NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. GDani .Zadružne zveze' dobivajo list brezplafino. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon sten. 216. V Ljubljani, 25. julija 1911. C, kr. poštne hran. št. 64,816 Kr. odrske „ „ „ 16.648 ' fichina : Razvoj jugoslovnaskega zadiužnišlva v Avstriji I. 1910 Iz državnega železniškega sveta. Osrednja perut- ninarska zadruga v Ljubljani Izkušnje o reji na produktivnost. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Razpis. Razglas Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Razvoj jugoslovanskega zadružništva v Avstriji I. 1910. Kakor kaže statistična tabela, ki jo prinašamo na koncu tega članka, se je lansko leto ustanovilo v Avstriji vsega skupaj 152 novih slovenskih, hrvatskih in srbskih zadrug. L. 1908 je bilo na novo osnovanih 238, 1. 1909 pa 145 zadrug. Kakor druga leta, tako je bilo tudi lani med ustanovljenimi zadrugami največ kreditnih, namreč 42. L. 1908 je bilo osnovanih 165 kreditnih zadrug, 1. 1909 le še 52 in lansko leto je število novih ustanovitev padlo že na 42, kar dokazuje, da je zadružna kreditna organizacija že močno Izpopolnjena in razširjena, tako da je potreba po novih zadrugah te v iste od leta manjša. liazličnih gospodarskih^ kmetijskih in konsumnih društev je bilo osnovanih 20, skoro vsa na Primorskem in v Dalmaciji. K. 1908 je bilo te baže zadrug ustanovljenih 28, 1. 1909 tudi 28 in sicer tudi tedaj največ v Dalmaciji in na Primorskem. Nasprotno se jih je lansko leto 6 razdružilo, P» jih stopilo v likvidacijo, kar spričuje, da je razvoj teh zadrug vkljub vsem že dobljenim skušnjam slab. Mlekarskih zadrug je bilo osnovanih na novo 7 (1. 1908 tudi 7, 1. 1909 pa 6). Iz zadružnega registra so bile izbrisane 4 (1. 1908 2, 1. 1909 4). Visoko število razdružitev kaže, da se tudi pri teh zadrugah ob ustanovljanju ni vedno gledalo na to, ali so dani pogoji za uspešen obstoj zadruge ali ne. Živinorejske zadruge se širijo le na Kranjskem, kjer jih je bilo lansko leto osnovanih 14, 1. 1909 8 in 1. 1908 4. Da so se doslej širile le na K canskem, je iskati vzroka v tem, da jih kranjski deželni odbor znatno podpira. Te vrste zadrug so pri nas še nove. Ali se bodo mogle obdržati stalno v tej obliki, bo pokazala prihodnjost. Polagoma a stalno se širijo kmetijsko strojne zadruge, ki so v današnjih dragih-časih zelo umestne. Njih ustroj se primeroma dobro prilega našim gospodarskim razmeram. Po sedanjih skušnjah sodeč moremo priča kovati, da se bodo razvijale ugodno. Vinarske zadruge se ne morejo povzpeti tako kakor bi bilo to želeti v interesu naših vinorodnih pokrajin. Lansko leto sta bili ustanovljeni dve, 1. 1909 pa 10, ali te ustanovitve so večinoma na popirju. Nenavadno mnogo se je v obmorskih deželah ustanovilo ribarskih zadrug, namreč 28 (1 1. 1908, 15 1. 1909) in zavzema Dalmacija prvo mesto, kar je razumljivo. Ob pravilni organizaciji bi mogle te zadruge južnim deželam brez dvoma neizmerno koristiti. Tudi produkcija olja se v Dalmaciji vedno bolj zadružno organizira. Lansko leto je bilo osnovanih 9 oljarskih zadrug, 1. 1909 pa 8. Ce bodo mogle izvrševati svojo nalogo, se bode šele videlo, najbrže pa bodo denarne težkoče, ki so posebno pri teh zadrugah zelo velike, spravile marsikatero oljarsko zadružno podjetje kmalu s po-površja, če ne bo dobilo znatne državne ali deželne podpore. Po posameznih deželah in po svojem delokrogu se 1. 1910 ustanovljene zadruge razdele sledeče: 2 C/J 1 1 1 t g 1 1 U5 1 I Qa M V) Denarne zadruge Kmetijska, gospodarska in kon- 10 5 6 7 14 42 gumna društva 3 — — 8 9 20 Mlekarske zadruge 2 1 — 4 — 7 Živinorejske 14 — — — — 14 Strojne 7 1 — — — 8 Vinarske — 1 — — 1 2 Bikorejske — 2 — — — 2 Oljarske — — — — 9 9 ČebelarsKe . — — — — 2 2 Sadjarske — — — 1 — 1 Pašniške 1 — — — — 1 Ribarske — — — 4 24 28 Stavbinske 1 — 4 Električne — 1 — 1 Razne 2 — 3 2 7 Za vnovčenje živine — — 1 1 — 1 Osrednje — — — — 3 3 Skupaj . . 42 12 7 27 ti4 152 Iz državnega železniškega sveta. V zadnji plenarni seji železniškega sveta ki se je vršila dne 3. julija, so se obravnavale zelo važne zadeve, ki se tičejo kmetijskega gospodarstva. Zlasti član železniškega sveta, kom. svetnik Povše, ki je bil poročevalec za kmetijske stvari, je sprožil celo vrsto vsega uvaževanja vrednih mislij, o katerih bi bilo le želeti, da jih železniška uprava tudi res upošteva. • Glede pospešitve vožnje sadja je ministerstvo podalo izjavo, da se je odločilo za nabavo vagonov, ki so preskrbljeni z zračniki tako, da je sadje vedno prepihano od zraka — da ni v zaduhlih zaprtih vozeh. Preskrbljeno je tudi, da se presno sadje naglo prevaža. Ministrstvo hoče tudi glede onega sadja, katero se prevaža kot fino sadje, vpeljati znižane vozne tarife, ker so se prepričali, da se tudi manj fino, torej za producenta manj vredno sadje mora pošiljati v košarah in obojih. Istotako je ministrstvo pozvalo ravnateljstvo južne železnice, da vse potrebno pripravi, da bo v stanu hitro prevažati presno sadje in da se izogne slehernim pritožbam glede zakasnelega transporta. Član Weis je zahteval olajšave za daljni izvoz našega sočivja, katero najde posebno na Francoskem in v Švici obilo kupcev, osobito pa, da se izjemni tarif uveljavi nele za nekatera velika mesta zlasti na Gališkem, ampak da se tudi druga trgovska mesta osobito na jugu pritegnejo v ta tarifni okoliš. Za našo kulturo je sočivje važno; s fižolom n. pr. se čisti njiva, ker mora biti dobro okopan fižol, ki omogoči v ugodnih letinah tudi višji dohodek kakor pšenica. Za kolobarjenje v kmetijskem gospodarstvu je fižol prav pripravna rastlina, katero bi morali poljedelci v večji meri upoštevati. Vladni zastopnik je predlogu in njega utemeljevanju pritrdil in obljubil, da se hoče ozirati na te nasvete. v Clan dr. Tiirk je predlagal, da se tarif za krmske snovi, kakor so: otrobi, preše, melasa, tropine še dalje zniža in se - 207 — upelje na vseh železnicah tarif specijalni razred III. Res so se vpeljale nekatere olajšave, toda te niso zadostne. V sosednji Nemčiji se navedene snovi po vseh železnicah prevažajo po specijalnem tarifu III. Ce upoštevamo res veliko draginjo mesa, bi morala biti glavna skrb vlade, da se pospeši reja klavne živine, da se spravi ne le dovolj živine na trg, ampak da se omogoči tudi primerna cena. Tarifi za prevoz naj bi se znižali vsaj za čas, dokler bo draginja živine in mesa trajala. Sicer pa zadene velik del krivde zaradi draginje vlado, ki premalo skrbi za nizke tarife, za transport klavne živine in mesa, da ne omenjam užitninskega davka od mesa; zato že interes zadostne preskrbe prebivalstva z mesno hrano zahteva, da stori država svojo dolžnost in če že noče odnehati od znižanja oziroma odprave užitnine na meso, naj vsaj zniža tarife za prevažanje živine in vseh onih snovi, ki zamorejo pripomoči k znižanju cen mesu. Pri tej debati pa se je vnela nepričakovano huda dolga razprava. Komerčni svetnik Führich z Dunaja 8e je protivil preveliki olajšavi in očital, da je kmetijstvo krivo draginje, da se kmetom dobro godi pri tako visokih cenah živine itd. Seveda mu drugi niso ostali dolžni in Prav pametna je bila beseda posl. dr. Lichta, ki je sicer zastopnik velikih industrij, da se ne protivi olajšavam, ker je to v interesu konsumentov. Da mu pa tudi poroče-valec v svoji sklepni besedi ni ostal dolžan, je jasno. Navedel je med drugimi, zakaj je draginja nastala, da ta ni le avstrijska, marveč splošna — evropska, da svetovna. Osobito v naši državi so silno snhe letine 1906— 1909 krive, da se je število naše živine (ne le v Avstriji, tudi po * grškem) in povsod zmanjšalo, /ivino spra-Vlti vsaj na prejšnje stanje in število pa ni delo nekaterih mesecev, ampak to je delo v več let. Ce še upoštevamo veliko pomanjkanje poljskih delavcev, katerih tudi za drag denar ni dobiti (v ljubljanski okolici so stali kosci 5 celo do 6 kron na dan!), je jasno, da draginje ni kriv kmetovalec, ampak navedene okoliščine in draginja poslov. Ko so morali predlanskem kmetovalci, da so mogli svojo živino preživiti do nove košnje, plačevati seno po 10 do 12 kron, ni nihče vprašal, ali pa ne boš pri taki ceni zabredel v dolg. Sicer se pa gre pri predlogu Türka samo za odpravo draginje, zato je upati, da bodo vsi člani proti odklonilnemu nasvetu FUhricha in dejansko je bil poročevalčev predlog z 71 glasovi proti edinemu Fuhricha sprejet. To glasovanje je vplivalo tudi na vlado in prav bi bilo, ko bi se v takih za ljudski blagor tako važnih zadevah zastopniki kmetijske in obrtne produkcije vedno podpirali. Procvi-tajoče kmetijstvo je najboljša opora za obrt in istotako mora mirno in trezno sodeč agrarec priznati, da nudi lepo razvita obrt poljedelcu dobrega odjemalca njegovih pridelkov. Zastopnik vlade je nato izjavil, da ne more pritrditi temu, da bi se sploh za vse krmske snovi uvedel najnižji tarif, pač pa bo vlada za čas potrebe uveljavila nizki tarif. Baron Stiirgkh je predlagal, da se dovoli za prevažanje posušenega krompirja, ki se porablja za krmljenje živine, isti znižani tarif, kakor za melaso. V našem kmetijskem gospodarstvu se vse premalo ravnamo po besedah sv. zgodbe, da pride po 7 tolstih letih 7 suhih let. Tako vidimo letos, da se kmetovalci kaj malo brigajo, da bi izkoristili letošnjo izredno bogato krmsko letino. Za nizko kupno ceno bi si lahko nabavili mnogo dobrega sena, katero bi spravili v prosto stoječe stohe, kakor spravljajo drugod po svetu na milijone centov sena in slame in hranijo za poznejše slabe čase. Drugod so začeli umni kmetovalci resno misliti, kako bi si mogel gospodar v obilnih letinah oskrbeti krme za letine, v katerih bi bila sila za krmo. Znano je, da je krompir pred par leti neizmerno bogato obrodil, srečen je bil gospodar, ako je dobil na trgu za 100 kilogramov dve in pol krone. Sledila pa je sedaj letina, ko je krompir veljal 100 kilogramov osem do deset kron in morala je kmetijska družba, gospodarska zveza in drugi skrbeti, da smo dobili krompir kvintal po 10 kron. Tudi za krmljenje, osobito prašičev. je bila sila in zadrega, ker krompir je za debelenje prašiča jako pospešujoča krma. Po Nemčiji, koder se je po prizadevanju vlade prašičoreja popetorila, so začeli v letinah z obilno obroditvijo krompirja, porabljati krompir, osobito slabejši, da ga obrežejo kakor olupke in posuše. Za tako krmsko snov pa je vpeljala vlada znižani tarif. Tudi pri nas v Avstriji se je začela razvijati ta industrija; posebno na Gališkem imajo v nekaterih letinah toliko krompirja, da velja 100 kg le ‘2 K. Modro gospodarstvo torej zahteva, da se tako pomaga kmetijstvu; zato je opravičen nasvet, da se tudi za tako posušeno krmsko snov določi znižani tarif. Baron Stiirkh je predlagal, da se tudi za prevažanje umetnih gnojil dovoli prejšnji znižani tarif, ki je do 1. januarja 1910 veljal. Brez umetnih gnojil ni misliti na vspešno gospodarstvo. Ta gnojila so pa vsled kartelov jako draga, osobito ker jih dobivamo skoro vsa iz daljnih pokrajin, iz inozemstva in celo prekomorskih dežel. Le 1. 1910 je došlo v Avstrijo 30 tisoč vagonov umetnih gnojil. Posebno občuten trošek za prevožnjo manj vrednih gnojil je n. pr. kajnit, ki velja vagon na nemški meji 300 kron: vožnja po železnici stane pri daljavi 150 kilometrov 100 kron. Mi pa, ki imamo od Dunaja še 450 in več kilometrov, pa kmalu za transport toliko potrošimo, kakor je blago stalo. Oe upoštevamo, da se v Nemčiji porabi stokrat več kalijevih gnojilnih soli, kakor pri nas in da brez zadostnega kalija v zemlji ni misliti na bogat pridelek krme, je ta predlog upravičen in utemeljen. Vladni zastopnik je obljubil, da se bo oziral na ta predlog, ko se bo tarif predelaval; osobito je zagotovil, da se bo uvedel za ona gnojila, katera ne morejo zaradi svoje vsebine in vrednosti višjega tarifa prenašati, revidirani nižji tarif. Isti član je predlagal, da se zopet uveljavi dovoljenje znižanega tarifa za pre-vožnje semena, trav in krompirja. Do 1. januarja 1910 je smel posamezen kmetovalec do 2500 kg semenskega krompirja in do 1000 kg drugega semena (žita, detelje, trave) upeljati po znižanem tarifu, ki je bil celo do 50 odstotkov nižji od navadnega tarifa za prevoz žita in krompirja. Predlaga torej, da se ta olajšava zopet dovoli, tudi če kmetovalci skupno seme naročajo. Z ozirom na to, da se kmetijsko zadružništvo od leta do leta lepše razvija, naj se veruje zadrugam, ki naročajo semena skupno, če je treba, naj se zahteva od zadružnega vodstva zapisnik naročnikov semena. Vladni zastopnik je obljubil, da se bo oziral na ta predlog. Clan vitez Hohenblum je predlagal, da vloži državni železniški svet proti dovolitvi 7 odstotnega poviška nad najvišjimi tarifi državnih železnic v prid asanacije južne železnice protest in da se osobito ta povišek ne sme pobirati od kmetijskih pridelkov. Poročevalec Povše se je toplo zavzel za ta predlog kot zastopnik dežele kranjske, ki je zelo odvisna od južne železnice, po kateri izvaža svoje pridelke proti morju in proti severnim krajem in ki najbolj čuti ta krivični povišek, ki znaša 7 odstotkov več kakor velja za dotično blago naj višji tarif na državnih železnicah. Enako hudo so pri- v zadete sosedne dežele, Štajerska, Koroška in Primorska. Nek član iz Češke je izjavil sicer, da uvažuje hudo obremenjenje, a da se ne sme prezreti dejstvo, da se gre za saniranje velikega železniškega podjetja, katero se mora spraviti na trdno podlago, da bo moglo kot moderno veliko podjetje tudi delovati. Na te njegove besede mu je poročevalec odvrnil, da hočejo tudi južne kro-novine dobro, moderno oskrbovano železnico. Sedanji voditelj železniškega ministrstva je izjavil, da vladani doslej še nobene obveznosti v tem oziru prevzela in da bo interese države, pa tudi dotičnih dežel varovala. V končni besedi je poročevalec še pristavil, da naj se 7 odstotni povišek odpravi ne le pri kmetijskih pridelkih, ampak tudi pri obrtnih, ker obrtnija v teh deželah itak težko izhaja. Poročevalčev predlog je bil soglasno sprejet. Isti član je nadalje predlagal, da naj se za drenažne cevi in opeke, ki je potrebna za osuševanje močvirnih zemljišč, tarif v daljavi 40 km za 4 vinarje, v daljavi večji ud 40 Am, za 6 vinarjev pri 100 kg zniža. Utemeljeval je ta predlog s tem, da je nebroj močvirnih zemljišč v Avstriji, katera treba osušiti in rodovitnost zemljišč povzdigniti. Poročevalec je poleg tega tudi predlagal, da se tudi cevi, iz cementa napravljene, ki so dokaj trpežnejše, v znižani tarif uvrste. Ulan poslanec Mastalka je predlagal, da se tarif za prevažanje kmetijskih strojev, kateri se pošiljajo v popravo, primerno zniža, le če se pokvarjeni stroj pošlje tovarni, ampak tudi za vožnjo iz tovarne. Sedaj se zaračunava olajšavni tarif za pokvarjeni 8troj do tovarne, nazaj pa se mora za popravljeni stroj plačati cel tarif, kakor za nov stroj. Ta gospodarsko zelo važni in koristni predlog poslanca Mastalka je bilo lahko »temeljevati, osobito z ozirom na pokrajine, katere nimajo na razpolago doma raehaniških delavnic-, v katerih se pokvarjeni stroji pra-vilno popravljajo. Posebno za naše pokrajine Je ta zadeva silno važna. (dan Križik je predlagal, da naj se pritegnejo k posvetovanju o tarifih, ko se isti sklepajo v posebni stalni tarifni komisiji, tudi zastopniki kmetijstva in gozdarstva, industrije in trgovine. Zastopnik vlade je obljubil, da se bo to zgodilo. To bo mogoče, ker se bo prav sedaj predelal štatut za stalni tarifni komite ter se hoče ministrstvo na to opravičeno željo ozirati. v Ulan dr. Viškovsky je predlagal pospešitev in olajšanje transporta živih rib. V to je nasvetoval, da se žive ribe pošiljajo le kot brzovozno blago, pa po navadnem tarifu tovornega blaga ter da se v to oskrbe sposobni vozovi. Pošiljatve živih rib se imajo brzojavno prijaviti adresatu. Postaje, na katerih imajo ribe dalje časa ostati, imajo skrbeti za svežo vodo. Poročevalec je utemeljeval opravičenost in važnost tega predloga s tem, da pri današnjem pomanjkanju mesa, oziroma njega draginji bi se moralo misliti na surogate, nadomestila mesa, in gotovo je v prvi vrsti ribje meso ne le dober, ampak tudi zdrav nadomestek za goveje meso. Treba je samo, da pridejo ribe zdrave na trg; zato je pa treba skrbnosti pri transportu in ugodnih prevoznih tarifov, da niso ribe predrage, kar so doslej. Iz tega poročila more vsakdo soditi, da so obravnave državnega železniškega sveta važne za razvoj naše produkcije in izvoza ter prometa sploh in da jim je treba obračati posebno pozornost. Zastopnik kranjske dežele v železniškem svetu, g. državni poslanec Fr. Povše bo gotovo rad sprejemal želje, ki se mu sporoče glede prometa na Kranjskem in jih potem zastopal v državnem železniškem svetu. Osrednja perutninarska zadruga v Ljubljani. Dne 15. julija t. 1. se je vršil občni zbor Osrednje perutninarske zadruge v prostorih „Mlekarske zveze“. Predsedstvo je prevzel g. ravnatelj Rohrman, ki je pojasnjeval smoter perutninarske zadruge. Perutninarstvo ločimo v gospodarsko in športsko. Prvo goji kmetsko ljudstvo, drugo meščanstvo in razni drugi ljubitelji športa. Zadruga mora stremiti za gospodarsko rejo. V plemenih je treba enote, zato mora težiti zadruga za enotnimi plemeni. Vpeljati bo treba jedno pleme jajčaric, drugo pleme pa za meso. Ogibati se moramo vpeljave raznih plemen, ki križajo in mešajo druga na vse vprek. Grajal je slabo zanimanje članov in tudi odbornikov samih. Treba bo vzbuditi zanimanje med ljudstvom, zlasti med gospodinjami. Te se namreč zanimajo za to panogo. Agitacija za pristop zadrugi naj se torej zanese med žene. ki glasom pravil lahko pristopijo v zadrugo. Iskati je udov tam, kjer ima perutninarstvo glavni kontigent. Med tem došli načelnik č. g. prelat Kalan prevzame predsedsvo, odredi volitev odbora in poda izjavo, da mora načelstvo odkloniti z ozirom na vsestransko zaposlenost in mu ni mogoče posvetiti se perutninarski zadrugi v toliki meri, kakor jo zasluži koristna stvar. V odbor so bili izvoljeni gg. Kalan Andrej prelat, Legvart Jakob, mlekarski in živinorejski nadzornik. Rataj Ivan, deželni živinorejski nadzornik, Viljem Rohrman, ravnatelj kmetijske šole, Zupan Ivan nadučitelj v Dolskem, Franzi Henrik posestnik v Ljubljani in Počivalnik Karol, hotelir v Ljubljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. prof. Pengov France, Merklin Ivan župnik na Homcu in Traven Jakob posestnik na Glincah. Ker so se razni predlogi pri slučajnostih odstopili odboru, zaključi načelnik občni zbor. Isti dan se je ravno tam vršila odbo-rova seja. Konštituiral se je odbor sledeče: načelnikom je bil izvoljen g. ravnatelj Rohrman, namestnikom g. Franzi, tajnikom in blagajnikom nadučitelj Zupan. G. Legvart predlaga, da odbor priredi v letošnji jeseni razstavo v Ljubljani. Se sprejme. G. Rohrman predlaga: Zadruga naj se obrne s prošnjo za potrebna sredstva na visoki deželni odbor in na c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani. Deželni odbor podpira vsako koristno kmetijsko napredovanje, ravno tako tudi c. kr. kmetijska družba, ki pospešuje n. pr. čebelarstvo z vso vnemo, zato pričakuje odbor podpore tudi za perut ninarstvo. ki je važen moment v našem gospodarstvu. Poučna predavanja poveri odbor nad učitelju Zupanu. G. Počivalnik želi razstavo jeseni in spomladi z ozirom na lepoto perja o pomladanskem času. G. načelnik obljubi predlog uvaževati v prihodnjih sejali oziraje se na finance. Odbor je sklenil nabaviti priproste, a lične in primerne kurnike za razstavo. V Kandiji se je odbor prepričal, da neokusen in neprimeren kurnik najlepso žival potisne v ozadje. Z ozirom na to se je sestavil proračun, ki izkazuje 2500 K potrebščin. Nato zaključi načelnik sejo in določi prihodnjo sejo na dan 21. avgusta ob 10 uri v Mlekarski zvezi. III. perutninarsko razstavo priredi zadruga v smislu odborovega sklepa letnošnjo jesen v Ljubljani, na kar se opozarjajo že sedaj vsi ljubitelji perutninarstva. Kdor se hoče vdeležiti, naj se prijavi nadučitelju I. Zupan v Dolskem, p. Dol pri Ljubljani. Daje tudi vsa potrebna pojasnila. Dolenjci se lahko obrnejo do g. ravnatelja Rohrmana na Grmu. Lanska rastava v Kandiji se je obnesla nepričakovano dobro, zato — 211 je odbor prepričan, da se letošnja obnese še bolše z ozirom na središče dežele. Pristop zadrugi je istotako priglasiti nadučitelju Zupan-u. Ob enem naj se vpošlje malenkostni znesek 3 K pristopnino in delež. Odbor se bo oziral v prvi vrsti na svoje člane. Izkušnje o reji na produktivnost. Vsi živinorejci in perutninarji so bili dosedaj mnenja, da je odbirati za plemene živaii izmej dobrih najboljše, misleč, da je le tem potom mogoče izboljšati rejo, povzdigniti produktivnost in jo vzdržati na višku. Večkrat naletimo na kravo s čudovito veliko mlečnostjo, na kokoš z veliko produkcijo jajec. Kako je pa njih potomstvo, o tem pa se razmišljuje malo ali pogosto eelo nič. Izkušnja raznih preizkuševalnih postaj nas pouči o tem in nam pojasni posledice tega. Biolog dr. Pearl je o tem podal svojo izkušnjo, ki si jo je pridobil po večletni piaksi na preizkuševalni postaji univerze Maine v Severni Ameriki. Vzeli so potomce najboljših jajčaric, so J'h razmnoževali in natančno zapisovali produktivnost. In kaj so dočakali? Produktivnost se je krčila od leta do leta, ter je padla tekom osmih let za 2(i jajec. Ravno isto skušnjo so doživeli z najboljšo mlekarico. Iz tega je razvidno napačno mnenje, (ia moramo rediti potomstvo le od starišev z največjo produktivnostjo. Ravno ta biolog .)e popolnoma prepričan, da je dosega smotra odvisna od družili okolščin. Najboljša in najproduktivnejša samica nima za rejo nikake 'rednosti, ako ni potomstvo tudi produktivno v isti meri. Težišče naše živinoreje leži le v podedovalni lastnosti starišev, nikakor pa Posameznih živali. Keja čistokrvnih plemen je najzaneslji-VeJsa le tedaj, ako nam izpričuje rodovnik. zadostuje pa samo to; nasprotno nam mora rodovnik dati dokazila tudi za produktivnost posameznih samic. Odbiranje za pleme je neobhodno potrebno. Vršiti mora odbiranje le za to zmožna oseba in iskati, v koliko in ako je produktivnost tudi pri potomstvu dedna. To zadnje je prvi in glavni namen odbiranja plemenjakov. Mnogo perutninarjev je mnenja, da zaplodi kokoš, ki je znesla 200 jajec na leto, ravno tako potomstvo, ali da premovana žival prenese vse zunanje znake na svoj zavod. Ako tega ni, pride razočaranje in vzame vnetim gojiteljem vse veselje. In to se pa pripeti prav pogostokrat, ker stari niso imeli podedovalne lastnosti v sebi. To lastnost gotovega prenašanja na zarod imenujemo v živinoreji „individualna potenca“. Ravno na tem zavodu so poskušali dvigniti produktivnost s križanjem samca, ki je bil potomec zelo produktivne samice, da bi zvišali množino mleka oziroma jajec. Posledica tega je bila ta, da je ta samec prenesel le delno svoje lastnosti na mladiče, to se pravi nekaj potomcev je bilo zelo produktivnih, drugih ne. Jako interesantna je izkušnja, ki jo je dobil Mr. Eckles na missourijski preizkuševalni postaji. Odbral je bika, kot potomca dobrega plemena in visoko produktivne krave. Tega bika je križal z Jersey-samicami, ko so bili z bikom v bližnjem plemenskem sorodstvu Vzredil je 19 potomk, ki so imele jako različno produktivnost z ozirom na množino mleka in z ozirom na vsebujočo tolščo. Množina mleka je diferirala med 1008 l in 3989 1, vsebujoča tolšča pa med 4-9-() kg in 220'9 kg. Ta grozno velika razlika nam dokazuje, da podedovalna lastnost od strani bika ni prešla na mladiče, ako smatramo veliko mlečnost kot tako lastnost, temveč mladiči so jo morali podedovati od matere, sicer bi ta razlika pri enem in istem biku ne bi bila mogoča. Vsled tega pravi biolog clr. Pearl v svoji razpravi: „Tudi najvišje doseženi vspelii so v veliki meri srečni slučaji. Tudi pri najvest-nejšem vodstvu rodovnika ne da najnatančneje ponavljanje enakega postopanja vedno zaželjenega vspeha. Zato nihče ne more pri današnjem stanju našega znanja glede na podedovanje lastnosti posebno pri mlekaricah, natančno povedati, v kakem razmerju si v jednem rodu dejstva posebnega pomena in važnosti z dejstvi slučajnosti in malovažnosti nasproti stoje“. Na Švedskem so poskušali isto z rastlinami. Osem let so na mnogih kmetijah delali poizkuse z ovsom na ta način, da so sejali le seme, ki je imelo jednotne znake in oblike maternih rastlin. Vsako nadaljne leto so odbirali zopet rastline enega tipa in sejali to seme. A po preteku osmih let so bili vsi preizkuševalci enakega mnenja, da niso vkljub skrbnemu odbiranja dosegli gotovega in trojnega zboljšanja ovsa. Zato pa pravi direktor kmetijskega zavoda v Halle A. Beeck, oziraje se na izkušnje s perutnino v Maine, z govedo v Missouri, ter z ovsom na Švedskem sledeče: „Mehanično puščanje potomcev izvanredno produktivnih starišev za pleme ne velja več kot resnica, da se tem potom zboljša trajna produktivnost potomcev. Ta način reje za pleme, ki je tako nezanesljiva v rezultatih, je majhne vrednosti“. Ravno v perutninarstvu se poraja prav pogosto slučaj, da potomci izvanredno produktivnih starišev niso posebno produktivni. Amerikanski Jersey-klub govedorejcev je vpeljal tako zvani „rodovnik odličnjakov“, v kojega vpišejo samca, ki se ponaša z mnogobrojnim potomstvom visoke produktivnosti in samice, ki imajo samo to lastnost v veliki meri. S temi so delali preizkušnje, križali pa so jih tudi z živalmi, ki so bile v rodu le posamezne smatrati kot produktivne in z živalmi z malo produktivnostjo. Preis- kusili so 1G2 v register vpisanih živali na njih pokolenje in produktivnost. Dobili so sledeče razmerje, ki je silno zanimivo za živinorejce. 1. ) Samec in samica, oba iz „rodovnika odličnjakov“ sta zaplodila le 7 0/0 potomstva, sposobnega za zopetni vsprejem v rodovnik odličnjakov. Kaj ne, zelo čudno! 2. ) Samec iz rodovnika in odličnjakov, samica pa navadna sta zaplodila 43 0/0 potomstva za vsprejem v ta rodovnik. 3. ) Navadni samec in samica iz rodu odličnjakov 8 0/0. 4. ) Nobeden iz tega rodovnika pa 42‘V«. Pred vspehom teh posledic so ostrmeli ti živinorejci in stoje danes pred veliko uganko v naravi. Le perutninarji so toliko na boljem, da rod iz starišev z izvanredno produktivnostjo da potomce, ki so večinoma tudi izborne jajčarice. Kake in katere okolščine so tu merodajne, je sedaj še nepojasnjeno in vsem strokovnjakom neumevno. Mnogi izvajajo posledice iz umnega in tečnega krmljenja kokoši in iz ravnanja z njimi. Ako pa je diferenca med višjo množino jajee in troški močnih krmil v skladu, je drugo vprašanje, katero more le posamezni perutninar z vestnim knjigovodstvom izračunati. Iz tega pa ne smemo sklepati, da je odbiranje nepotrebno, zaklopna gnezda za kokoši pa prazno delo. Težišče vsega stre-mlenja je in bode tičalo v tem, da si vzrejamo dobro pleme, podedovalno lastnost posameznih živali pa moramo imeti vedno pred očmi; za to pa je stroga kontrola še vedno neobhodno potrebna, da spoznamo in iztrebimo vse manj vredno. Kontrola pa da mnogo, mnogo dela. Pri kravah se da olajšati na ta način, da tehtamo mleko le trikrat na mesec in vzamemo za podlago povprečno dnevno množino. Težavna pa je kontrola perutnine v zavodih, kjer je treba nadzirati 600 do 1000 samic, in to vsak dan, da zvemo letno mno- žino jajec od posameznih kokosi. Zato pa je zaklopno gnezdo edino sredstvo. Pač si tudi tu olajšajo delo, da nadzirajo z oklepnimi gnezdi le posamezne kokoši. Kakor hitro dobe vmes „trota“, ki le jč, nese pa malo, ga odstranijo takoj. Natančno in zanesljivo pa z ozirom na splošnost tako nadziranje ni. Iz tega se vsak lahko prepriča, zakaj so jajca za valenje in plemenjaki iz takih zavodov tako silno dragi. Poleg visokih troškov je še trudapolno nadziranje, ki podraži jajca in živali. Da, težka in težavna je pot pravega živinorejca, od katerega zahtevamo mnogo truda, dela in tudi mnogo — znanja v svoji stroki. Taki živinorejci so pa tudi za svojo okolico pravi — blagoslov. Zupan. Zadružni pregled. Znižane železniške cene za zadružne poučne tečaje. Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju je naprosila železniško ministrstvo, da bi se one znižane cene, ki jih uživajo mojstri, pomočniki in pomožni delavci, fe se udeležujejo kakega poučnega tečaja, dovoljevale tudi uradnikom, funkcijonarjem in članom kmetijskih zadrug za obisk zadružnih poučnih tečajev. Železniško ministrstvo je tej prošnji ugodilo in z veljavnostjo od IG. junija naprej izdalo tozadevni tarifni predpis. Za znižane vozne cene morejo sedaj tudi prositi kmetovalci in poljedelski delavci, ki se hočejo udeleževati poučnih tečajev, ki jih priredi kakšna kmetijska korporacija, in sicer za vožnjo med bivališčem in onim krajem, kjer se vrši tečaj. Vodstvo tečaja, oziroma osrednji urad posameznih kmetijskih zadrug se mora za dovoljenje znižane vožnje obrniti do pristojnega c. kr. ravnateljstva. Angleški zadružni kongres se jo vršil v Bradfordu dne 5. junija t. 1. Udeležilo se je okroglo 1200 zastopnikov zadružne zveze Co-operative Union. Predsednik Wilkins graja v Uvodnem govoru pred vsem, da si konzumne zadruge — te so na Angleškem najbolj razvite — mnogokrat delajo med seboj konkurenco in priporoča združitev konkurenčnih zadrug. Nadalje razpravlja o minimalnih plačah osobja, ki je nastavljeno v zadrugah. H koncu pa strogo kritizira sedanji gospodarski red in povdarja, da se morejo spremembe v prid nižjim slojem izvršiti le s pomočjo zadružništva in s podržavljenjem produkcijskih sredstev. Nato se predstavijo zastopniki zadružnih organizacij iz Nemčije, Nizozemskega, Italije, Rumunske, Norveške, Švedske, Švice, in Japana. V debati o letnem poročilu je Greening ostro grajal tiste, ki hočejo zadružno gibanje spremeniti v politično gibanje in porabiti bogata sredstva zadrug za politične namene. Neka velika zadruga, ki ustanavlja po raznih krajih konkurenčne podružnice drugim konzumnim društvom, se izključi iz zveze. Na tem kongresu se je tudi razpravljalo, da tvorijo le-ta udruženja za zadruge veliko nevarnost. Obresti rezervnega zaklada in rentni davek. Zveza nemških kmetijskih zadrug na Češkem se je bila obrnila s posebno vlogo do deželnega finančnega ravnateljstva v Pragi in je izrazila svoje mnenje, da obresti rezervnih zakladov pri hranilnicah in posojilnicah niso podvržene rentnemu davku. Deželno finančno ravnateljstvo je naprosilo finančno ministrstvo, da o tem odloči. Finančno ministrstvo je na to izdalo finančnemu ravnateljstvu odlok, ki se glasi: „C kr. finančno ministrstvo je z odlokom z dne 29. maja 1911, št. 24354 v vprašanju osrednje zveze nemških kmetijskih zadrug na Češkem, kako je glede rentnega davka obravnavati obresti rezervnih zakladov onih hranilne in posojilnic, ki so včlanjene pri zvezi, semkaj naznanilo, da tudi po tamošnjem naziranju tozadevne obresti niso podvržene rentnemu davku (§ 133 zak. o oseb. davkih), ker ne more biti govora v kakem „prejemu“ obrestij, ker rezervni zakladi niso samostojni, od hranilnic in posojilnic različni pravni subjekti. (Prim. razsodbo uprav. sod. dvora z dne 30. decembra 1908, Budw. št. 6562 F.) To se daje na znanje in v ravnilo s pristavkom, daje velja to načelo tudi glede vseh drugih rajfajznovk (zakon z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91)“. Hranilnice in posojilnice Rajfajznovega ustroja se torej ne morejo siliti, da bi plačevale rentni davek tudi od obrestij svojih rezervnih zakladov. Ce so to dosedaj delale, morejo prositi, da se jim dotični zneski povrnejo. Tozadevna prošnja, ki se vloži pri davčnemu uradu, je po tarifni točki 44 prosta kolka. Vlom pri hranilnici in posojilnici. Dne 15. junija t. 1. je bilo vlomljeno pri hranilnici in posojilnici v Lubojacu, ki je včlanjena pri zvezi čeških kmetijskih zadrug v Šleziji. Storilec je skozi zamreženo okno vdrl v sobo, kjer stoji blagajna, potem je razbil pisalno mizo, v kateri so bili zaprti zunanji ključi do blagajne in ko je z njimi odprl zunanja blagajnicna vrata, je s silo odprl vratiča do trezorja, kjer je bilo gotovine za K 238 89, kar si je seveda vse prisvojil. Poleg tega je vlomilec pokral blagajniku denar, vrednostne stvari in obleke v približni vrednosti okoli 237 kron. To se je naznanilo za\ arovalni družbi „Assicurazioni generali“, pri kateri so vse hranilnice in posojilnice omenjene zveze zavarovane proti vlomu. Zavarovalnica je posojilnici povrnila ukradeno gotovino in ji je poleg tega nakazala 15 kron za popravo trezorja. Odkar je Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug sklenila kumulativno zavarovanje proti vlomu pri omenjeni zavarovalnici, je to že peti slučaj, da je bilo pri posojilnicah vlomljeno. Zavarovalnica je do zdaj izplačala tem zadrugam vsega skupaj 6562 kron odškodnine, kar dokazuje, da je res potrebno, da so posojilnice zavarovane. Dr. Emanuel Stross. Dne 16. junija je umrl podpredsednik odvetniške zbornice na Dunaju, dvorni in sodni odvetnik dr. Emanuel Stross. Dasiravno se sam ni udeleževal zadružnega gibanja, si je vendar za avstrijsko zadružništvo stekel trajnih zaslug s svojim delom „Avstrijsko zadružno pravo“. Knjiga, ki je izšla že 1. 1887, je doslej v avstrijski zadružni literaturi edina, ki sistematično razpravlja o sedaj veljavnem zadružnem pravu Dasi je tu in tam že nekoliko zastarela, je še vedno neobhodna za vsakega, ki se hoče pobližje seznaniti z našim zadružnim pravom. Gospodarske drobtine. Prckupci s senom so ponujali zadnje čase kmetovalcem neverjetno nizke cene. Opozarjamo kmete, naj se ne prenagljijo. Pričakovati se sme opravičeno, da bodo cene senu zelo poskočile. Na Češkem je bila letos huda suša, zato so ondi spravili le malo sena. Pridelek otave bo minimalen. Ravno tako slabo košnjo so imeli v mnogih krajih na Bavarskem, Saksonskem itd. Na Ogrskem ne bo otave skoraj nič. Zveza kmetijskih gospodarskih zadrug v Pragi nam poroča, da bo nakupila velike množine sena, slame, fižola in drugih krmil. Kdor je v položaju, da more prodati seno, naj se obrne do Gospodarske zveze v Ljubljani, kateri naj stavi svoje ponudbe. Ob času velike letne vročine se zelo množe vse živalske bolezni. Vesten kmetovalec zato ne sme pozabiti, da bi svojih hlevov in mlekarskih prostorov ne desinficiral. Svoje bralce opozarjamo na današnji inserat tvrdke Franc Wilhelm & Co. na Dunaju, ki priporoča nakup sirovega lisoforma. Previdni kmetovalec bo rad izdal nekaj kron za desinfekcijo hlevov, kajti pravilna varčnost obstoji v tem, da ukrenemo vse potrebno, da ostane naša živina zdrava. Ribji lov v Jadranskem morju. V Jadranskem morju je bilo leta 1910 nalovljenih 13 milijonov kilogr. rib v vrednosti 9,741.174 K, torej za 600.000 kg. več kakor v 1. 1909. Avstrijski Lloyd je imel v lanskem upravnem letu 3 milijone K čistega dobička. OJ tega plača državi pol milijona na račun podpore, ki jo je dozdaj dobival od države v obliki posojila. To odplačevanje se bo nadaljevalo bodoča leta. Naš promet s tujino seje precej povzdignil. Foskušnja primorskih vin na Dunaju. V četrtek se je na Dunaju vršila razstava in poskušnja primorskih vin, katero je priredila družba gostilničarjev na Dunaju. Na razstavi je bilo okolu 90 raznih vrst istrskih in goriških vin. Ta razstava je dosegla lepe uspehe. Razstavo so obiskali razni strokovnjaki, med njimi glavni vinogradarski nadzornik Schuch, zastopnik poljedelskega ministerstva Portele in ravnatelj trgovskega muzeja na Dunaju sekcijski načelnik Karminski in dež. živ. nadz. Milton Klavžar. — Ves dan je bilo vse polno interesentov na razstavi. Gostilničarji in hotelirji so se jako pohvalno izrekli o kakovosti primorskih vin in so se čudili, kako da niso prišla ta vina dosedaj na Dunaju do one veljave, ki jo zaslužijo. Na licu mesta so se že napravila razna naročila in dunajski gostilničarji nameravajo v bližnjem času prirediti potovanje v vinorodne kraje Goriške in Istre. Namerava se tudi v bodoče ustanoviti stalno zalogo goriških in ister-skih vin na Dunaju. Iztekanje mleka. Opazuje se iztekanje mleka pred molžo v naslednjih slučajih: 1. Ob času poroda. 2. Na sejmih pri kravah z napetim vimenom. 3. Ge hodi krava na pašo, zlasti v prvem času, tako tudi ob jesenski paši, če je ta obilna in mastna, posebno ob toplih, soln-čnih dneh in pri mladomolznih kravah. 4. Ob krmljenju v hlevu vsled ležanja na trdih tleh, če je stelje malo ali če je trda. Vzroki morejo biti: vime se z mlekom prenapolni in mišice zapornice na enem ali več krajih obnemorejo: vime se močno drgne ob dolgi hoji na pašo ali na sejmišče; trda tla ali trda stelja pritiska pri ležanju na vime. V odvračanje in odpomoč priporoča se: 1. Krave pred porodom pomolzti. V prvem času po porodu krave večkrat pomolzti (vsakih 6 ali 8 ur). 2. Napenjanje vimena pri kravah, ki se ženejo na sejem, naj bi se zaznamovalo za trpinčenje živali in se prepovedalo. Mleko takih krav se tako izpremeni, da se ne more več rabiti za izdelovanje sira; vrhutega mora biti posledica takega ravnanja ta, da mišice zapornice za vselej obnemorejo ali oslabijo. 3. Tiste krave, katerim se mleko izteka, naj se prvi čas, ko hodijo na pašo, pomolzejo trikrat na dan, in sicer prvič predno gredo na pašo. 4. Ako krmimo v hlevu pripravimo živalim toplo, mehko ležišče in jih molzimo redno vsakih 6 ali vsakih 8 ur. Priporočljivo je tudi, dotični del vimena izmivati z za-goltnimi sredstvi, n. pr. z obaro hrastovega luba. Nadalje se mora gledati na to, da se kravam jemlje mleko rahlo, za nje brez bolečin, ker sicer se mišice zapornice lahko prerazdražijo, kar pospešuje lahko bolestno iztekanje mleka. Geprav je v predstoječih vrstah navedena sredstva precej težavno izvesti, vendar je treba na nje zelo paziti, zakaj, ako te napake zanemarimo, lahko nastanejo hude bolezni vimena, kakor rak, ali pa mleko popolnoma izgine, in dotične bivali nam niso več za hasen. Razpis. Deželni odbor kranjski otvori 1. oktobra l'Hl v samostanu šolskih sester „De Notre Dame“ v Šmihelu pri Novem Mestu gospodinjsko ^olo, obstoječo iz notranje šole (internata) in zunanje šole (eksternata). Za notranje učenke dovoli deželni odbor 6 ustanov po 15 K na rc^sec, to je polovico učnine in preskrbnine, ki J1 je plačevati redu šolskih sester. Istotako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajutrek in kosilo zunanjih učenk, katerim torej ne bo trpeti nobenih stroškov. Podrobnejša pojasnila dajeta ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu in vodstvo samostana „De Notre Dame" v Šmihelu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 22. julija 1911. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori štirinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marija-nišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 330 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za po noči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Ge ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1 dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 8. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev in varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1911. Vabilo na redni obi'ni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Trojici nad Cerknico, reg. zadr. z neoin zav. ki se vrši dne 13. avgusta 1911 ob pol 3. uri popoldne v proslor h izobraževalnega društva. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1910. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo velja-no sklepal ne glede nn število navzočih zadiužnikov. * I. * * 4 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v I’ctrovčnli, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo dne 6. avgusta t I ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni v Petrovčah hiš. št. 3. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Odobritev računskega zaključka za I. 1910. 3 Volitev načelstva in 1 člana nadzorstva. 4. Slučajnosti Načelstvo. Ako bi la občni zbor ob navedenem času ne Idi sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Koprivnici, reg zacir. z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 6. avgusta 1911 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva 2. Poročilo o izvršeni reviziji 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva in nadzorstva 5 S'učajnosti. Ako bi ta občni zbor ob na\edenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bilčovsu, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši dne 6 avgusta 1911 ob 4. uri popoldne v župnišču v BilčovsU. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva 5. Poročilo o izvršeni reviziji. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času nc bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo k izrednemu ob nemu zboru Hranilnice in posojilnice v Sv. Petru v Savinjski dolini, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši v nedeljo dne ti. avgusta 1911 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva 3. Predavanje nadrevizorja VI. Pušenjaka iz Maribora. 4 Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob 3 uri ne bil sklepčen, je sklepčen ob 4 uri pri vsakem številu članov. Vabilo na redni občni zbor Mlekarsko zadruge v Dupljah, reg zadr z om. zav. ki se bi višil dne ti avgusta 1911 ob 10. uri dopoldne v Zgor. Dupljah št. 2(i. Dnevni red: t. Volitev načelstva. 2. Sklepanje o razpustu zadruge 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec junij 1911. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K V K 1 v K v K 1 v K 1 v K V Artiče . . . 761792 7519 07 1513 99 128906 4595 2840 1660 287 1 Bogomolje . . 88325 788 30 1671 55 490 _ — - -r- — — — 57 Besnica , . . 144986 1634 60 3084 46 1100 2400 — 600 — — — 57 Baška . . . . 4452933 44425 19 88954 52 20367 07 19455 71 1100 — 600 220 Berani . . . . 233487 2445 75 4780 62 1834 902 — 1216 — 209 52 131 Bled „ . . . 17453 06 15344 77 32797 83 2260 — 7605 91 3490 — 3230 — 270; Bloke . . . 16604 96 15976 35 32581 31 6390 — 15642 09 * — 2140 — 366 Boh. Bistrica 2023436 25230 61 45465 — 12089 74 12736 47 4740 — 1147 50 183 Boljun. . . 6827 30 7453 20 14280 50 2484 58 3252 15 2476 — 1232 — 146 Borovnica. . . 1851509 12225 13 30740 22 3352 32 4706 85 3400 — 46 25 — 381 Boštanj . . . 5348 12 3925 24 9273 36 939 36 1843 50 2070 — — — 151 Brezovica . . 16506 72 16208 72 32715 54 1132 — 1879 98 700 — 412 — 1 18 Bilčovs 14357 10 12962 96 27320 06 1001623 1420 — 512o — 280 — 40 Cerklje.... 28725 15 28841 22 57566 37 14159 84 11586 26 lOlOO — 2772 50 +2j Cerklje pri Krš. 3199 12 4705 62 7904 74 85 — 2744 42 1860 — 2222 “H Cirknica . . . 2854269 26698 64 55241 33 15868,66 23947 54 2570 46 10169 27 670 Črnuče... * 5174 71 5128 75 10303 46 3010 — 1121 64 2000 — 320 — 52 Češnjica . . . 1481‘2 98 10705 35 25518 33 2607 — 2916 78 1600 — 100 — 225 Crni vrh . . . Cernomelj . . 10853 92 10421 37 21275 29 3646 22 4446 27 5192 17 3086 95 272’ 10486 81 11333 73 21820 54 5657 80 1360 — 4950 — 608 — 41 B. M. v Polju . 12891 59 13009 30 25901 49 6706 40 11913 92 1000 — 30 — 159! Dicmo-Donje 16054 75 15802 75 31857 50 266 900, — 426 12 6760 — 4657 34 270' Dobje . . 5884 71 5602 28 11486 99 2030 28 3520 — — — 83 Dobrepolje . . 30485 85 34939 99 65425 84 9760,74 23472,65 8522 86 14140 — +3 Dobrinj . . . 34685 09 33539 60 68224 69 17621! — 802806 760 — 5473 17 451 Dobrova . . 2027 75 1748 50 3776 25 593 52 1745 — — — — — 46 Dolsko . . . 6178 95 6024 12202 95 4559 — 1422 — 1600 — 520 — 73 Domžale . . . 48566 42 46785 53 95351 95 4644 20 479082 3180 — 40207 37 361 Dračevica . 21860 75 21474 1 1 43334 86 703002 1751 — 380 — 1408 74 58 Dragatuš . . . 3009 62 533352 8343 14 2330 — 2833 38 940 — 490 — n Fara . . 12931 30 14169 52 27100 82 7450 — 6229 91 5860 — — — 182 Frankolovo 11240 18 7338 61 18578 79 1654 74 6338 15 955 — 6483 27 243 Griže . . . 2711 07 1882 32 4593 39 656 — 1181 06 700 — — -- 22 Gor. Logatec Gradac kod Ma- 5710 99 5692 78 11403 77 3520 — 4412 04 1100 — 311 — 84 I i karska 1398 70 1100 20 2498 90 200 — 550 — 432 — 100 — 84 Hinje . . 13415 44 16356 34 29771 78 3483 — 1892 16 14340 — 900 — 73 Horjul . 16684 93 16499 77 33184 70 1046 5228 96 10622 30 10819 45 369 Hrenovice 2844 79 2835 36 5680 15 50 2461 61 200 — 1313 75 406 Homec 11219 65 11929 79 23149 44 5919 21 2870 — 1210 - 649 38 65 Jdr'ja .... 23753 65 20892 .14 44646 59 15889,48 13803 97 6098 — 6550 10 255' }g 15381 51 14124 21 29505 75 7895 13735 88 32 01 2680 — 387 Izlake . 35704 13 29641 48 65345 61 4013 18871 77 10410 — 360 — 263 Jelšane 9471 76 11130 77 20602 53 3180, 2613 — 8440 — 900 — 86' Jesenice , 23491 68 12978 il 36469 99 13347,46 8555 55 700 7224 — 231 j Jarenina 6151 46 5709 40 1 1860 86 1242 3448 91 2222 — 1731 — 202, Kostanjevica 1020 76 658'78 1679 54 20 255 — 400 — 134 — 52 Bv. Jurij ob j. žel 32881 84 30457 73 63339 57 16632 20 23715 20 1320 1320 380 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jpmki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno 1 š •eno K 1 v K 1 v K 1 v K 1 v K 1 I V K I v K 1 V Kamnik . . . 37737 72 37256 32 74994 04 18282 65 23992 77 7992 7701 68 737 Karojba . . . 828 — 909 25 . 1734 25 500 — 480 — 24 — 300 — 151 Kaštelir . . . 100799 76 99911 88 200711 64 42211 — 34292 08 21034 — 14558 — 247 Kievo . . . . 16121 04 14138 55 30259 59 7713 09 3433 — 2539 62 1487 30 206 Knežak . . . 34507 34 26265 58 60772 92 18605 25 17733 64 8100 3560 — 427 Kočevje . . . 7191 20 7567 27 14758 47 757 — 757 20 2400 — 4425 — 71 Komenda . . 11126 07 14227 49 25353 56 6877 01 8052 68 140 — 1985 53 193 Krka .... 8540 31 7431 39 15971 70 1900 — 3705 57 2900 — 400 — 180 Kršan .... 5110 91 5000 18 10111 09 1575 50 2195 — 1544 48 929 22 258 Kruševo . . . 15180 95 15062 83 30243 78 5275 02 1955 45 190 — 971 54 227 Leše .... 2(573 75 1693 75 4367 50 2072 75 1660 — — — — — 33 Leskovec. . . Ljubljana, vz. 8436 97 8284 86 10721 83 1492 3437 93 3358 3020 — 471, podp. dr. . . 605427 22 603278 44 1208705 66 60651 74 153767 64 79892 16 9763 92 — Ljubno . . . 38834 72 25705 14 64539 86 12000 — 10902 23 14800 — 6610 94 159 Loka .... 3486 39 1021 01 4507 41 839 40 270 — 700 — 2386 56 92 Luče .... 9951 80 9023 88 18975 68 4870 20 1884 97 7000 — — ... 36 Laporje . . . 7628 68 6474 94 14103 62 2884 — 5253 42 1200 — 100 — 83 Lanišče . . . 14960 66 14093 67 29054 33 9652 68 13429 58 500 — — - 93 Mali Prolog . . 986 60 1120 — 2100 60 430 — 300 — 820 — 500 — 88 Makole . . . 35508 09 25624 29 61132 38 19274 80 21715 27 2962 — 2306 30 — Mali Lošinj . . 100268 22 9992 1 28 200192 50 62790 40 24051 60 39936 05 11989 — 463 Metlika . . . 18720 12 12885 72 31605 84 8452 — 9287 67 1450 — 3550 — 499 Moravče . . . 36001 58 36430 61 72432 19 — — — — — — ' — — 249 Marija na Žili . 5330 47 5428 26 10758 73 3105 — 2149 48 2200 — — — 95 Mirna peč . . 469 37 430 60 899 97 118 — 423 — — — — — 78 Mozirje . . . 6017 90 5516 82 11534 72 2772 73 2280 — 3236 — 943 — 160 Motnik . . . 9580 17 6195 84 15776 01 6101 27 5212 30 960 — 1180 — 53 Naklo .... 3881 34 3045 82 6927 16 1276 — 1039 52 2000 — 1400 — 105 Osilnica . . . 3184 19 2850 — 6034 19 2744 — 1850 — 800 — — — 22 Omišalj . . . 53083 07 49274 73 102357 80 24241 41 9095 27 16727 28 710 30 187 Podzemelj . . 1560 96 1313 48 2874 44 200 — 1312 53 — — —■ 70 Predloka . . . 2458 88 1946 62 4405 50 404 — 1010 — 420 — 451 74 105 Podčetrtek . . 2560 90 1945 25 4506 15 978 — 445 — 1500 — 30 — 79 Petrovče . . . 4690 30 3854 80 8545 10 4576 — 1641 40 1200 — — — 94 Pišece .... 9397 66 9090 57 18488 23 4880 — 1149 63 7940 — 200 — 237 Planina-Studeno 5451 64 3940 39 9392 03 799 65 3180 80 610 — 611 — 220 Pločice-Konavlje 20677 75 19970 74 40648 49 11082 03 8475 20 4257 — 5067 69 118 Podljubelj . . — — — -- 168 65 60 — 108 65 — — — — 447 Polhov gradeč . 7580 10 6143 94 13724 04 2461 76 3339 88 1650 — — — 179 Poljane . . . 24635 19 25493 69 50128 88 17281 — 16308 07 1760 — 4430 — 462 Pomjan . . . 2109 10 4446 74 6555 84 561 43 449 — 2800 — 897 50 314 Postojna . . . 13743 04 13991 32 27734 36 5180 — 3482 80 6000 — 1150 — 138 Ponikva . . . 4725 32 3831 38 8556 70 1689 — 3187 84 600 — 140 — 101 Sp. Polskava. . 470 21 558 21 1028 42 260 — 556 71 — — 20 — 96 Preddvor. . . 4563 69 1293 72 5857 41 4000 — 1288 75 — — 360 — 116 Preska . . 4270 46 7071 83 11342 29 1386 — 1809 07 720 — 2300 — — ! Prihova . . . 6570 96 5881 52 12452 48 3151 10 1728 14 — — 252 — 118 Prosek . . . 11528 79 10732 70 22371 49 6502 50 652 55 3370 — 3212 13 590 Punat .... 43325 52 41781 53 85107 05 17231 57 24750 96 — — 290 — 117 Ptuj . . . . 17201 )5 15840 23 33041 28 14194 43 2372 51 9986 03 2320 — 139 Polzela . . 2326 22 2875 79 5202 01 1785 — 2248 76 600 — 450 — 78 Rajhenburg . . 4626 93 4129 14 8756 07 818 — 1343 16 530 — 1103 — 275 Reka koč. . . 20503 29 25711 48 40214 77 17271 15 9339 82 2000 2500 402 119 — Pre- Izda tki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemk promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C a> rt *-> —1 0 K V K V K V K V K v K v K V Ribnica na Pob. 6780 92 5420 58 12201 50 4861 15 3200 2000 _ 1800 44 Roč .... 9633 70 1200 23 — 4900 — 196 11 900 — 4291 30 “H Radovljica . . 50439 36 54080 98 104520 34 21582 70 11054 16 31000 — 2972 — 219 Sodražica . . . 19986 31 18816 14 38802 45 16412 56 6319 92 12400 — 1710 — +3 Svečina . . . 4077 72 4144 85 8222 57 1129 1031 48 3100 — 812 80 50 Senožeče . . 1762 51 2458 48 4231 92 230 — 60 — 2280 — 1290 — 968 Sevnica . . . Slivnica pri Celju 29027 93 23903 87 52931 80 18286 84 21530 10 — — 7472 — 2170 2143,90 1956 40 4100 30 1620 — 156 40 300 — — — 78 Smlednik . . . 1930 79 1576 60 2907 39 1057 — 841 07 731 25 — — 185 Srednja vas . . 134319 47 136649 52 270968 99 131768 55 6030 26 521 — 1938 — 431 Staracerkev . . 3385 96 2998 11 6384 07 3009 26 796 01 21)0 — 142 18 89 Stara Loka . . 25053 52 22954 29 48007 81 12221 — 11733 85 550 — 8970 — 269 Stari trg p. Lož. 19979 80 16953 36932 80 10968 62 14133 53 2700 — 10.0 — 697 Struge.... 2850 34 2014 38 4864 72 610 — 912 76 1100 — 400 — + 1 Sv. Benedikt . 5278 90 5941 21 1 1220 11 3468 — 3027 37 2785 — 1310 — 268 Sv. Lrna . Sv. Križ (Kastav) 3344 11 2578 43 5922 54 2970 30 — 450 — 22 30 299 3183 — 5582 11 8765 11 1700 — 1050 32 4500 — 1310 — 1451 Sv. Križ p. Kost. 7787 24 8172 44 15959 68 1642 — 6547 27 230 — 3182 93 +31 Sv. Križ p. Litiji 6689 26 9059 10 15748 36 2202 50 5109 22 36&0 — — — 406 Sv. Lenart . . Sv. Lovrenc na 35757 60 32819 28 68576 88 21620 02 19128 16 8350 7423 23 2153 Drav. polju . 2266 57 2535 39 2005 — 1463 . — 19 — 103 Slivnica p. Mar. St. Lovrenc nad 3128 35 2370 05 5498 40 2815 50 1034 — — — 100 — 140 Mariborom 231 30 138 19 369 49 150 — 40 53 — — 50 Stoprce . . . Sv. Križ p. Trstu 168 20 654 69 822 89 103 77 13 71 40 — 40 86 130 35 927 08 1057 43 59 30 420 50 490 — — 71 Sv. Bolfenk n.K. Sv. Bolfenk v Sl. 1357 28 1518 63 2875 91 609 — 1310 48 200 — 475 — 73 goricah . . . Sv. Peter pri No- 2996 76 2952 95 5949 71 2553 — 1351 25 230 — 360 50 85 vem mestu . . 5575 60 4814 18 10389 78 960 — 2809 — 2000 — 958 — 136 Sv. Petar u Sumi Sv. Tomaž pri 870 54 731 14 1601 98 680 — 200 — — — 32 86 92 v Ormožu . . St. Jurij ob Tab. St. Janž (Dolenj.) St Janž na Dr. p. St. Lambert . St. Peter n. K. St. Vid pri Zatič. 7732 47 3803 09 11535 56 7527 41 17 67 3571 — — 37 5412 79 4865 68 10278 47 2584 24 4357 87 480 — 650 — 106 6181 48 6076 36 12257 84 2654 47 3356 17 1405 — 3300 - 175 3990 01 4065 67 8055 71 2720 — 810 — 2800 — 787 — 136 4213 85 3441 32 7655 17 128 — 2377 92 1040 — — — 36 13751 19 15915 99 29667 18 6359 92 9895 16 5(70 — 5431 20 569 41645 43 40830 86 82446 29 19173 22 25317 44 12240 — 2352 43 464 St. Vid p. Grobel. Škofja Loka . . Šmarje . . Šmartno pri 1710 21 3.175 83 5086 04 1352 — 259 55 800 — 21080 85 14003 80 15872 30 29875 10 6474 80 6772 46 3160 — 816 63 — 14919 50 18364 82 33274 32 4479 — 2831 86 3460 — 173 183 . Kranju. . .. Šmartno p.Šm. g. Starije .... 12736 29 11838 47 24574 76 5707 18 8401 18 3310 68 5432 72 — 3350 63 3234 58 6585 21 268 — 548 45 2680 — 200 85 10838 31 6464 87 17303 18 6574 45 2070 93 4260 — 1338 28 Smarjeta . . . 6064 65 6771 10 12845 75 2099 — 2095 11 4670 — 3210 170 Šmartno na P. St. Vid p. Vipavi f'oinaj .... Trebelno . . Tri|j . . . . 4450 58 5894 90 10345 48 3367 80 — 5540 — - 18 7023 96 6729 39 13753 35 5199 63 4448 54 720 — 1390 101 9795 26 13226 90 23022 16 8784 — 6306 33 2300 — 500 634 10540 30 10358 06 20898 36 3329 17 6632 75 2900 — 893 78 325 11568 94 10466 64 22035 58 7100 02 1894 40 8467 34 3893 44 789 Ime Pre- jemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila Število članov j vloženo K 1 v vzdignjeno K 1 v dano K V vrnjeno K_ 1 v K v K V K v Tržič .... 17232 47 15719 85 32952 32 7311 10024 55 40 I 919 12 218 Tučepi .... 7151 31 358 40 1119 71 — — — — — — 387 50 142 Trata .... 8416 65 7670 51 16087 16 8287 79 7279 55 400 — 60 — 32 Velikovec . . 43145 57 35714 39 78714 39 8387 — 15861 44 10606 37 5277 13 704 Vič 5922 55 6465 78 13180 37 1152 59 2609 44 3800 — 214 21 65 Velke Lašče. . 35305 16 30435 65 65740 81 8972 67 18616 05 5270 — 9924 71 448 Videm .... 2221 41 1822 06 4043 50 1145 — 870 84 900 — 845 - 186 Vipava . . . 46947 35 40993 74 87941 29 14132 96 27487 56 8920 — 19104 32 1305 Višnja gora . . 24456 18 21509 62 45965 80 8514 98 16283 01 1720 — 2996 21 119 Vodice .... 16013 21 13647 87 29661 08 5917 20 3858 68 1250 — 2903 20 192 Vodice, Dalmac. 3015 10 3722 40 6737 50 117 98 2895 64 800 — 300 — 57 Vrbnik .... 52155 50 61493 45 113648 95 22215 83 9208 44 1000 — 613 25 425 Vurberg . . . 9003 03 8743 93 17746 96 3505 — 4667 42 1510 — 1333 — 92 Vavtavas 2365 30 2862 05 5227 35 2242 — 1100 — 1760 — 10 —- -■M Vel. nedelja 736 09 576 — 1312 09 483 — 576 — — — 135 — 134 Zagradec . . . 13656 46 13757 74 27414 20 5485 — 4585 42 1090 — 2476 32 134 Zg. Tuhinj . . 7485 56 9086 81 16572 37 4410 — 7463 04 1570 — 2719 50 219 Zibika .... 1086 34 2836 99 3922 33 608 — 741 - 1100 — 222 — 116 Žiče . . . 5531 58 5799 71 11331 29 1132 — 1667 90 1220 — 1007 80 94 j Žiri 18602 23 18738 23 37340 46 7149 — 9658 33 7920 — 750 — 309 iŽininj .... 3078 67 4714 32 7792 99 1180 — 430 — 2222 45 156’3 23 348 Žužemberk . . 43955 43 40168 10 84123 53 32961 12 9056 22 19530 2185 73 Vabilo na redni občni zbor Posojilnice na Črni gori, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrSi v nedeljo dne 13 avgusta 1911 ob 3 uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva- 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1 1910. 4. Sprememba pravil. 5 Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8 Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Čatežu, registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dne 9. avgusta 1911 popoldne ob 3. uri v župnišču Dnevni red- 1 Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 4 Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. ti. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob tem času ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tu diug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Ambrusu, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši dne 20. avgusta 1911 ob 3. uri popoldne v hranilničnem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3 Odobritev računskega zaključka za leto 1910. 4 Dopolnil a volitev načelstva. 5. Slučajnosti * 1 2 3 4 5 * 7 Poziv na glavnu skupštinu Seoske blagajne n Otoku, reg. zadr. sa neogranič. jamstvom koja če se držati dne 30 Srpnja 1911 u 4 sata poslie podne u uredovnim prostorijam Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjoj skupštini. 2. Izbor novega upraviteljstva. 3. Izbor nadzornoga odbora. 4. Odobrenje konočnoga računa za god. 1910. 5. Izvješće u izvršenoj reviziji kroz god 1910. ti. Promjene pravila. 7. Izvanredni predloži. Ako se članovi u dostatnom broju nebi sakupili u utanočeni sat, tad će se nakon pol sata obdržavali druga skupština sa istim dnevnim redom uz ma koji broj prisutnih članova. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne /veze. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.