TELEVIZORJI — LESTENCI —
KRISTALNA IN PORCELANASTA POSODA —
TRIESTE — TRST, Strada Vecchia dellTstria 2 Tel. 812238 (Na trgu pri Sv. Ani)
o>
n.
C/9
.2
S
ra
=»
Avto podrt mopedista
Sinoči okrog lSiure se je z mopedom peljal proti domu 51-letni Avgusto Petarin iz Gorice Ulica Don Boeco 19. Na poti s Kateri-ninega trga po Ulici Orsoni ga je prehitel z avtom Fiat 1500 19-letni Claudio Giannini iz Gorice. Pri prehitevanju pa je od strani zadel v moped in ga podrl. Z avtom Zelenega križa so Petarina odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavi in rano in udarec na čelu, ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Gorice. Škoda na vozilih je majhna.
V dvorani Roma v Tržiču se je včeraj popoldne začel 6. pokrajinski kongres Konfederalne delavske zbornice za Goriško. Udeležuje se ga okoli 15o delegatov ter zastopniki CGIL iz Vidma, Pordenona ter delegacija sindikalnega sveta iz Nove Gorice.
Kongres je otvoril Renato Pa-pais, pokrajinski tajnik FIOM. Za njim je spregovoril odgovorni tajnik Delavske zbornice Fulvjo Bergomas, ki je podelil zlati medalji prvemu tajniku CGIL v Gorici Manliu Trippiju ter dolgoletnemu tajniku FIOM Sergiu Parenzanu.
Delegati so z veseljem pozdravili v svoji sredi delegacijo sindikalnega sveta Nova Gorica, ki jo vodi tajnik Albert Gregorič. V svojem pozdravnem govoru je Gregorič med drugim poudaril, da dobri medsebojni odnosi med sosednima državama omogočajo pogoste stike in spoznavanje delovnih ljudi obeh dežel. «Ti dobri odnosi slonijo na splošnih načelih politike obeh držav, to je na načelu politike miroljubne in aktivne koeksistence. Naša sindikalna organizacija je zainteresirana, da se ti odnosi še naprej razvijajo in to na širši osnovi.* Slovenskim gostom je CGIL podarila dragoceno Altierijevo sliko.
Delo pokrajinskega kongresa se je nadaljevalo s čitanjem glavnega poročila odgovornega tajnika CGIL Fulvia Bergomasa, ki je melo za osnovno temo zahtevo po novi gospodarski politiki v deželi Furlaniji-Julijski krajini. To geslo je bilo napisano tudi na steni nad predsedstvom, v katerem so sedeli člani pokrajinskega odbora sindikata in gostje Bergomas je v svojem poročilu obravnaval razmere v zadnjih petih letih, se pravi v obdobju med 6. iri 6. kongresom. Posebno pozornost je posvetil krizi našega go spodarstva. Medtem ko so nekatera podjetja povečala število zaposlenih podjetij, pa So druga prenehala z dejavnostjo in je zato izgubilo zaposlitev okoli 460 delavcev. Zaskrbljujoče je nadalje krčenje proizvodnje v največjih obfdtih SOLVAY, ladjedelnica, SAFOG in tekstilne tovarne ter v številnih manjših.
V te.tn Obdobju so delavci naše pokrajine sodelovali v hudih borbah za zaščito svojih interesov. Dramatične oblike je zavzela borba uradnikov in delavcev CRDA, premeščenih ladjedelniških delavcev, stavka lesnih delavcev itd. Pomembne so bile nadalje stavke delavcev v Ronkah, Krmi-nu in v Gradiški za ustanovitev dežele. Doseženi so bili pomembni uspehi s podpisom novih delovnih pogodb, kar je po sodbi prof. Giuseppa Ammassarija privedlo našo pokrajino nad povprečje državne mezde.
Odobritev petletnega načrta za razvoj s strani vlade kakor tudi
izdelava deželnega načrta dajejo ce ter za svoja dejanja njen last-sindikatu nove naloge. Takšen načrt naj omogoči skladen razvoj
in mora težiti k popolni zaposlitvi. Sedanja vlada pa »delovnega načrta* ni sprejela ter je sprva hotela uveljaviti tako Imenovani • Vanonijev osnutek*, ki predvideva 5-odstotno zvišanje dohodkov. Sledile so spremembe prvotnega načrta ter predložitev načrta Pie-raccini, ki ga CGIL zavrača, ker ne predvideva nadzorstva nad investicijami in programi zaseBne pobude kot določa člen 41 ustave. Zaradi izigravanja tega člena smo ravno v goriški pokrajini priče neverjetnim stvarem: tekstilna tovarna v Ppdgori je z olajšavami proste cone prihranila milijarde (stroje in surovine so v dobršni meri plačali italijanski davkoplačevalci), sedaj pa odpušča delav-
nik ni dolžan odgovarjati niko mur,
Petletni načrt nadalje ne upošteva sklepa deželnega sveta o potrebi trgovanja z državami srednje Evrope, da bi se okrepila na ša dežela, ampak predvideva industrializacijo področja okoli Me-ster in Fariove. Izjema v tem trenutku je sporazum med oddelkom FIOCCO v Gorici in Jugoslavijo,' da bo FIOCCO kupil v Jugoslaviji vso celulozo, ki jo potrebuje za svojo proizvodnjo, medtem ko bo Jugoslavija v zameno kupila eno četrtino proizvodnje umetnih vlaken, ki jih bo izdelal ta obrat.
Pred zaključkom včerajšnjega kongresnega dne sta spregovorila še predstavnika CGIL iz Pordenona in Vidma.
PRIJAVA VLOMA IN TATVINE V GORICI
Nepovabljeni nočni gostje obiskali goriško gostilno
Zena je pustila vrata nezaklenjena in tatovi so ji odnesli 100.000 lir
Gostilničarka v gostilni «A1 buon bicchiere« v Ul. Brač v Gorici, 56-letna Antonia Benone, je prijavila goriški kvesturi, da so v noči od četrtka na petek neznanci vlomili vrata v njen lokal ter iz nekega predala odnesli 10.000 lir v gotovini ter nekaj zavojev cigaret. Policija si Je takoj ogledala prizorišče vloma, vendar razen znakov odpretja vrat s silo ni bilo kakin posebnih sledov za tatovi.
Tudi 05-letna Margherita Anzil iz Gorice, Ul
ga že ni bilo več. Tu bo imela policija še težje delo, ker Je še manj sledov za tatovi.
Na poti domov padel z motorjem
Predsinočnjim nekaj pred 23. liro so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 53-letnega tesarja Virgilija Gre-_	chelija iz Gorice Ulica Cipriant
Nizza” 15 Je prišla i 9. Pobrali so ga malo prej v UU-
včeraj na kvesturo ln prijavita tatvino 100.000 Ur v gotovini. Po njenem mnenju so tatovi izkoristili v dneh od 17. do 19. t.m njeno odsotnost, ko je odšla od doma zaradi nakupov ln je pustila ne zaklenjena vrata. Tatovi so imeli potem lahko delo, saj so šli brez vloma skozi odprta vrata in imel! dovolj časa. da so našli skrivališče denarja in ga odnesli, žena Je povedala, da Je zadnjič kontrolirala denar dne 17. t.m., na Jožefovo pa
........................................................VMUHMHMUMMMMI
NAČRTI POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE
Za izboljšanje gostinskih obratov in prometnih zvez tudi na Krasu
Kmalu bo dotlskan turistični vodič za Goriško Načrt za ureditev bivših vojaških poti za turizem
Na pokrajinskem turističnem uradu v Ul. Diaz v Gorici imajo sedaj precej dela z izdajo potrebnih dovoljenj za razne gostinske obrate, ki se pripravljajo na bližnjo spomladansko in poletno sezono. Vendar Je računovodja Špan-gher, ki je slučajno nadomestoval odsotnega ravnatelja Falzarija, našel toliko časa, da nam je pokazal osnutek novega vodiča za goriško pokrajino, ki je v tisku in bo prav kmalu izšel.
Vodič se bo predstavil kot lična knjiga v nekaj večji kot žepni obliki ter bo važen vir informacij za turiste, zlasti pa za razne » potovalne agencije v inozemstvu, -ki-vse premalo poznajo Gorico in našo pokrajino. Vodič bo vseboval več celostranskih in tudi dvostranskih fotografij iz Gorice in drugih najbolj značilnih turističnih krajev. Med temi bo tudi pogled na Gra-dež in na Gradiško, oboje v originalnem posnetku iz letala.
Na naše vprašanje nam Je gosp. Spangher povedal, da bodo tudi letos razpisali natečaj z nagradami za izboljšanje gostinskih obratov in njihovega okoliša, kakor so to z uspehom napravili lani za področje Brd. Nagrade odnosno prispevke za dela, ki so bila izvedena v okviru tega natečaja, bodo v kratkem razdelili na uradni svečanosti na sedežu pokrajinske uprave, ki
A tNO F It OS K K - K ON TO VEL
predvaja danes, 21. t. m. ob 16. uri Cinemascope Metro barvni film:
LA VERGINE IN COLLEGIO
Igrajo:	NANCY KWAN, JOHN FRASER in DENISE PRIČE
-arf/rrmrmmrnihr
predvaja danes, 21. t. m. ob 15. uri Universal dramatičen film:
Persoldio per amore
Igrajo:
KIRK DOUGLAS MITZI GAYNOR GIG YOUNG in drugi
V ponedeljek, 22. t. m. ob 18. url ponovitev filma
PER SOLDI O PER AMORE
kimo «1B1S» p kos e k
ponovi danes, 21. t. m. ob 16. uri Wamer Bros barvni film:
Giorni caldi a Palm Springs
„11111 MIHU  Mlin lil III Mili llllMIIIIMItl IMIMilillflllllllllMIMI I IIMMIMMMIMMMMMI MIMIIMIMIMMIMI   III
ZA NADALJNJI RAZVOJ OBMEJNEGA TURIZMA
V Črnem vrhu bodo zgradili hotel in postavili vlečnico
Zelo povečan dotok smučarjev na Livek, odkar deluje tam vlečnica - Snežne razmere na goričkih smučiščih
je prispevala znaten del sredstev za te nagrade. V novem natečaju bo treba povečati sklad za nagrade in ga razširiti tudi na druga področja pokrajine, predvsem na Kras, ki tudi nudi turistu številne zanimivosti.
Kar se Krasa tiče je v teku tudi akcija za izboljšanje prometnih zvez. Ministrstvo za turizem je izdalo navodila za izkoriščanje tudi bivših vojaških cest na tem področju, ki so sedaj zapuščene, pa bi lahko koristno služile turistom. Zato je naročilo ustanovam za turizem, naj mu pošljejo točen načrt in seznam takih cest, da bodo lahko kaj ukrenili za njihovo ureditev. S svoje strani bo pokrajinska uprava prispevala splošen načrt pokrajinskih in občinskih cest na Go. riškem v ta namen.
V načrtu pa Je tudi ureditev drugih poti in na zadnji seji izvršnega odbora PTU so razpravljali tudi o ureditvi razgledne točke na vrhu nad Gabrji, odkoder je lep razgled po goriški ravnini na obeh straneh meje in dalje proti Julij-cem in Karnijskim Alpam. Tu bodo postavili smerokaz za vso Okolico in uredili dohodne steze.
Med cestami, ki jih bo treba ure. eliti, naj omenimo tudi vojaško cesto Rubije - Vrh, ki Jo namerava še letos urediti in asfaltirati občinska uprava iz Sovodenj ter že dalj časa zbira potrebna sredstva. Prav bi bilo, da jo v tem ppdpre tudi ministrstvo za turizem ob posredovanju pokrajinske turistične ustanove, da bi to delo lahko čim-prej in na najboljši način izvedli.
ci Bellini, kjer je padel z motocikla, ko se je vračal proti domu. V bolnišnici so mu ugotovili rane na prstih leve roke in nad n-česom ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Pri sekanju drevja se je ranil
Včeraj popoldne so prepeljali v civilno bolnišnico v Gorici 35-iet-nega kmeta iz Rutarjev v občim Dolenje Nereja Kosa. ki se je ponesrečil malo prej. ko je z žago podiral drevje v gozdu nedaleč od svojega doma V bolnišnici so mu ugotovili precej veliko rano s poškodbo kosti na palcu desne roke, kjer se je porezal z žago. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo o-krevanja v 20 dneh.
nje v prvih dopoldanskih urah.
Sovodenjci in vaščani iz drugih bližnjih vasi pa so na Jožefovo krenili po stari navadi v Petovlje, I ki Jim velja za prvi spomladanski j sprehod, kot velja za Goričane na dan Valentina izlet v St. Maver. Letos so imeli res lep in topel popoldan in gostilničarji so pripravili mize kar na prostem. Zvečer pa so nekateri izletniki našli še čas, da so prišli v Gorico gledat predstavo Slovenskega gledališča iz Trsta.
LETOVANJE OTROK
SKGZ prireja Juliju t. 1. s pomočjo zavoda za počitniška letovanja Ljubljana center, letovanje otrok v Savudriji. Starši, ki želijo poslati svoje otroke na letovanje, naj se zglasijo v uradu zveze v Ul. Ascoli 1/1 med 9. in 12. uro od ponedeljka dalje. Za letovanje pridejo v poštev slovenski otroci v starosti od 8. do 14. leta. Vpisovanje bo trajalo do zasedbe razpoložljivih mest.
VLECNLCA NA LIVKU deluje komaj nekaj tednov, pa že je privabila številne nove smučarje s te in druge strani meje na bele poljane
pod Kukom
Sestanek Za luksuzne počitnice in škandal na soncu
Igrajo: TROY DONAHUE In COMIE STEVENS
Na gorišklh smučiščih v jugoslovanskem obmejnem pasu so še vedno ugodne snežne razmere za smučarje. Snega je še vedno dovolj in Je le malo upadel od prejšnjega tedna. Tako na Lokvah, kot na Laznah so v obratu vlečnice, ki bodo delovale tudi jutri.
Pravtako je še dovolj snega na Livku. Fot iz Idrskega Je odprta v obe smeri in tudi vlečnica bo danes v obratu. Odkar so na Livku postavili vlečnico, se je pritok do-| mačih m tujih smučarjev podese-toril in sedaj domačini obžalujejo, da si Je niso že prej omislili in I so čakali skoro do konca zimsko 1 sezone.
j Tudi v Logu pod Mangrtom in Bovcu, pa na Vojskem nad Idrijo ije sneg ugoden za smučanje. Na
Vojskem ga Je bilo pred tednom dni še 110 cm in bo verjetno ostal še do konca tega meseca.
V Črnem vrhu nad Idrijo, kamor zahajajo največ Tržačani, je tudi še dovolj snega za danes. Občinska uprava iz Idrije se je končno odločila za nabavo smučarske vlečnice, ki so Jo že naročili in bo stala nekaj nad 4 milijone din. Za prihodnjo zimo bo torej tudi ta zadeva urejena. Pravtako so naročili načrt za gradnjo novega hotela, ki ga bodo postavili v sredini Črnega vrha olizu trga. Hotel naj bi imel 60 do 70 ležišč v restavraciji pa kakih 200 sedežev Predvidevajo da bo hotel stal okrog 200 milijonov din, vseljiv pa naj bi bil ob koncu prihodnjega leta. Občinska uprava je preskrbela tu-
di potrebna sredstva za asfaltiranje glavne ceste po Črnem vrhu in ko bodo dokončno uredili tudi trg sredi vasi, pa ta imela res prenovljen lzgled, ter bodo dane nove osnove za nadaljnji razvoj zimskega in poletega turizma.
Menični protesti
Cepljenje proti, paralizi v četrtek v Sovodnjah
Županstvo iz Sovodenj sporoča, da bo občinski zdravnik v četrtek 25. t.m. ob 9. uri dopoldne vršil v ambulanti v občinskem domu v Sovodnjah ponovno cepljenje mladine in otrok proti otročki paralizi s Sabinovim cepivom. K cepljenju naj pridejo vsi tisti, ki so že opravili prvo in drugo cepljenje, pa tudi tisti, ki se doslej še niso prijavili, priporočamo, da se starši pozivu o cepljenju odzovejo.
Zahvala Mirka Rogelja
Naš goriški naročnik Mirko Rogelja, ki je bil pri žrebanju na u-redništvu »Primorskega dnevnika* v Trstu izžreban za brezplačni izlet s Primorskim dnevnikom v Prago ln na Dunaj, je prejel v teh dneh toliko čestitk znancev in prijateljev, da ne more vsem odgovoriti. Zato se jim po tej poti zahvaijuje za njihove prijateljske izraze.
Ogenj na gmajni pri Martmščmi
Prejšnji popoldne se Je vnela suhljad In grmičevje na gmajni okrog Martinščtne na Krasu. Ogenj Je zajel okrog dva ha površine ter uničil tudi okrog dva stota sena. k) je bilo v kopi.
Gasilci iz Tržiča ln karabinjerji so s pomočjo domačinov ogenj najprej omejili ln nato pogasili, škoda je bila omejena na zgorelo seno in na nekaj grmičevja.
Po podatkih Uradnega vestnika trgovinske zbornice Je bilo na Goriškem v drugi polovici meseca februarja 404 meničnih protestov. Od tega Jih je bilo 151 v Gorici, 129 v Tržiču, 26 v Ronkah, 23 v Gradežu, 18 v Romansu, 17 v Kr-minu, 9 v Škocjanu, 8 v Zagraju, 8 v Gradiški, 5 v Starancanu, 3 v Doberdobu, 3 v Foljanu, 3 v Marjanu, 2 v Kaprivi, 1 v Dolenjah in 1 v Farrl.
Jozefovanje na Goriškem
Lepo in toplo vreme je v petek na Jožefovo izvabilo v naravo številne goriške meščane. Pešci ln kolesarji so se odpravili na kratek izlet v bližnjo okolico Gorice, predvsem v Brda, motorizirani izletniki pa so šli bolj daleč, zlasti na jugoslovansko stran obmejnega pasu in pri Rdeči hiši je bilo dopoldne in • popoldne precej prometa. Med tistimi, ki so šli čez mejo, Je bilo precej smučarjev, ki so hoteli izkoristiti še zadnje dneve smučarske sezone na bližnjih smučiščih, kjer so imeli že precej južen sneg, zlasti tisti, ki so zamudili smuča-

Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 14. do 20, marca se Je v goriški občini rodilo 21 otrok, umrlo je 14 oseb, oklicev Je bilo 8, poroke pa nobene.
Rojstva: Angelo Krajnik, Mas-simo Martellos, Ornella Osimani, Angela Bolzan, Tanla Bregant, An-na Dobelli, Giampietro Grion, Roberto Puzzlello, Luca Treu, Patri-zia Bressan, Susanna Bressan, Ne-via Paoli, Cristina Pizzln, Mauri-zio Sulin, Carmen Barducci, Fede-rica Beltram, Luca Bregantini, Cristina Testa, Giancarlo Bini, Massl-miliano Speranza, Stefano Cas-sanl.
Smrti: upokojenec 66-letnl Gio-vannl Beltrami, gospodinja 85-let-na Paollna Tonetti vd. Jerman, 60-letnl Giovannl Toso, 2 dni star Masslmo Martellos, gospodinja 87-letna Emina Venutti por. Buiatti. poprej vd. Famea, kmetovalec 33-
letnl Fillberto Battiston, upokojenka 63-letna Giuseppina Tonel, kmetovalec 51-letni Giuseppe Stacul, 63-letnl dr. Lulgl Grusovln, upokojenec 62-letni Luigi Valentinčič, upokojenec 70-letnl Luigi De Podesti, gospodinja 53-letna Anna Caissut por. Rosslt, kmetovalka 62-letna Matilde Samec, 79-letna Santa Cattaruzza vd. Cattaruzza.
Oklici: Gaetano Pettarin ln Ca-therine F!eury, železničar Giuseppe Renda in gospodinja Santa Caruso, oficir ital. vojske Giuseppe ZappalA in gospodinja Maddalena Čargo, uradnik Mario Lisetto in gospodinja Angelina Milloch, električar Claudio Pascutto ln gospodinja Edilla Lovlsutti, mehanik Orlando Baryussi in delavka Silvana Zoff, kmetovalec Mario Vec-chiet in tekstilka Maria Cociancig. Glanfranco Orsucci ln tekstilka Si-lene Eupieri.
Otrok padel z mize
Sinoči okrog 18, ure je mati pripeljala v goriško civilno bolnišnico komaj 2 leti starega Mav-ricija Canesina iz Gorice Ulica Parker 4. Zdravniki so otroku u-gotovili udarec na glavi ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Mati je povedala, da je o-trok malo prej padel doma vznak z mize in se pri tem poškodoval
v Gorici
VERDI. 13.45: «Questo pazzo, paz-zo, pazzo pazzo mondo», S Tra-cy, M. Beme in M. Rooney; ame. riški batgpi klnemaskopski film.
CORSO. 15.00:	«L’oltraggio»,	Paul
Newmftnn, Claire Bloom tn E. Robinson. Ameriški cinemascope, mladini pod 14. letom prepovedan.	.. ' 1
MODERNISSIMO. 14.00: »Minesota-clay», C. Mitchell, G. Rivier tn D; Martin, barvni film v vista-visionu; zadnja ob 22.30.
VITTOR1A. 15.15: «11 monte di Venere#, E. Presley m G. Farrel. Ameriški cinemascope v barvah
CENTRALE. 15.00: «1 mfsteri della giungla nera», Guy Madlson in Juge Schener; barvni kinema-skopski Ulm.
v Tržiču
NAZIONALE. «Sedottl e bidonati#, Franco Franchi in Ciccio Ingras-sla.
PRINCIPE. «La caduta delFimpero romano#, S. Bronston, Sofia Loren in S. Body; barvni kinema-skopski film
AZZURRO. »Soldati sotto la piog-gia», Steve Mc Queen, Jaekie Cleason in Tuesday Weld.
EXCELSlOR. «Monte di Venere/, Elvis Presley; barvni kinema-skopski film
v Ronkah
RIO. «Sanaoaan la tigre di Mon-pracem#, barvni film.
EXCELSIOR. «1 quattro del Te-xas», barvni film.
Na delu v tovarni se je ponesrečil
Včeraj popoldne okrog 14. ure je prišel po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico 37-letni Lucianu Brumac iz Farre. ki je zaposlen V podjetju Siles na Tržaški cest’ v Gorici. Ko je s kladivonh nabijal po stiskalnici, se je udaril po mezincu leve roke. Okreval bo v 10 dneh.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel 31-51.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 21 marca je v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDI-NANDO, Ul 24. maja štev. 22,
tel 23-39.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 18 stopinj ob 14. uri in najnižjo 6,2 stopinje nad ničlo ob 0,20 uri Povprečna dnevna vlaga 60 odst.
PRIZNANO ME0NARU0N0 AVTOPREVOZNIK PODJETJE
LA GORI ZIANA
GORICA - Ul Duc* d’Aosta IHO - let Ž8-46 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BI.AGA

I PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatlčni —
HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA —
Ekskluzivno zastopstvo in taloga
0. KRAINER & C.
GOR" 4 - Ul. RasteUo «1 tel. 2039
Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije izredno ugodni plačilni pogoji
NAJNIŽJE CENE
DANES V TEKMI S TRflNIJEM
Zadnja priložnost za tržaško moštvo
Bernasconi in Scala zopet v napadalni petorki
«Danes ali nikdar več» bi m pralo biti geslo Triestine v tekmi s Tranijem. Gre namreč za odločilno tekmo, ki lahko Triestino reši ali pa jo dokončno pogubi. Pred tekmo s Potenzo je kazalo, da Triestino poraz ne bi resno oškodoval. Bilo pa je prav nasprotno. Vse enajstorice, ki so v istem položaju kot Triestina, so prejšnjo nedeljo obogatele in tako spravile tržaške-
TELOVADBA
MODENA, 20. — Reprezentance Švice, SZ, CSSR, Jugoslavije in Ita. lije se bodo udeležile mednarodnega tekmovanja v orodni telovadbi za trofejo Alberto Braglia, ki bo 12. junija v Modeni. Vsako reprezentanco bosta predstavljala dva telovadca. Zelo verjetno bo na tem mednarodnem turnirju nastopila poleg A reprezentance Italije, ki Jo bosta sestavljala Menichelli in Cim-naghi, tudi B ekipa, v kateri bi bila Carminucci in Vicardi.
ga tekmeca v kaj nevšečen položaj. Danes bo morala Triestina zbrati vsaj točko, če bo hotela ostati med tistimi, ki lahko še upajo na rešitev. Med temi je tudi njen današnji nas. protnik, ki pa je vseeno na boljšem, ker ima tri točke prednosti.
Triestina, ki sedem nedelj ni poznala poraza, je morala prejšnji teden kloniti Potenzi. Res je, da sta tedaj manjkala Scala in Bernasconi. Verjetno sta ta dva igralca imela potrebo počitka, ki pa se je zaključil predčasno. Tehnični komisar Triestine se je namreč odločil, da spravi oba v moštvo, zaradi česar je moral Bernasconi nemudoma na vlak in dalje na jug, kjer se je pridružil klubskim tovarišem.
Trener Tranija bo zelo verjetno predstavil moštvo, ki je prejšnjo nedeljo premagalo Parmo. To pomeni, da namerava tudi on zaigrati vse za vse, da se reši nevarnosti izpada in predvsem, da se dvigne v bolj varno območje lestvice.
Triestina bo zelo verjetno nastopila v naslednji postavi:
Scorti; Frigeri, Ferrara; Pez, Da-lio, Sadar; Gentili, Scala, Bernasco. ni, Novelli, Cignani.
Trani pa bi moral nastopiti kakor sledi:
Biggi; Crivellenti, Galvanin; Pap-palettera, D’Elia, Bazzarini; Barba. to, Bitetto, Silva, Lombardo, Co-smano.
■ 11111111111111 m m n iiiiiiiii m m iiMliiiiiiiiitiriiiiiniiliiiiiliiilmiiiiiiimlii n iiiiimimum M l|ll,ll,|lllllin m Ini
SMUČANJE
ZA POKAL FOEMINA
Danes v Trstu
ODBOJKA
Ob 10.30 na stadionu •Prvi maj»
Zenska B liga
BOR-S. STUDENTESCA
(Pordenone)
NOGOMET
• a.
Prijateljsko srečanje Ob 15. uri v Nabrežini
PRIMORJE - JUVENTINA
(Prosek) (Standrež)
Belgijka de Blicquy najboljša v smuku
Italijanke so popolnoma razočarale
ABETONE, 20. — Belgijka Patricia du Roi de Blicquy je danes zmagala v smuku mednarodnega ženskega tekmovanja za pokal Foe-mina. Tekmovanje je potekalo na progi Stucchi ob spremenljivem vremenu, ki pa ni niti najmanj pokvarilo spusta, ki je bil odličen.
Dve smučarki sta morali danes med smukom odstopiti. Prva Je bi-
ATLETIKA
tirnim.
Dvojni olimpijski prvak in trikratni svetovni rekorder Novozelandec Peter Shell Je danes potrdil, da se bo po turneji v Evropi, ki bo junija in jplija, odpovedal u-dejstvovanju na tekališčih.
Sneli, ki ima komaj 26 let, je v Tokiu osvojil zlati kolajni v tekih na 800 in 1500 m in brani svetovne rekorde v tekih na 800 m, 880 jardov in 1 miljo. Čeprav ne bo več nastopal je Sneli potrdil, da bo med evropsko turnejo vseeno skušal izboljšati rekord 1500 m, ki pripada s časom 3’3”6 še iz časa olimpijskih iger v Rimu Avstralcu Herbu Elliotu. Sneli Je tudi izjavil, da trenutno nima časa, da bi resno treniral in da se bo kasneje posvetil le tenisu in golfu.
la Avstrijska Edith Zimmermann ki je na zadnjem delu proge padla in njena rojakinja Rosemarie Bra-uer, a se je tako nesrečno zakotalila po progi, da se je resno poškodovala, za kar so jo morali peljati v bolnišnico.
Italijanske tekmovalke so danes popolnoma razočarale. Najboljša do. mačinka — Ličila Barbieri Sacco-naghi — se je uvrstila šele na deveto mesto. Jutri se bo tekmovanje nadaljevalo s slalomom, ki pride v poštev za sestavo lestvice kombinacije.
Izid današnjega smuka Je naslednji:
1.	DU ROI DE BLICQUY PATRICIA (Bel.) 1’37’TO
2.	Bochatay Madeleine (Fr.) 1’37”33
3.	Hintermaier Christa (Nem.) 1’37”56
4.	Hiltbrand Edith (Sv.) 1’37”73
5.	Pall Olga (Av.) 1’37”81
6.	Schinneger Erika (Av.) 1’38”50
7.	Untermoser Elfi (Av.) 1’38”57
8.	Schmid Heidi (Nem.) 1’39”14
9.	Barbieri Sacconaghi Lidia (It.) 1’39”42
10 Leuthard Ruth (Sv.) 1’39”81, itd.
* * *
AROSA, 20. — Švicar Beat Zoog in Nemka Heldf Sie&l Schmidt sta zmagala danes v veleslalomu mednarodnega smučarskega tekmovanja «Treh vrhov«. Za Bieblovo sta se uvrstili Švicarka Heidi Obrecht in njena rojakinja Ulli Messerschmid-tova, za Zoogom pa Francoza Roser Rosat - Mignot in Bernard Orcel.
liiiiMMlfMiMMiiiiHliiniimiii»UHiHMIiMl»iiiiiNIMn»iniifiuj|inuHH9fiMiiiiiiiiiiH..
PRIJATELJSKO SREČANJE V BOLJUNCU
NAMIZNI TENIS
NOGOMET
za domačine za PD Cankar
Na Jožefovo so se pomerili me(j seboj v namiznem tenisu in nogometu mladinci PD Cankar in Mladinskega doma iz Boljunca. Srečanje, ki je bilo v Boljuncu, je potekalo v prijateljskem duhu in tud! razne tekme so pokazale precejšnjo izurjenost nastopajočih.
Najprej so stopili k zeleni mizi ping-pongaši. V prvi tekmi sta se pomirila Vitez in Petaros. Prvi je brez posebnih težav odpravil nasprotnika. Proti koncu tekme pa je začel popuščati in proti naslednjemu nasprotniku, Maverju je v najbolj kritičnem trenutku odpovedal, kar dokazuje pomanjkanje treninga. Tudi ostala dva «Can-karjaša« sta pokazala še kar dobro pimplanje, a tudi njima primanjkuje treninga. Nasprotno so se Boljunčani dobro odrezali in
predvsem Maver in Sancin sta pokazala dobro igro, ki bi se jo dalo z nekaterimi opilki še izboljšati. Končni -izid
NOGOMET DANES
mtmeEKM ferSSs	—ssr
(8. povratno kolo)
BOLOGNA-ROMA
Angonese
CAGLIARI-MESSIN A Francescon
FOGGIA-CATANIA
Gonella
GENOA-TORINO
Gencl
JUVENTUS-FIORENTINA De Robbio
LAZIO-L. R. VICENZA Carminati
MANTOVA-INTER
D’Agostini
MILAN-SAMPDORIA
Righetti
VARESE-ATALANTA
Roversi
OAsAlffl,
(7. povratno kolo) TRANI-TRIESTINA Barolo
C AT AN Z ARO-B ARI Cirone
LECCO-POTENZA
Rancher
LIVORNO-VERONA Sebastio v
MODENA-REGGIANA De Marchi MONZA-BRESCIA Pieroni
FADOVA-ALESSANDRIA
Acemese
PALERMO-VENEZIA Piantoni
PRO PATRIA-NAPOLI Marengo SPAL-PARMA Nobulia
M D Boljunec-P D Cankar 5-1		
Petaros-Vitez		0-2
	(10-21	17-21)
Maver-Gregorič		2-0
	(21-19	21-19)
Sancin-Jankovlč		2-0
	(21- 6	21- 8)
Maver-Vitez		2-1
(16-21	21-19	21-19)
Sancin-Gregorič		2-0
	(21-12	21-12)
Petaros-Jankovič		2-0
	(21-14	21-11)
Šentjakobski mladinci so se oddo. žili za poraz v namiznem tenisu v nogometni tekmi. V začetnih potezah so prevladovali s hitrimi akcijami domačini, katere napade pa je sigurna obramba Cankarja z uspehom odbijala. Nato pa so tudi napadalci prosvetnega društva uredili svoje vrste in začeli s hitrimi protinapadi ogrožati nasprotnikova vrata. Večkrat sta obe ekipi zagrešili edinstvene priložnosti. Največ priložnosti za zadetek pa so imeli Cankarjevci, ki so tudi po zaslugi Žarka Raceta prešli v vodstvo. Race je prišel do žoge na tričetrtini igrišča, preigral dva branilca, prisebno izrabil neverjetno statičnost nasprotnikove obrambe in ukanil tudi vratarja, ki se ni niti premaknil.
V začetku drugega polčasa so Boljunčani jurišali na Cankarjeva vrata celih deset minut in kar dvakrat neverjetno zgrešili cilj, potem ko so že vsi mislili, da bo žoga končno obtičala v mreži. Tako je na primer štrajn v 8’ z gla-
vo poslal žogo v aut preko praznih vrat. Po končanem navalu pa so nepričakovano podvojili rezultat nogometaši Cankarja. Race Žarko je podal učinkovito žogo pred vrata. Prestregel jo je Počkaj m streljal. Vratar je odlično branil, a ni zadržal žoge. Priložnost je izrabil Švab, ki je tako poslal v nezabranjena vrata dnigi zadetek. Boljunčani so skušali doseči vsaj častni gol, a priložnost, ki se jim je nudila, je vratar Cankarja odlično ubranil.
POSTAVI
MD BOLJUNEC:	Komar, Ža-
fran, GlaVina, Petaros D., Sancin E.*,’ Žerjal, Petaros V. (Strajn), San. cin B., Maver (Bandi), Valenti, Zobec.
CANKAR: Ban, Rupnik, Jankovič (Gregorič), Švab, Race A., Ljubi-čič, Gombač (Laurenti), Bavčer (Pertot), Tofnazetič, Race Z., Cimprič (Počkaj).
R1TTER
lllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllfllll
Gaston Charlet
Ogenj za upornika
(Nadaljevanje s 3. strani)
Jetnikov život se strese, omahne nazaj, potem naprej, pa spet nazaj, dokler se ne zgrudi na vlažno travo...
Zdaj, ko ga ne gledajo več tiste obtožujoče, nepremične oči, je rabelj sit — zareži se, pokaže hrbet in odide, medtem ko se njegoyi podrejeni spravijo nad truplo in ga valijij z brcami po pobočju, visele# se spričo skorajšnjega ognja, ki ga bodo sami gledali.
Obrnem,, se proti Janouku. Njegov obraz je — kakor naši — mrtvaško bled in spačen...
(Odlomek iz knjige «Karawan-ken», ki pripoveduje o nacističnem taborišču pod Ljubeljem)
☆
ARETTA
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
☆
ARETTA
ULTRA THIN
Leopold Suhodolčan:
SVETLICE
(Nadaljevanje s 3. strani)
stega, kar je hotela. Njen pobeg iz okolja ji prinese notranje razočaranje in skorajda fizični propad, vendar pa najde dovolj moči, da se kljub vabljivim ponudbam po razočaranju ne vrne na staro in se odloči za svojo pot. Pa čeprav na njeni poti v prihodnost ni videti svetlih perspektiv. Svojevrsten lik je tudi Andrejeva sestra, učiteljica Ana, ki skuša po svoje razgaliti malomeščansko zlaganost okolja in ki v svetu okoli sebe zaradi svojega ravnanja sproži odpor. Pri njej okolje zmaga nad njo.
Seveda je poleg teh glavnih oseb, pisatelj predstavil celo galerijo likov, od katerih so nekateri bolj pristni, drugi bolj prisiljeni in manj življenjski, ki pa vsi skupaj vendar dajo podobo današnjega življenja v majhnem industrijsko - podeželskem kraju, ki se razvija v novo središče doline. Tako je ta tekst ne samo roman o družini Marinovih, temveč tudi roman o razvijajočem se podeželju, v katerem se prepletajo stari in novi vplivi, stara in nova miselnost, stari domačini in priseljenci, podeželju, katerega pretresa novi čas z vsemi valovanji znotraj ljudi in zunaj njih, podeželju, ki pa vendar raste in se razvija. Tako se je pisatelj s svojim romanom lotil dejansko dveh problemov, problemov ljudi in njih okolja v razvijajoči se dinamiki sodobnosti. Prj tem je skušal najti odgovor na vrsto vprašanj, od strogo osebnih prpblemov ljudi, do problemov združenih s spreminjanjem kmečkega okolja. Morda nas pri tem sicer ni vedno in v Vseh primerih prepričal, je pa dovolj tehtno in zrelo zastavil svoje pero in vppdarle ustvaril roman, ki nas pritegne in mestoma tudi ogreje.
V prvem delu nam pisatelj naslika posamezne predstavnike družtie v malem podeželskem kraju, predvsem pa člane družine Marinovih. V tej ekspoziciji, ki pa je preobširna, nam pisatelj s prikazom posameznih scen skuša naslikati podobo kraja, časa in ljudi v njem. V teh prikazih običajnih dogodkov pa ni posebno originalen. (N. pr. v prizoru v gostilni). Predvsem pa je to bolj statičen opis razmer, kot pa prikaz življenja. Pisatelj hoče uvesti bralca in mu predstaviti ljudi, zato bolj slika razmere kot pa da bi bralca u-vedel v sredo življenja in začel tkati zgodbo z oblikovanjem dogajanja. šele v drugem delu se pisatelj spremeni iz opisovalca v, oblikovalca in šele tu se začne pravi roman. Pisatelj pa se tudi tu spušča v nepotrebna opisovanja, ki delo razširjajo, nimajo pa nobene zveze s samim dogajanjem. Ker so podobne opise drugi pisatelji znali lepše podati, bi tu lahko odpadli. (Na pr. opis tombole in nedeljske zabave). Tudi nekatere misli in besede, ki jih pisatelj polaga svojim junakom na jezik so bolj
pisateljeve in zato ne zvene vedno prepričljivo. Tretji del romana prikazuje odločilen spopad, ki prav pred koncem privede roman do vrha. Tako nas pisatelj na vseh s-tiristopetdese-tih straneh drži v neki neizves-nosti in nam šele na koncu razodene kako brezuspešen je bil poskus pobega glavnih junakov iz vsakdanjosti in ozkih razmer. Svetlic je v življenju le malo in za večino ostane le pehanje v vsakdanjosti. Težav je preveč, da jih bi bilo mogoče premagati in najti notranje zadovoljstvo ter srečo — tak je končni refren romana.
Tako je torej Leopold Suhodolčan v obširnem tekstu zajel probleme ljudi in čase na' našem razvijajočem se podeželju. Gotovo uspešno, čeprav je vrsto likov postavil le za ilustracijo in nas ne prepričajo. In čeprav mu lahko očitamo tudi tp, da je tekst ostal neizčiščen, mestoma predolgovezen, vsekakor pa tak, da bi mu malo krajša nja in strnjenosti ne škodilo Nekaj več dinamike v pripove di in nekaj strnjenosti v kom poziciji bi delu mnogo pripo moglo. Kljub temu pa lahko,šte jemo pisateljev korak v svet ro mand in svet naše sodobne pro blematike, za uspešen. Kljub šibkostim, ki smo jih navedi smo z novim slovenskim roma nom zadovoljni _ in veselj pisateljevega prizadevanja. Saj gre končno za nov roman s sodobno tematiko, za roman o stiskah sodobengp časa. To ,pa jft tudi že veljko.
Roman Leopolda Suhodolčana • Svetlice« je izdala založba Obzorja v Mariboru, v svoji redni knjižni zbirki Nova obzorja. Knjigo je standardno opremil Janez Vidic, platnice lepše kot pa ščitni ovitek'.
Sl. Ru.
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
Vzdržuje s svojimi tovorno-potniškl. mi ladjami:
redno linijo okoli sveta - redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
(-SPLOŠNA PLOVBA«, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. leiexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni; 73-470 do 73-477

HOTEL SLON LJUBLJANA
-3
ca
zn
HOTEL
^mm
TlTErnsm
Z MODERNIM K0NF0RT0M
PRIZNANA
C5
00
MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
4INIVERSALTECNICA«
RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDV - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
U N I V E R S. A L T E C N IC A Trieste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41213 in Trg Goldoni'št. 1
TRST Ul. Boccacr J Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje tudi v inozemstvo
MADALOSSO
v Trstu, (J1 Torreblan-
ea 26, vogal XXX Ottobre
dobite vsakovrstno P O H [SIVO, otroške VOZIČKE, žimnice - originalne PERMAfLEX — Cene ugodne
Tvrdka Ing. E. RIGHI
TRST - TRG GOLDONI 9
TEL, 94-022
s preko 40-letnim delovanjem na kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem r.ajnižje cene, prvovrstna samena; vsakovrstno kmetijsk. orodje in stroje, brizgatke sredstva proti rastlinskim zajedalcem in prot! glivičnim boleznim, piščance in krmo
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
mutnrnin * »silnic in motornih lopat <R0N0INE> motokultl-vatorjev «SIMAK» ter »COFU-NA«, naravnega in osušenega gnoja v prahu.
CESIRA FIORI
Stara mati

Mlinarica je držala obljubo, likoli ni grdo ravnala z njim, 5da dela je imel na pretek in oliko! Ko je šel na zdravniki pregled, so mu zdravniki 3kli: «Lep sl in krepak, pač a imaš eno ramo višje od dru-e.»
Eh, koliko vreč in koliko )rb je pritiskalo na ta ra-lena!
Cernu je šel k vojakom? Ne-ega dne je poslala gospa An-jnija pome gori v zaselek in li je rekla:	«Končecija, ti
naš sina, ki mu ni treba slu-Iti vojake, ker je potegnil vi-oko številko. Moj pa je po-sgnil nizko. Ce tvoj Maksim revzame mesto mojega sina, : dam sto lir.»
Sprejela sem. Maksim je šel vojakom namesto sina go-pe Antonije in ni hotel denar-|. z menoj je bil vedno do-er, ta Maksim... Po vojaški južbi je ostal v R<mu in mi » v§ak mesec pošiljal.«
Tedaj jo je posilil hud kašelj. Bolestno in težko odkaš-ljevanje je treslo luskavo grlo, prepleteno z violičastiml žilami. Iz votlih revnih in natrganih predušnikov je prihajal navzgor, kakor prihaja iz globokega vodnjaka rjasto škripanje vedra, gost, rumen in gnil katar, ki je padel na razbeljen kamen ognjišča, pogasil del žerjavice, velik kakor oko, dvignil lahen siv kolobar in se potopil v debelo plast pepela. Morda je včasih tako pljunila na krivičen svet svoj ugovor in svojo nevoljo, kadar se je zavedla za hip vseh krivic, ki jih je pretrpela. Za hip se je ustavila, nato se je nanovo od-kašljala in nov katar mi je padel v lice, ki me Je prisilil, da sem kljub zoprnosti nerada vstala in se umaknila od nje. Viollčaste trepalnice z rdečkastim robom so se ji zaprle. Zaspala je. Pustila sem jo samo in odšla.
Minil je popoldan. Proti večeru so prinesli na ramenih kakor kip patrona mlatilnico med peklenskim hruščem in kletvicami. Tedaj smo se vsi vrnili v hišo. Babica' Končecija je še vedno sedela pri ognjišču. Glavo je imela sklonjeno na prsi in se ni premaknila. Zdela se je kakor mrtva ptica.
«Prav za mlačev,« je glasno rekel stric.
Na pogreb niso prišli drugi sinovi iz Rima in Frasa. Tudi moj oče ni prišel.
Ko sem se vrnila oktobra meseca v Rim, so bile njegove prve besede:
«Tako, mama je umrla!«
Bile so običajne besede brez prevelike občutljivosti preprostih ljudi, pa sem kljub temu čutila, da je morda on edini trpel in da je v njegovem srcu trepetala, oh, kako trepetala podoba uboge stare matere, ki mu je dajala mleko do tretjega leta, da ne bi umrl od lakote.
Čemu naj rabi ta zgodba? Je spoštljiv spomin in v istem času upanje in zaupanje, da bo nesrečen lik postal legenda o temnih, daljnih in nečloveških dni.
ZAGORELEC — 1911.
Zaselek, po imenu Fonte Bic-
chiere, je bil. drug izvir studenčnice sredi rebri na najbolj neplodnem delu hriba, ki ga niso preveč obiskovali vaščani, razen če niso imeli na njem lastne- zerplie, Majhen izvirek je rabil za napajanje. Bil je,ob poti, koder so hodili ovce in koze Sprekalufjata, ki je bil poleti in pozimi oblečen v ovčjo kožo, kratek suknjič in hlače iz irhovine, na katerih .je nosil znamenje čuvaja. Imel je živalski izraz na obrazu. O njem so se širili čudni glasovi o živinskih ljubeznih... Vaščanke, ki so morale pri njem kupovati mleko, so se ustavljale pod stopnicami njegove razpadajoče hiše, ki je slonela na cerkvi, daleč od zaselka na cesti, ki vodi v Rim, in ki je morda nekoč bila zakristija. V njej je stanoval s svojimi živalmi, da bi imel nekoliko mleka.
Ce mu je bilo tako všeč, je privlekel kozo ven, da bi jo pomolzel na prostem, ne da bi spregovoril. Nikoli ni rekel: ((Pridite gor po stopnicah!« Mislili bi, da je gluhonem, ko ne bi včasih šel prodajat svoj o-ster, pa čudovit ovčji in kozji sir, ki so ga tako radi jedli. Tako se je stopil v ustih, da ni nihče pomislil na njegove uma-
zane roke, ki so se morda splakovale v mleku in se osušile med živalsko dlako! Ni bil od tod. Pojavil se je neke noči in se je splazil v to hišo, v kateri ne bi nihče živel, tako blizu je bila cerkvi, pokopališču, goščavi in neki pečini, mimo katere ne bi nihče nikoli šel peš, ko se je nočilo, če pa je bil na konju, je skušal predirjati ta del poti brez uzd.
O njem so krožili edinstveni glasovi; morda je kaznjenec, morda razbojnik, ki je ušel zasledovanju, morda neki revni izobčenec. Zdelo se je, kakor da bi bil otočan... Toda ljudje v zaselku so se mu privadili. Polagoma si je kupil dvoje ovc in dvoje koz. Tako je prišel do majhne črede in je mogel prodajati mleko, sir in od časa do časa kakega ko-štruna, kozlička in kako ovco, ki si je zlomila nogo, ali kozo, ki ni več povrgla.
Vaščani so ga skoraj sprejeli med svoje, ohranili pa glede nanj neko opreznost, neko tiho-spoštovanje, ki ga na splošno izkazujejo reveži drugim revežem, o katerih slutijo, da so v prevelikih skrbeh.
Ljudje so se redko ustavljali blizu izvira, zlasti po sonč-
nem zatonu. Kraj je bil res tak, da je vzbujal različne misli. Bil je kakor majhna oaza z okroglolistnimi amelami, z vrbo žalujko, ki je stegovala veje skoraj na kamne pri izviru in z več trepetlikami, na katerih so se premikali zgoraj zeleni in spodaj beli srčasti listi ob robovih majhnih vodnjakov. V njih so se že od davnih časov naselile majhne kakor smaragdi zelene žabe. Nadalje so rasle tod okoli nekatere murve, ki so rodile sladke črne sadeže. Voda je tod tekla navzdol na posestvo staršev Konzoline, ki so tu obdelali čudovit in bujen vrt. Kakšne paprike so tu zrasle, kakšne grčave svetlozelene kumare, kakšne melone z rumeno in temnozeleno lupino od štrlin do vdrtin, kakšne lubenice in kakšna solata! Aristodem je zaustavil vso to svežo vodo, ki je konec koncev bila graščinska. Vsa posestva tam spodaj pa so bila graščinska in so morala živeti od te vode, ker se je v nasprotnem primeru vse osušilo, sadno drevje in zelenjava.
Prav spodaj pod Aristodemo-vim posestvom je bila strojar-na strica Dominika. Strojarna je bila drug kos graščinske
zemlje, ki ga je stric Dominik imel po pogodbi, odkar se je poročil z lepim dekletom, a tako revnim, da ni imela niti srajce. Dekle je bilo brez staršev in je prišlo nekoč pozimi pobirat oljke in je ostalo tu. Naselila se je blizu lepega in krepkega mladeniča, ki so ga vsi klicali z imenom Zagorelec, ker je imel kožo kakor iz brona in je bil močan kakor bron. Njegove oči so bile ognjevite In so ležale pod gostimi črnimi obrvmi, ki so se skoraj dotikale ob nosnem korenu. Bil je sposoben. Vedel je vse o domačih živalih, še več pa o divjih. Poznal je vse rastline, ki zdravijo In zastrupljajo. Živel je v hiši, ki si jo je zgradil sam. Kamen za kamnom je nosil iz Farfe in jih je pobiral po cestah, da bi ustvaril trdno in resnično hišo in kamna za svojo ženo, ki ni poznala drugih hiš razen umazanih koč z ležišči iz stelje in listja. Sam jo je zgradil s svojimi bronastimi dlanmi in rokami in s svojo bronasto glavo. Nato je zasadil na tem graščinskem posestvu, spreten v cepljenju dreves, veliko fig, breskev in lešnikov. Ta drevesa so polagoma s svojo bujno rastjo obdala hišo, kjer sta že doraščala njego-
va sinova Ivanček in Tonček, in dajala najlepše sadje v zaselku. Kakor je znal najpametneje cepiti sadno drevje, tako je znal v zaselku najspretneje zbirati zdravilne rastline. Imel jih je vseh vrst in vsako je hranil v majhni buči v obliki steklenice. Rastline teh buč so bile ovijalke In z njimi je prekril streho na hiši in s trs jem prepleteno uto pred hišo. Buče same so bile čudnih oblik in kar najbolj različne. Barve so bile rumene, pomarančaste iq nežno zelene In so rabile kmetom kot posode zn sol in za semenje.
Na to preprosto, a trdo življenje in na to preprosto, a globoko ljubezen je udarila nesreča, ki je vse uničila. Brez uspeha so bili vsi napori, da bi iztrgali smrti ieno, ki je dala življenje deklici Alojziji. Zdravilne rastline, ki so ustavljale vsako krvavenje, so bile zaman. Tudi Anamarija, ki je prišla sama, ne da bi jo poklicali, ni mogla pomagati z raztopino, ki jo je sama piipravila. Ko je ta visoka, lepa in svetlolasa žena sedla in pogledala na medlo bolnico, Je rekla:
(Nadaljevanje sledi)
$
EDNlšIVO: TRSI - UL MUNTEGCHI 8 II TELEFON 93-808 in 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellioo 1 - II Telefon 33-82 -a UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtna 'Z 250 lir, polletna 4.100 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2 400 din za leto 1965	- Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1.
prt Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Strini enega stolpca- trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 151) lir - Malt oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine ae naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietS Pubblie.ltii Italiana« - Odgovorni urednik STANISLAV it e N KO - Izdaja In tiska založni*! vr trž*'*k**-"i tiska Trst
leton 22-207, tekoči račun