Ano (Leto) VIII. Buenos Aires, 5. januarja (enero) 1950. Štev. (No.) 1.

Bog dal srečo!

Za novo leto si prijatelji poda¬
jo roke in si voščijo srečo. Vsako
novoletno voščilo se končuje z že¬
ljo, da bi bilo novo leto boljše,
srečnejše, kot je bilo to, ki je uto¬
nilo v večnosti. Ne le trpini, brez¬
domci, reveži in bolniki, ampak tu¬
di zdravi, bogati in slavni ljudje
si žele  več sreče.

Tako je ubogo človeško srce. Če
nima ničesar, si želi vsaj nekaj,
če ima nekaj, si želi več, in če do¬
seže to, si želi vse. Vsega pa do¬
biti ne more. Od tod nemir v na¬
ših srcih, od tod to hrepenenje po
sreči.

Mi protikomunistični Slovenci,
katerih delež je bil v minulem de¬
setletju ena sama veriga trplje¬
nja, krivic, ponižanj in žrtev, ču¬
timo bolj kot tisti, ki žive v red¬
nih razmerah, željo, da bi se nam
enkrat nasmejalo soncd sreče. Le¬
ta 1940. smo s strahom pričakova¬
li katastrofe, ki se je bližala, tre¬
petajoč za usodo svoje domovine
in svojih dragih. Česar smo se ba¬
li, je nenadno prišlo. Začelo se je
na Veliki petek leta 1941. Ta Ve¬
liki petek je trajal štiri leta. Če¬
sar nam niso uničili okupatorji, so
dopolnili sinovi lastnega naroda,
ki so se prodali tuji, zločinski ide¬
ji in spremenili našo ubogo zemljo
vnebovpijočih zločinov. Ko je bi¬
lo končano svetovno klanje in se
je svet zopet vrnil na pot, ki vo¬
di do miru in sreče, se je za naš
narod začela doba, ki je bolj bole¬
ča in bolj žalostna kot katera koli
prejšnjih. Ne vemo,Tcdo je v na¬
slednjih štirih - petih letih bolj
trpel: ali narod, ki je ostal doma
pod komunističnim bičem, ali mi,
ki nam je bila ljubša tvegana pot
preko ponižanja in trpljenja v
svobodo, kakor pa človeka nevred¬
no suženjstvo v domovini. Eni in
drugi smo trpeli in trpimo dovolj.
Saj trpe tudi drugi narodi, a zdi
se, da noben narod ni izpil keliha
trpljenja tako do dna, kakor smo
ga Slovenci.

Zato je naša želja po sreči in
naše voščilo, da bi jo dosegli, tem
bolj upravičena.

Bog daj srečo naši dragi domo¬
vini Sloveniji. Vsak dan raje jo
imamo, vsak dan lepša se nam
zdi. Čim bolj trpi, tem bliže je na¬
šemu srcu. Mi, ki verujemo v skriv¬
nost trpljenja, vemo, da vse gor¬
je, ki zadeva našo domovino, ne
bo zastonj. Vemo, da bo prelita
kri naših mučencev in vse duševno
in telesno trpljenje naših dragih
bratov v domovini pospešilo prihod
tistega dne, ko bo naš narod do¬
živel poleg plačila v nadnaravnem
pogledu, tudi to, kar je podlaga
narodove časne sreče: pravico in
svobodo.

Bog daj srečo nam Slovencem,
ki živimo razkropljeni po širnem
svetu. Tudi mi smo je potrebni.
Potrebna so je naša srca, ranjena
in strta zaradi prestanega gorja.
Naj bi nam novo leto prineslo
mnogo zdravega življenjskega op¬
timizma. Smo kakor drevo, ki je
šla uima čezenj. Ledena toča je
zbila na tla sadje in listje, vihar
je polomil veje. Pa pride nova
pomlad: rane se zacelijo, nove
mladike poženejo in prikaže se no¬
vo cvetje, ki da novo sadje.

Bog daj srečo vsem našim ple¬
menitim stremljenjem: našemu

zdravemu pojmovanju življenja,
polnem krščanskega duha, naši po¬
štenosti, naši delavnosti in podjet¬
nosti, našemu visoko razvitemu
čutu ljubezni do bližnjega in
vsem tistim plemenitim lastno¬
stim, ki nas uvrščajo, neznatne in
majhne sicer, v vrsto velikih na¬
rodov sveta.

Bog daj srečo pri skrbi za naš
telesni blagmv Tajdi do te sreče
imamo p/^ico. Lfog daj zdravja

:uubli*maS}

El Gral. San Martin que marco la ruta y el destino de la argentinidad
General San Martin mejnik na poti bodočnosti Argentine

Predsednik grai. Juan Peron slovesno
proglasil Sanmartinsko leto 1950.

V letu 1950., dne 17. avgusta, bo
preteklo sto let, odkar je daleč od
svoje domovine Natisnil svoje oči
naj večji sin argentinskega naroda,
njegov Osvoboditelj general Jose
de San Martin. Njegovemu spomi¬
nu se bo to leto hvaležno klanjal
narod ter se ob njegovih idejah in
duhu utrjeval za delo, da bo Ar¬
gentina postala to, kar hoče in
kakršno si je zamišljal general San
Martin.

Sanmartinsko leto je na novo le¬
to slovesno proglasil predsednik re¬
publike general Juan D. Peron v ver
liki dvorani pravne fakultete. Za to
priliko je bila ta palača razkošno
okrašena z zastavami, grbi in cvet¬
jem. V veliki dvorani je bila zbra¬
na najodličnejša družba. Najvišji

delovnim rokam in glavam po¬
trebne modrosti, da ne bomo pre¬
tirano skoparili, ne prešerno raz¬
metavali. Bog daj srečo vsem ti¬
stim družinam, ki bi rade v bodo¬
čem letu doživele toploto, ki jo
nudi lasten dom. Bog daj, da bi
naša mladina, ki dorašča, napre¬
dovala umsko in telesno tako, da
bi delala čast svojemu narodu. In
da bi sleherni naš izobraženec,
obrtnik in delavec tudi v bodoče
užival v svobodi sadove svojega
dela!

Naj spremljajo naša posebna
voščila zlasti vse one, ki čutijo
dolžnost, da umsko in tvarno vodi¬
jo narod, želimo jim potrebne
modrosti, požrtvovalnosti in mo¬
žatosti, da bodo budno sledili toku
življenja, braneč svoj narod proti
vsakomur, ki bi mu hotel delati
škodo.

In še za sto drugih želja, ki jih
skrivajo naša srca: Bog daj, da bi
se izpolnilo vse, kar nam je v res¬
nično srečo!

In končno, kdo bo zameril, če
Svobodna Slovenija želi sreče in
božjega blagoslova — sama sebi.
List bi bil rad vsak dan popolnej¬
ši glasnik vseh tistih stremljenj,
ki hočejo, da bi Bog blagoslovil
delo posameznikov in delo skup¬
nosti za blagor Slovencev.

Bog daj srečo!

predstavniki vseh civilnih, vojaških
ter cerkvenih oblasti. Navzoči so
bili tudi člani diplomatskega zbora.
Pred palačo so bile vrste dijaške
mladine z zastavami,, na drugi stra¬
ni pa oddelki sanmartinskih grena¬
dirjev in motorizirani vojaški od¬
delki.

Ko je prispel predsednik general
Peron s svojo gospo soprogo, gu¬
vernerjem province Bs. Aires pol¬
kovnikom Mercante-jem in poboč-
nikom, so ga vsi navzoči navduše¬
no pozdravili, nakar so številni pev-
ski zbori ob spremljavi vojaških
godb odpeli narodno himno.

Predsednik je z&čel svoj slavnost¬
ni govor z besedami: "Bog je tako
hotel, da jaz kot predsednik repu¬
blike na tej proslavi obnovim spo¬
min na Velikega Kapitana in obra¬
zložim njegovo zamisel, njegovo
delo in njegovo hotenje." Nato je
predsednik živo orisal lik in zgodo¬
vinsko vlogo ter delo velikega
Osvoboditelja, poudarjal njegov'
pomen za Argentino in svet. Ponov¬
no je naglašal, da  mora temu veli¬
kemu vzoru slediti sleherni Argen¬
tinec in se vedno znova navduše¬
vati ob njegovih idejah in nauku,
ki je v vseh sto letih ostal živ med
Argentinci.

Omenjal je San Martinovo tesno
naslonjenost na narod, njegovo
brezmejno ljubezen do njega in žr¬
tve, ki jih je vse svoje življenje do-
prinašal za svojo domovino, da je
lahko postala svobodna, da ji je
postavil trdne temelje, na katerih
je lahko potem gradila svojo bo¬
dočnost do sedanje veličine.

Predsednik je tudi poudarjal, da
tudi on sam črpa moč za delo pri
tem velikem vzorniku, ki koraka na
čelu 17 milijonov Argentincev. No¬
va Argentina naj bo država, v ka¬
teri bo vladala socialna pravičnost,
solidarnost, bratsko razumevanje
vseh ljudskih slojev, ustvarjalno de¬
lo in narodna zavednost. Taka je
bila zamisel države tudi generala
San Martina in tako mora kot pred¬
stavnik naroda tudi on uresničiti in
voditi državo do vedno večjega
blagostanja in ugleda ter ji pribo¬
riti popolno neodvisnost.

Govor predsednika republike, s

EL ANO SANMARTINIANO1950

El aho 1950 esta dedicado en la Aregntina a la memoria del LI-
BERTADOR GENERAL JOSE DE SAN MARTIN, dado que su muerte cae
en el dia 17 de agosto de 1850, fallecido el procer lejos del Pais al cual
alcanzo la libertad. Con igual razon hemos de celebrar el Ano Sanmar-
tiniano tambien nosotros, que hallamos en la Argentina de San Martin
la libertad y nuestra segunda Patria.

"Acordase que vuestro gran deber es consolar a la America y que
no veniš a hacer conquistas sino a libertar pueblos. El tiempo de la
opresion y de la fuerza ha pasado. Yo tengo a poner termino a esa
epoca de dolor y humillacion... Yo soy un instrumente de la justicia y
la causa que defiendo es la causa del genero humano".

Asi suenan las palabras de San Martin que expresan las directivas
de su proceder. Era hombre de campo de batalla. Desde sus doce anos
vivia peleando ahora contra los negros de Africa, luego contra los por-
tugueses, ingleses y Napoleon, hasta que se trasladara de Espaiia a la
Argentina, su Pais natal, para brindar todas sus iuerzas a su Patria en
la lucha libertadora contra el yugo espanol. Diez anos dirigio esa lu-
cha. Primero cruzo los Andes p.ara exterminar al enemigo en su reduc-
to principal, para llevar luego la bandera de la independencia a la
Argentina, Chile y Peru, y para dar apoyo a Uruguay, Paraguay y
Ecuador. En todas estas Republicas resuena desde entonces la gloria
de San Martin. En todas capitales respectivas se yergue el monumen-
to al Gran Libertador. Asi pašo su obra los limites de su Patria y s©
hizo propiedad comun de la humanidad. No venia con la espada para
sojuzgar, sino para liberar, para dar a los pueblos la justicia y la dig-
nidad a los hombres. La espada le sirvio para cimentar bases de la fe-
licidad de los ciudadanos libres de pueblos independientes.

Por eso le corresponde el honor de un general unico, que obro en
servicio de la humanidad autentica. En este Ano Sanmartiniano res-
plandece su imagen como modelo ideal cuya reproduccion tan necesi-
tan hoy dia los pueblos esclavizados, ansioscss de su Libertador, que
les devuelva la libertad, el derecho y la dignidad humana.

No aparace aquel que ansiamos, igual al Gran San Martin. Asi,
sabemos apreciar mejor todavia grandeza y reverenciaremos con pie-
dad particular su memoria en este Aho Sanmartiniano.

SANMARTINSKO LETO 1950.

Argentina praznuje letos vse leto spomin na svojega OSVOBODI¬
TELJA GENERALA JOSE SAN MARTINA, ki je pred sto leti — 17. av¬
gusta 1850. — umrl daleč od domovine, ki jo je osvobodil. Za njo in za
nas, ki smo v njej našli svojo novo domovino, je leto 1950. SANMAR¬
TINSKO LETO, v katerem bomo dali slavo in čast in spomin in hvalež¬
nost njemu, ki se je posvetil ves osvoboditvi svoje rojstne dežele in z
njo vse Južne Amerike. "Spominjaj se, da si prišel osvobajat narode in
ne zavojevat! Čas stiskanja narodov in sile je minul. Prišel sem, da po¬
stavim konec tej dobi stisk in ponižanja. Orodje'pravice sem in dobri¬
na, ki jo branim, je splošno človeška." To so besede San Martina sa¬
mega, po katerih se je ravnal.

Bil je človek vojskovanja, od 12. leta v vojni z zamorci v Afriki, s
Portugalci, Angleži in z Napoleonom, dokler ni prihitel iz Španije, da
postavi vse svoje sile in znanje v službo domovine, ki se je otresala
španskega jarma. Deset let je vodil ta boj; čez najvišje gore na svetu,
čez Ande, je popeljal svojo vojsko, da je sovražnika pobil v gnezdu sa¬
mem, svobodno zastavo ponesel Argentini, Chile-u, Peruju in pomagal
Uruguayu, Paraguayu in Ecuadorju: danes je junak vseh teh svobodnih
republik in njegovi spomeniki stoje v prestolnicah držav Južne Amerike.

Njegovo delo je šlo preko mej domovine. Šlo je iz države v državo
Južne Amerike, prehaja v last vsega človeštva. Ni prinašal meč. da z
njim zavojuje narode, kakor so prihajali z osvajalnimi nameni vsi voj¬
skovodje sveta starega in novega in najnovejšega časa: z mečem je pri¬
našal SVOBODO, PRAVICO narodu, ČAST človeku. Meč je uporabljal,
da je delil srečo državljanom sveta in na prestol postavljal človečanske
in narodne pravice. Zato je edinstven vojskovodja sveta, zato je njegov
boj resnično lik človeka, kakor ga kliče naš čas in naša doba! Toliko
nesvobodnih narodov čaka svojega osvoboditelja, toliko suženjskih lju¬
di svojih pravic! Pa ga ni med nami človeka, krojenega po liku njega,
ki se ga spominjamo vse to leto in ki je osvoboditelj Argentine, v kate¬
ri živimo tudi Slovenci, ki se klanjamo v spoštovanju in hvaležnosti in
s slavo njegovemu spominu!

Kar je bilo potrebno za Evropo 9
bo potrebno tudi za Pacific

Novo leto se v mednarodni politiki
pričenja v znaku velikega pričakovanja
o tem, ali se bo ohranila taka strnje¬
nost in soglasnost med zahodnimi za¬
vezniki, ki bo povečala izglede za us¬
pešno nadaljevanje “mrzle vojne” pro¬
ti sovjetom in njih zaveznikom, komu¬
nistom po vsem svetu. Dosedanja so¬
glasnost med USA, Anglijo in Franci-

katerim je slovesno proglasil san¬
martinsko leto, je zbrano občinstvo
ponovno prekinjalo z odobrava¬
njem in pritrjevanjem.

Po govoru se je predsednik ge¬
neral Peron podal'z vsem svojim
spremstvom na stopnišče palače,
nakar so določeni vojaški oddelki
izvedli pred njim mimohod.

jo je omogočila že znatne uspehe na
tem polju: Atlantski pakt je vso zahod¬
no Evropo z Ameriko povezal v defen¬
zivni blok, akcije komunistov v posa¬
meznih evropskih državah, zlasti pa v
Franciji in Italiji pa so propadle. Pro¬
dor skozi železni zastor na Balkanu pa
se je zelo okrepil; grški guerilci so bili
poraženi in spor med Beogradom in
Moskvo se ni zmanjšal.

RAZLIKE MED ANGLIJO IN USA
V PACIFIKU

Listi so pogosto izražali bojazen, da
bo prišlo do hudih nasprotij med USA
in Anglijo zaradi položaja v Pacifiku.
Angleška vlada je ponovno objavila, da
je treba komunistični režim na Kitaj¬
skem priznati in z njim čim bolj uspeš-
(Nadaljevanje na 2. strani.)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. I. 1950 — Ano del Libertador General San Martin

Svobodna Slovenija
v letu 1950

“Svobodna Slovenija” je zaklju¬
čila sedmo leto svojega obstoja. V
tej razmeroma neznatni dobi so
se dogajale velike reči, ki so po¬
vzročile največjo katastrofo v zgo¬
dovini našega naroda. Izgubili smo
svobodo. Ves čas obstoja je bil naš
list eden onih redkih glasov, ki
je lahko, govoril resnico in branil
eno najosnovnejših pravic vsake¬
ga naroda: svobodo.

To bo osnovna naloga lista tudi
v novem letu: služiti resnici in se
boriti za svobodo.

Vsako človeško delo je polno
hib. Bolj kot naročniki so čutili
lastniki česa listu manjka. Bilo je
mnogo dobre volje, manjkalo pa
je velikokrat drugih pogojev, ki
so nujno potrebni, da more list na
čim popolnejši način opravljati
svojo nalogo.

Manjkalo nam je gmotnih sred¬
stev. Samo velikodušni podpori ro¬
jakov, ki so prispevali v tiskovni
sklad, se moramo zahvaliti, da
smo mogli zmagati vedno rastoče
tiskovne stroške in končati leto z
razmeroma malim primanjklja¬
jem.

Bridko je blagajna lista obču¬
tila nepazljivost onih naročnikov,
ki so list naročili, ga redno preje¬
mali in prebirali, niso pa še niče¬
sar prispevali za kritje stroškov.
Število teh “naročnikov” je pre¬
cejšnje.

Nemara največja hiba lista je
pa bilo pomanjkanje sotrudnikov.
Biti sotrudnik našega lista je
žrtev. In to v dvojnem pomenu:
Kdor hoče pisati, mora to storiti
potem, ko se je dodobra izčrpal
pri svojem dnevnem delu in tudi
ne more pričakovati za svoj pri¬
spevek listu nikakega gmotnega
priznanja. Zato moramo biti toli¬
ko bolj hvaležni onim nesebičnim
prijateljem, ki so redno polnili
prve strani lista in ki so z zanimi¬
vimi dopisi z vseh koncev sveta
pomagali poživljati duhovno vez,
ki mora družiti vse Slovence, ki
žive izven meja naše nesrečne do¬
movine.

Kaj Jhočejno doseči v 'novem
letu?

Prvič: Vztrajati!  Svet gre ne¬
vzdržno velikim dogodkom naproti.
Vse kaže, da bo naša domovina po¬
novno središče zgodovinskih do¬
gajanj. List mora storiti vse, da
nas tisti dnevi ne bodo našli nepri¬
pravljene, ampak zrele in složne.

Drugič: dati več branja,  čas je,
da je list odložili skromno oblekco
pastorke in si nadel dostojnejšo, da
ga ne bo sram pred tovariši dru¬
gih narodov. Zato smo se, s stra¬
hom sicer, a z zaupanjem na zre¬
lost naših rojakov odločili, da smo
list povečali. Dali smo mu skoro
še enkrat večjo obliko. Tako bo
mogoče dati več novic, več infor¬
macij in več privlačnega branja.
Poleg povečane oblike mu bomo do¬
dali še mesečno prilogo, kjer bodo
naši pisatelji in umetniki dobili
svoj prostor, kjer bomo razprav¬
ljali o perečih vprašanjih našega
naseljenca na socialnem, kultur¬
nem in narodnem področju in kjer
bo prilika, da prav vsako, ki po¬
šteno misli, pove na demokratičen
način svoje mnenje in stavi svoje
predloge, ki pomagajo naši skup¬
nosti.

Tretjič: čim bolj razširiti naš
list.  že danes ga razpošiljamo v
vseh petero delov sveta. Radi bi,
da bi prišel v roke slehernemu slo¬
venskemu človeku, ki živi izven
meja svoje domovine.

V koliko se nam bo to posrečilo,
zavisi od dobre volje in od žrtev
naših rojakov.

Dobra volja bo pomagala do te¬
ga, da list sprejmemo brez pred¬
sodkov. Le kritizirajmo njegove
nepopolnosti, a kritika naj ne bo
razdiralna, ampak konstruktivna.
Povejmo odkrito to, kar nam uga¬
ja na edino primernem mestu, to
je uredništvu lista, ki bo za vsa¬
ko besedo iskreno hvaležno in sku¬
šalo nedostatke odpraviti. Ne i-
ščimo pa nedostatkov z namenom,
da rušimo ugled lista, čemu naj
to služi? Ali bi bilo bolje za nas,
če bi svojega lista ne imeli?

IZ TEDNA V TEDEN

Morda že dolgo vse človeštvo ni s
takšno napetostjo prestopilo praga no¬
vega leta kakor prav letos. Vse veliko
upanje, ki ga v dni novega leta polaga
človeški rod, je z resnimi besedami in
s pozivom k resničnemu krščanskemu
življenju poudaril najprej Sv. Oče v bo¬
žičnem nagovoru diplomatom, akrediti¬
ranim pri Sv. Stolici. Ob svojem izrazi¬
tem nagovoru se je Sv. Oče prav gotovo
zavedal, da govori v imenu vseh katoli¬
ških držav, v imenu naklonjenih mu na¬
rodov Anglije, Amerike, Skandinavcev
in vseh vernikov na svetu, tudi onih
onstran železne zavese.

V imenu Evropejcev je Paul Henri
Spaak poudaril nujnost za združeno
Evropo, švicarski predsednik pa pozval
k sodelovanju vse dobromisleče narode.

k

Od novega leta si mnogo obetajo Mr.
Churchill, ki upa zmagati pri volitvah
v Angliji, general De Gaulle, ki trdno
pričakuje dan ponovnega prihoda na
oblast, belgijski kralj Leopold, ki mora
počakati še izid narodove odločitve o
njegovem povratku ali nepovratku na
prestol, general Franco, računajoč, da
bo letos gotovo sprejet v mednarodno
družino okrog UNO, in mnogi, mnogi
drugi.

k

Z velikim upanjem o srečnem zaklju-
čenju petletke je v novo leto stopila tudi
Titova FLRJ. Maršalu je uspelo, da je
tik pred koncem leta spravil pod stre¬
ho nekaj zelo ugodnih dogovorov z za¬
hodnimi državami, o katerih je omeniti
FLRJ—USA dogovor o letalskih bazah,
FLRJ—angleški dogovor o dobavljanju
strojev in sestavnih delov za avione, po¬
sojilo svetovne banke, s katerim je bilo
Titu celo toliko olajšano, da more trgo¬
vati tudi z deželami nedolarske valute
(na pr. Italija).

Sodelovanje z zahodom je Tita tudi
privedlo do tega, da je ogorčeno zahte¬
val od Madžarske plačilo vojnega dol¬
ga v višini 70 milijard dolarjev. Vlada
FLRJ je vladi Madžarske postavila rok
do 15. januarja 1950. za imenovanje mad¬
žarskega delegata pri razhovorih o
plačilu dolga.

Pogosto Titovo razburjanje nad sov¬
jetskim pošiljanjem agentov in miner¬
jev na področje FLRJ, zalaganje prebi¬
valcev FLRJ z letaki, sovražnimi da¬
našnji FLRJ, razpostavljanje čet ob ju¬
goslovanskih mejah ter številni obiski
sovjetskih funkcionarjev v satelitskih
državah je tudi Trumana nagnilo k te¬
mu, da je na predbožični konferenci z
novinarji izjavil, da bi kakršen koli na¬
pad na področje FLRJ smatral za prav
tako težak prekršek kakor proti kateri
koli drugi državi na svetu.

Z razpisom volitev v oba doma FLRJ
za zadnje dni v marcu letos je Titova
vlada napravila nov korak k “dokazova¬
nju” zahodnemu svetu o ‘novih potih
ljudske demokracije’; v uspeh volitev
je Titova vlada bržkone trdno uverjena,
sicer ne bi prišla iz Beograda izjava,
da bi bili pripravljeni skleniti pakt o
dobri soseščini z Grki takoj, ko tamkaj
pride na oblast vlada, ki bo resnično
uživala zaupanje naroda.

FLRJ minister za težko industrijo
France Leskošek je izjavil, da so Mad¬
žarska, Poljska, Romunija in ZSSR v
letu 1949. popolnoma odpovedale z do¬
bavami, sklenjenimi v različnih dogovo¬
rih. V teku govora za sprejem proraču¬
na za leto 1950 je Leskošek dalje izja¬
vil, da je FLRJ plačala tem državam
vnaprej preko 420,000.000 dinarjev.

USA so FLRJ odobrile nakup avion-

skih motorjev za trgovsko letalstvo;
motorji bodo večinoma isti, kot jih ra¬
bijo v Dakota avionjh. S temi letali bi
jugoslovenske državne zračne linije lah¬
ko segle po vsej Evropi.

Iz Beograda prihajajo vesti, da bi bil
naslednji odličnik pri čistkah v Bolga¬
riji Vasilj Kolarov.

CK KPJ je bil sklican na plenarno za¬
sedanje za zadnje dni v decembru. Kot
je znano, bodo na zasedanju govorili
Djilas o “Problemu vzgoje v borbi za
socialistično preobraženje države”, Bo¬
ris Kidrič o “Tekočih nalogah boja za
izvedbo petletke” ter Kardelj o “Zuna-
nje-političnih vprašanjih”.

V Lausanni je umrl bivši kr. zunanji
minister Momčtlo Ninčič, star 73 let.

Za delegata FLRJ v Varnostnem sve¬
tu UNO je bil imenovan dr. Aleš Bebler.
k

Avstrija je za novo leto Sovjetom vr¬
nila tri češke begunce, ki so na pre¬
begu iz Češke ustrelili v samoobrambi
avstrijskega obmejnega žandarja; hkra¬
ti po je avstrijska oblast objavila, da
so v ameriški zoni odkrili novo nacistič¬
no organizacijo, zaprli 13 mladeničev,
voditelj grupice pa je ušel v Nemčijo;
bil je seveda to nek bivši SS-oficir.

★

Za Italijo je največ ji problem novega
leta izvedba agrarne reforme ter utrdi¬

tev financ; po poročilih finančnega mi¬
nistra je doslej uspelo zaustaviti infla¬
cijo ter delno omejiti brezposelnost.

Prvič se je tudi v laških listih poja¬
vilo sporočilo, da so policijske oblasti v
Milanu zaprle nekaj članov tajne špijon-
ske organizacije, ki je delovala v korist
‘neke države v Vzhodni Evropi’; ^ očitajo
jim povezavo z ‘nekim uradnikom neke¬
ga konzulata v Rimu’, zbiranja orožja
ter informacij, oddajanja informacij ter
snovanja novih edinic. Med aretiranci
sta tudi dva italijanska podoficirja, eden
letalski in drug suhozemski; najuspeš¬
nejši med špijoni je bil tisti, ki je slikal
italijanske utrdbe ob avstrijski in ju-
goslovenski meji.

*

Madžarska je pridno pričela zaple-
njevati tuja podjetja na svojih tleh in
so med prve žrtve prišli Standard Oil,
Shell Oil, Philips Radio, Brown Bovery
Electric; najprej so se znašli Švedi, ki
so zaradi posega v nekatera švedska
podjetja takoj ustavili pregovore o
sklenitvi trgovske pogodbe.

k

Z zavestjo, da biva na njenem ozem¬
lju 47 milijonov ljudi, je Zahodna Nem¬
čija stopila v nove čase naporov za
vključenje v družino narodov. Po štirih
letih, odkar so utihnili topovi, je pri
vladi Zahodne Nemčije zastopanih 12
misij: Kanada, Luksemburg. Indija, Gr¬
čija, Južna Afrika, Nizozemska, Dan-

(Nadaljevanje na 3. strani.)

Ob petletnici smrti Dr. J. Kralja

Pred petimi leti — dne 27. dec. 1944.
— je umrl v Rimu Dr. JANKO KRALJ,
voditelj katoliških Slovencev na Goriš¬
kem. Njegova osebnost in pomembnost
je bila znana v širšem svetu preko mej
Goriške in Slovenije in je bil določen
za velika dejanja, da mu je bilo živeti
in ustvariti svojo zamisel slovenske na¬
rodne svobode in socialne urejenosti. Bil
je po svojih zmožnostih določen za idej¬
nega voditelja, kajti bil je odločen in
premočrten ter je imel jasen pogled v
današnje svetovne tokove. Bil je so¬
cialni delavec, ki je o teh vprašanjih
veliko pisal že kot akademik, pa tudi
pozneje kot advokat v Gorici, kjer se
je trudil pri slovenskih založbah in ča¬
sopisih, dokler jih fašisti niso zaprli,
ter je izdal takrat “SOCIALNO ČITAN¬
KO”.

Bil je prvoborec za pravice slovenske
“manjšine” v Italiji in o tem problemu

izdal knjigo “BOJI MALEGA NARO¬
DA”. Trpel je preganjanje fašistov ter
je bil večkrat zaprt in za dalj časa in¬
terniran na Liparih. Kot konfiniranec se
je tudi oženil. In v Italiji daleč stran
od svoje družine je tudi umrl. Prav te¬
daj, ko je bil v največji borbi, da se na
mednarodnem trgu pravilno reši pri¬
morsko vprašanje. Umrl je, ko bi ga
najbolj potrebovali — v emigraciji, kjer
se nahaja tudi njegova družina.

Dr. Kralj je bil gotovo ena najmar-
kantnejših političnih in kulturnih oseb¬
nosti naše Primorske v letih njenega
suženjstva pod Italijo. Naj mu bo ohra¬
njen med Slovenci, zlasti med goriškimi
Slovenci, ki so kot on bili kakor koli
žrtve fašistične diktature, spomin še v
pozne rodove! Slovenska zgodovina ga
je napisala z zlatimi črkami med naj¬
idealnejše slovenske politične borce
preganjanega naroda.

Poleg' dobre volje pričakujemo
tudi žrtev, žrtev od sodelavcev pri
sestavljanju vsebine, žrtev zastop¬
nikov in poverjenikov pri razšir¬
janju in dostavljanju lista in pri
pobiranju naročnine, zlasti pa
žrtev dobrotnikov in naročnikov
lista in oglaševalcev, ki bodo mo¬
rali s svojimi denarnimi prispev¬
ki kriti velika finančna bremena,
ki rastejo iz dneva v dan. Nera¬
di, a prisiljeni po razmerah, smo
naročnino povečali. Je to huda
preizkušnja za naše prijatelje, a
uverjeni smo, da bodo prav vsi
uvideli, da pri stalnem porastu
cen pa tudi zaslužka ni druge po¬
ti.

Z zaupanjem na božjo pomoč
smo se lotili tega važnega dela.
Naš tisk: to so naši živci, to je na¬
ša kri in še več, tisk je glas, ki
prodre tudi tja, kjer naša grla ne
morejo povedati tega, kar bi ra¬
da : da se borimo za najosnovnejše
pravice svojega naroda.

(Nadaljevanje s 1. strani.)

no sodelovati zlasti v trgovini, v USA
pa se je dvigal val za valom ogorčenja
proti takemu stališču Anglije, ki da de¬
jansko samo krepi razvoj komunizma v
Aziji. Anglija je trenotno že tik pred
tem, da bo morala izvesti priznanje,
kajti Birmani ja in Indija, obe članici
angleškega commonwealtha sta že pri¬
znali novo komunistično vlado v Pekin¬
gu. Angleški zunanji minister Bevin je
na poti v Kolombo na Cejlonu, kjer bo
konferenca držav angleške unije. Glav¬
na točka razprave bo, kako izvesti pri¬
znanje kom. Kitajske. Ker sta dve čla¬
nici unije to že storili, napovedujejo, da
bodo druge članice kmalu sledile temu
koraku.

V USA so v listih to naglico angleške
vlade hudo kritizirali. Zlasti politiki re¬
publikanske stranke so napovedovali, da
stvar kit. nacionalistov še ni izgubljena;
na Formozi je dovolj možnosti ohraniti
in ubraniti kit. nacionalistično vlado.
Čangkajšeku obljubljajo iz USA zopet
veliko količino orožja in drugih sred¬
stev za nadaljnjo borbo proti komunis¬
tom. Za ohranitev Formoze kot važnega
oporišča za USA se je izjavil tudi bivši
predsednik USA Hoover in nekateri čla¬
ni kongresa so začeli hudo napadati vla¬
do zaradi preveč'nejasne politike USA
do Kitajske. — Toda Državno tajništvo
je objavilo okrožnico, v kateri naroča
svojim diplomatom, da naj smatrajo
Formozo za izgubljeno; ta otok v Paci¬
fiku nima za USA strategijo nobenega
pomena in Sedanja nac. vlada na For¬
mozi je dokazala, da otoka ne bo mogla
ubraniti pred navalom kit. komunistov.
Formoza pripada Kitajski in njej se naj
tudi priključi, pa če tudi je Kitajska
komunistična — tako zaključuje nota
ameriškega zunanjega ministrstva.

Ta okrožnica je vse ameriško javno
mnenje zelo presenetila. Vlada se tako
izreka proti nazorom tistih, ki menijo,
da je vsaj še del Kitajske treba rešiti
nacionalistom. Vlada se celo postavlja
na stališče, da bi bilo nevarno ustvariti
na Formozi položaj, ki bi mogel kdaj
USA spraviti do tega, da bi bila prisi¬
ljena zagrabiti za orožje.

Nasprotje med Anglijo in USA glede

Kitajske se je torej precej omililo. Sicer
to še ne pomeni, da bo USA prav kmalu
priznala kit. kom. vlado, toda storjen
je velik korak naprej, da računajo tu.di
v USA z dejstvom, da je za enkrat Ki¬
tajska samo pod eno vlado in ta je ko¬
munistična.

GRE ZA BODOČNOST BELEGA
ČLOVEKA V AZIJI

Indonezija je postala suverena in ne¬
odvisna država; eden najbogatejših pre¬
delov vse Azije si postavlja novo vlado,
ki kar kipi nacionalističnega navduše¬
nja. Ko se je Indonezija borila proti
kol. oblasti Nizozemcev, so bili Avstra¬
lija, Nova Zelandija in Indija najglas¬
nejši podporniki te borbe.

Toda novi predsednik indonezijske re¬
publike Soekarno je v svojem novolet¬
nem nagovoru samozavestno napovedal:
“Predno bo sonce zašlo zadnji dan v no¬
vem letu, bo Nova Gvineja priključena
k Indoneziji.” Ta otok, ki leži med In¬
donezijo in Avstralijo, je še pod nizo¬
zemsko oblastjo. Prebivalci tega otoč¬
ja si ne žele tako naglega priključka
k Indoneziji; toda besede Soekarna so
take, da jasno napovedujejo, da zahte¬
vajo interesi indonezijskega imperija-
lizma, da se Nova Gvineja priključi In¬
doneziji.

V Avstraliji in Novi Zelandiji pa od¬
klanjajo te namere Soekarna in ga
dolže imperijalizma in napadalnega na¬
cionalizma. Tisto, kar zahteva danes
Soekarno od Nizozemcev, da gredo in se
umaknejo iz teh poslednjih otokov, ki
so jim še ostali, more prihodnjič Soe¬
karno zahtevati od Avstralije. Ako meni
Soekarno, da morajo biti vsi ljudje nje¬
gove rase vključeni v njegov imperij,
tedaj je to nevaren poziv vsem ostalim
rodovom v Aziji, ki da naj se otresejo
nadoblasti belega človeka. — Azijo pre¬
tresa na eni strani val kom. razmaha,
na drugi strani pa val nacionalistične
protievropske propagande. Katastrofa
bo prav blizu takrat, kadar bi se obe
fronti znašli v isti liniji kot zaveznici.

Kakor v Evropi, tako bo tudi v Pa¬
cifiku edinost med glavnima silama,,
med Anglijo in USA že zelo nujna in
važna.

ARGENTINA

Predsednik države general Peron je

na Silvestrovo opolnoči govoril argen¬
tinskemu narodu in mu voščil srečno no¬
vo leto.

Novoletne čestitke predsedniku. Pred¬
sednik general Peron je na Silvestrovo
sprejel celo vrsto odličnih civilnih in
vojaških osebnosti, ki so mu prišle vo¬
ščit novo leto. Za tem so ga obiskali vsi
člani diplomatskega zbora. V njihovem
imenu je predsednika pozdravil apostol¬
ski nuncij Msgr. Fietta.

“La Nacion Argentina justa, libre y
soberana” je naslov knjigi ki je bila
pred dnevi razstavljena pri Peuserju na
Floridi in ki popisuje v podrobnostih iz¬
vedbo petletnega gospodarskega načrta
soberana” je naslov knjigi, ki je bila
navzoč tudi predsednik republike z vse¬
mi ministri.

Parlamentarna preiskovalna komisija,

ki preiskuje protiargentinsko delavnost,
je ustavila nadalnje izhajanje komunis¬
tičnega lista “La Hora”, ker v svoji prvi
številki, ki ej izšla v novem letu, ni iz¬
polnila zakonske določbe, za to leto, ki
določa, da morajo imeti vsi listi, revije,
časopisi, knjige in ostale publikacije
označbo “v sanmartinskem letu 1950”.
Tudi v vsej številki ni bilo najmanjše
omembe sanmartinskega jubileja. Ome¬
njena komisija smatra, da je list s tem
znova pokazal svojo protiargentinsko
usmerjenost, ki je v nasprotju z argen¬
tinskimi zakoni.

Zaradi istih zak. prestopkov je ome¬
njena komisija ustavila- še 5 drugih re¬
vij.

Železniška nesreča. Ko je prejšnji pe¬
tek vozil večerni vlak čez most posu¬
šene struge reke Lujan pri Pilarju, se
je most podrl. Tri spalni vagoni in je¬
dilni voz so zgrmeli v prepad. Pri ne¬
sreči je izgubilo življenje 7 potnikov,
več jih je pa bilo ranjenih.

Prodaja sadja po znižanih cenah. Da
bi prebivalstvo v Capitalu lahko prišlo
poceni do sadja, je mestna občina skoro
na vseh trgih postavila nove stojnice
za prodajo sadja. Sadje so iz Tigre do¬
važali mestni avtobusi. Samo pred bo¬
žičnimi in novoletnimi prazniki so ga
na teh stojnicah prodali nad 70.000 kg.

Uradnice v Buenos Airesu so dobile
reprezentativen dom na Avd. de Mayo
Dom je dobil ime po generalu San Mar¬
tinu, vse stroške za njegovo postavitev
in opremo je pa nosila Socialna usta¬
nova Maria Eva de Peron. V pritličju
doma je velika obednica za vse sloje,
druga velika obednica je na prvem nad¬
stropju, kjer bodo lahko kosili in ve¬
čerjali uradniki in uradnice, v višjih
nadstropjih so pa prostori samo za urad¬
nice. Tako: stanovanja za 500 uradnic,
knjižnica, prostori za družabne prire¬
ditve, za zdravniške preglede i t. d. Dom
sta odprla predsednik general Peron in
njegova soproga.

Buenos Aires že izkorišča naravni
plin, ki prihaja v Capital po 1.700 km
dolgem plinovodu naravnost iz argen¬
tinskega petrolejskega področja v Co-
modoro Rivadavia. Plinski razdelilnik,
s katerim so plin spustili v plinske na¬
peljave v Capitalu, je zavrtel sam pred¬
sednik general Peron v glavnem držav¬
nem ravnateljstvu za plin. Istega dne
zvečer (29. dec.) je bila v gledališču
Colon še druga proslava tega važnega
dogodka. Ing. Canessa, glavni ravnatelj
drž. gl. ravn. za plin, je v svojem go¬
voru omenjal velike ovire, ki jih je bilo
treba premagati, da so mogli to veli¬
častno delo dokončati v dveh letih in
pol. Dovršitev tega dela pomeni velik
korak naprej v borbi za gospodarsko
neodvisnost države. Min. za trgov, in
ind. Constantin Barro je z laskavimi
besedami pohvalil delo vseh pri graditvi
plinovoda. Prebral je tudi dekret vlade,
ki pooblašča gl. drž. ravnateljstvo za
plin, da polovico prihranka (nad 6 mi¬
lijonov pesov) razdeli med delavce in
vse tiste, ki so bili zaposleni pri teh
delih. Vrsto govorov sta zaključila pred¬
sednik genearl Peron in njegova gosoa
soproga. Predsednik general Peron se
je iskreno zahvalil vsem delavcem, ki so
vložili ves trud in napor v to veliko de¬
lo, s katerim se Argentina približuje
tisti veličini, ki jo kot svobodna in ne¬
odvisna država hoče doseči.

3.' januarja je preteklo 117 let, odkar
so Angleži nenadoma zasedli Malvinske
otoke, ki jih Argentina smatra za del
svojega narodnega področja. Združenje
Junta de Recuperacion de las Malvinas
je tega dne objavila proglas, v katerem
znova obsoja to dejanje in izraža upa¬
nje, da bo to otočje prej ali slej zopet
priključeno matični zemlji.

Sodne počitnice na vseh sodiščih so
pričele 2. januarja.

Buenos Aires, 5, I. 1950 — Ano del LTbertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Novice iz Slovenije

Odkup žita in živine v letu 1950. dikata in članstva pa nikjer. In to kljub
Izšla je nova uredba o odkupu žita temu, da so predsedniki sindikata pla-

in živine. Nova uredba je še strožja in
določa, da bodo pridelovalci že v jeseni
ob setvi morali sprejeti obveznosti za
oddajo v prihodnjem letu. Osnova za
zaračunanje ni več površina zasejanega
kompleksa, temveč obdelovalna ploskev.
Pridelovalci bodo morali oddati dolo¬
čene vrste in količine žita neglede na to,
ali so zasejali zadostne površine in kako
so te površine obdelovali. Bistvena spre¬
memba glede obvezne oddaje prašičev
in živine je v tem, da pridejo pod obvez¬
no oddajo vsa gospodarstva, torej na pr.
tudi tisti nekmetje, ki imajo pogoje za
rejo prašičev in živine, pa jih dosedaj
niso redili in so bili zaradi tega prosti
obvezne oddaje. V prihodnjem letu bodo
odkupovali tudi manj rejene prešiče in
bodo tako obsežena tudi šibkejša gospo¬
darstva, ki svinj ne morejo popolnoma
dopitati.

Obvezno glasbeno tekmovanje

V Ljubljani je bilo drugo obvezno
glasbeno tekmovanje iz cele Jugoslavi¬
je. V vsem tekmovanju je bila podeljena
le ena sama prva nagrada, ki jo je do¬
bila sopranistka Valerija Heybalova. Od
Slovencev je dobil drugo nagrado teno¬
rist Rudolf Franc.

Kdo zavira odkup živine?

Tako se vprašuje titov komunistični^
list v Ljubljani in navaja, da so v mur-
sko-soboškem okraju v zaostanku z od¬
kupom svinj zaradi tega, ker je odpo¬
vedal vozni park. V Prosnjakovcih na
pr. je kljub naprej planiranim prevozom
moralo na dežju čakati 70 svinj in 30
glav goveje živine več ur. Ko je nekdo
vprašal republiško podjetje za odkup ži¬
vine v Murski Soboti, kdaj bodo prišla
vozila, je dobil kratek odgovor “Kamio¬
nov ne bo”. Živina je morala čakati do
drugega dne, medtem sta pa dva živin¬
ska kamiona prevažala ljudi na miting.

Na področju ljubljanske oblasti je še
vedno 22 mrtvih stavbišč za gradnjo
zadružnih domov. Najslabši kraji v tem
pogledu so Črnomelj, Trebnje in Jese¬
nice. Seveda po ugotovitvah komunis¬
tičnega lista.

Komunistični režim nima nikogar za
sabo

To dokazujejo tudi razni sindikalni
sestanki. Komunistični tisk v Ljubljani
se zelo huduje nad slabo udeležbo na
takih sestankih. Tako je bil 6. decembra
v Celju sklican sindikalni sestanek v to¬
varni za izdelovanje emajlirane posode
z dnevnim redom: volitve v krajevni
ljudski odbor, teden varčevanja i t. d.
Na sestanku bi moral predavati član o-
krajne komisije. Predavatelj je na sesta¬
nek sicer prišel, navzočih je pa bilo sa¬
mo nekaj odbornikov, predsednika sin-

čani funkcionarji, se v tem velikem ob¬
ratu ni posrečilo organizirati sestanka.

V protituberkuloznem tednu je bil skli
can sestanek s predavanjem dr. Sevška,
ki pa je našel na sestanku enega same¬
ga poslušalca. V tednu varčevanja je
imela že omenjena tovarna za izdelova¬
nje emajlirane posode za 400 din hra¬
nilnih vlog. V drugih obratih ni slika
nič ugodnejša. V železarni v Štorah so
na pr. predsednik in odborniki sindikata
sploh zavrnili teden varčevanja z izja¬
vo: “Pustite nas na miru, mi nimamo
časa”. V keramični tovarni v Libojah je
bilo več sestankov, pa do danes na njih
še niso mogli dobiti niti ene same hra¬
nilne vloge.

“Uspeh” komunističnega režima

“Naša zemlja je postala zemlja nor¬
cev radi silnih duševnih muk, ki jih mo¬
rajo trpeti ljudje, zemlja beračev, saj
so vsi goli in bosi in zemlja skeletov,
saj so mnogi zopet na svobodi, toda
kakšni? Polni tvorov, nakaz in bolezni”.

To sliko sedanjih razmer doma je po¬
dala oseba, ki se ji je posrečilo pobeg¬
niti. v svobodni svet.

Sličica z domačega trga. Sladkor v
prosti prodaji 1 kg 350 din, 1 kg jabolk
135 din, orehi celi 140 din, 1 kg suhih
sliv 140 din, 1 par pišk 500 din, 1 kg
surovega masla 500 din, jajca komad
20—25 din, 1 kg 'čebule 30 din, 1 1 hra¬
ne za kokoši 35 din in 1 liter kaše 80
din.

(Nadaljevanje z 2. strani.)

ska, Belgija, Švedska, Italija, Švica in
Španija. Z 1 milijonom in pol brezpo¬
selnih, z 8 milijoni nemških beguncev
z vzhoda in z ugotovitvijo, da je že
477.000 poljskih družin naseljenih v
vzhodni Nemčiji, se mora Nemčija se¬
daj boriti, da svetu pokaže dobro voljo
in smisel za sodelovanje, hkrati pa da
postane resnično privlačna za Nemce v
sovjetski zoni.

Z zagrizenostjo in odločnostjo, kot jo
je malokdaj videti, je v Franciji Bidault
že koncem leta, še bolj pa takoj v pr¬
vih dneh novega izzival in izzval ve¬
činsko sovražno proti njemu naperjeni
parlament in ga z glasovanjem o dr¬
žavnem proračunu — 2257 miljai-d

frankov — postavil pred dejstvo: ali
glasujejo poslanci za proračun in osta¬
nejo poslanci ali pa glasujejo proti in
prepuste svoja mesta novim ljudem, ki
bi jih utegnila velika neznanka bodoč¬
nosti prinesti. V opoziciji proti Bi-
daultu so bili komunisti, degaullisti, ter
različni posamezniki.

Na Angleškem je kralj za novo leto

Umrl je Pavel Potokar, biv. jugosl.
kapetan, brat pok. dr. Iva Potokarja iz
Radomelj. V Celju so 12. decembra po¬
kopali dr. Ivana Šketa. V Ljubljani je
pa preminul ing. Jože Mastnak, urad¬
nik glavne direkcije za premog.

Teden denarnega varčevanja so imeli
v Sloveniji in v vseh ostalih republikah
od 1. do 7. decembra.

V Savinjski dolini morajo letos za¬
saditi 40 odstotkov orne zemlje s hme¬
ljem. Hmeljarji bodo pa zato oproščeni
oddaje žita.

“Slovenski pravopis”, nova, velika iz¬
daja bo izšla letos spomladi v nakladi
25.000 izvodov in bo v prvi vrsti na raz¬
polago tistim, ki knjigo nujno potrebu¬
jejo pri svojem poklicnem in znanstve¬
nem delu.

Tudi vojake so poslali delat. Na avto¬
mobilski cesti je delalo 7 mesecev 80.000
vojakov, ki so zdaj zapustili to delo in
so jih poslali drugam. 50.000 vojakov so
proglasili za udarnike.

Popis stanovanj v Mariboru, Celju,
Trbovljah, Kranju in Jesenicah so imeli
od 1. decembra dalje. Izvršili so ga prav
tako, kot poprej v Ljubljani.

V Kranjski gori so 30. novembra od¬
prli najdaljšo smučarsko vzpenjačo v
Sloveniji iz Kranjske gore na Vitranc.
Nova smuška proga je dolga 3.400 m,
višinska razlika je 540 m.

V Primožu na Pohorju se je titovcem
zameril dosedanji predsednik KLO, ki
je bil v tej občini že prej nad 20 let
župan. Komunistični tisk pravi, da so
ga spoznali kot “špekulanta in saboter¬
ja” in so zaradi tega preprečili njegovo
ponovno kandidaturo in izvolitev.

^ .

podelil nove plemiške naslove, sicer sta
si pa samo gg. Churchill in Atlee napo¬
vedala hudo borbo pri volitvah. Bevin
je na poti na Ceylon, kjer bo domini-
jonska konferenca, obiskal Rim.

★

Judje v svoji borbi za Jeruzalem no¬
čejo niti za las popustili in se bržkone
zanašajo na nov postopek pri UNO.
Njihovim nasprotnikom — zagovorni¬
kom mednarodnega položaja Jeruzalema
bo zelo prav prišlo dejstvo, da judovsko
sodišče v Jeruzalemu nj moglo dobiti
niti med Judi niti med Arabci krvnika,
ki bi izvršil smrtno obsodbo obešenja,
izrečeno nad tremi Arabci.

Med tem ko je Abdulah za novo “"leto
praktično vključil arabski del Palestine
v Jordansko državo, so Judje morali
vzeti na znanje ustavitev del v petro¬
lejski čistilnici v Haifi, ki je pričela
obratovati šele 14. oktobra lani, ter po¬
žig edine tovarne vžigalic prav tako v
Haifi. — Objavil pa je njihov Weiz-
mannov znanstveni institut, da je judov¬
skim znanstvenikom uspelo doseči pri¬
dobivanje pitne vode iz morja.

NEKAJ ZA STARE IN NOVE

Ena najvažnejših potreb slovenske skupnosti v Argentini je zbli-
žanje med staro in novo naseljenci. Ker ta naloga gotovo najbolj pri-
stoja meni, za to bom v "SVOBODNI SLOVENIJI" obravnaval ravno
tiste zadeve, ki so potrebne razčiščeni a, da bomo dosegli popolno iz¬
ravnavo med Slovenci v tej deželi.

Vsem je očitno, da "Slovenski Glas" ni več glasilo naših ljudi,
pač pa tistih, kateri zapovedujejo, kaj naj se tam objavlja. Zato je
postala potreba, da svobodoljubni in zavedni Slovenci dobe nekje pro¬
stor, da bodo lahko povedali, kaj mislijo, želijo in čutijo. Ker so že
davno vsi uvidevni rojaki prišli do tega, da jasno razločujejo med
pravo narodno koristjo, ki jo poznajo od doma po lastnem poznanju
in po poročilih, katere dobe od tam in pa med tistim, kar jim hoče¬
jo naslikati tisti, ki so zato plačani, je zato res bilo na mestu, da se)
je že]ja teh naših ljudi uresničila, da bodo lahko izražali svoja mnenja
in vpraševali za pojasnika. Ker "Slovenski Glas" temu namenu nika¬
kor ne more služiti, zato naj bo na razpolago "Svobodna Slovenija.

Oglasite se torej! Vsa tozadevna sporočila pošiljajte na moj naslov
Janez Hladnik, Pasco 431, Capital. Kdo pa hoče v tej zadevi priti o-
sebno do mene, bo tudi vedno dobrodošel.

Lepo slovensko skupnost, ki je bila pred nekaj leti taka, da' nam
je bila v ponos, je treba spet obnoviti. To se bo pa moglo zgoditi le,
če boste rojaki sodelovali z iskreno mislijo, da bi nekaj storili za našo!
skupno stvar.

V pričakovanju blagohotnega sodelovanja pozdravljam vse Slo-i
vence, želim srečno in blagoslovljeno novo leto in Vas vse vabim, da
si naročite "Svobodno Slovenijo", ki naj postane resnična vez med
vsemi slovenskimi izseljenci, posebno pa med nami v Argentini. Samo
na ta način bomo našli pot, po kateri bomo mogli res kaj storiti za slo-:
vensko narodno, kulturno in socialno korist.

Janez Hladnik.

Zelo koristnemu koraku, ki ga je Ni¬
zozemska napravila s priznanjem samo¬
stojne Indonezije, so sledili tudi v
skromnejši obliki Francozi ter preko
svojega varovanca cesarja Bao Dai-a da¬
li neke vrste samostojno upravo Viet¬
namu; ta samostojnost je najbrž še
premajhna, ker je vodja nacionalnega
upora Hočiminh proglasil nadaljevanje
borbe. — Bržkone se Francozi boje, da
bi bil Hočiminh že preveč miniran po
različnih komunističnih emisarjih in
skušajo zato obdržati vojaško kontrolo
dežele še v svojih rokah.

ZSSR je za novo leto in nekaj ted¬
nov pred volitvami pričela spet sovraž¬
no gledati Finsko, kateri očita skriva¬
nje preko 300 vojnih zločincev ruske na¬
rodnosti ter druge nerednosti v javnem
življenju. Daši je Malenkov še za božič
govoril o možnosti sožitja kapitalistič¬
nega in komunističnega reda, je ven¬
darle njegov sodrug Mikojan v “Prav¬
di” krepko napadel način trgovanja za¬
hodnjakov ter trdil, da ZSSR more in
bo živela brez trgovanja z zahodom; pa
tudi Beria je za vse komuniste na sve¬
tu izdal novo povelje O povečani aktiv¬
nosti med delavskim razredom pri raz-
krinkovanju “buržujske navlake”.

★

USA in Kanada se pripravljata na

obsežne vojaške manevre v polarnem
področju. Glavni “boji” se bodo odigra¬
vali na področju Yukona, kjer bodo v
polarnih pokrajinah preizkusili zdržlji¬
vost vojaštva in vojaške opreme ter iz¬
vedli prve večje poskuse z letali nad
tem področjem.

★

Medtem ko USA utrjuje svoje pomor¬
ske položaje na Daljnem vzhodu pred
grozečo nevarnostjo prodiranja kitaj¬
skega komunizma in, kakor je iz raznih
izjav vodilnih ameriških osebnosti na
Daljnem vzhodu razvidno, vključuje v
svoj obrambni zid tudi Japonsko in Av¬
stralijo ter Filipine, pa skušajo kre¬
meljski mogotci obrniti vsaj za trenutek
ameriško pozornost spet nad atlantsko
področje, kjer so se sedaj pojavile so¬
vjetske ribiške ladje v Karibskem mo¬
rju, vprav na področja, kjer ameriške
vojaške in pomorske sile pripravljajo z
letalstvom ene največjih pomladanskih
manevrov v zgodovini ameriške vojske.
Druge podobne ribiške ladje, ki so jih
sovjeti zgradili na Baltiku, pa so odplu¬
le preko Skageraka in Kategatta skozi
Gibraltar in Suez proti Indijskem ocea¬
nu. Ameriške in britanske pomorske b-
blasti budno opazujejo premikanje teh
sovjetskih ribiških ladij po svetovnih
morjih.

Trije nasveti generala San Martina

V spomin na generala “Osvobodite¬
lja”, kateremu je posvečeno vse letoš¬
nje leto 1959, prinašamo v podlistku
tole zanimivo zgodbico, ki že ni več
samo anekdota:

Bilo je leta 1817. Vojska je bila pri¬
pravljena, da gre čez Ande. San Mar¬
tin je dajal še zadnja povelja. Štiri po¬
poldne. Tedaj stopi preden častnik in
mu reče: “Gospod general, neki mož bi
rad govoril z vami.” — “Je mlad ali
star?” — “Mlad, gospod general!” —
“‘Naj vstopi!”

Bil je mladenič pri dvajsetih letih,
zagorel, napol kmet, redek tip, ki pa

je napravil dober vtis. “Kaj želiš,” _

ga je vprašal San Martin. Odgovori:
“Gospod general, želim biti sprejet med
vaše ljudi.” San Martin ga pogleda
ostro in fant vzdrži pogled. “Kaj znaš?”
“Kar boste ukazali: znam kuhati mate,
znam krotiti mule, in, če bo potrebno
tudi vihteti nož, loviti v laso in udarjati
z bolo.” “Kako ti je ime?” — “Janez.”
“Dobro. Vzamem te za svojega slugo.”

Po bitki pri Maipu je prišel sel s poš¬
to. Od tega časa dalje so videli njegovi
tovariši, da Janez v odmorih jemlje ne¬
ki papir izza srajce, seda na prvo ska¬
lo in ga prebira. Niso vedeli Janezove¬
ga priimka, zato so ga imenovali kar
Janez Molčeči.

Po odločitvi v Guayaquilu je San
Martin zbral svoje ljudi in jim rekel:

“Fantje, zapuščam vojsko. Dozdaj
smo zmagovali. Te zmage zagotavljajo
svobodo Argentini, Čileju in Peruju; ni
pa še osvobojen ves kontinent. In ta ne
bo svoboden, dokler ne bodo izginili vsi
Španci. General Bolivar bo nadaljeval
vojsko z njimi in vaša dolžnost je, da
mu pomagate. Toda jaz odhajam. Če pa

kdo od vas hoče iti domov, lahko gre.”

Ko mu je zvečer Janez prinesel mate,
ga San Martin vpraša: “In ti? Kaj boš
ukrenil?” “Kaj naj ukrenem? Služil sem
ves ta čas pri vas in, če greste vi, grem
tudi jaz.” “Imaš družino?” “Se pravi,
sem jo imel. Ko sem vstopil v našo voj¬
sko, sem bil šele osem mesecev poro¬
čen. Žena je bila noseča. In ko je prišla
prva pošta, mi je žena sporočila, da
sem dobil sina, kateremu je dala moje
ime. Od takrat pa nisem nič več zve¬
del o njej.” “Dobro”, je dejal general.
“Ker si bil dober z menoj in si vestno
izpolnjeval dolžnost, si lahko izbereš na
pot najboljšo mulo, ki jo imam. Jutri pa
se pogovorimo naprej.”

Ko je drugo jutro prinesel Janez ge¬
neralu mate, ga ta vpraša: “Si se od¬
ločil?” — “Da; in izbral sem si že mu¬
lo, pisano, tisto iz Mendoze.” General
'""če: “Ni sicer najboljša, je pa dobra.
In kdaj greš na pot?” •— “Govoril sem
s tovariši, in mnenja smo, da bi šli z
vami vkup, vsaj nekaj časa, da bo dru¬
žba, in če vi ne zapoveste drugače, bi
šli radi pojutrišnjem.” — “Pridi vpra¬
šat zvečer.”

Zvečer je prišel Janez in general mu
reče: “Vzemi teh šest zlatnikov; enega
za vsako leto, ki si mi služil.” — “Hva¬
la lepa, general.” — “Toda zdaj ti pa
dam na pot še tale nasvet: ‘Ovinek

včasih tudi prav pride!’” — “In koliko
velja ta nasvet?” — “Dva zlata.” Ja¬
nez seže v žep in da generalu dva zlat¬
nika. “Drug nasvet: Glej, poslušaj in
molči!” “In koliko velja ta nasvet?”
— “Dva zlata”. Janez že malo nejevolj- '
no seže v žep, in da zlatnika. “Še zad¬
nji nasvet: Preden se odločiš v važni
stvari, prej prespi sklep!” — “In ko¬
liko velja ta nasvet,” — “Dva zlatnika.”

Ves žalosten mu Janez izroči zadnji
zlat. “Preden boš šel, se še oglasi pri
meni!”

Janez je šel k tovarišem in jim ves
žalosten dejal: “Kako nesrečen sem:
šest let sem služil za šest zlatnikov;
dobil sem tri nasvete, ki so vsi skup
za eno figo, pa sem zanje moral dati
vse. In ko bom šel jutri h generalu po
slovo, mi bo dal še kakšen nasvet, zanj
pa mi vzame mulo!”

Ko je Janez drugo jutro prinesel ge¬
neralu zadnji mate, ga San Martin vpra¬
ša: “Kje imaš ženo?” — “V Mendozi,
gospod.” — “Imaš torbo?” — “Imam,
general.” — “Glej, edino, kar ti lahko
dam na pot, so ti trije hlebčki kruha,
ki so tu na mizi. Vzemi jih. če boš la¬
čen, jih pojej. Sicer pa jih shrani. Lah¬
ko ti bodo še prav prišli.” Nato mu je
trdno stisnil roko. Janez se je s solznimi
očmi poslovil od njega, ki mu je bil do¬
brotnik.

Potoval je z drugimi tovariši dolgo
pot na svoji muli. Prišli so do široke
reke, ki je bila precej globoka in se od¬
ločili, da jo prebredejo. Janez se je uprl
in ostal sam. Sam je jahal ob reki navz¬
gor in kmalu prišel do ožjega mesta.
Voda je res segala muli do trebuha, to¬
da prebrodil jo je. Ko je dohitel tovari¬
še, je zvedel, da so trije od njih utonili.
“No, vreden je bil dva # zlata nasvet:
“Tudi ovinek včasih prav pride!”

Ko se je mračilo, je prišel do neke
stare hiše na pampi in potrkal s poz¬
dravom, ki je bil tedaj v navadi: “Ave
Maria Prečista!” Zalajali so psi in pri¬
šel je gospodar in odzdravil: “In brez
madeža spočeta!” — “Gospodar, priha¬
jam od daleč in namenjen sem daleč. Bi
lahko tu prenočil?” — “Vstopi, prija-
| telj! Tu imaš klajo za mulo; stopi s
konja, prinesi svoje stvari sem in po-
pijmo par matov.” Kmet je odšel za ne¬
kaj časa, ko pa se je znočilo, ga je po¬
vabil v skromno opremljeno jedilnico.

Miza iz lesa, brez prta in dva stola. Na
njej skleda, iz katere se je kadila kur¬
ja juha. Ko sta pojedla, je pobral kmet
ostanke kosti na krožnik in se sklonil,
ne da bi vstal s stola, k tlom, kjer je
odprl vratca v klet. Iz kleti je vstopila

— kakor prikazen — umazana ženska,
skuštrana, pripeta za eno nogo z veri¬
go, ki jo je vlekla za sabo. Ta je kosti
kar zmlela z zobmi. Nato jo je pognal
spet v klet. Molk. Kmet vpraša Janeza:
“Kaj se ti zdi, prijatelj?” Janez ni od¬
govoril. Vzdignila sta se od mize, in ko
se je Janez ozrl, je videl za sabo — obe¬
šen okostnjak. Pogleda ga, spusti pogled
in hoče iti naprej, ko ga vpraša kmet:
“Veš, kdo je to, prijatelj”. Janez molči.
“Dobro; ona ženska je moja žena. Ho¬
tela je iskati ljubezen pri drugem, ka¬
terega sem ubil. Tak je zdaj njen ljub¬
ček!” Gresta v drugo sobo: nov okost¬
njak! “Veš, kdo je to, prijatelj?” Janez
je tih, kot da je izgubil besedo. “To pa
je nekdo, ki je prišel kot ti prosit za
prenočišče: pokazal sem mu vse kot te¬
bi, pa me je vprašal, zakaj sem to sto¬
ril; jaz sem ga ubil.” Ko se Janez obrne

— spet okostnjak... drugi... tretji...
Isto vprašanje —• isti odgovor: nič...
“Naredil sam pa tudi obljubo: če bo kdo
molčal, ko mu razkažam vse to, bo rešil
ženo! Pridi, prijatelj!” Odprl je vrata
v klet in poklical ženo: “Pridi ven, tu
je tvoj rešitelj!” Ta se dvigne na prste
in ga hoče poljubiti. Janez pa samo re¬
če: “Oprosti, jaz grem!” stopi iz hiše,
skoči na konja in odhajajoč šepeta:
“Več kot dva zlata je vreden sanmarti-
nov nasvet: “Glej, poslušaj in molči!”

Bila je že skoraj noč, ko je prijahal
v Mendozo pred svojo hišo. Drevo, ki
je bilo ob njegovem odhodu majhno, je
postalo veliko. Pod njim je bil otrok
šestih let, ki se je prestrašil, ko je za¬
gledal jezdeca. Janez ga vpraša: “S

kom živiš?” — “Z mamico!” — “Pojdi
in vprašaj mamico, če lahko to noč pre¬

nočim v hiši?” Fantič se vrne in reče
“Mamica je rekla, če hočete prenočevati
tu, lahko kar pod drevesom.” Fant gre.
Janez razsedla mulo, jo priveže, položi
na tla blazino s sedla, in seda nanj. V
tem sliši ženski glas, ki je rekel: “Ja¬
nezek, sinček moj, ne pozabi nesti vino
seržentu!” “Seržentu?! šest let sem
služil v vojski, zdaj pa pride seržent in
mi prevzame moj dom!?” Potegne nož.
V tem se pokaže med sencami dreves
vojaška čaka. Že hoče skočiti nanj, pa
se zadrži zadnji hip. Vrata koče se od-
pro. Ženska stopi k seržentu in ga ob¬
jame. Janez že hoče planiti z nožem.
Obstane. Zasliši poljub. Vrata se zapro
in Janez ostane sam. Nož položi k sedlu.
Tako je prebil noč. Ko se je začelo da¬
niti, je spet zaslišal glas žene: “Jane¬
zek, ne pozabi nesti mleko očetu!” —
“Očetu ?!” — v tem se odpro vrata in
prikaže se vojak. Janez vidi epulete, ve
da je seržent in spozna — svojega oče¬
ta...  Skoči k njemu in objemajoč ga,
pravi: “Več kot dva zlatnika je vreden
nasvet: “Preden se za kaj važnega od¬
ločiš, prespi svoj sklep!”

Na krik Janezov je pritekel Janezek.
Za njim žena, ki spozna svojega moža in
mu skoči v objem: “Zakaj mi nisi vče¬
raj povedal, kdo si,!” — On molči. “Si
lačen? Nisi nič jedel?” — “Ne, žena!”
— “Vstopi: mleko je tu, še toplo. Ja¬
nezek pojdi iskat kruha!” — “Ni tre¬
ba, jaz imam nekaj hlebčekov s seboj.”
Vzame iz svoje prtljage tri hlebčke kru¬
ha, ki mu jih je dal San Martin pred
odhodom, in ko jih prelomi, padeta iz
vsakega — dva zlatnika. V zadnjem pa
je ostal še papir z desedami: “Vzel sem
ti zlatnike, ker sem se bal, da bi ti jih
kdo na poti ukradel. Vračam ti jih na
ta način. Če prideš domov in dobiš spet
svojo družinico, ti želim: Vso srečo! —
Jose de San Martin.”

Spisal div. general Estanislao Lopez.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. I. 1950 — Ano del Libertador General San Martin

Slovenci v Argentini

Buenos Aires, 4. januarja.

NAŠ PODLISTEK

S prihodnjo številko bomo začeli
priobčevati celoletni dvodelni ro¬
man priljubljenega argentinske¬
ga pisatelja, Slovencem dobro zna¬
nega po romanih: "ZLATO VEČNE¬
GA ŽIDA", "BRESKOV CVET" in
"KAR JE BOG ZDRUŽIL"

HUGA WASTA

pod naslovom "IVANA TABOR" in
"666".

Je to roman o — koncu sveta, o
letih, ko pride na svet Antikrist. . .

Napet roman o današnjem sve¬
tovnem razporu Bog in Satan.

ROMANJE V SAN ANTONIO DE
PADUA

Vsi stari slovenski naseljenci v Ar¬
gentini se še živo spominjajo lepih ro¬
marskih izletov v Estancijo San Juan,
Brandsen in v San Antonio de Padua.
Ko so prišli sem še novi Slovenci so
se tudi oni radi pridružili tem romar¬
skim sestankom. Stara tradicija bo ta¬
ko ostala. Zato bo tudi letos romarski
-izlet v San Antonio de Padua v nede¬
ljo dne 15. januarja.

Ker so s skupnim vlakom združeni
preveliki stroški, zato so vsi rojaki vab¬
ljeni, da si sami poiščejo najboljši na¬
čin za prevoz.

Spored: Na mestu je treba biti ob

desetih dopoldne. Sv. maša bo ob pol
enajstih, popoldanska pobožnost pa ob
17. uri. Hrano prinesite s seboj. Ne po¬
zabite tudi kozarcev. Če hočete udobno
sedeti na travi in v hladni senci, pri¬
nesite s seboj tudi odejo. Za pijačo bo
preskrbljeno. Vabljeni vsi Slovenci.

V letu 1949. je bilo v Buenos Airesu
in okolici 109 slov. krstov in 42 slov.
porok. Umrlo je pa 13 Slovencev.

Silvestrovanje v Bs. Airesu. Prebival¬
stvo v Bs. Airesu je tudi to leto veselo
praznovalo silvestrovanje in v dobrem
razpoloženju pričakalo novo leto. Mla¬
dina je po tuk. navadi spuščala v zrak
večje in manjše lampione. Začetek no¬
vega leta je naznanilo zvonenje zvonov
po vseh cerkvah, v pristanišču so ga pa
pozdravile sirene številnih ladij. Po vseh
župnijskih cerkvah so bile polnočnice za
začetek svetega leta.

Slovenci skupnega in javnega silve¬
strovanja niso imeli. Prijatelji so se pa
zbrali po domovih in so ob prijetnem
kramljanju pričakali novo leto. Veliko
jih je bilo pri polnočnicah. Pri polnočni¬
ci v bolnišnici San Pernandez so peli
tudi pevci slov. pevskega zbora Gallus.

Na novo leto je bilo veliko Slovencev
pri glavni slov. maši v Bs. Airesu na
Belgrano. Kakor vsako nedeljo, je bilo
zelo živahno tudi v društvenih prostorih
na Victor Martinez 50. Prijatelji in
znanci so si voščili srečne in blagoslov¬
ljene dni v novem letu.

Vso srečo in veliko blagoslova v no¬
vem letu želi vsem svojim strankam
URAR

SILVO LIPUŠČEK

Calle Buenos Aires 3923, San Justo
F.C.N.D.F.S.

KONCERT SLOVENSKIH BOŽIČNIH
PESMI

Na željo mnogih (  naših rojakov, zla¬
sti tistih, ki nimajo prilike hoditi k
skupnim slovenskim mašam in slišati
naše lepe stare in nove božične pesmi,
je pevski zbor “Gallus” sklenil, da pri¬
redi v nedeljo 8. januarja ob 20. uri v
cerkvi sv. Julije KONCERT SAMIH
BOŽIČNIH PESMI. Ne dvomimo, da bo¬
do naši rojaki pokazali za to prireditev
veliko zanimanje, radi česar na njo že
sedaj opozarjamo.

Vstopine ne bo, pač pa se bodo pobi¬
rali prostovoljni prispevki ter je del
bička namenjen za potrebe slovenske
Vincencijeve konference.

SLOVENSKO-KASTELJANSKI

SLOVAR

je slednjič izšel. Na 300 straneh žepne
oblike nudi 12.000 slovenskih besed, ka¬
terim odgovarja 25.000 kasteljanskih in
mnoge rečenice. Zelo koristni so tudi
praktični dodatki izrazov za zdravilstvo,
gospodinjstvo in izobrazbo.

Knjiga v usnje vezana stane 15.— $,
po pošti 1.— peso več. če je naročilo
skupno v 5 ali več izvodih, je poštnina
pol pesa na izvod.

Po 1 marcu bo cena 20.— $, zato po¬
hitite z nakupom.

Vsaka slovenska družina potrebuje to
knjigo!

Naročila po pošti naslovite na P. La¬
do Lenček, Victor Martinez 50, Capital.

ZEMLJIŠČA V LANUSU

Na gospodarskih tleh je zbližanje
med staro in novonaseljenci naibolj
stvarno. To smo doživeli z zemljišči v
Lenusu, kjer je bilo mogoče izpeljati to
prepomembno kupčijo le s skupnim so¬
delovanjem enih in drugih.

Ker je pa v zadevi teh zemljišč vedno
kaj važnih novic, zato toplo priporočamo
vsem interesiranim, da si naročijo “Svo¬
bodno Slovenijo”, v kateri bodo vedno
pravčasno zvedeli, kar bo treba.

“Slovenski Božič”. Šmartinski pevski
zbor bo izvajal v nedeljo 15. januarja
ob 19 uri v cerkveni dvorani v Ciuda-
deli “Slovenski Božič”, ki ga je po na¬
rodnih napevih uglasbil Matija Tomc.
Dirigent B. Pavšer, režiser I. Špeh, pri
klavirju pa V. Jobst. Vstopnice so v
predprodaji pri zakristanu v San Mar¬
tinu in na Alvarado 350 v Ramos Mejia.

Odneslo mu je hišo. Naš rojak g.
Franc Jager si je na svoji parceli v La-
nusu postavljal leseno hišo. Zadnje or¬
kansko neurje z viharjem ni prizaneslo
tudi tej hišici. Razbesneli vihar jo je
dvignil in zagnal na bližnje parcele. G.
Jager ima seveda pri tem škodo, ker bo
moral začeti hišo postavljati znova. Že¬
limo mu, da bi jo čimprej spravil pod
streho in v njej užival domač mir in
blagoslov.

LETOŠNJI MOHORJEV KNJIŽNI
DAR: Koledar, Večernice in Molitvenik
DOBITE pri poverjeništvu Mohorjeve
Družbe za Argentino:

Mladinski dom, Colegio Don Bosco,
(P. Janko Mernik) Avenida de Mayo
2000, Ramos Mejia, F. N. D. F. S. Prov.
Buenos Aires.

Cena vsem trem knjigam skupaj je:
19 pesov.

Posedaj še niste imeli lepše priliko:
M,ote od $ 18.90 mesečno v
VALLE PE ALTA GltACIA

Pred samo Alto Gracio. Mimo parcel vozijo omnibusi.

Zemlja je zelo dobra za poljedeljstvo, obkrožajajo jo griči, nekaj
metrov vstran je pa cerkev in Rio Anizacate.

Zahtevajte prospekte in informacije pri

Cia. Kninobiliaria “SlItiaiLVS y VALUES”

S.R.L. Cap. m$n. 300.000

Teofilo Pedro 3 S is rod

Sodo Vendedor

Diag. Julio A. Roča 733, piso 7 T. E. 33 - 9409

"ČASA B 0 Y U "

OLAZABAL 2 3 3 6 (pol kvadre od Cabilda 2300) — Tel. 76 - 9160

Svobodna Slovenija

izhaja vsak četrtek popoldne

Naročnina:

za četrt leta.$ 13.—

za pol leta.? 25.—

za celo leto

pri enkratnem vplačilu . . . S 45.—

Naročnino lahko plačate ali osebno
v upravi Victor Martinez 50, Capital,
ali pa po giro ali bonu postal. Če jo
plačujete po giro ali bono postal, kar
kot najugodnejše priporočamo lahko
nakažete znesek na Eslovenia Libre,
Victor Martinez 50, Capital, če jo pa
pošiljate kako drugače, jo pa naslav¬
ljajte na naslov: Sr. Zdravko Fale,
Victor Martinez 50, Capital.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini znanega
avellanedskega slovenskega organista
g. Cirila Krena in njegove ge Marije so
dobili hčerkico, ki je pri krstu dobila
ime Elza. Bogu in Manci Urbančič se je
rodil sinček, ki bo dobil ime po očetu.
Ciril Povše in ga Malči sta pa 9. decem¬
bra dobila v San Luisu hčerkico. Sreč¬
nim staršem naše iskrene čestitke!

t Viktorija Cigoj. S Sarandiju je
umrla Viktorija Cigoj, stara 56 let, do---
ma iz Šempasa. K večnemu počitku so
jo po petih letih za njenim možem po¬
ložili dne 17. decembra 1949. na poko¬
pališču na Avellanedi. V Argentini za¬
pušča sina Franceta.

t Paulina Varh. V Buenos Airesu je
14. novembra 1949. umrla Paulina Varh,
stara 55 let. Pokojnica je bila iz šmar-
jete v Rožu.

f Lojzek Zakrajšek. Družino Lojzeta
Zakrajška je znova zadela težka nesre¬
ča. V enem letu mu je umrl že drugi
otrok. Med krilatce se je preselil sedaj
tudi njihov sinček Lojzek, katerega so
spremili do njegovega zadnjega dom¬
ka na pokopališče v San Justo dne 29.
decembra 1949.

SLOVENCI

AVSTRIJA Celovec, 28. dec. 1949.

Mohorjeve knjige izšle

Družba sv. Mohorja v Celovcu je te
dni 'isazposlala svojim članom svoj knjiž¬
ni dar za leto 1950. Za to leto je družba
izdala:

1. Mohorjev Koledar 1950. Letos je v
glavnem posvečen misli na sveto leto.

2. Družinske večernice: Puntar Mat¬
jaž. Povest je iz časov kmečkih puntov
in turških bojev napisal naš znani ljud¬
ski pisatelj Karel Mauser. Iz povesti
diha naša trpeča Koroška, ko so se nad
njo zbrali vsi križi in vse težave: Turki,
kobilice, kuga jn punt. Od tega stoletja
dalje je vsako novo stoletje prineslo Ko¬
roški novo gorje. Tudi današnje stoletje
Koroška ni brez trpljenja.

3.  Molitvenik: Jezus, dobri Pastir, v
katerem je Dr. Franc Jaklič zbral Bara¬
gove molitve. Molitvenik je za vsakega
Slovenca lep spomin na svetniškega
škofa Baraga. Z njim v roki, bomo med

Opozarjamo, da imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO.
UNVER in druge; dalje zanesljive budilke, vse z garancijo, od
28. — pesov naprej.

Velika izbira svetinjic, prstanov, obeskov in verižic, 18 krt zlato.
Poročni prstani, zlati 18 krt par od 155.— pesov naprej.

VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO!

Trgovina je ob delavnikih odprta do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se
lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olaza-
bal 2338, dto. 5. Ako pa želite ob dogovorjenem času, nam sporočite to po tel.

Pakete z novo obleko, zdravili in ži¬
vili sprejemamo od 1. februarja.

Počitnice od 4. do 31. januarja 1950.

P AN E T M ij Cia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810

KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE
ZA LETO 1950.

je najlepše DARILO za Novo leto
Dobite ga lahko za 22 pesov pri
upravi Svobodne Slovenije na Vic¬
tor Martinez 50, v Fotoatelje-u
LOJZE ERJAVEC, Alvarado 350, Ra¬
mos Mejia, v brivnici in parfumeri¬
ji IVAN ŽNIDAR, c. Drysdale 5614,
pri MAKSU OSOJNIKU, calle Neco-
chea 440, Ramos Mejia in pri AN¬
TONU NOSETU v Ciudad Eviti.

Nej ne bo Slovenca, ki bi bil brez
te osrednje knjige svobodnih Slo¬
vencev v svetu.

CERKVENI OGLASNIK

Sveto uro kot pripravo na prvi petek
in na praznik Sv. Treh Kraljev bomo
opravili Slovenci v Floridi z bogatim
božičnim sporedom. Litanije bodo peli
v četrtek, 5. januarja ob pol 9. zve¬
čer štiriglasno slov. gg. bogoslovci ta¬
koj po pridigi.

V nedeljo 8. januarja ob desetih bo
slovenska služba božja za vse Slovence,
živeče v Floridi, Munro, Carapachay,
Olivos in Saavedra. Pel bo lepe sloven¬
ske božične pesmi pevski zbor “Gallus”
iz Buenos Airesa. Slovenska pridiga in
prilika za spoved.

Srečno novo leto iskreno želi vsem
Albin Auguštin,
kaplan v Floridi

t Neža P/kec. V Brezovici pri Ljub¬
ljani je 16. decembra umrla ga Neža
Pikec. Pokopali so jo 18. decembra 1949.
na farnem pokopališču v Brezovici. Do¬
ma zapušča moža, hčerko in sina, tu v
Argentini pa sina in 3 hčerke.

Naj počivajo vsi v miru, žalujočim
sorodnikom pa naše iskreno sožalje!

Življenski jubilej. G. Ivan Videi-, in¬
dustrialec v Bs. Airesu, je na Silvestro¬
vo v krogu svoje družine in prijateljev
slavil 50. letnico rojstva. Čestitamo!

PO SVETU

vsako sveto mašo prosili Boga, naj nam
kmalu da doživeti dan, ko bomo Barago
častili kot svetnika na oltarju.

Iz namena Mohorjeve Družbe in prak¬
tično tudi iz letošnjih knjig se jasno vi¬
di, da se Družba kljub hudim težavam
ni izneverila svoji slavni preteklosti.
Družba dela za ljudstvo, trpi z njim in
mu pomaga. V tem pač zasluži naše pri¬
znanje. Podprimo njeno delo s tem, da
se vpišemo med Mohorjane!

TONE IN JAKA

Morda se še spominjate Toneta in
Jaka, ki sta pred letom v “Duhovnem
življenju” imela koristne pomenke in
obenem zabavala bralce. Jaka, starona-
seljenec, je uvajal v nove razmere prav¬
kar došlega Toneta. Tone je pa imel to
nevšečno nalogo, da Jaku razbistruje
pojme, ker je gledal na domovino še
skozi neka čudna očala neresničnosti.

Pri iskanju dela sta bila Jaka in To¬
ne tako zaposlena, da nista utegnila
stopiti pred občinstvo. Sedaj sta pa pri¬
pravljena spet kako tako užagati, da
bo drugim v zabavo, pa tudi v potrebno
podučenje staro in novonaseljencem.

Nemara bo kdo kako besedo za hudo
vzel. Pa je ne bo po pravici! Kar pade
na njegov račun, naj mirno prevzame.
Saj se bo pa na drugi strani izravnalo.
Nekaj mora pa vsak potrpeti. Tudi naš
mesar, tisti v prvi kvadri na desno, je
oni dan naši gospodinji slabo odvagal
meso. Za 1 k g  ji je odmeril samo 3|4 kg.
Mislite si, kako se je razhudila ob tako
očitni predrznosti. Pa jo je mesar po-
troštal, da so tudi njemu poslali mesto
200 kg samo 180 kg mesa. Vsak mora
nositi nekaj izgube, tako je presodil me¬
sar in naša gospodinja, kaj je hotela
kot pristati na to “kompenzacijsko teo¬
rijo”.

Torej Jaka in Tone stopata spet na
dan. Sedaj pač z novim drobižem, ker
stari malo velja. Sicer je medtem pre¬
teklo že leto in več, toda njuna pravda
še ni izravnana. Po malem se še vedno
dajeta, čeprav sta oba iz Krpanove vasi
doma, ne prideta do popolne sloge. Ni¬
sta istih let, vsak je drugo življenje ži¬
vel, politika jima je tudi malo okadila
možgane, pa tudi vsak ima svoja pri¬
jateljstva in zveze, ki si kar nameno¬
ma prizadevajo, da bi si Jaka in Tone
skočila v lase. Pa si ne bosta, ne! Te
zabave pa že ne bosta dala ne za pet,
ne za dvajset pesov in za dolarje tudi
ne.

Tako si jih brenkata eden drugemu.
Vsak je moder pri podučevanju, naglu¬
šen pa pri poslušanju, toda v resno za¬
mero pa le ne padeta. Pač sta se spom¬
nila, da so doma kuhali v starih dobrih
časih rivce ob četrtkih, toda svinjske in
v ješprenju. Onadva pa jih ne bosta za
nobeno zamero, pač pa si bosta odkrito
povedala in prav po tej poti sčasoma
prišla do pravega iskrenega prijatelj¬
stva, kakor ga bomo doživeli vsi staro
in novonaseljenci, kadar si bomo od¬
krito iz oči v oči pogledali.

In Tone in Jaka nam bosta prav za¬
to od časa do časa kaj koristnega po¬
vedala.


Globoko potrti sporočamo, da sta v Dol. Lazih pri Ribnici dotrpela naša
napozabna, srčno ljubljena:

Pavelca  in Franc Grebenc

sestrica 26. XI. oče 13. XII. 1949.

Zemeljski ostanki počivajo na domačem pokopališču, kar je bila njih
zadnja želja ob majskem slovesu 1945.

Strašno sta trpela, vendar sta vdano v Gospodu končala. Bog jima
daj večni mir!

Priporočamo ju v molitev.

Ivanka in Jože Rome

s sinčkom

Dol. Laze, Zagorje, Trebnje, Osijek,

Stams, Canada, Buenos Aires
3. januarja 1950.

mmrnagsmmmmmmmmimrmmm&mmmmmm maimgmiMBiBBnanaa mm

Na svojem domu na Blokah, Fara štev. 14., je 20. decembra v 66. letu
starosti nenadno umrl naš dragi, dobri oče

Janez MS a r a g a

Vsi, ki so ga poznali, g-a bodo ohranili v trajnem spominu.

Žalujoči:

Sin Aleksander, hčerka Marija, zet Stanko Marinček,
vnuki: Stanka, Matejka, Janez;
svak Franc Vitrih z družino

Buenos Aires, 2. januarja 1950.

HaffliMBM—a a—IIM Hi Ulili...I HmIHIBIMI« UMI

I Dne 13. decembra 1949. je prenehalo biti trpeče srce naše preblage,
skrbne mame, stare mame, tašče, gospe

Marije Košir

roj. Vrčon,

po kratki, mučni bolezni v 73. letu starosti. Drago pokojnico so položili
k večnemu počitku dne 15. decembra na mestnem pokopališču v Mariboru.

Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu... Naj se spočijejo od svo¬
jega truda, zakaj njih dela gredo z njimi. (Raz. 14,13).

Hči Zora, zet Dr. Franc Bajlec,
vnuki: Franc, Mirjana, Zora, Jožek

Buenos Aires, januarja 1950.

Imprenta "Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires