PESMI 
Gema Hafner 
NOCTURNO 
Utrinek kot solza pekoča Osamljena tipam po deblu, 
spolzi po polnočnem obličju neba. dotikam se črk, 
Stojim pod srebrikasto brezo, ki zdavnaj že suhe so kot brazgotine 
ki najin je šotor ljubezni bila ... in tvoje ime, 
V noč tiho kot vrisk iz srca ki iz prs mi privre, 
si moje ime poslednji je vzdih bolečine. . . 
in svoje ime Srce je polagoma v njej skrepenelo, 
zarezal v belo mesovje lesa — predolgo je le od spominov živelo . . . 
si vklesal obljubo: 
za vedno le eno sva! 
Otožna sem zdaj in vsa mirna, 
po meni prši bel odsev mesečine 
kot temen se kamen si zdim 
v naročju srebrne globine. 
187