mm i ' „Mali Teheran” Ne vem kako smo sr prav za prav odločili, da , ' ‘I" r\;......... k:l; Miran Smrekar je predlagal, da hi šli nekam za vso noč, Mitja Frlec je nasvetoval ..Mali Teheran", jaz sem ime denar in sem bil zadovoljen. ..Mali Teheran” je daleč zunaj mesta. Kavarna, kakor jih je po Zagrebu slo in slo. Globoko v kleli, zakajen, vesel. umazan. Za denar dobiš lam vse. Črno kavo in dekle in še marsikaj. Okrog polnoči st- začne .. Mali Lche-' ;i. Največ prihajajo vanj l judje sumljive vnanjosli. ki bi jim človek prisodil, da so pravkar ušli iz policijskega albuma. Pijani so. Sedijo za mizo. zalivajo si' z vinom in prepirajo. Časih prav malo manjka, da se ne stepo z noži. Pri peči sameva vsako noč neka Ženska. Sla ra bo trideset let, a človek bi ji prisodil štirideset, t padla lica ima in na njih se vidi vsaka žilica. Šiljast nos in s ve leče se oči. ki bi vedele marsikaj povedati, čaka in pije čaj za čajem. pivo za pivom, dokler ne slopi k njej la ali oni izmed gostov in je ne odvedi' s seboj v noč. Sam ne v em. kako da mi je med vsemi gosti rav no ona takoj padla v oči. Saj je bila It' majhen košček vsega kar sem lam v idel, odtenek, senca pisanih barv in glasov v soju luči pod stropom. Morda zaradi njenih sve- t- lečih se oci: kdo judje smo časih Čudni, .tako čudni, da bi prej razumeli Boga kakor samega sebi'. \-Ikiča- dela red in pobira denar. Kncrgična je la Vikica. če se gostje spo-reko. ' je takoj pri njih in jih pomiri. Časih si mora seveda pomagati s sto-' lom ali steklenico, da napravi red. kadar pride do tega, samo odprt' v rata in pokliče stražnika. Takoj .je vse tiho. Gostje nimajo radi takih obiskov. ALI NISEM LEPA? (FOTO METRO) Vera je vse drugačna. Ta streže. Nekaj dni ji' šele v ..\lalem leheranu" in si' še ni navadila zakonov. ki tam vladajo, li zakoni so čudni.*Nikjer nisi) napisani, a vendar jih pozna vsak in se jim j>o-kori. I i zakoni ukazu jejo, da dekleta, ki sedi pri eni mizi in zabava gosle, pri drugi mizi ne smejo poklicali. li zakoni ukazujejo tudi. da morajo dekle, ki si je našlo fanta, pustili tudi gost je pri isti mizi. Če teli zakonov kdo ne pozna ali jih noče poznati, je revež. ( el ne odide i/. ..Malega Teherana". Sc miilal j uje na str. 418. iLustRovAn. čmužinsKi te&niK j/Kaja v četivteK III. leto V Ljubljani., 9. julija 1931 štev. 28 WlAm TOŽILSTVO v UUHlMi PottUlDl platin* t Itotovlal Dogfo a m 1931 Mi-s. Jean Norris, prvo in edino newyorško sodnico, je najvišje sodišče države Newyork odstavilo, ker ,ie ponarejala zapisnike kaznjenk, ki jih je zasliševala — v njihovo škodo, tako da so bili njihovi vzkliei vnaprej obsojeni na neuspeh. Odstavljena Norris je bila sodnica samo za ženske. Y Londonu so na dražbi prodali zapuščino pokojne plesalke Pavlove. In izkazalo se je, da so bile cene. ki so jili ponujali kupci, prav lako nizke, kakor je bilo svoj čas veliko navdušenje množic za božansko umetnost velike plesalke. Tako je šla miniaturna slika Pavlove v okvirju iz zlata in slonovine za 1000 niii, tako 1-ek'oč zastonj. Kni hočemo: „spomini“ dan današnji nizko uotirajo na borzi človeških čednosti. Vesela vest prihaja iz Rusije: profesorja Mandelstam in Papaleski sta napravila radijski aparat, ki mu tudi najhujše atmosferske motnje ne pridejo do živega. Na pametno misel so prišli v nekem nemškem kopališču. Da povečajo tujski promet, so namreč uvedli tombolo za poljube. V ta namen je povabil ravnatelj kopališča več znanih filmskih igralcev in igralk in začel prirejati večer za večerom tombole z edinimi dobitki: poljubi filmskih zvezd. Srečke je dal tiskati v dveh barvah: rožnate za moške, Višnjeve za ženske. Baje se gostje zanje kar trgajo. * Ženske postajajo večje, ugotavljajo statistike. V Ameriki, Nemčiji in na Japonskem so dognali pri študentkah, da merijo danes 3 do 4 cm več kakor so imele še pred 30 leti. Vzrok temu bo pač v glavnem šport, ki ga sodobna ženska dosti bolj goji kakor zadrgnjena in zapeta „fraj-lica" iz leta 1900. Kaže, da se spet bližamo dobi amazonk... * Nekje v Alzaciji je nekdo za stavo pojedel — pazite, da vam slabo ne postane! — muholovnik, poln muh. Dobil je zato deset dinarjev in... drisko. * V Ameriki imajo radijski aparat. pri katerem zadošča, da rečeš: ..Go ahead now!“ (Zdaj naprej!), pa začne takoj igrati. Skrivnost konstrukcije je v tem, da reagira na človeški glas. Pa ni treba, da rečeš ravno angleški, glavno je le. da vsebuje poziv štiri zloge. Tudi slovenski bi ga lahko pognal. „Mali Teheran" Nadaljevanje z Sedimo za mizo in se dolgočasimo. Pijemo turško kavo. drugo za drugo. Vera zabava goste pri sosednji mizi. Trije so in igrajo. Dva izmed njih sleparita in gulita tretjega. Zakaj ga ne bi? Pijan je in denar ima. Vera jima pomaga. Časih pride Vikica k nam in za trenutek prisede. Naročili smo ji likerja. To se spodobi in razume samo po sebi. ko popije čašico, odide, a se kmalu spet vrne na drugo. Miranu je všeč. kako ne! Temperamentna je in postavna. d udi v obraz ni napačna, i ri in dvajset let ima. sama je povedala, in vem, da se ni zlagala. Globoko v jamicah ji leže oči. sive. Nekje sem že videl take oči. Nekaj divjega. južnega je v njih. Bosanka je. Bok nima lepih in poročni prstan nosi. Vse ženske v takih lokalih ga nosijo. Tudi Vera. čeprav je šele tri dni v ..Malem Teheranu". •Ženska pri peči se dolgočasi. Poje. Čudno lep glas ima. ne bi ji ga prisodil. Nekaj bolnega je v njem, morda je tudi ona bolna. Malce hripav je. In kaj vse poje! Zdaj otožno sevdalinko, zdaj Singer iz na j novejšega zvočnega lilma in vmes se heheta in kliče moške pri sosednji mizi. Vse pozna po imenu. Zaman. Prezgodaj jr še, premalo so še pili. Vikicn je odprla vrata in stopila na prag. Prevroče je v sobi. pravi. Tudi mi to čutimo. Miran reče. da bi jo poklicali k mizi. da bi nam kaj povedala. ..Vikica !‘‘ ..Počakajte malo." odmahne z roko. ..takoj pridem." In res. ko je spravila za mizo pijanca, ki se je pravkar prizibal po stopnicah, in mu prinesla pijače, je prišla k nam. Brez besede je potegnila Mitjo s klopi in sedla med njega in mene. Miran je je- iuisIoviic struni zen. Mislil je, da bo sedla k njemu, ki ga še najbolj pozna. Gleda nas. Napol je priprla trepalnice in bežen nasmešek ji leze po licu. ,.kaj vas je prineslo sem, fantje?" vpraša skoraj posmehljivo. ..Mar bi šli spat. Vidite, jaz bi rada spala." Pričakovala je za odgovor kvanto. a je ni bilo. Sama je potem to povedala. Zdaj si poprav lja lase. Lepi so. Potem se nasloni na ramo in sc opre s komolcem na moja prekrižana kolena. „Kaj mi ne boste odgovorili ?“ V zadregi sem. Kaj naj ji rečem? Saj mora sama vedeti. zakaj. Morda se ji zdi čudno, da nismo pijani, ker tega pri gostih ni vajena. Miran se prvi oglasi: ,,Za radi tebe smo prišli, Vikica." .,Zaradi mene?" Mislim, da mu verjame, a vendar se smeje. Smeje se. kolikor se more, da se ji (rese glava na moji rami. ..Dosti jih je že bilo, ki so prišli zaradi mene, fant," pra- vi resno nato. Kar začudil sem se. kako je mogla tako mahoma izpremeniti glas. ..Dosti jih je že prišlo... pa tudi dosti odšlo. Z menoj jih je šlo kaj malo." ..lega nisem mislil," pravi Miran suho. „Nisi me prav razumela!" „Morda besed nisem razumela," tipko odvrne Vikica. ..Mislil si tako. fant!" Zrak v sobi nas duši. Skoraj bi ga lahko rezal z nožem. a vendar je prijetno v njem. Nekaj toplega ima. Če se za trenutek zagledam v sinjkaste kolobarje dima in ne gledam pijancev pri sosednji mizi. če se potem ozrem na Vikico, ki so naslanja name in me opazuje izpod gostih črnih trepalnic, se mi zdi, tla bi zmeraj ostal na tem mestu, da I)i pozabil vse, kar je grdega, cla bi pozabil vse, vse, vse. Utopil ni se v la gosti zrak, se zadušil v njem in ne bi več vstal. Vikiea se stiska k meni. Samemu seoi se smejem in mislim, koliko jili je že bilo in koliko jih še bo, ki se jim je tako naslonila na prsa. Gledam Mirana. Meni nasproti sedi. Nervozno bobna s prsti po mizi in opazuje mene in njo. Cigareta, ki sem 11111 jo ponudil, leži še pred njim na mizi. Ni je prižgal. Mitja se s koleni dotika njenih kolen in išče njeno roko. Ne najde je. Za hrbtom jo je podala meni in stiska mojo. Kad bi ji kaj rekel, dobro ga vidim, pa ne najde besede. Bog ve, ali bi mu odgovorila, če bi jo vprašal':' Majhne gubice so na njenem čelu. kadar govori, izginejo, kadar molči, se nabirajo in čedalje več jili je. Dražijo me. Z rokami j i li gladim in božam, pa nočejo izginiti. In gledam jo. Lice, ki je rdeče od vročine, oči, ki nemirno begajo po mojem licu, in prsa, ki se ji dvigajo, kakor bi nosila težko breme. Njena desnica počiva na moji desni rami in se je krčevito oklepa. Miran jo opazuje, to desnico. Dobro vem, čeprav 11111 ne gledam v oči. Kako je tu vse drugače, kakor sem si mislil, ko sem z globokih stopnic prvič pogledal v „Mali Teheran4'. Ta mali kotiček, kjer sedim, in Viki-ca: kakor majhen lep oltarček, okoli in okoli obdan z visokim zidom, kamor ne segajo kletvice in kvante pijancev, kamor ne segajo poželjivi in zavidni pogledi Mirana in Milje. ..Vikica, pridi v kuhinjo! * Gospodinja jo kliče. Počasi potegne desnico z rame in vstane. Mitja se noče umakniti. Zriniti se mora mimo njega. Malo nato se vrne. IJra je štiri. Kmalu pride gospodar. Takrat bo lahko šla ! 111 s I r i r a 11 I i> r e g' o vori kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri!' domov. Mitja in Miran to dobro vesta in čakata. Meni je sama povedala. Sklonila sc je in mi šepnila iui uho: „1 i pojdeš z menoj." „Da, do doma te spremim." „Samo do doma!' Ne na dom?“ „Ne, Vikica." „No, zakaj ne?" kako začuden je njen obraz, kaj takega ni pričakovala. Toda jaz sem trden. Gledam njene oči. iskre se, a ven-dar dobro vem, če bi jo zdaj prijazno pogledal in ji rekel, da sem se samo šalil... postale bi krotke, sanjave. Toda nočem tega, nočem. Svojo moč hočem preizkusiti, da mi ne bo ..ROMAN“ STANE V Jugoslaviji: 1 mesec 8 Din, >/4 leta 20 Din, Mi leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vso Številke. Račun postne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. Na tujem, vse leto: v Audiji 9 šilingov, Avstriji 14 Šilingov, Belgiji 14 bclg, na Češkoslovaškem 70 kron, v l-giptu pol funta, Franciji 50 frankov, Holandiji n goldinarjev, Italiji 40 lir, Nemčiji 9 mark. Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod na leto 120 Din, za V'i leta pa 60 Din. Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem interesu v priporočenem al) pa v denarnem pismu. Posamezne številke: V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah In kolodvorskih prodajalnah. Kjer ,,Romana** nimajo, zahtevalte, naj ga naroče. Direktna naročila izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah. V Italiji stane posamezna številka 80 stotink. Naročila iu dopise pošljite na naslov: „Roman“, Ljubljana, Breg 10, poštni predal št. 345. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite znamko. — Oglasi po tarifi. 4 H) potem mogla reči, da sem bil siabič, ki se ji 111 mogel upreti, bvojo moč, svojo moč. Umikam se njenim očem, ki ne vedo, kaj naj rečejo, skrivam se pred njimi, gledam v lla, pobegniti bi hotel proč, proč... Ona prosi: „Ne bodi tak, Boris! Ali naj li povem, da jili je bilo že slo iu slo, ki bi bili pokleknili na kolena, da slišijo to besedo'' Ali je to dovolj?... Ali pojdeš?" ,,Ne, Vikica. Prav zato ne!" lak o čudno mi je pri duši. kakor dim se raztezajo moje misli, in za trenutek me obhaja, da bi začel grabiti z rokami in jili zbirati, stiskati, da se ne izgube, da ne bi ostal brez njih in padel nemočen pred njene noge. Bojim se je. Nema bojazen mi stiska srce. In zdaj čutim. Njene oči so to, njene sive oči. ki me uklepajo in mi jemljejo moč in voljo. In skozi dim svojih misli ču-jem njene besede: „ A li misliš, da sem bolna, Boris? Nisem, nisem. Resnico govorim." „Verjamem, a vendar ne pojdem s teboj.“ krčevito je stisnila roko, ki jo je držala v moji, da so se mi nohti zarili v meso. lil zdaj je široko odprla oči, in z naglo kretnjo potegnila roko k sebi. Nekaj divjega, živalskega je bilo v njenem pogledu. Miran je postal pozoren in o/.ahi opolnoči te boni čakal pri tretjem dimniku, lik levega strešnega žleba."' ključ življenju -Mož, meni se tako čudno zdi. kaj če si se zmotil?" -Pojili no! kaj li je danes? Saj nisem prvič zaklepal!" .,10 je lahko reči. Taka lahkomiselnost je že dostikrat napravila hude reči." ../daj pa molči!" Mož in žena gresta dalje, on premišljuje svoje, ona svoje. I oda j pa žena spet obstane in reče skoraj jezno: „Keci karkoli, jaz se hočem prepričali. Vrniva se!'.' Mož je jezen. ..Ali misliš, da znaš samo li vrata zaklepati?" Začneta se pričkati, potem pa se le pomenita in se vrneta proti domu, da se prepričala, kdo ima prav. ko sta pred v rati stanovanja, žena poskusi s ključem. Vrata so bila zaklenjena. da bolj niso mogla biti. Mož žari od škodoželjnosti. Ženi pridejo skoraj solze v oči. tako je osramočena in jezna. ker je mož zmagal. Nato se v drugo odpravita na iz-prehod. Čez dve uri reče žena možu. tako mimo grede: -V i ni mi ključe, ki si jih prej v taknil v žep." -ključe? Saj jih moraš sama imeti!" Žena išče in išče, premišljuje. potem pa vzklikne: „Je-žeš, v vratih sem jih pozabila!" Pravljica Nekoč jr živelo dekle, ki si je vteplo v glavo, da mora postati bogato. , Nekoč jr živelo dekle, ki si je vteplo v glavo, da mora postati imenitno. Nekoč je živelo dekle, ki si je vteplo \ glavo, da mora postati slavno. l’o niso pravljice. Živelo pa je nekoč dekle, ki si je vteplo v glavo, do mora postati dobra, skromna ženica, ki bi živela le za srečo svojega moža in družine. To je pravljica. sne E V OKOVIH Rpraan Napisal Mirko Brodnik Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika ,,Romana". Današnje nadaljevanje je dvajseto. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih devetnajst nadaljevanj. Tretji del MLADA MATI „In včeraj sem spet cul nekaj novega. Pred kratkim je prišla v Ljubljano neka družba potujočih umetnikov, ki igrajo po kabaretih. Med njimi je bila tudi prav lepa plesalka, ki je marsikomu zmešala glavo. Pravili so, da so ležali pred njenimi nogami ljud je, ki jim tega nihče ne bi bil pripisal. Od njih je dobivala darove, ki so bili vredni celih posestev. Posebno neki bogataš z dežele se je prav vnemal za njo. Predsnočnjim je spet plesala. Kakor vselej, je tudi to pot pustila svoje dragocenosti v garderobi. Po predstavi je z grozo opazila, da ji je vse pokradeno. Kakor je v takih primerih navada, je padla v nezavest in ko se je opomogla, je povedala, kaj so ji vse ukradli. Pri tem pa se je zarekla in so ji ušla imena nekaterih radodarnih oboževalcev. Sicer vsi prizadeti zakrknjeno molče, vendar govore po Ljubljani, da je vmes tudi nekaj veleuglednih mož, ki imajo doma ženo in otroke... Tisto, kar se je pred nekaj tedni dogodilo, je pa baje še bol j umazana stvar..." „Če niso same marnje?" se je vpletla notarka. „Ljud je so zlobni...“ ..Kdo ve!“ je Vinko skomignil z rftmeni. „Ljudje ne govore kar tako. Morda je malo pretirano; a če je le nekaj resnice na stvari, je to najbolj žalostna reč, kar se jih je zadnja leta pripetilo pri nas. Govore, da se policija zanjo zanima in da bo prizadetim stopila na prste. Tudi listi so že nekaj namignili..." Utihnil je in nehote pogledal Zoro, ki je pobesila oči. Zla slutn ja jo je prešinila. Zakaj jo je Vinko tako so-čutno pogledal? Ali je Kregar...? In morda Vinko le zaradi njene matere ni hotel jasneje govoriti? Vrnili so se v hišo. kajti Vinku se je že mudilo nazaj v Ljubljano, notarka pa mu je hotela še pripraviti majhno malico. Šla je v kuhinjo in Vera z njo. Videč, da sta sama, se je Zora hlastno obrnila k mlademu možu. „Ka j je bilo tisto?" je hripavo vprašala. „Kregar?“ „Ne, ne!“ je naglo odgovoril in se obrnil proč. Zdaj mu je bilo že žal, da je govori I o tistih stvareh, ko je videl, kako učinkuje na mlado ženo. „Nič pravega še ne vem. Morda sploh ni tako hudo kakor ljudje govore." Ni se zavedel, da je malo prej notarki oporekel, ko je ravno isto trdila. „Nemara pridem čez nekaj dni spet naokoli. Saj ostanete še doma?" „Le še nekaj dni. Potem se moram vrniti. Na vsak način moram poskusiti vse, da pridem do moževega dnevnika. Sicer pa..." Pomislila je, potem pa je rekla: „Če kaj izveste, mi brzojavite — vi ali pa Vera. Pripeljem se v Ljubljano in tam mi poveste. Morda bom takrat tudi že jaz opravila svojo na- logo. Kajne, da mi boste pomagali?" Kako naj bi nesrečni ženi odrekel? „Zanesite se name," je odgovoril. Pomagal vam bom kolikor bo v moji moči." „Ilvaležna vam bom," je dahnila, in čutil je, da je bil njen odgovor več kakor prazne besede. Dvaindvajseto poglavje iNOčNE SENCE Ljubljana. Noč. Ulice so bile prazne. Nekaj stražnikov je stalo na glavnih križiščih. Ljudi skoraj ni bilo videli. Le kak zapoznel pijanec je še kolovratil po cesti in časih je švignil po praznih ulicah avto, kakor bi se mu bogve kako mudilo. Kdor bi bil malo bolj pazil na avtomobile, bi bil presenečen ugotovil, da so bili skoraj vsi namenjeni na isti kraj. Vozili so po stranskih ulicah dokler niso prišli do srede mesta. Tam so obstali pred neznatno hišo, in iz njih so stopili pozni potniki, kradoma, kakor bi se bali, da bi jih kdo ne videl. Stisnili so se k vhodu v hišo in potrkali. Čez trenutek so se odprla vrata, soj luči je padel na ulico in pokazal se je visok, močan mož, najbrž vratar, ki je vsakega obiskovalca premeril od nog do glave, preden ga je spustil v hišo. Potem so se vrata spet zaprla in avto je tiho odpeljal. Vratar je odvedel gosta v prvo nadstropje in še daleč naprej po dolgih hodnikih. dokler nista prišla do velikih vrat. kjer je bilo treba dolgo čakati. Ko so se odprla. sc je zasvetila pred gostom razkošno opremljena »o- ba, kjer jc bilo zbranih že dosti ljudi. Sedeli so za dolgimi mizami in pred njimi so ležali kupi denarja. Na koncu mize je slal starejši mož z lesenimi grabljicami v roki. ki so zbirale denar na kup. Sredi mize pa se je vrtela ruleta in odločala usodo stotakov in tisočakov, ki so ležali na mizi. Zbirališče ponočnih gostov je bila tajna igralnica, kjer so bogataši in povojni dobičkarji zapravljali lahko prislu-ženi denar. Koliko znanih obrazov si videl med njimi! Ženske, ki so jih imeli za vzor čednosti, so sedele tu med moškimi, ki bi šle podnevi oholo mimo n jih. In vsi obrazi so razodevali strast in pohlep po denarju. Ta igralnica je že dolgo obstajala, vendar je bila tako dobro skrita, da je policija še ni odkrila, čeprav so po Ljubljani dosti govorili o njej. Kolikokrat so že stikali za njo, toda kakor bi bila med oblaki, nihče je ni mogel odkriti. nihče ni vedel za njo razen onih, ki so bili njeni stalni gostje. Med njimi je bil tudi Kregar. Dostikrat se je zgodilo, da se je pozno ponoči odpeljal z doma, ne da bi bil kdo vedel kam, in se vrnil domov šele drugi večer, vesel ali pa čemeren, kakor jo imel srečo v igri. Tisti večer je bilo v sobi prav malo ljudi. Ura je bila že tri zjutraj. Toda igralci so bili tako zaverovani v igro. da niso opazili, da se že bliža jutro. Še nikdar niso igrali za tako velike vsote. K regar je bil med tistimi, ki so največ izgubili. Tisočak za tisočakom je romal iz njegove listnic e in izginil na mizi. Imel je smolo ko še nikdar. Kakor je stavil, vselej je izgubil. Če je stavil na prvo tretjino, se je kroglica rulete prav gotovo ustavila na drugi. kadar je stavil na ničlo, pa sc j c kakor v zasmeh obo- TVORNICA CIKORIJE OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! tavljala pri usodni številki, da je potem pri njeni sosedi zdrknila v luknjo. Toda nehati ni hotel, čeprav že, ni imel skoro nič denarja. Stopil je k znancu in si izposodil od njega tisočak, ki ga je vrgel na mizo. »Trinajst!" je zavpil hripavo. Kakor vsi igralci j c bil tudi on praznoveren. Toda od neprestane smole je bil lako razdražen in besen na samega sebe, da bi bil tisti trenutek stavil tudi proti samemu hudiču. „Trinajst!“ je ponovil, ko ga jo bankar nejeverno pogledal. Ves bled in v znoju se je z vročičnimi očmi zasrepel v drobno kroglico, ki je v div- Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanjii, bledici, obolelosti žic/, izpuščajih na koži, tvorili, uravnava ..Franz Josefova“ voda izborno toli važno dclovunje črevesja. Odlični možje zdravilstva se se prepričali, da celo na j nežnejši otroci dobro prt-neso ..Franz. Josefovo“ vodo. ..Franz Josefova“ grenčica se dobi v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. ' jih krogih zaplesala na ruleti. Počasi se je umirila; in čim počasneje je drsela mimo številk, lem bolj je rasla bledica na Kregarjevem obrazu, tem bolj so mu žarele oči. »štirinajst!" je mirno rekel bankar. Kregar je počasi vstal. Kakor blisk ga je prešinilo spoznanje, da je izgubil vse, kar je imel s seboj: njegova denarnica je bila prazna. In takrat se je streznil. Še ni vse izgubljeno! Samo nehati mora nocoj, ko ga preganja smola, kakor bi se bile vse sile pekla zarotile proti njemu. Stopil je k sosedu in ga opazoval. In baš takrat je sosed, ki je prej neprestano dobival, izgubil. Ozlovoljen se je obrnil h Kregarju, ki je stal za njim. »Nocoj nosiš nesrečo, Kre-gar." »Tako?" Zasmejal se je. Če 011 izgublja, zakaj bi drugi dobivali? »Če ostaneš pri meni. izgubim vse. Prosim te, idi!" Čeprav nerad, je Kregar ubogal. Stopil je k točajki, ki je v kotu igralnice prodajala pijačo. »Šampanjca?" je vprašala in že je stala steklenica pred njim. „Nc,“ je zagodrnjal Kregar. Spomnil se je, da je razen nekaj drobiža ves svoj denar pustil na igralni mizi. »Buteljko ljutomerčana!" Točajka se je pomenljivo nasmehnila. »Smola nocoj, kaj?" je zazehala. »Bo pa jutri boljše!" »Kaj vam to mar!" je zarenčal Kregar, vzel steklenico in kozarec in oboje odnesel k bližn ji mizi, kjer si je s tresočo se roko nalil in izpil ves kozarec na dušek. Poplakniti je hotel jezo nad izgubo in smolo, ki ga je spremljala pri igri. Za prvim kozarcem je prišel drugi in tretji in preden se je zavedel, je bil pijan. Opotekaje se je vstal in se nameril proti igralni mizi. ..Že spet si tu, Kregar! Komaj si prišel, sem že spet iz- gubi]. Osreči rajši še koga drugega!” Ce bi bil Kregar trezen, bi se bil najbrž umaknil, toda v pijanosti so ga te besede razdražile. „Pusti me! Kaj ti mar, kje stojim in koga opazujem!" „ldi!" Hladnokrvno se je igralec obrnil k njemu. „ldi in ne izzivaj!" Vsi v igralnici so prisluhnili. Čutili so, da se nekaj pripravlja. Ženske so zavreščale in se stisnile v kot. ..Kaj ti ni prav?" se je zlobno zarežal Kregar in s stisnjenimi pestmi stopil proti n jemu. „Še grozil mi boš?“ „ludi udaril, če bo treba," je zakričal Kregar in ga sunil v brado, da se je opotekel in se komaj vjel za rob mize. „To mi poplačaš!" „iVlir, mir!" so jeli klicati najtreznejši in priskočili, da bi preprečili grozeči tepež. Prvi mali se sploh niso zavedli, kaj Kregar misli, šele zdaj so videli, da je pijan in da ga bo treba s silo ukrotiti, da ne napravi kake neumnosti. Toda bilo je že prepozno. V Kregar-jevi roki se je zabliskal revolver in preden je kilo pomislil. tla bi mu ga izbil iz rok, je počil strel. Igralec, ki se je bil s Kregarjem sporekel. je zakrilil z rokami in se zgrudil na tla. ..Ubil me je... Umiram.. Vsem je groza zadrgnila vrat. S široko razprtimi očmi so strmeli v Kregarja, ki je stal sredi igralnice in topo gledal okoli sebe. In potem so zagledali na tleh moža, ki se je zvijal v krčih in 11111 je kri bruhala iz ust. Zdaj šele se je Kregar zavedel in revolver 11111 je padel iz rok. Streznil so je. Prijel se je za glavo in se z grozo v očeh ozrl naokrog. ..O. Bog!“ Tisti mah so sc odprla vrata in v sobo je planil vratar. ..Policija!" »Romanove” nagrade V 27. štev. „Homana" smo objavili velik razpis nagrad. Vsi naši naročniki, ki pošljejo vseletno naročnino (80 Din), imajo pravico, da si izberejo iz pričujočega seznama popolnoma brezplačno in poštnine prosto knjig v vrednosti 30 Din, kdor poravna polletno naročnino, pa za 15 Din. Če si izberete dražje knjige, plačate samo razliko. Naročnino pošljite takoj, najkasneje pa do 15. avgusta t. 1. Vse podrobnosti in potrebna navodila dobite \ 27. štev. „Romaiia“ na str. 410 in 41 I. ali pa v upravi ..Romana", Ljubljana, Breg K). Knjige za vas I. Romuni, povesti i. dr. 1. Arcibašev, Sani«, roman . . . Din 50— 2. Krafft, V oklopnjaku okoli sveta. roman I. in II. del „ 40— 3. Murger, La Bohčine, roman . . „ 36— 4. Wilde, Slika D. Graja, roman ,, 36.— 5. Dostojevskij, Zapiski iz mrtveca doma, roman, I. del .... ,, 36.— 6. — 11. del „ 30— 7. Govekar, Svitanje, zgod. roman ,, 35— 8. Zevacco, Kraljevi vitez, roman „ 35— 9. Bourroughs, Tarzan, sin opice, roman, 1 „ 32— 10. — 11.:Tarzan in svet, roman „ 32— 11. — III.: Tarzanove živali, rom. „ 32— 12. — IV.: Tarzanov sin, roman . „ 32— 13. — V.: Tarz. mladost v džungli „ 32— 14. Dostojevskij, Idijot, rom. L del ., 32— 15. — 11. del „ 32— 16. — 111. del 17. — IV. del . . 18. Hamsun, Glad, roman .... ., 32— 19. Kmetova, V metežu, roman . . „ 32— 20. Bul\ver, Poslednji dnevi Pom- pe ev, roman, L del „ 32— 21. — II. del 22. Levstik, Višnjeva repatica, ro- man, I. in II. del . . , 30. 23. Gaboriau, Zločin v Orcivalu, kriminalni roman......................... 24. — Akt št. 11.3, kriin. roman . 25. Golar, Bratje in sestre, novele . 26. — Slov. balade in romance . 27. Meško, Listki, novele .... 28. Murnik, Na Bledu, roman 29. Tolstoj, Kreutzcrjeva sonata, roman.................................... 30. Goncourt, Renče Mauperin, rom. 31. Larisch, Razkrinkani Habsburžani .................................... 32. Green, Za milijoni, krim. rom. 33. Zeyer, Goni pači iu Komurasaki, roman ................................... 34. Albreht, Ranjena gruda, povest 35. Azov-Teffi, Humoreske .... 36. Waldova, Vera, roman .... 37. Garšin, Nadežda Nikolajevim, roman.................................... 38. Mčrimče, Verne duše v vicah, povest .................................. 39. Feigel, Domače živali, humoreske ..................................... 40. Milčinski, Fridolin Žolna, humoreske, I. del......................... 41. II. del.............................. 42. Puškin, Pikova dama, novela . 25,- 26- 24.- 24.- 29- 16.- 16.- 16.- 15.- 14.- 14.- 12.- 12.- 12.- 10.- 10.- 10.- 8.- 8.- 5.- II. Strokovne in poučne knjige 43. Skalicky, Kletarstvo................Din 60 — 44. Plečnik, Repetitorij anatomije L: Skelet...........................„24 — 45. — II.: Mišičje.........................24— 46. — III.: Drobje.....................„ 24.___ 47. —IV.: Obtočila ..................... 24— 48. — V.: Živčevje....................36 — 49. — VI.: Čutila .........................24— 50. Dr. Rus, Slovenska zemlja . . „’ 24— 51. Sič, Kmečke hiše na Gorenjskem ..........................................90.— L j ud j e so se osvestili. Vse vprek so se razlegli kriki groze. „Hišna vrata vdirajo," je zavpil vratar. „liežite!" Naglo je skočil k steni in odgrnil veliko zaveso iz težkega baršuna. Za njo so se prikazala maj lina vratca, ki jili je odprl. Gostje so izgubili glave. Strah jili je popolnoma prevzel. Strašni dogodek, ki so mu bili pravkar priča, in nenadni prihod policije sta jih tako zmec J la, da so pozabili na vse. tudi na denar, ki je ležal na mizi. Slepo so drli k rešilnim vratom, da so se v trenutku zagozdila. Ko so se naposled le zrinili skozi nje in je ostal v dvorani samo vratar. se je po veži razlegel glasen klic. ..Odprite! V imenu zakona !" Pred vrali igralnice je stala policija. Vratar je vedel, kaj tvega, če ne odpre. Vedel je, da bo policija vlomila vrata, vedel je pa tudi, da ima še neka j trenutkov časa, ker so vrata močna. Skočil je k mizi in si napolnil žepe z bankovci. Poleni je naglo odšel po isti poti, kakor vsi drugi. Poprej pa je utrnil luč. spustil zastor in vrata tiho zaprl.----------------- "it Ker stražniki niso dobil odgovora. so hoteli vrata odpreti, bila pa so zaklenjena. Takrat je počil strel. Eden izmed stražnikov je ustrelil v ključavnico, vrata so se podala in pot je bila prosta. Stopili so v temo. Vodja je posvetil z žepno svetiljko. Njen soj je begal po stenah in iskal električno stikalo. Bilo je na drugem koncu igralnice. Skočiti je hotel tja, tedaj pa se je spodtaknil in skoraj padel. Sklonil se je in otipal nekaj kakor človeško truplo. Posvetil je s svetiljko na tla in ves prestrašen odskočil. ..Mrtvec!“ ^ tem je eden izmed stražnikov privil električno luč. V % S to številko smo ustavili ..Koman" vsein, ki še niso poravnali naročnine za prošlo četrtletje. sobi je postalo svetlo kakor podnevi. Vodja stražnikov je pokleknil k negibnemu telesu, ki je ležalo na tleli. »Ustreljen je. lo je bil tisti strel, ki smo ga culi, ko smo šli mimo hiše." Neznanec je bil zadet v prša. Stražnik mu je naglo odpel krvavi telovnik in srajco. V mlaki krvi je zagledal malo nad srcem zevajočo rano. „Čisto od blizu so ga ustrelili," je rekel. Sklonil se je nad truplo in prislonil uho k prsoin. „Ni še mrtev. Hitro po zdravnika! Srce še bije." Eden izmed stražnikov je stekel, da izpolni njegov ukaz, drugi pa so jeli iskati izhod, kjer so, morali igralci pobegniti. Kmalu so ga našli. Vratca so držala na dvorišče in od ondod na cesto. Toda ulica je bila prazna, nikjer žive duše. Edina sled. ki je ostala za begunci. je bil duh po bencinu. Triindvajseto poglavje BEG PROTI DOMU Med prvimi, ki so zbežali, je bil Kregar. Ko je globoko zasopel sveži jutranji zrak, mu je odleglo. Zbral je misli in preudaril, kaj naj zdaj stori. Ali naj beži? Ali ne bo policija že vsega vedela, preden bo doma? „i\aj se zgodi karkoli, poizkusimo!" si je rekel. Vedel je, kje ga čaka avto. V sosednji ulici je bila majlina gostilna; tam na dvorišču je bil. Oprezno se je ozrl okrog sebe, ali ga kdo ne opazuje, potem pa je stekel. Vrata v gostilno so bila že odprta, saj se je delalo že jutro. Skočil je v prvo nadstropje in zbudil šoferja. Nato je stekel na dvorišče in skočil za volan: da se ni šofer trenutek nato zavihtel v avto, bi se bil odpeljal brez njega. Pognal je in bil v hipu na cesti, kjer je vkl jučil na jvečjo hitrost. Motor je razbi jal, kakor bi f.ra hotelo razgnati, toda Kregar se za to ni menil, iz ulice v utico, mimo hiš in po ovinkih je šlo v peklenskem diru, tla je nekajkrat le za las manjkalo, da se avto ni prevrnil. Malo nato je že drvel proti Gorenjski. Uaniio se je že, toda na Kregarje vem avtu so še zmeraj svetili žarometi, ki jih je bil v razburjenosti pozabil ugasiti. Mimo njega so hitele vasi in trgi 111 preden se je zavedel, se je že vozil po svojih tleh. Sunkoma je ustavil avto pred vhodom v graščino, da so zaškripale zavore, in skočil na tla. Šoler ni razumel gospodarja. Zakaj ta peklenska vožnja? Kolikrat se je moral prijeti za sedež, da ga ni vrglo iz voza, kolikrat je zamižal, ko je pred seboj zagledal oster ovinek, kjer se je še on, ki je bil že star in izkušen šofer, bal hitro voziti. Toda Kregar je imel srečo, prav nič se jima ni pripetilo. Graščak je naglih korakov krenil čez vrt in jel neučakano razbijati po vratih, da so mu odprli. Nato je stekel v svojo sobo in se zaklenil. Do opoldne ga ni bilo na izpre-gled. Kaj je ta čas počel, nihče ni vedel. Šele ko je prišla ura kosila, so se odprla vrata njegovega kabineta in mračnega obraza je stopil na hodnik. Slugo, ki mu je povedal, da jed že čaka, je nagnal z besedami. da to že sam dobro ve. potem pa je krenil proti obednici, kjer ga je Zora že čakala. Teda j pa kakor bi se bil ves izpremenil. Razorano čelo se m 11 je zgladilo in oči so izgubile nenaravni vročični lesk. Ko je govoril z Zoro, ni bilo v njegovem glasu drhtljaja, ne v očeh nemira, ki bi izdal grozo minule noči. To je bilo štirinajst dni, preden je Zora odpotovala k svojim staršem. * Med tem je policija poizvedovala po nočnih gostih v igralnici. Odkrila ni nikogar. Prizadeti st' niso hoteli izdati. Bali so se kazni, ki bi jih čakala. 1 udi lastnika lokala niso našli. Ranjenca, ki so ga dobili umirajočega v igralnici, so na zd ravnikovo zapoved takoj prepeljali v bolnico. loda vsi napori, da bi ga rešili, so bili zaman. Preveč krvi je izgubil in po nekaj urah je umrl, ne da bi se bil zavedel. V žepu so dobili njegove posetnice in začeli poizvedovati po njem in po ljudeh, ki se je z njimi zadnje dni družil. Zaslišali so jih, toda izkazalo se je, da nihče izmed njih ni bil tisto noč v igralnici. Vse je kazalo, da ostane zločin nekaznovan in dogodki tiste noči zastrti v ne-prodirno temo. Izredno ugodnaprilika! S 20. številko je sklenil ,,Koman" prvo polletje tekočega letnika in obenem 90. številko, odkar obstoji. To priliko hoče „Roman“ porabiti za to, da omogoči svojim novim in dosedanjim naročnikom izredno poceni nabavo vseh dosedanjih številk, v katerih je do zdaj izšlo 9 kompletnih romanov. Naši dosedanji naročniki, ki so 2e poravnali naročnino za minulo drugo četrtletje, dobe vseh 9U številk za 100.— Din namestil za ISO.— dinarjev, kolikor bi jih stale, če bi hoteli kupiti vsako številko posebej. Ce žele , Roman*' od I. štev. I. letnika pa do 8. štev. letošnjega letnika, t. j. do takrat, ko se je začel roman „Srce v okovih" (skupno 72 številk), pa jih dobe za 82 Din. Novi naročniki pa dobe vseh 90 številk za 120.— Din, v čemer je že všteta tudi naročnina do konca septembra t. I. To ugodnost pa imajo novi naročniki samo tedaj, če se naroče najkasneje do 31. j u 1 i j a t. I. Denar je treba poslati naprej. Za tiste dosedanje in nove naročnike, ki ne žele vseh dosedanjih 90 številk, smo pripravili posebne zbirke ..Romanovih" številk s kompletnimi romani. Tudi za te zbirke je treba poslati denar naprej. Cene veljajo za dosedanje naročnike; novi naročniki morajo poslati 20 I)in več, zato pa bodo imeli s tem plačano tudi naročnino do 30. 9. t. 1. I. zbirk a Nezakonska mati, povest iz današnjih dni; Zlati demon, roman z ameriškega severa; in Konzulova skrivnost, kriminalni roman: vsi trije romani skupaj (20 številk ..Romana", nad 420 velikih strani) stanejo s poštnino vred samo Din 30.—. 2. zbirka V objemu teme, povest iz naših krajev; in Tiger, pustolovski roman; oba romana skupaj (21 številk ..Romana", nad 330 velikih str.) s poštnino vred samo Din 25.—. 3. zbirka Sirota z milijoni in nadaljevanje pod naslovom Brez vesti (44 številk ..Romana", nad 700 str.) s poštnino vred samo Din 50.—. 4. zbirka Skrivnost votle igle, kriminalni roman, Zena z večno mladostjo, fantastična povest, in Dva meseca med člkaškimi banditi, zapiski francoskega novinarja (29 tevilk ..Romana", nad 460 velikih strani). Vse troje skupaj s poštnino vred samo Din 35.—. Posezite po tej ugodni priliki! Pišite po položnico 1 Naš naslov je: ,,Roman**, Ljubljana, Breg št. 10. •jr* Ji Megalomanija Neki zdravnik je dobil dovoljenje, da si sine ogledati umobolnico, lam mu upravitelj dodeli voditelja, ki mu razkaže prostore in podrobno pojasni vso ureditev blaznice. Na kontu nekega hodnika zagledata skupino bolnikov. Tedaj se voditelj skloni k zdravniku in um skriv nostno šepne na uho: .. I o so sami megalomani, vsi si domišljajo, da so cesar Kranc Jožef I. laka neumnost! Pravi cesar Kranc Jožef sem namreč jaz!“ Specijalist Dunajski profesor Tandlcr je bil na glasu velikega humorista. Ko ga je neki študent vprašal, za katero stroko medicine naj se specijali-zira, um je svetoval kožne bolezni. „AIi mislite, gospod profesor, tki bi bil za to stroko posebno sposoben?" je vprašal študent. „ l ega ravno ne trdim,“ je odgovoril profesor. ..Totla prvič za kožnimi boleznimi ljudje tako hitro tu uinro, drugič se morajo jako dolgo zdraviti, kar zdravniku dobro nese, tretjič pa vas kot specijalista za kožne bolezni nikoli ne bodo budili sredi noči.“ N e o p i* e z n o ..Torej, srček, kakci če me posli zudrž.e. te dopisnico.” ..To dopisnico sem že tvojem žepu!" Krivo razumela Gospa (novi služkinji) vam moram povedati: pri vegetarijanci. Morda bi izpreobrnili K teinu?" „(), ne, milostljiva, jaz ostanem katoličanka." sem rekel: obvestim z našla v ..Nekaj nas smo tudi vas P r e i z k a š a j a „Če ti noben krožnik ne pade na tla. se boš lahko šel učit za natakarja. drugače boš pa moral v gimnazijo!" ..Kako gre tvojemu bratu, Mihec?" ..V postelji leži, bolan je." ..Kaj pa mu je?" ..Igrali srno se. kdo se bo naj-delj sklonil skozi okno — in on je dobil." Dobra vzgoja „Pa vendar nisi v tramvaju vrgel pomarančnih olupkov na tla! pravi mama. „Ne,“ odvrne sinček. ..Gospodu, ki je sedel zraven mene, sem jih vtaknil v žep." * Previdno Sodnik: ..Ugotovljeno je, obtoženec, tla ste ozmerjali tožitelja z. barabo. Ali imate kaj pripomniti?" Obtoženec: ..Imel bi že, pa bi prišlo predrago." Priden kopalec ,,/daj bi se pa spet lahko enkrat okopali." ..Saj se \sak teden." ..Potem pa časih izmenjajte vodo." * Sodnik: ..Dobili ste torej štiri letu. Ali bi k razsodbi radi kaj dodali?" Obsojenec: „11vala, je že štiri leta dovolj." Samogovor Pijanec stoji na cesti in se pogovarja y. mesecem. ..Pojdi no! Ti si komaj vsak mesec enkrat okrogel, jaz pa vsak dan..." ..Ti, tvojega brata so v jeli, ko je hotel vlomiti. Dve leti je dobil." „Kaj hočeš! Žrtev poklica." Videc ..Kolumb je bil prav za prav genij in prerok." „ Prerok?" ..Ko je zagledal Ameriko, je zaklical ,Siiha zemlja'." Tudi on bi to rad znal Mož pride na stružnico. „Pri nas so včeraj vlomili, in kakor slišim, ste rokov njača že prijeli.” „Da,“ niii potrdi stražnik, „kaj bi ga radi videli?" „Da. Nekaj bi ga vprašal." ..Kaj pu?“ „Kako je mogel tako tiho priti v hišo, da ga moja žena ni slišala. Jaz poskušam že štiri leta, pa se mi se ni posrečilo." Drastično Poljski žitlje so zelo umazani. Kadar poljski žid vstane, zakliče svoji ženi: ..Ženka, prinesi mi nogavice, v kotu stoj e." ..Mali. zakaj pa jokaš?" „llu. Im, gospod, oče in mati sta v nebesih in moja sestra in brat tudi. in če ne prinesem nič denarja domov, me nabijejo."' Sirota Zagovornik: ..Gospodje porotniki, obtoženec je res umoril svoje starše in sestro, toda prosim vas, smatrajte za olajševalno okoliščino, da je zdaj sirota." Nesra m no Mlad smrkolin ogovori na testi starejšega gospoda in ga prosi, naj mu da ognja. Ta bi bil 1'rko-I i ii ii najrajši eno prismolil, kajti lantalin mu je kar lepo vzel smotko iz rok in si jel na njej prižigati svoj čik. ..Daj vendar, malo pazi na smotko! Kuj misliš, da sem jo ukradel?" ,,Nc,“ odgovori mirno fantalin, ..vzeli bi bili kaj boljšega." Naivno ..Samo še dva zoba imaš, dedek?" ..Vidiš, to je zob časa." „ln drugi?" ki St r a š n a g r o ž n j n ..Nu. mladenič, le povozite če imate toliko poguma!” lile. /a sc iiioiii im potovanju odpočiti in /ato mora dihati. Voda za obraz očl- Negovanjc lepote na potovanju Napisala Uršula (!rabley Še mnogo bolj kakor doma je treba negovati lepoto na potovanju. Posebno poleti. Največ žensk misli takole: „Naj me solnce dobro ožge, potem je vse v redu." In vendar ni tako. Ali naj vam povem, kako je treba ravnati? Hočem biti kratka, čeprav ne bi bilo o tem predmetu težko govoriti cele ure. Pred vsem: s solil ceni se ni igrati. Preden se zaveš, te je ožgalo Avtorica članka tako, da si vsa rdeča. Zato ne smeš pozabiti sredstev, ki to preprečijo in omilijo. Orehovo olje je najboljše. Kazen njega pa imaš na izbero še celo vrsto mazil in krem. Solnčne pege so nerodna reč. Proti njim pomaga sok svežih kumar. Dobro služi tudi citrono v sok, pa še druga sredstva imamo, ki kožo obelijo, vendar moraš biti pri njih rabi oprezna, kajti dostikrat vsebujejo jedke snovi, ki razjedo občutljivo kožo. Solnčne pege pa je treba pregnati takoj, ko se pojavijo, kasneje boš to. težko storila. Na potovanju nikdar ne pozabi nege las. Vzemi s seboj dobro vodo za lase, in če so presuhi, nekaj briljantine, kajti solnce, predvsem pa trrorska voda preveč preslišita lase. Tudi nohti postanejo krhki in jih je treba večkrat namazuti z. mastjo. Dobra voda za obraz je neobho-dno pbtVebna. V vlaku in na izpre-hodih so nabira prali in druga nesnaga, ki zamaši znojniee. Tudi ko- sti zuojnice dosti bolj kakor milo in navadna voda. Ne pozabi vzeti razen pudra, ki ga navadno rabiš, še škatlico bolj temnega. Svetel puder se ne podu potemnelemu obrazu. Zato mešaj svoj običajni puder s temnejšim, kakor ti temni koža. Če se pelješ v majhno kopališče ali v tak kraj, ki je daleč od sveta, pri pripravljanju prtljage nikar ne pozubi vzeti s seboj zadosti preizkušenih lepotil. Pomisli, da v manjših krajih ne boš dobila tako velike izbere kakor v mestih. Naočniki proti solncu, solnčnik in velik klobuk so prav tako sredstvo za negovanje lepote. Občutljive oči trpe na hudem solncu, razen tega prisiljeno mežikanje zaradi prehude svetlobe pospeši nastanek gubic in — saj sama veš — o teh še govoriti nočeš, kaj šele da bi jih morala odpravljati. Kadar se koplješ se nikar ne šminkaj. Nič ni gršega od indijansko pobarvanih žensk pri kopanju. Če greš na potovanje, nikdar ne pozubi, da je treba tudi tam gojiti lepoto. Ni dovolj, da si samo lepo oblečena. Lepa obleka je sicer že mnogo, todu če ni z njo v skladu obraz, je ženska samo pol tega, kar bi bila lahko in kar bi morala biti. Praktični nasveti K j o odpraviš s finih nožev tudi s črnilno radirko. Linolej očistiš, če ga opereš s krompirjevo vodo (ki si jo naprn viš s surovim, nastrganim krompirjem). Madež od črnila ostrgaš s t ini 111 peščenim papirjem, še prej pa kaneš nanj kupijo lanenega olja. Naposled odrgneš linolej s parketnim voskom in volneno krpico. Marelčni riž Potrebščine: 8 dkg riža, sladka smetunu, 17 dkg sladkorju, I zavojček Dr. Oetker-jeve jedilne želatine ..Regina". 3 del marelic (tudi marmelade). Priprava Skuhaj riž s sladko smetuno in 7 dkg sladkorja precej mehko; ko se je ohladil, mu primešaj I zavojček jedilne želutine, razpuščene \ malo vroče vode, 10 dkg sladkorja, zrele pasirane ma-relce in 2 del spenjene sladke smetane ter ga daj v model. Ko se je strdil in si ga zvrnil, ga garniraj s sparjenimi ali vkuhanimi murel-entni. n Blagovna znamka »Svetla glava1* se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašnjo vsako le.o, pač ni nobena postula znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svo-iega pomena je postal znak nepozaben. ..Znamka Oetkcr“ Jamči za najboljšo kvaliteto po nainižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetkcr-icv pecilni prašek Dr. Oetker-Jev vanlllnov prašek Dr. Oetker-Jev prašek za pudinge Itd. tako močno razširjeni. I etno sc proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvitljcnim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se Je prihranila. mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov ic izostalo. Otroci sc veselijo, če speče mati Oet-ktrjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego ie Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-Jevi fabrlkatl, ker se če-slo ponujajo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboljša začimba za mlečne In močnate |cdl, pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlie, torte in pecivo, laični konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša Mi zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanillnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 laični žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača; Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašalo izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boliih, finih in cajflnej-ših močnatih ledi, šartljcv, peciva, tort i. t. d. Za vsako obltell so naivečle važnosti, ker naldelo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke pre-* bavljlvosti povsod In vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večle zahteve — In ker je, kakor je pokazala Izkušnja. vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost ni tovarno DR. OETKER. MARIBOR. “ Urej uje”Boris' Ri hteršič Dvajset let Paramounta Eno najbolj zanimivih poglavij gospodarske zgodovine jo prav gotovo razvoj filmske industrije. Film, ki jo bil še pred nekaj desetletji skoraj neupoštevana panoga obrti, k umetnosti ga takrat še niso štoli, je danes pojem, o katerem si človek, ki ga natančno ne pozna, koma j more misliti, kako mogočen in velik je. Oglejmo si malo številk enega naj-večjili podjetij — Paramounta, ki praznuje ietos dvajsetletnico obstoja. Paramount ima v I lolly\voodu, Newyorku in Joinvillu pri Parizu tri ogromna središča z. ateljeji in vsemi postranskimi poslopji, katerih \ rednost cenijo na več ko slo milijonov dolarjev. V llollvuoodu in New-vorku, kjer vodi vse delo režiser Kr nest I.ubitscli, bodo letos napra-\ili sedemdeset filmov. Drugih petdeset filmov v nemščini, švedščini, španščini in francoščini napravijo v ioinvillskih ateljejih. Proračun stroškov za letošnjo produkcijo znaša 35 milijonov dolarjev. Razen teh filmov izdeluje Paru-mount dvakrat na teden žurnale in okrog 150 kratkih, po večini risanih, kulturnih in varijetejskih filmov. Ljudi, ki so zaposleni v teh ateljejih. je nekaj nad 18.000. Podružnice Paramounta so razširjene v 32 državah po vsem svetu. Nevvvor-ški in hollywoodski ateljeji izdajo vsako soboto več sto-tisoč dolarjev za olače igralcem in uslužbencem. V Združenih državah ima Par-»mount 1563. lastnih kinov. Tudi v Kanadi. Južni Ameriki. Avstraliji, na Japonskem, Kitajskem, Angleškem in na evropskem kontinentu jih jo postavil že lepo število: med njimi je največji in najeleirantnejši veliki Paramountov kino v Parizu. Po dogovoru z zvezo severo-ame-riških radio postni širi Paramount reklamo za svoje filme po 76 radio postajah. Koliko to stane, si lahko mislite. Seveda ti podatki prav malo no-\ edo o pomenu filmske indutri.ie. Na vsak način na se iz niih vidi, da io film danes faktor velike gospodarske moči in svetovna industrija, ki daje zaslužka stotisočem ljudi. šolski otroci v filmu V zvezi s Hollywoodom navadno pišejo o ..zvezdah" in njihovih aferah. Toda tam je še marsikaj drugega, kar je morda dosti bolj zanimivo. N. pr. vprašanje, kaj je z. otroki igralcev in z onimi otroki, ki že sedaj igrajo razne majhne vloge v filmih, čeprav hodijo še v šole. To vprašanje so vzorno rešili v Foxovih ateljejih. Tam so napravili moderno šolo za filmske otroke, kjer se uče tri ure na dan raznih za življenje potrebnih reči, eno uro igrajo, dve uri se bavijo s športom in plesom, tri ure pa delajo pred filmsko kamero. Zanimivo je, da se v tej šoli otroci dosti bolje uče, kakor na ostalih zavodih. Vzrok uspehom bo največ to, da oni, ki v šoli slabo napredujejo, ne smejo igrati v filmih. Z. A. Ferrel, ravnatelj Foxovih šol, pravi, da je le malokdaj potrebna kaka kazen. Otroci se prav zavedajo, da pomeni neuspeh v šoli konec njihovi filmski karijeri, ki je naj večja ambicija teh otrok. V šoli uče matematiko, jezike, stenografijo, strojepisje, trgovske predmete, zgodovino umetnosti, drame itd. Kar so pričeli delati govoreče filme, posvečajo učitelji jezikom naj večjo pažnjo. Na tej šoli imajo sto učencev, ki hodijo vsak dan redno k pouku. Na vsakih deset učencev pride po en učitelj, kakor to predpisujejo šolska pravila. Ta Foxova šola je doslej pokazala prav lepe rezultate, važna je pa predvsem zato, ker so filmski igralci, ki so iz te šole prišli, umetniki visokih duhovnih soosobnosti. Rninon Novarro na počitnicah Kar je napravil Ramon Novarro svoj zadnji film, je začel misliti na počitnice. Ker je že njegova stara želja, da hi si ogledal svet, si je kupil jahto in misli z njo v najkrajšem času odpotovati. Zaenkrat se še ni odločil, kam pojde. Po povratku bo začel delati svoj novi film, o katerem še ne vemo nič natančnega. Tudi statisti imajo časih srečo Statisti ponavadi prav težko služijo svoj kruh. Njihovo delo je zelo naporno in ubijajoče — časih morajo čakati ure in ure, preden pridejo na vrsto. Razen tega morajo igrati dostikrat v zelo nevarnih prizorih. Tako mora v filmu Cecila de Millea „Madam Satan" nekaj sto statistov skočiti s Zeppelina s padalom. V Cilbertovem filmu „Trije mornarji" so morali statisti v nekem prizoru stati več ur v burji in dežju. Zato pa so imeli v novem filmu ..Salon za lepoto", kjer igra glavno vlogo Anita Page, statisti veliko srečo. Nabrali so jih nekaj sto in režiser jim je ukazal, da so morali posesti okrog velike mize, obložene z najboljšimi jedmi. V prizoru z veliko gostijo so morali pojesti vse, kar je bilo na mizi. Pravijo, da tega ni bilo malo, pa tudi slubo ni bilo. Pravijo celo, da nekateri po. tem niso hoteli vzeti denarja za tako igranje, češ. da so bili z obilnim kosilom dovolj plačani. Ali verjamete? Neil II a m i 11 o n je kot mlad fant prespal največ noči na železniških postajah. Joan Marsh je prišla k filmu, ko je imela 9 mesecev. John Miljan, MGMov igralec, rojen v Dubrovniku, je bil nekoč mornar. Ernest Tor renče je komponist. Za navaden f i 1 in , dolg povprečno 25()Om, porabijo 20 krat toliko materijala. Conrad Nagel je bil mornar. Operaterji imajo rajši svetlolase igralke — iz poklicnih razlogov. Filmski drobiž Za film „Gola resnica" je Par-umount angažiral Greti T h e i m c r. Njen partner je Oskar Karl w e i s. Znani Paramountov igralec Garrv G o oper. partner Marlene Dio-trich v „Maroku“, je prišel na oddih v Evropo. Paramount je postavil za pregledovalca vseli sprejetih filmskih mn-uuskriptov režiserja Ernsta T u h i -t seli a, ker najbolj pozna filmski okus Evropcev, za glavnega dramaturga pa znanega madžarskega pisatelja in avtorja filmskih manu-skrintov Ludvviga Bi ra. Novi film I farolda T, 1 o y d a h o imel prav pisano zasedbo. Igralci raznih narodnosti bodo govorili vsak v svojem jeziku in dialog bo tako sestavljen, da bo film razumljiv povsod, kjer ga bodo igrali. Te dni so v Metrovih ateljejih začeli delati na.inovejši film Grete Garbo, „Suzapa I.,enox — njen dvig in padec", ki ga režira Robert '/.. T.eonard. Njen nartner je znani angleški igralec Cecil Cunningham. Mali Jackie Cooper, ki je doslej igral z velikim uspehom z Ran-tanulanci, je podpisal pri Metru pogodbo za več let. Tgral bo otroške vloge v velikih filmih z Bustrom Keatonom in Wallaceom Beervjem. Tako izgleda terpentinovo milo GAZELA ki ga danes z uspehom uporablja na sto-tisoče gospodinj! UJM013 Po svojem lastnem kinu v New-vorkti je llfa odprla nov kino v Cikagu, ki se bo imenoval Ufa-Cinema in igral izključno le zvočne lilme te družbe. Ta kino se nahaja v bližini velike naselbine čikaškili Nemcev in je bil zgrajen leta 1929. Igral je že doslej večinoma nemški; filme. Karlheinz Jafi e, partner 1*^ I i -zabcte Bergner v „AmpIiitryonu“, je pri Ufi angažiran /.a glavno moško vlogo v kulturnem filmu ,,Iskalci zlata v Romuniji". Lupe V e I e z je angažirana pri Metru z Warnerjem Baxtroin. Njun prvi skupni film. ki ga j c l( ■žira 1 ( ecil de Milic, je napravljen na Divjem Zapadli. Imena še ne vemo. Joan C r a w f o r d je nedavno napravila svoj prvi nemški film ..Plesalka Bonnie“, ki se godi v ne\vyorškem podzemlju. Dorothv J o r d a n, partnerica Ramona Nova r ra v njegovih zadnjih filmih, bo zdaj igrala z najmlajšim Metrovim starom Robertom Montgomerry jem vlogo milijonarke, ki se zaljubi v siromašnega uradnika. | Kupon 28 film FILMSKA VPRAŠANJA 1. Kje je bil rojen lastnik družbe IJniversal? 2. Pri kateri družbi igra Garry Cooper? S kom je bila poročena Hcnny Porten? 4. Kako je pravo ime Anny On-dre? 5. Kdo je odkril Raipiel Torres /.a film? Rešitve teh vprašanj sprejemamo šest dni po izidu lista. Za nagrade razpisujemo 2» VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ, ki jih razdelimo med deset reše-\alce\. Rešitve vprašanj i/. 2(>. številke so: I. Lilian llarvey, 2. Jaccpies Kev-der, \ Pri ,Fox-u, 4. Milton SiIIs. 5. Pri Paramountii. Nagrade je žrel) določil takole: 5 slik: Bregar Kristina, Maribor; 4 slike: Podlogar Greti. Sv. Križ: » slike: Mlckuš Berta, Podturn; 2 sliki: Zemljič Milko. Brdo; po eno sliko: Vidic Valerija, Ljubljana: Maček Josip, Bistrica, žužek Marija, Jesenice: Tarkuš Blaž, Vuhred: Žibert Vlado, Ljubljana; Kulovec Toma/, Ljubljana. Elitni Kino Matica Telefon 2124 »Tango ljubezni" filmska komedija polna lepili pesmi V slavnih vlogah Willy Forst in Fee Malten Fnin aParate in J7ULU potrebščine dobite v naj večji izbiri v Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte cenik! itr sstf mijSelidjijjle KLIšARNAfTDEU PMMAIINOVAlJ ■ le ferpentinm Za «5K»*5* ' as mm. '■ r »»».■ris s tis!!? IP® ■■lil Izdaja za konsorcij ..Komana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani