mmitmimiiN
THE OLDEST I
and most
POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
šliiiuimtimiiiiimiiiiiiMiiiumiuiiiHmitMtttč —


Geslo: Za vero in aarod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
I NAJSTAREJŠI | IN NAJBOLJ 1 PRILJUBLJEN | SLOVENSKI
LIST V I ZDRUŽENIH .
DRŽAVAH | AMERIŠKIH. ELiiiminumuiiiimnmiffluuwHutttutittu
ŠTEV.' (No.) 94.
CHICAGO, ILL., SREDA, 17. JUNIJA ^WEDNESDAY, JUNE, 17, 1925.
LETNIK XXXIV,
Velika katoL manifestacija v Lemontu
ZASTOPNIK NJEGA EMINENCE GEORGE KARDINALA* MUNDELEINA MSGR. PRELAT REMPE IMEL VELE-VAŽEN GOVOR GLEDE SLOVENSKEGA KOLEGIJA IN KATOLIŠKEGA TISKA.
-o-
(Konec.)	- oni. Vrli clevelandeanje so od-
Slovesno blagoslovi j en je frančiškanske cerkvice Marije Pomagaj in samostana se je vršilo nekako ob 3. uri popoldne. Kake pol ure pred blagoslovi jen jem so se oglasili milo-doneči zvonovi v zvoniku nove cerkve. Ljudje so se začeli zbirati okrog cerkvice v vedno večjem številu. Skupina za skupino se je pomikala s hriba v
šli nekako ob G. uri. Odpeljali so se na dveh busih. Vsi, ki so odhajali, so šli z najboljšimi vtisi z ameriških Brezi j nazaj proti svojim domovom. Vsak je veselja vzklikaval: kaj takega še ne, odkar sem v tej novi domovini Ameriki. Na vsakem obrazu je igralo izredno veselje. Da, bil je to dan, ki bo zapisan s zlatimi črkami v zgodovi-
podnožje hriba, kjer se nahaja ni ameriških Slovencev. Vsak cerkvica. Kmalu so ljudje po-; do, ki je bil zadnjo nedeljo v polnoma zakrili prostor okrog Lemontu, ta nikdar pozabil cerkve in samostana in ni se vi- tega dneva ne bo. delo ničesar drugega, kakor Dan je bil vroč. Pripekalo glavo pri glavi, osebo pri ose- je, kakor bi hotelo Uudi skuha-bi na vsem velikem obsežnem;ti na oakdalskem hribu. Zve-prostoru. Društvena zastop-jčer, ko so odhajali je iz obla-
SPRAVUANJE MRTVIH TRUPEL IZ PREJMOGOKOPA NA POVRŠJE.
Slika pokazuje, kako reševalci spravljajo mrtva trupla premogarjev iz premogokopa Carolina Coal Co. blizu mesta Coal Glen, North Carolina. Slika je bila povzeta par ur zatem, ko se je dogodila strašna eksplozija, ki je zahtevala 71 človeških žrtev.
Iz Jugoslavije.
-O---
V GRADCU JE IZDIHNIL SVOJO PLEMENITO DUŠO DR. IVAN ŽOLGER. — SLOVENSKI INDUSTRIJALCI PRI STOJADINOVIČU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
KRIŽEM SVETA,
— St. Francis bolnišnica v Evanston je pod strogim nad-
stva so prihitela iz vseh bliž- kov nekoliko porosilo, kar je gorstvom, nobenemu ni dovo njih naselbin. Samih zastav in izgledalo, da je tudi nebo vese-bander je bilo nad 25.	1 Io tega dne in da rosi blagoslov
na vse romarje, češ ponesite domov svojim družinam, svojim dragim tudi blagoslova neba. Tako je potekel torej najvaž-
IZGREDI NA. KITAJSKEM.1 GONJA ZA ZLOČINCI.
Posebni zastopnik Njega E-minence G. Kard. Mundeleina Msgr. prelat Rempe je izvršil nato slovesno blagoslovljenje
ob azistenci številnih drugih	dan' ki smo	kdaJ
gg-
so
doživeli ameriški katol. Sloven.
srečno večnost
PROBLEM EVROPE.
Nemški kancelar trdi, da ni do volj za Evropo edino le raz oroževanje, temveč nova e konomična formula, ki bi bi la v rešitev vitalnega proble ma Evrope.
New York.
duhovnikov. Najprvo blagoslovili vse zunanje pro.jci- Na* blagoslov tega dne o-
store samostr aa in cerkve, na- stane med nami in naa spremlja kar so blagoslovili še znotraj>aprej v življenju in potem v Takoj po izvršeni blagoslovitvi cerkve in samostana, so se vršili govori. Najjprvo je govpriLU Rev. P. Kazimir Zakrajsek slovenski župnik izjChicago. zdravil in zahvalil je številne udeležence iz raznih naselbin najprvo v angleškem jeziku, nato \ slovaškem in slovenskem jeziku. Poseben slovenski govornik je nato bil Rev. P. Ben-venut Winkler slovenski župnik iz So. Chicago. V krasnih in jedrnatih besedah je obrazložil pomen tega velikega dne. Kot zadnji govornik, pa je govoril zastopnik Njega Eminence G. Kardinala Mundeleina Msgr. prelat Rempe, ki je izvanred. dober govornik. Čestital je oo. frančiškanom za njih veliki trud, ki ga doprinašajo za svoj mili narod s kolegijem in misi-ionai*jenjem med svojim naro-dorii. Pozival je vse navzoče naj te vrle delavce v vinogradu Gospodovem podpirajo pri njih velevažnem delu. Spregovoril je tudi krepko o katoli škem tisku
Izgredniki zapalili katoliško Policija v Chicagi je dregnila cerkev in umorili duhovnika.
_ Feng Yu Hsiang ponudil
svojo pomoč pekingski vladi v boju proti angležem žive. čim na Kitajskem.
v sršenovo gnezdo in aretira la par sto oseb, ki so na sumu raznih zločinov. — Večina je Italijanov, mnogi bodo deportirani.
ljeno poslopja zapustiti in tudi nihče no sme priti notri ker so se pojavile črne koze in je nevarnost, da bi so ne raznesle.
Neka obiskovalka ko se je vr-j Peking. — Poročajo, da je nila iz bolnišnice domov je druhal zapalila katoliško cer- policija ima menda izmed vseh zbolela in umrla. kev v Kai Feng in usmrtila ta- mest Unije najtežji posel. Tu-Vallev C'll _ V	župnika.	;kaj je središče in zbirališče
Chicago, 111. — Chicaška
— Grass Alta rudniku je zasulo rudarja
Robert Hilla, do katerega so v	.alTol.	. v..	.. , ,
, .. . . . .. , ,t.	dujejo. da so srečevali cele di se ne strasijo najbolj tolo-
pondeljek pnvrtali toliko, d a ,JJ	.	. .	. J	^
Riga, Latvija. — Potniki pri- dvomljivih elementov, ki ogro-sedši v Rigo iz Irkutsk pri pove- žajo mirne pasante, kakor tu-
....	, ,.	, vlake natovorjene z topovi m vajskega in drznega posla. Ka-
šo potisnili skozi odprtino cev,	. . - „ .	^ „._ . . . „ . x	.
f . .	..	I drugim vojnim materijaiom \o- kor je bilo včeraj porocano, sta
po kateri so prišli z njim v raz- ..	T, , .__-__, , , .. . . , . . .
.....	zecim proti I rga, kjer ima sov- postala dva policista žrtvi zlo-
govor Dejal je da je silno a- ,	koncentriran mo- glasnega bandita Genna, tret-u7~.— —•■"»"J"-
čen, drugače me hudega. Rese- > ^	da 2aklada ja žrtev pa se bori s smrtjo.;""^ '	r°d°,JUb: to Je
valci so ga obvestil, kje naj ca- Yuhsianga, poveljni- Menda je ta zadnji dogodek ^ tL; ka na rešitev.	,	_______j*„i ____^	,„ Bodi mu lahka zemlja.
f Dr. Ivan Žolger.
V soboto dne 16. majn^ka zvečer ob 9. uri je izdihnil v Lassnitzhohe pri Gradcu univerzitetni profesor dr. Ivan Zolger, eden največjih sinov slovenskega naroda, svojo plemenito dušo.
Nevarna operacija na Dunaju se je sicer posrečila, a obenem so zdravniki ugotovili, da je ves organizem že inficiran po zavratni bolezni. Ko je spoznal neizbežnost krute usode, je vzel odločno in z moškim p^revdarkom slovo od življenja, napisal je poslovilna pisma od univerze in od raznih prijateljev. V veliko bolest mu je bilo, da ni mogel končati velikega znanstvenega dela o mednarodnem pravu, kateremu je bil posvetil vsak trenutek zadnjih štirih let, največjo bol pa je sam izrazil kratko pred smrtjo, z besedami: "Kako neverjetno težko se je ločiti, od najljubšega kar ima: od žene in otrok." Toda na ta problem trpljenja je iskal in dobil jasen odgovor: v rokah je držal križ, ki ga je v solzah poljuboval, rekoč : "Naj se zgodi volja božja." Vnet Jugoslovan, izreden talent, stransten delavec, mož silne energije, temeljit u-
oris profesorja 2olger-
—	New York. — V soboto dne 13. junija je zapustilo tu-j kajšno pristanišče 11 paraikov s 9625 potniki za v Evropo. Večina njih gre le na obisk.
—	Louisville, Ky. — Mrs. j — Kancelar j Mary Walling, 86 let stara, pr
ka kitajske armade. Vlak vo- podžgal agilnost policije, ki se jzeč preko Sibirije je bil zape- je v skupinah vdeležila prete-jljan na poleg ležečo progo, daičeno nedeljo napada na sum-se je napravilo prostor tovor- ljive hiše, napadi so se končali nemu vlaku, ki je vozil topove, z velikim vspehom. lin sicer 8 lahkih in štirideset težkih, ter 20 tovornih voz mu-
Hans Luther piše v julijski iz-iva ženska, ki je v ameriški se-daji "Foreign Affers" o vital- natski zbornici govorila je tu-
nem problemu Evrope in priporoča novo ekonomično formulo za rešitev vitalnega problema Evrope, ker po njegovem mnenju ni dovolj le vpitje po raz-oroževanju. Dalje tudi pravi, da ni na mestu, da bi tukaj razpravljal o težkem bremenu, ki ga mora nositi nemško ljudstvo,
nicije. Po poročilu nekega moskovskega lista posnemamo, da je trans-sibirski ekspresni vlak zadel v vlak natovorjen z mu-
,, , ... , niči jo, pri čemer je prišlo 30 Mrs. John Worthen, stansi pe-|oseb ob življenje. Sovjetska tih nedorastlih otrok sta v sa-jylada zvrača krivdo nesreče na momorilnem namenu zavžila
Zahteva po zaščitni carini.
kaj preminula. — Omaha, Neb.
Mr. in
strup, mati je umrla takoj, oče nekoliko pozneje. Vzrok družinske razmere in bolezen. Mrs. Warthen je bila stara 35
a povdarja, da je kupna moč jn SOprog 39 let.
nemškega naroda silno na-
— Sofija, Bolgarija. — Tu-
dvomno ovira napredku osta-Povdaril je: "Ni	sve^a. Kancelar odobrava,
močnejšega orožja na svetu, ida se Je ustanovila Zveza na-kakor je tisk. Zato, kako veli- rodov' kakor tudi Mednarodno ke zasluge imajo oo. franciška-nfe, ki se tudi v tem oziru žrt-
zadovala, kar so povzročile po-| kaj je bilo potom vojaškega so vojne razmere in kar brez- dišča nadaljnih 6 oseb obsojenih na smrt, obdolženih so-vdeležbe pri napadu na kate-
Bele Ruse.
Šanghaj, Kitajsko. — General Feng Yu Hsiang je ponudil svojo vojaško pomoč pekingski vladi. Dijaki so delili letake v katerih pravijo, da s tem naznanjajo vsem inozemcem, naj zavzamejo drugačno politično j
Aretirali so 326 osumljen-	. ,	-	-v
t •>• i a r\ a a jm „ iskala je dr. Stojadinovica cev, zaplenili 10.000 sodčkov	ilo co
zmesi za žganje kuhati in 10,-000 galon alkohola. V roke jim je tudi prišlo precejšno množino različnega orožja. Tajna policija je tudi izsledila, da je padli bandit Genna importiral semkaj iz Italije ljudi, ki so bili pri njemu zaposleni s kuhanjem žganja. Vsi ti ljudje so že v rokah pravice in bodo deportirani. Dalje je tudi prišlo na uho oblastem, da se zbira po navodilu v ječi se nahajajo-čega zloglasnega John Toma
vujejo za svoj narod. Ta le zavod, ki smo ga danes posvetili in izročili svojemu blagemu namenu za Vas katol. ljudstvo, bo odslej pravo središče za vse Vas, ki ste zvesti Bogu in njegovi zastopnici na zemlji naši materi katoliški cerkvi. Podpirajte goreče misijonarje oo. frančiškane, zakaj Vaše podpore so vredni in jo zaslužijo." Tako je približno govoril Msgr. prelat Rempe.
Nato se je podelilo še blagoslov z Najsvetejšim in s tem so bili popoldanski cerkveni obredi končani. Ljudstvo se je zopet vrnilo nazaj na hrib, kjer go se še nekoliko pozabavali. A kmalu so minuli ti prijetni
trenutki prišel je čas poslova in pokazal skrivališče, kam je začeli odhajati zdaj ti zdaj | potisnil truplo umorjene
sodišče, katero bo mogoče le enkrat služilo temu čimer je namenjeno, namreč reševati spore narodov pri mizi — mesto na bojnih poljanah.
-o-
Young priznal umor.
Los Angeles. — Kakor je bilo svoječasno porocano/ da je na zagonet. načiin izginila Mrs. G. Young, soproga Dr. Thomas W. Younga in vse iskanje ni i-melo vspeha, a okoliščine so kazale, da je najbrže dr. Youngu, soprogu izginole znano, kaj se je z njo zgodilo so oblasti iskale gradiva ter doznale, da je dr. Young imel razmerje z neko drugo žensko. Pri zasliševanju ni mogel Young več tajiti in pripoznal, da je on umoril svojo soprogo, nakar je tudi
dralo, med njimi tudi ena ženska.
—	Rim. — Poročajo, da se bo začel proces petih obdolžencev umora socialističnega poslanca Matteottija. Dr. Giuseppe Donati, urednik katoliškega lista "II Popolo," je odšel iz Italije, kamor se ne namerava več povrniti, dokler bo sedanja vlada na krmilu.
—	Chicago, 111. — Družine umorjenih policistov Harold Olsona in Charles Walsha, katera je usmrtil zloglasni Genna, dobijo vsaka po $7000, in sicer od mesta po $5000 in ostalo iz tozadevnega sklada policijskega dobrodelja.
-o
Nekateri ljudje so kritizirani ,ker ne govore, dočim so
drugi, ker preveč govore. * * *
Kedor ima perje, tega se lahko oskubi.
,.„„	.	. med tovariši zloglasne bande
stahsce napram Kitajcem, sicer ^^ $100 000> w ^ bi se
vporabljal za obrambo morilcev policista Olsona in Walsha.
V Belgrad je prispela depu-tacija industrijalcev iz Slovenije in drugih pokrajin. Obi-
in
zahtevala, da se industrija, ki je toliko razvita, da more kriti vse domače potrebe, zaščiti po carinski tarifi. Svojo zahtevo so podkrepljevali s tem, da je vsled tuje konkurence težko vzdrževati obrat v celoti in se more obrat v industriji zmanjševati, kar podraži blago in veča brezposelnost.
-o-

/
je za pričakovati druge bok serske usta je, ki bo tako huda, da je bil potres, ki je napravil toliko gorja in škode Japonski nič, napram tej nameravani ustaji.
Tamkaj se nahajajoči Ame-rikanci pravijo, da je stališče Kitajske podobno velikemu ognjeniku, ki gorje, da bi izbruhnil, ker kri bo tekla v potokih.
Canton, Kitajsko. — Tudi od tukaj poročajo, da so se že pojavili izgredi proti inozemcem, čim so zavzele mesto Kwangtung čete. Na ulici so pretepli vsakega, ki je govoril v manderianskem narečju.
— Tientsin. — Od tukaj prihaja poročilo o demonstracijah, katere so vprizorili dijaki, a vojaštvo je pazilo na red, tako da ni prišlo do nikakih spopadov.
, -o——
Gladka je pot v dolgove, a strma in brezkončna je, kadar se leze iz njih.
Državni pravdnik Crowe je poslal 20 oddelkov policistov z avtomobili z nalogo napasti vse obcestne gostilne, ki so last Torina.
Domalega vsi aretirani so I-talijani. Policija je vdrla v i-talijansko gnezdo na Taylor in Halsted cesti, kakor tudi na Blue Island Ave. kjer so našli recejšno množino vsakovrstnega orožja.
Poročilo tudi pravi, da je bil v nedeljo večer ustreljen tovariš umrlega Genna Mike Lom-bardi, star 18 let, o morilcu ni sledu, najbrže ga je pogodil kateri od tovarišev iz sovraštva a-li ljubosumnosti. Pozneje v noči so pa našli policisti truplo 35 let starega Italijana Gulizi-na ležati ob cesti na 14. cesti in Fifth ave. Podrobnosti o umoru niso znane. • .	* _
Socialna, beda v Sloveniji.
Brezposelnost na Slovenskem grozeče narašča. Po približni cenitvi je danes na Slovenskem 25.000 brezposelnih oseb. To je z ozirom na naše številno stanje ogromen procent. Toda vse kaže, da se bo ta procent še povišal. Vzrokov te naraščajoče bede na Slovenskem je več. Glavni je strašna stagnacija naše industrije. Glavni faktor pa, ki upropašča slovensko industrijo, obrt in kmetijstvo, je usodno nesrečna gospodarska politika naše vlade. Carinska politika ubija industrijo in kmetijstvo. Tarifna politika je tako zagrešena, da naravnost preprečuje razvoj industrije.
-o-
Strašno neurje s točo v Blokah.
Dne 18. majnika zjutraj se je nebo prevleklo s silnimi, sivimi in težkimi oblaki, ki so posebno nagromadili nad vasjo Metulje. Pokalo in grmelo je, da je ljudi bilo ker strah, dež je lil kar curkoma in silna toča je pobelila Zupanšček. Debela je bila kakor orehi in vsa sreča je bila, da je nad vasjo in njenimi njivami klestila debela
[kakor grah in lešniki. Voda je narasla v dva silna hudournika, ki sta se drvila skozi vas in nosila gorje na njive. V nekaterih hlevih je stala voda do pasu, in le s težavo so ljudje rešili živino na varno, da ni u-tonila. Celo svinjak je z živaljo vred voda prenesla na drug prostor in ga pustila kar na cesti. Ljudstvo je silno prizadeto in to tem bolj, ker tudi lansko leto ni kaj prida pridelalo, in mu zato manjka sadežev in semen.
Stepli so se
ruski begunci v Ljutomeru vsled nekega prepira. Pri tem je dobil G. Golgov starejši, čevljar iz Murske Sobote težke telesne rane. Prebili so mu tudi lobanjo. Da bi se rešil svojih zasledovalcev, je skočil iz I. nadstropja na ulico. Vsega po-tolčenega so pripeljali v javno bolnico v Murski Soboti.
Pogorel
je Škofic na Cigoncah pri Slovenski Bistrici v nedeljo 17. m. m. popoldne. Požar je nastal, ko so bili vsi domači z doma. Sosedje so ogenj opazili šele, ko se je že razširil na vsa poslopja. Iz hiše so rešili le nekaj pohištva. V hlevu so zgorele tri svinje, v gospodarskem poslopju pa vse zaloge živil in gospodarsko orodje. Škoda se ceni na več sto tisoč dinarjev. Zavarovalnina znaša pa le 2000 K. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjem.
-o-
Umrli so v Ljubljani: Josip Koprivšek, rejenec, 2 meseca. — Jerica Kemperle, čevijarjeva žena, 58 let. — Ju-lijana Kisel, žena železn. revi-denta, 72 let. — Mihael Sršen, posestničin sin, 24 let. — Marija Zaje, žena nadpaznika do-hodarstvenega urada, 53 let. — Marija Štebe, služkinja, 27 let. — Albin Židan, železničarjev sin, 2 meseca, — Josip Piškur, delavčev sin, 3 mesece.
DENARNE P0ŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne mM
s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatre so dostavljene prejemniku na dom ali al zadnjo poito točno in brez Tsakeffl odbitka.
Naie cene za poiiljke ▼ dinarjih la I-rah so bile včeraj sledeče: Skupno ■ poštnino:
500 — Din ................$ 9.15
1.000 — Din..................$ 17.95
2,500 — Din. ................$ 44.75
5.000 — Din..................$ 89.00
10,000 — Din..................$177.00
100 —	Lir	................$ 4.80
200 —	Lir	................$ 9.25
500 —	Lir	................$ 22.25
1,000 —	Lir ................$ 43.25
Pri poštijatrah nad 10,000 Din. tfB nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat «*•» nja, dostikrat docela nepričakovan^ je absolutno nemogoče določiti e«a4 vnaprej. Zato se posiljatve nakaiaj« po cenah onega dne. ko mi spreja* mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI
V
PO Ž
NO.
Vse posiljatve naslovite na—SLO VENSKO BANKO
zakrajšsk ft CEŠAREK 70—feb AVE. NEW YOKK, CIT*
JUGOSLAVIJO IN SICER BO >STI KAKOR TUDI BRZOJAV-

"AMERIKANSKI StOVENECH IN "EDINOST*
* r.-	^
Prvi in najst&rejii slovenski katoliški list v Ameriki. ^merikanski Slovenec ustanovljen Ma 1891. Edinost leta 2914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Kshaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday. Wednesday, Thursday and Friday. *	^ -PUBL^S HE D BYi-
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, EL
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplicaftion.
JLAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
iUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50
Entered as secosd clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-esKo, III., under the act of March 3rd 1870-
Sovjetska Rusija - novi faktar v svetovni politiki.
Odkar je poslala francoska vlada — po predhodnem priznanju de iure — svojega poslanika v Moskvo, je nastalo med Quai d' Orsay-em in Kremljom neko novo razmerje, ki ga ponekod še ne tolmačijo povse^i pravilno. Gospod se je omejil samo na obljubo, ostal je zvest svojemu prizadevanju in če sta se med tem obe državi sporazumeli v marsikaterem (vprašanje carističnih obveznosti je sicer velikega pomena, a ni glavno) vprašanju, je to gotovo tudi njegova zasluga. Posledice tega delovanja ,za Časa Herriotove vlade so se pokazale v popustljivosti finančnega komisarja Sokolnikova. Znamenje, da so se strinjali s tako politiko Francije napram Moskvi najširši sloji francoskega naroda, je pa dejstvo, da komunisti niso delali levičarskemu kartelu in vladama Herriot — Painleve nobenih posebnih težkoč. Zdi se, da je sovjetska zunanja politika našla v tem razmerju do Pariza novo možnost za njeno borbo proti Angliji. Vsa znamenja kažejo, da hoče Cičerin izkoristiti zgodovinsko utemljeno protislovje med Anglijo in — Francijo. Ker je Poljska vezana na francosko politika tako v idejnem kakor tudi materijelnem smislu, je nastal v Moskvi nov, vsekakor zanimiv načrt za novo grupacijo v Evropi, ki bi imela sledeči namen: 1. zaustaviti stremljenja protiboljševiške fronte, namenjena ne toliko propagandi III. internacijonale kakor zvezi ruskih federativnih republik ; 2. postaviti protiutež ameriško-
letno amortizacijo svojega dolga v Wall-Street, pa si tudi Francija naj pomaga kakor more in ana. Radi tega se v Parizu prav nič niso radovali državam Male antante, ki snujejo neke protiboljševiške fronte (medtem ko Ninčič izjavlja novinarjem, da on o tem nič ne ve!) ne proti komunistični nevarnosti, ki je prazen strah, tembolj pa proti sovjetski Rusiji. Cičerinova konstrukcija bi bila naperjena proti Angliji, ki skuša Nemčijo podrediti svojim zunanje-političnim ciljem. Jasno je, da bi v tem slučaju igrala Rusija v novem bloku eminentno politično vlogo.
V njem bi prevladovali interesi Vzhoda, in Rusija bi stopila_
čeprav od mnogih nepriznana —aktivno v koncertu evropskih držav oslanjajoč se na milijonske rezerve problematične Azije.
Forest City, Pa.
Iz pota. — Od Steeltona se vije železnica med velikimi hribi, obdanimi z zelenimi gozdovi ter tudi velikanskimi ska-lovji. Vožnja traja nad dve uri predno ta črni lokomotiv pripelje na ravan ter na odprto polje. Romantična je ta pot in človeku, ki jo opazuje sili raznovrstna domišljija v glavo. Zatem se vidi tupatam še kak hribček, zemlja se valovi in polagoma prihajaš na ravnino. To okrožje pokriva velikanska podzemeljska bogastva. Po teh krajih je še mnogo nedotaknjenega premoga, ki čaka, da se ga spravi na površje in porabi
magali: Mr. Kovačič, Mr. Ger-čman sin, Mr. Pancar iz Vand-linga, Mr. J. Kamin, Mrs. Jo-hana Kres, Mr. John Dečmanu pravnemu odborniku K. S. K. J., Mr. Boceneliju in vsem ostalim delničarjem, ker vsi so mi veliko pomagali. Vsem najlepša in najprisrčnejša hvala in Bog Vam povrni in plačaj za vse, kar ste storili v teh dneh v pomoč katoliškemu časopisju ! Hvala pa tudi vsem cenjenim naročnikom, ki so se tako radi naročali in nagovarjali se druge. Hvala vsem novim naročnikom za izkazano naklonjenost !
lajanje zaplotnih kužkov jaz ne odgovarjam, če bi, potem bi bil jaz bolj prismuknjen, kakor je dotični anonimni dopisnik in še Peter Zgaga zraven!
Končno še enkrat najlepše zahvalim vse, ki so mi po.mag^/-ii v Forest City pri razširjenju katoliškega tiska. Posebna hvala pa Mrs. Gerčman za postrežbo in vse. Vsem iskren pozdrav! Leo Mladič pot. zastopnik.
o-
Barberton, Ohio. Ni bolj smešnega kot govoričenje od strani naših verskih nasprotnikov, ko nekam škodoželjno in zelo pogosto povdar-jajo: "Vera peša." Saj veste tisto o Ribničanu, ko je trdil tem našim rojakom podobno: "Vejš ti kaj ti bom povedal, denar se bode vničil." Kako ti to misliš, ga je vprašal drugi. — Lej, jaz ga nimam, Ti ga nimaš in še dosti drugih je, ki ga nimajo. Pa poglejmo stvar z resnega stališča. Tukajšni veliki dnevnik "The Times Press", ki izhaja v sosednem mestu A-kron-u, priobči vsako soboto pod: "Go to church Sunday" seznam vseh cerkva v tem mestu in v mestih v okolici. V sredi seznama je tudi vsakokrat mal članek in zadnjo soboto je bil te-le vsebine:
"V teku zadnjih 32 let je prebivalstvo Zdr. držav naras-
Roe
da "Zora puca, bit Če dana." Dan se dela, naše vrste rastejo. Pa kako je vse to smešno. Odtrgajte cel naš narod tukaj v Ameriki od vere, pa vera vs-led tega še vedno ne bo pešala. Samo zadnjo leto 1924. je na-rastlo število vernikov na toli-
ko StevUo tukaj v Ameriki ko-|ȣ	so )ovi.
l.kor je vsega	"Tri i« - hitro pomeša, med ljudi
skupaj, tukaj m v starem kra-	Ta-
ju Torej ako tud. ves na. na-	- zmešal, da so mis-
rod v starem kraju popusti ve- nu JC
"Kšajt" so rekli, da je bil tisti tat, ki je kradel v neki hiši zasačen skočil iz hiše ter
lili, da je kdo drugi, ker je tudi on kričal: "primite tatu!" — Taki "kšajt" ljudje so na
ro ona še vseeno ne bo pešala.
Taki rojaki, naši protiverci
so popolnoma podobni nekemu,	, ci«,,,«,
..	,	,	, . ^ svetu pa se danes. Med Sloven-
pijancu v starem kraju, katere- . . . F	.
*	, XT__.	ci imamo tudi take in sicer na
ga sem poznal. Napil se jeren-!r	^	presn€ti
krat do nezavesti in v tem sta-1 Lawndale pri tetki
|jih je precej. Oca Zafrknik,
katerim se vsi živčki tresejo vs-
led silne nervoznosti pred kon-
nju se onesnažil. Ko se je po več ur potem prebudil in iztrez-
nil je vprašal prvega človeka: "Ti, kako pa je to, da danes ves svet smrdi?" Ni mu padlo v glavo dokler ga drugi niso
na to opozorili, da ne svet, ampak on sam smrdi.
—V vaši hiši, v vašem društvu, v vaši Jednoti je duh brezverstva in protiverstva in
vi, ko ta duh duhate si v svoji ka ter za£ei kričati, primite ta-pijani domišljiji domišljate, da tu • Brezvestnež se namreč do-je po celem svetu tak duh. bro zaVeda, da ga bodo na pri-
Vi zelo radi in zelo pogosto	hodnji konvenciji resno prije-
natvezujete katoličanom igno-	V Clevelandu se je oglasil
ranco, pa ali ni vaša ignoranca	V™ti njemu in širjenju njego-
večja kot ona najbolj zabitega	rdeče internacionale sloven-
gorskega pastirja, kar se tiče	inteligent in mu je povedal
vencijo, ki bo zahtevala od njega "kšajtneža" odgovor in račune, je te dni uporabil taktiko, gori omenjenega slučaja. Brezvestni pustolovec Zafrknik, kakoršnega med Slovenci ni najti več ne doma ne na tujem, je zadnjo soboto naglo skočil iz lawndalskega pašalu-
tlo za 68 odstotkov. V istem takih trditev, da vera peša? v ^rk, da je sit njegovega ži-času pa je narastio članstvo V starem kraju v Ložki Do-;<*ovskega socializma, ki ga slo-Povdanti moram še, da tako cerkva t j .vernikov za 118 od -lini pe živel nek slaboumen i venskemu delavstvu usiljuje s zakarje poraben in namenjen.-ni menda nobena naselbina jgtotkov. Kje so ljudje, kateri človek. Nikdar ni šel od doma j pravcatim diktatorstvom, ka-
—	, dnev- pravjjo, da cerkve umirajo in I in tudi pustili ga niso, ker neikoršnega je zmožen edino še
^Forest nik, kakor ravno Forest Citeka. jizjrubljajo svoj up,iv.> K - SQ bi bil 2nal priti domov. Nekoč >ak Žid, ala Trockij etc. Na-Citsko naselbino. Najprvo sem . Zato apeliram še na druge na- in kje imajo kake fakUčne do ]je šel z domačimi na Križno :pram dotičnemu inteli^entu v se srečal z Mr. Antonom June, selbine in na vse* zastopnike, kaze za to? Preteklo ,eto , S0r0 in ko je na vrh prišel je jClevelandu se Zafrknikov po-m njegovo družino, kjer smo|da primemo sedaj vsepovsod |«am0f se Je članstvo cerkva po- f^o začuden vzkliknil: O, kaj i močnik, ki se prav rad pred-
1 stavija javnosti za "neizpove-
Tako sem dospel nekako ob ^navdušena za katoliški četrti uri v prijazno
I L	9&HP	■ ■ zrnatim	m	/.
se veselo pozdravili. Zahvalju-|za delo za novimi naročniki.! množilo "ZH ljVs.l^lie "sicer !% tudi še na drugi strani svet?! jem se vrli družini za gosto-j da bo nas dnevnik vsaj na je-; re*, da vsi ti ,judje ne žive Glej, glej, iz doline je vendar ljubnost in postrežbo. Nato se sen zagotovo pozdravil. Kato- naukih Jezusa Kristusa ali ob- bilo videti, kako se nebo doti-podam h nasi marljivi tukajsm jhški Slovenci na delo! Naj bo ljubili pa so, da bodo'skusali ka naših hribov. Sedaj pa vi-zastopnici, družini Mrs. J. Ger-| Vam Forest Citska naselbina tako Živeti in vspodbujali k
. . . .	.	, .	cman, ki me je že pričakovala, za vzgled, kako je treba delati temu še druge. Vsi ti veruieio
angleški zvezi, ki grozi v političnem in gospodarskem oziru ne Kakor že znano je zadela to za katoliško časopisje.	da je	verujejo,
samo Evropi, marveč tudi vzhodno-azijskim narodom.	družino žalost, ko jim je smrt - -
To osnovno misel nove zveze, v katero bi vstopila tudi Rusija, je Cičerin razvil na zadnjem kongresu sovjetov. Ves njegov ekspoze je bil slika rusko-angleške borbe na vzhodu. Izjavil	jjstu že je, da je temeljna linija sovjetske: zunanje t politike želja za mirom in obnovo Rusije. Diplomatska delavnost Rusije da ni ofenzivna, marveč defenzivna. Ako se Rusija ni hotela udeležiti — v smislu njene miroljubne politike — konference za omejitev trgovine z orožjem, je iskati povoda v dejstvu, da Rusija Društvo narodov nikakor ne more priznati kot nadstrankar-sko institucijo. Razen tega so v Moskvi mnenja, da je postalo Društvo narodov — vsled tehtnega vpliva Anglije — instrument za borbo reakcije proti Rusiji.
Ruska politika je šla vzporedno za tem, da se ustvarijo med Moskvo in Varšavo čim boljši odnosa j i. Vtem smislu hoče skleniti Rusija s Poljsko celo vrsto praktičnih pogodb. Ruski načrt predvideva torej sledečo konstrukcijo: evropsko-azijski blok, ki bi obsegal Francijo, Poljsko, Rusijo in Japonsko. Da je pristop slednje v Cičerinovo kombinacijo zelo verjeten, potrjuje deljstvo, da imata Rusija in Japonska že Zvezno pogodbo in redno vzpostavljene diplomatske odnošaje. Tu pa ni japonska ljubezen do Rusije gonilna sila, temveč japonsko sovrašto do — Amerike. Angleško-ameriško približanje je moralo, nujno izzvati reakcijo v obliki rusko-japonskega prijateljstva.
Kar se tiče pristopa Francije v tako alijanso, je stvar povsem jasna. Amerika se je izkazala v teh povojnih letih kot neizprosna izterjevalka medzavezniških dolgov. Finančni položaj Francije je danes tak, da država jedva izhaja, ne da bi smela pomisliti na povračilo ameriškega dolga, preden Nemčija ne izpolni svojih reparacijskih obveznosti. Vlada Ramsay Mac Donalda, ki je imela za francoske finančne težave še največ razumevanja, je bila le malenkosten intermezzo in danes sko-migajo konservativci z ramo, češ, Anglija se je obvezala na 62
vzela ljubljenega moža, očota in gospodarja, o čemer se je v poročalo. Ostal sem tukaj, kakor vselej ter bil ves čas dobro-postrežen. Pomagal mi je sin prvi dan. Takoj drugi dan jtem pa šel h g. župniku Rev. Father Jevniku s prošnjo za priporočilo v nedeljo, kar so preč. g. župnik tudi radi storili ter priporočili pri obeh mašah naše liste, ter dalj časa, krepko povdarjali, da vsi
_ . .	. i v takem združenju moč
Delavske razmere so tukaj in pomoč in SQ vednQ pri _
bolj srednje. Delajo vsi, ker tu- j \jeni reči: Štej me
kaj je le trdi premog.	kateri si prizadeva priti bližje |iz^leda ga imajo ravno toliko ifrknik silno nervozni. Zato kri-
Mesto Forest City ni posebno idealom Krista in po njih ži- kot ta Človek. Kot ta človek ta- ci Zafrknik: primite tatu! To-
za enega,
dim, da je še na drugi sv*it, vasi in ljudje.
Naši protiverci tudi radi povdarjajo kako obzorje da imajo, pa
danega grešnika" roga in brije zasmehovalno iz njega norce. Kako dolgo bo članstvo to tr-strani I pelo ? Prihodnja konvencija bo j to pokazala. Delegati že prifl-vednojno pripravljajo svoje metle, široko In pred temi so lawndalski pu-kakor stolovci posebno redahter Za-
vehko. Šteje, kakor govori zad-, veti. Človek, kateri noče pri-nja statistika nekaj nad 6000 kopiti v vrste te množice naše dus, t. j. samo mesto Forest Ci- armade najde samega sebe v ty. A okolica, ki jo štejejo ne- družbi onih, kateri si ne žele, kateri skupaj šteje več. Tako da bi jim kodo govoril o samo-je naselbina Vandling, ki šteje vzdržnosti ali o ljubezni do nekako 1500 duš, ter še nekaj i drugih. Taki žele le slediti svo-drugih. Naših rojakov je tu- jim strastem in nasladam, da kaj veliko. Imajo lepo organi-1 po teh dobe vse, kar morejo, ne
ko tudi vi gledate le vaše ča-jda kje, ker ga nikjer ni?! Po sopise in vaše obzorje v tej za- ! pravega tatu je treba iti
de vi ni nič večje kot strani va ših listov, katere citate.
Anton Okolish.
—o-
Lovska sreča.
Hammond, Ind. — Leo Bon-
i zirano župnijo sv. Jožefa, ce- glede na druge. V družbi, ka- ckowski, je eden redkih lov , lo vrsto društev. Sploh Forest; tera se na srečo in v veselju	ki se mu je posrečilo po
narodi imajo svoje časopisje pa ne zasramujejo tako sloven-j City je ena izmed starih slo ske duhovnike, kakor eni slo-: venskih naselbin kjer se je ve
na
Lawndale, tam je in tam ga bodo kmalu dobili. Oča Zafrknik naj kar lepo "pobožno," kakor volk v ovčji obleki, svojo krivo brado pogladi ter o pustolovcih lepo molči, kajti večjega in bolj brezvestnega pa tudi bolj nesramnega pusto-po-j lovca med Slovenci ni, kakor
venski listi, zato pa pometite take liste iz hiš, ter si naročite katoliški list Amer. Slov. & Edinost, ki se sedaj bori, da postane dnevnik. Preč. g. župniku Father Jevniku izrekam na tem mestu najiskrenejšo zahvalo za tako krasne vspodbud-ne besede za katoliški tisk. Bog Vam plačaj in nebeška Mati Marija!
Agitacija se je obnesla to pot nadvse sijajno. Zopet se je pridobilo celo vrsto novih naročnikov, zakar gre še posebna zahvala sledečim, ki so mi po-
dno mnogo delovalo za napredek slovenskega naroda v Ameriki. Tako nam govori zgodovina, da se je tukaj organiziralo podpornd društvo sv. Barbare, katero se je raztegnilo pozneje na vse naselbine zlasti pre-mogarske. Kasneje se je združilo z S. N. P. J. in še več druge zanimive zgodovine ima ta dična naselbina.
Slučajno mi je prišel v roke umazani list Gl. Naroda, kjer
manjša vsako leto. Zakaj po- goditi in usmrtiti takozvanega je on sam! Capito! tem ne vstopiti v vrste kon- ameriškega zlatega orla. Ptiča	* * *
struktivnega dela in graditve, v vrste žrtvujoči h se mož in žena ? Pojdi v cerkev jutri in potem vsako nedeljo."
No rojaki, kateri ste tako hudi nasprotniki vere, kaj pravite na zgornjo štatistiko, katere prijatelji ste ? Saj vendar, ko slučajno en naš rojak noče duhovnika ob smrti in brez njega umrje in je po civilno pokopan, takoj brž vzamete kredo v ro-
je ustrelil na obrežju reke Lit- Na Cortlandtu vsak dan, ka-tle Calumet v bližini Torence ko novo naselbino ustanove in ave. Od konca enega perota do Pe-Terček iz nje poroča. Zad-drugega meri 6 čevljev in dva njo soboto so ustanovili Greens-
palca ter tehta 40 funtov.
me neki anonimni dopisnik iz	nared,ite črko na
T»:i.i_i-------1_ _	,	Potem pa takoj objavite še po-
burg. Pa. in Pe-Terček je iz nje poslal v G. N. dopis. Pe-Terček se moti, če misli, da njegove oslovske dlake, ki jo pušča, kjerkoli se valja ne poznamo. Tudi se moti če misli,
Pittsburgha napada. Njemu v odgovor rečem samo to le: Na
sebej v listu, da se dela dan,
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine pre vel Peter M. Cernigoj.
— Detroit, Mich. — Iz Louisville je.pretečeno nedeljo napravilo 1600 prebivalcev izlet v Windsor, Ont., da bi se napi-li ječmenovca o katerem trdijo, da ne vemo, da s privatnimi pi-da je "kick *. Pili so in pili, na-ismi prosi po Chicagi ljudi, da posled pa bili prepričani, da je bi njegovim umazanim dopi-pijača brez kicka, ker nihče jo som posodili svoje ime. Pe-Ter-ni nič čutil v glavi — pač pa v j ček vsa tvoja umazana pasja zepu-	jpolitika je nam znana!
"In kako sva prišli midve semkaj ?" je odgovorila Asti kratko. "Odgovori na moje vprašanje in jaz bom na tvoje."
Tua je odložila harfo in pogledala, kaj je še v košari. Pod plastjo suhega pa-pirjevega lista je našla skrite -bisere, tisoče biserov vsake velikosti in tolikega sijaja in lepote, kakršnih ni še nikoli videla. Bili so nabrani na svilene niti, vsi biseri iste velikosti na eni sami niti, tisti pa, ki so bili zelo debeli, veliki kakor nohet ali še večji, so bili posebej zaviti in položeni na dno košare.
"Nobena kraljica na svetu," je rekla Tua vzradoščena, "ni dobila v doto biserov tako neizmerne cene. A kaj bova z njimi in s harfo v tem gozdu, tega ne vem."
"Njih namen se bo gotovo pokazal, kadar pride čas," je odgovorila Asti; "sedaj se zahvaliva bogovom za njih darove in jejva."
Nato sta jedli, in ker nista imeli drugega posla, sta legli k ognju in hoteli zaspati.
A komaj sta zatisnili oči, ko se je zazdelo, da se je gozd zbudil. Najprej se je od reke oglasilo strašno rjovenje, v katerem sta spoznali glasove levov, ker sta videli te živali ukročene v thebanskih vrtovih. Nato sta zaslišali lajanje in zavijanje volkov in šakalov, z njimi pa se je mešalo glasno prhanje nosorogov in povodnih konj.
Ti strašni glasovi so prihajali bližje in bližje, dokler nista zagledali rumenih oči, ki so se bleščale kakor zvezde v temi ob robu gozda, po peščeni stezi, ki je vodila do njune skale, pa so hitele vohaje po tleh urne postave. Ob reki so se pojavile velike, psom podobne zveri z bleščečimi zobmi in globokimi žreli, za njimi pa je lomila gr-mičje ogromna pošast, ki je imela en sam rog na gobcu.
"Najin konec je prišel," je rekla Tua slabotno. "Te zveri bodo naju požrle."
Toda Asti je le zopet naložila drv na ogenj in je čakala, prepričana, da jih bo plamen pregnal. A ni jih pregnal, zakaj
bile so tako radovedne ali tako lačne, da so se levi plazili bližje in bližje in slednjič tako blizu, da so ležali, otepaje z repom po pesku, samo še za skok daleč od skale, dočim so se na drugi strani, kakor dvorjani okrog svojega kralja, zbirale hijene in flruga zverjad.
"Takoj bodo planili na naju," je zaše-petala Tua.
"Ali je naju duh božanskega faraona, tvojega očeta, in duh mojega gospodarja Mermesa zato pripeljal semkaj na solnčni ladji, da naju požro divje zveri kakor izgubljeno ovco v puščavi ?" je vprašala Asti. Nato je kakor po navdihnjenju dostavila: "Gospa, vzemi svojo harfo in zaigraj in z a poj

Tua je torej vzela harfo, segla v nje zlate strune in dvignila svoj ljubki glas ter začela peti. Spočetka ji je malo trepetal, toda ko je sčasoma pozabila na vse drugo razen na godbo, se je okrepil in se sladko razlegal po tihoti gozda in nad široko, leno reko. In glej, ko je tako pela, so se divje zveri pomirile in so prisluškovale, kakor da so očarane. Celo-kača se je priplazila
od nekod iz pečin in poslušala, zibaje svojo grebenasto glavo sem in tja.
Tua je slednjič utihnila, in ko so odmevi zamrli, so se vse zveri obrnile in izginile v gozdu ali v vodi, vse razen kače, ki se je zvila in kar tamkaj zaspala. Tako je zopet zavladala tihota; tudi Tua in Asti sta zaspali in se nista predramili, dokler ni solnce prisijalo na nebo.
Začudeni sta se zbudili in odšli po peščeni stezi, ki so jo bile izgazile stopinje živali, do obrežja reke, se tam napili in umili ter skušali s pogledom prodreti megle, ker sta mislili, da zagledata morda zlato ladjo z zakrinkanim moštvom, ki ju je pripeljala iz Memfide, kako se je vrnila in ju čaka sredi reke.
Toda ladje ni bilo, ničesar nista videli razen povodnih konj, ki so se dvigali in potapljali, krokodilov na blatnem obrežju in divjih ptičev, ki so poletavali od morja za hrano. Vrnili sta se torej k pepelu svojega ognja, jedli iz Astine košare, in ko sta se nasitili, se spogledali, kaj naj storita sej
dtriftŽM;wt£*ki J-.. •d.^iisUitis
ta se
te
"Pojdiva, dojilja," je rekla Tua. "Ob reki ne moreva hoditi, ker je obrežje polno plevela in blata ; skozi gozd morava udariti in bogovi bodo naju vodili!"
Asti je prikimala. Oblečeni v lahko, toplo obleko iz kamelne volne, sta zadeli košari na glavo po običaju egipčanskih kmetic in sta se odpravili dalje, harfo iz slo-nove kosti in zlata pa si je Tua obesila preko hrbta.
Tako sta korakali uro za uro skozi, gozd in si delali pot med velikimi stebli dreves, držeč se vedno proti jugu, zakaj v to smer so tekle z gostim grmičjem porasle jase v gozdu. V vrhovih dreves so nad njima vreščale velike opice, zdaj pa zdaj je j kaka zver pretekla njuno pot in izginila pod drevjem, a videli nista nič drugega.
I Proti poldnevu so se slednjič tla jela dvi-! gati, drevesa so postajala manjša in so se ! rdečila, dokler nista prišli do roba ''peščene puščave in stopili v majhno oazo, ka-jtere zelena trava je pričala, da bosta tamkaj našli vode. V tej oazi je bil vodnjak. Sedli sta torej k njemu, pili in jedli iz svoje zaloge ter malo zadremali.
"AMKRIKANSB SLOVENEC" IN "EDINOST"
Zapadna Slovanska
DENVER. COLO NASLOV IN IMENiiv ^AVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
LETA.
UPRAVNI ODBOR: ^h AnScheck. 4701 Grant Street, Denver. Colorado.
1	I Po/n / smkJ ^rank Boitz' R- - I. Bo« 171. Pueblo, Colorado! T in^ S ^ank Moh". 514 -W. 2nd Stre«, LeadvUle Colo
BU^tik lo«nh	^^ WaShlnRton	Denver, Coio^do.
Blasajmk . Joseph Vxdetich, 44&> Logan Street, Denver Colorado.
Vrhovni rdravmk: Dr. J. p. Snedec, Thathcer Bldg. PueblOcXado. NADZORNI ODBOR: MrCHSedn^: S""* ?koren- 4823 Emerson Street. Denver Colorado. 3	^ete1rvGeshen' 3952 So- Broadway, Denver, Colorado.
3.) Nadxor.: Michael Kapsch, 508 N- Spruce St. Colorado Spring, Colo.
POROTNI ODBOR: 1.) Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo, Colorado.
2	) Porotnik: Frank Strben, Box 707, Ely, Minnesota. 3.) Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: 2 ) John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado. 3.) John Starešinich, 4576 Logan Street. Denver. Colorado.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec — Edinost", Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora- ProS-nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-£ih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdo* zeli postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!
v spremstvu očeta ali matere, sorodnika ali zakonitega varuha. Ako jih spremlja kak sorodnik ali po varuh, morajo pokazati legalizirano pooblašČe-nje s strani staršev in dokazati sorodništvo oziroma varuštvo spremljevalca. V vsakem drugem slučaju se smejo izkrcati le z dovoljenjem priseljeniškega komisarja. Ista naredba predpisuje, da poročene žene morajo pokazati primerno po-oblaščenje s strani moža; ako mož živi v Kubi, mora priseljeniški komisar potrditi to po-oblaščenje.
Te določbe so bile izdane ne le v zaščito Kube, marveč tudi da se prepreči izkoriščevanje žensk.
IZ URADA DR. KR. ROŽNEGA VENCA, št. 7, Z.S.Z.
Denver, Colo. tram, ker so se udeležile spre-Vsem članicam društva Kr. voda v tako lepem številu, sv. Rožnega Venca, št. 7, Z. S.' Obenem apeliram na vse Z. naznanjam, da bi se udele- Slovenke v naši naselbini, da žile vse brez izjeme, seje dne katera še ne spada pod okrilje r>. julija 1925. Na tej seji je za te naše domače zapadne orga-ukreniti več važnih stvari, kar jnizacije, da to stori. Društvo se tiče prihodnje konvencije, je velika pomoč v slučaju bo-katera bo meseca augusta v lezni ali smrti. Tudi ne smem Denver, Colo.	pozabiti, omeniti, da smo ime-
Kar se tiče društvenih raz- li te dni igro "Ljubosumnost," mer, našo društvo zelo lepo na- ki je bila jako dobro obiskana, preduje in upam, da do prihod- j Imeli smo dosti smeha in za. nje konvencije bomo imeli loO^bave.
članic. Žalibog, da smo zgu- Pozdravljam vse članstvo nabili v mesecu maju dve dobre i še Z. S. Z. ter želim društvam članice po imenu Mary Silk in kot zvezi vsem skupaj največ-Mary Champa, katere so spa- jega napredka! Delajmo nauči.« le pod okrilje Z. S. Z.	i dušeno za našo Z. S. Z.! Zahvaljujem se vsem soses- Josephina Maring.
-o-
PRISELJEVANJE V KUBO.
Omejitev priseljevanja v Združene Države je povečala dotok inozemcev v Kubo.
Na tisoče inozemcev, ki niso mogli dobiti dovoljenja za prihod v Združene Države, gre mesto tega v Kubo. Ni verjetno, da bi mnogi izmed njih nameravali ostati v Kubi. Oni smatrajo to deželo le kot prehodno točko za lažji vstop v Združene Države. Večinoma tam potrpežljivo čakajo, do-kler se jim ne ponudi prilika priti v Združene Države bodisi zakonitim ali nezakonitim potom. V največjem številu slučaju jih čaka razočaranje.
V zvezi s tem so številke o pirseljevanju v Kubo tekom zadnjih treh let dokaj zanimive. Očividno je ,da ena izmed posledic omejitve priseljevanja
de prihoda inozemcev in da je za priseljence jako težko priti v Kanado. S Kubo je drugačna stvar. Kubanski priseljeniški zakon veliko ne zahteva in je prav lahko zadovoljiti njegovim določbam.
-o-
Določbe kubanskega priseljeniškega zakona.
Kuba ne zahteva, da si mora priseljenec pred vožnjo priskrbeti vizo kubanskega konzula. Niti ne zahteva potnega lista, izdanega od inozemske vlade, h kateri priseljenec spada. Edina izrečna zahteva za vse priseljence je ta, da mora vsak odrasli priseljenec imeti pri sebi ob svojem prihodu vsaj trideset dolarjev. Osebe, ki očividno niso v stanu vzdrževati same sebe, morajo dokazati, da ne bodo padle na breme javnega dobrodelstva.
Zaročenke ameriških državljanov.
Marsikateri ameriški državljan, ki namerava poročiti se z inozemsko, sprašuje, da-li je mogoče in priporočljivo, da pride zaročenka v Kubo v svr-ho, da jo tam poroči in potem pripelje v Združene Države kot svojo ženo in zato kot pri-seljenko izven kvote. Nekateri mislijo, da bi s tem dalo prište-diti mnogo časa in denarja. Ta ovinek se zdi zaželjiv zlasti bivšim državljanom onih dežel, kjer se ameriška naturalizacija ne priznava, kar se tiče o-proščenja od vojaških dolžnosti. Ameriški Državljani, ki hočejo pripeljati svoje zaročenke v Združene Države potem Kube, naj pazno prečita jo gori omenjene kubanske določbe glede'žensk, prihajajočih brez spremstva.
——o-
Poročni Zakoni v Kubi.
Tudi nekatere druge zakone treba jemati v pošte v, zlasti kubanske poročne zakone. Po istih je jako težko poročiti se, ako nista zaročenca stanovala vsaj dve leti v Kubi. Tamošnji civilni zakonik določa, da v slučaju inozemcev, ki nista stanovala dve leti v Kubi, treba dokazati potom primernega dokumenta, izdanega od pristojne oblasti, da v oni deželi, kjer sta stanovala tekom dveh predhodnih let, so bili oglašeni predpisani oklici. Neka naredba od 1. 1900., ki je še vedno v velj a vi, nekoliko olajšuje to zahtevo; ako namreč inozemca predložita občinskemu sodniku zadovoljiv dokaz, da v oni deželi, kjer sta stanovala tekom dveh predhodnih let, ni treba oklicev, se dovoli poroka tudi brez istih.
NOVE KNJIGE.
v Združene Države je bila ta, j Priseljenci, kadar pridejo, so da je veliko povečala število baje podvrženi zdravniškemu
pregledu. Ni nikake omejitve glede nepismencev.
-o-
potnikpv v Kubo. L. 1922. je prišlo v Kubo 25,993 priseljencev, 1. 1923. pa 75,461. V samo mesto Havana je prišlo tekom Posebne določbe glede žensk, zadnjih 3 let priseljencev: 1. Kubanska vlada je čutila po-1922. — 18,884,1.1923. — 55,-.trebno, da omeji in uredi pri-591 in 1. 1924. — 54,926.	hajanje priseljenk brez sprem-
Ivanada je druga dežela, ki stva. Naredba v tem pogledu jo priseljenci smatrajo za pre-jie stopila v veljavo dne 18. hodno točko v Združene Drža- marca 1925. Glasom iste se žen-ve. Omenili pa smo že, kako'ske pod 21. letom ne. smejo iz-stroge so kanadske oblasti gle-lkrcati, razum ako se nahajajo
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
A. M. Kapsa
2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614. *
Trgovina vsakovrstne železaine, ■trojniške naprave, električne potrebščine. cevi za plin, avtomobilske potrebščine. vse železne potrebe za postavljene Karage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Nase cene »o ji«-]
Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predme«ta. Začnite trgovati z nami in ostali bost« naši stalni pri-
Produkcija svinca v mesecu marcu 1925. v Sloveniji.
V Sloveniji imamo 2 topilnici za svinec. Pi~va manjša je v Litiji, druga pa v Žerjavu. V litijski topilnici se je v mesecu marcu t. ]. natopilo 340 ton svinca in sicer s 109 "delavci. Produkcija topilnice v Žerjavu pa je dosegla v mesecu marcu letos 844 ton; pri topljenju je bilo zaposlenih 254 delavcev.
-o-
ŠIRITE "A. S. ta EDINOST*
"SOCIALIZEM" je ime knjigi, ki vsebuje izbrane spise največjega socialnega slovenskega socialoga Dr. Janez Ev. Kreka. Knjiga vsebuje 616 strani berila in ima lepo veliko formo. Dr. Janez Ev. Krek je v tej knjigi naslikal socializem tako mojstrsko, da tega doslej še ni storil noben vsaj slovenski socialog ne. Opisuje vse zgodovinske pokrete delovnega ljudstva. Opisuje zanimivo tudi druga politična prepričanja. Ta knjiga je zlata vredna za vsakega delavca. Ta knjiga pokaže v pravi jasni luči, kaj je socializem, kaj ima dobrega na sebi in kaj slabega. Kdor nima te knjige, ta ne more trditi, da pozna socializem. Priporočamo je slovenskim delavcem, da si jo naroče in jo pridno proučujejo, ker iz nje si bodo pridobili veliko izobrazbe, ki je delavcu dandanes silno potrebna. V zalogi jo ima knjigarna Edinost. Stane $3.00. Naroči se jo od Knjigam« Edinost, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
-o-
"PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU" je ime knjigi, ki jo je spisal Domžalski župnik Franc Bernik. Knjiga vsebije 278 strani lepega berila in stane $1.00. Ta lepa knjiga nosi po-pravici lep naslov: "Pri najboljšem prijatelju." V tej knjigi najdeš pravega prijatelja, kakoršnega svet nima za te. Zhto priporočamo, da jo rojaki naročijo in čitajo. Naroči se od Knjigarne Edinost, 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
"VIR ŽIVLJENJA IN SVETOSTI" je ime krasnemu novemu molitveniku, ki je namenjen za čestilce Presv. Srca Jezusovega. Mesec junij je določen za češčenje Presv. Srca Jezusovega, zato bo njegovim če-stilcem ta molitvenik, kakor nalašč dobrodošel. Je lepo vezan in stane $1.25. Naroči se od Knjigarne Edinosti, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111.
-o-
"V LIBIJSKI PUŠČAVI" je ime romanu, ki smo ga prejeli J v zalogo te dni. Roman je vse skozi zanimiv, ki opisuje romantični izlet angleških izlet-jnikov v Egipt in pokrajine ob Nilu, kjer se srečujeta Križ sim-'bol krščanstva in turški polu-mesec. Citatelj ga ne odloži preje, dokler ga neprečita do j zadnje besede. Vsebuje 155 I strani in je mehko vezan. Stane 60c. Naroči se od Knjigarne Edinosti, 1849 W. 22nd Street, Chicago, III.
časa nevfedoč čegava in odkod. Slednjič je zvedela za svojega strica, pri kateremu je pozneje živela. Povest je jako Zanimiva. Knjiga vsebuje 219 strani berila in stane 50c. Naroči se jo od Knjigarne Edinost, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
-o--
"ŽIV POKOPAN" se imenuje povest, ki smo jo te dni dobili v zalogo in je krasna povest, ki mora zanimati vsakega bralca. Povest govori o Lenki in nekemu Alešu Blažu, ki je bil dve leti živ pokopan. Zelo zanimiva povest je in človek jo bere z največjim zanimanjem. Vsebuje 14-0 strani in se naroča od Knjigarne Edinost, 1849 W. 22nd St., Cicago, III.
na. Stane 75c. in se naroči od Knjigarne Edinost, 1549 Wcsi 22nd St., Chicago, IU.
PR, HUMPHREYS'
UM JH999
Marsikak zakonski molčeč junak.
moz je
"ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU," ta zgodba se je dogodila v Angliji, o kateri pripoveduje angleški pisatelj H. G. Wells velike zanimivosti. Nevidni človek je bi! povzročil na daleč okrog velik strah. Sedaj se je prikazal tu, sedaj tam in zopet izginil. Naposled so j ga ujeli. Povest je tako zanimi-, a. da jo človek ne more prožiti z rok, dokler jo ne prečita. Stane 50c. in se naroči od Knjigarne Edinost, 1S49 W. 22nd St., Chicago, II!.
"NAVADEN ČLOVEK" jc ime krasni šaloigri v treh dejanjih. Ta igra je bila v par naselbinah že vprizorjena in na-i redila veliko zanimanja, igra je jako interesantna in poduč-
"MOJ STRIC IN MOJ ŽUP-;NIK" je ime povesti, ki je prevedena iz francoščine. Ta ljubka povestica je doživela v francoskem jeziku že nad 150 izdaj. Sedaj je izdana tudi v slov. jeziku. Ta povest predstavlja posebni značaj neke 16-letne Regine, ki je živela pod nazor-stvom svoje stroge tete, dolgo
i 0 t o
Splošno priznanje in vsestransko zadovoljstvo
zavlada med odjemalci "Schrumm 4 Schrumm izdelkov.
V zalogi imam sledeče izdelke: — EXTRA SPECIAL: — Schrumm & Schrumm prcparacija, — vsaki paket vsebuje 4 predmete: importirano nemško hmelje, najboljši sladki malt, steklenica Flavorama cvet, kateri da pivi pravi pristni okus in Gelatinum.
Iz vsakega paketa se lahko naredi 8 galonov najfinejšega domačega piva. Cena $2.00 paket.
(OPOMBA) Vsaki paket vsebuje coupon, katerega vrednost je 20c.
Dalje imam v zalogi special Heidelberg Brand Malt & Hops, ki je med ljudstvom jako prrjubljeno. Cena: Set $1.00
Na razpolago imam dalje "Krambambuli" — to je prepara-cija za fino pivo, katerega ni potreba nič kuhati. Cena: $1.00 za preparacijo.
Pri naročbi 6 aH več gori — omenjenih predmetov dajem znaten popust.
Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbine najboljše extracte (svete> kot Bourbouu. Rye, Scotch. Cognac, Kimcl Rum. Dry Gin, e. t. d- Ceha: $1.00 steklenica.
Pri večjih naročilih pa dam znaten popust.
Naročilom iz naselbin izven Chicage je pridjati potrebno svoto Money Order ali draft čeku. Moj naslov je:
LEO JURJOVEC
Edini Slov. Zastopnik za "SCHRUMM & SCHRUMM" izdelki v Združ. Driavah.
1840 West 22n4 Place,	Chicago, Illinois
Phone Canal 3839
6 St
a
B
S
B
9
Izvor "Spominskega dne."
Na postavni ameriški praznik "Spominski dan" je navada, da krasimo grobove za domovino padlih vojakov. To so začeli naj prvo obhajati v južnih državah za časa civilne vojne. Vojni department je na podlagi najnovejših podatkov izračunal, da jc bilo v civilni vojni ubitih 359.528 vojakov linijske armade, vojnih žrtev v konfederacijski armadi je bilo pa 134.151; vendar te številke niso popolnoma zanesljive. V štirih letih civilne \ojne 18(>1—1865. je bilo torej približno pol milijona ubitih. Vendar nam uradna statistika kaže, da je v Združenih državah i leta 1913. umrlo 1,647.084 o-Lseb vsled različnih bolezni. Več kot 15.000 ljudf je podleglo boleznim v želodcu in črevesju. Mnogo izmed teh žrtev bi še danes lahko živelo, če bi bili uživali Trinerjevo grenko vino, ki je jako vspešno zdravilo za želodčne neprilike. To vino izčišča črevesje, pomaga prebavi, odvrača zabasanost, jači ledice in jetra in krepi ves itelesni sistem. Ako tega zdravilnega vina ne morete kupiti v bližnji, lekarni, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111.
NAZNANILO IN
PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in našim rojakom v državi Oliio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik
Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St.
NICHOLAS GOETTERT
Pogrebni zavod
Se priporoča Slovencem in Hrvatom 2046 W. 23rd Street.
CHICAGO. ILL.
POZOR ROJAKI!
S tem naz.ianjam slavnemu občinstvu :
Da imam naprodaj 4-zidane hiše v bližini slovenske cerkve in sicer:
DVONADSTROPNA HIŠA j z basementom, zadaj garaža i za 2. mašine, pripravna za vsako trgovino na 22. cesti. Cena: $16.500.00.
TRINADSTROPNA HIŠA po 4 sobe z basementom. zadaj garaža za 2 mašine. Cena: $12,300.00.
DVONADSTROPNA HIŠA, zgoraj 6 sob spodaj pa I sobe, ■ odpadaj garaža za 3 mašine. Cena: $9.500.00.
DVONADSTROPNA HIŠA, po 1 sobe z basementom. Za-'* daj garaža za dve mašine. Cena : $7,200.00.
Naprodaj imam še več hiš bolj oddaljenih od slovenske naselbine. Za nadaljna -pojas-" nila se obrnite na:
JOSEPH ZUPANCICH, Prodajalec hiš in zemljišč. 1324 — West 22nd Place
CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 7130
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, IU.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC- IN STEKLA Najboljše delo. najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotr3,1, pokladarn stenski papir. Phone: Canal 0490.
KRITJE STREHE.
3 — tx>praviLa na strehi garantirano
delo za $4.00. Prevzamemo dela na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let: kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Unijski delavci.
J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave.
Phone Lawndale 0114.
LED!
LED!
LED!
V vročih tlmrh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače. da meso ne zadiši, mleko ne skiaa, i. t. d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ^a od slovenskega ledarja še ne kuptipc naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H
1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na doni. prodaja in razvaza premog, les in prevaža tudi pohištvo oh času selitev. Rojakom t>e toplo priporoča.
ki ga priredi
Drušivo Sv. Ivana Krstitela
ŠT. 13, DR. SV. DRUŽINE
v nedeljo, 21 junija, 1925
V ALBERT MISEK'S GROVE, LYONS, ILL.
(Dva bloka north od Ogden Ave., blizu Dcsplains
River.)
Vljudno vabimo vsa Slovenska društva, kakor - tudi posameznike, da se udeležite našega Pik nika. Zabave bo dovolj, in sicer na krasnem prostoru, pod košatimi drevesi. Za srbeče pete bode godba igrala valčke, mazurko, kakor tudi Jazz.
Kako pridete tja? Vzemite 22nd Street karo do Kenton, (do konca), tam vzemite Lyons karo, ter se peljite tudi do konča.
Na veselo svidenje na Pikniku dne
Vam kliče
MR. LEO MLADIC,
ki je pooblaščen pobirati na ročnino, oglase in vse drugo kar je v zvezi z našim listom. Rojake po naselbinah prosimo j da gredo Mr. Mladiču na roke in mu pomagajo pri razširjeva- | nju katoliškega tiska.
Uprava A. S. & Edinost
KADAR HOČETE
prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Ce ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost.
ZAVARUJEM
hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči« To se pravi, kar kdc drugi zax'aruje, tudi jaz zavarujem.
Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vso se občinstvu toplo priporočam.	9
Joseph Zupančič
PRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA
1 m ■■
a*. TlMi
cafei«
-ejflMh
1824 W. 22nd Place
Chicago, 111.
_fcg ...:.. j -
"AMERIRANSKI SLOVENEC" IN ' EDINOST**
=5t
Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
"Zakaj pa ga nisi takoj pripeljal k me. ni? Ce pa pustiš, da ti uide iz prstov — slabo se ti bo godilo! Pazi, Hirpin! Že boljši borci kakor si ti, so se zapletli v mreže in velike igre v amfiteatru niso več daleč! Treba mi je le besedico ziniti, pa te pošljejo v areno, kjer boš dobrodošla žrtev rogljatemu tri-zobu in spletenim vrvem!"
Hirpija je govoril resnico.
Ni se bilo dolgo, kar mu je Neron po dolgoletni gladiatorski službi, in po mnogih zmagah milostno podaril leseni meč, znamenje, da mu ni treba več služiti v anifiteatru.
Upokojeni gladiator pa ni mogel živeti brez dražila, ki mu ga je nudil njegov usodni poklic, in še vedno je živo lvlepel po dvomljivi slavi gladiatorski. Zato si je ustanovil posebno borbeno šolo za gladiatorje in je kmalu bil neoporekljiv strokovnjak v vseh vprašanjih arene in mečeborbe ljubljenec dveh eezarje\ in slaven posvojili sijajnih borbenih prireditvah v amfiteatru.
Kako so bile plemenite Rimljanke zaverovane v možatega gladiatorja, smo že povedali. Njegov smehljaj je gospodoval nad žen-stvom, njegova beseda pa je bila postava med gladiatorji. Ilirpijevih groženj so se ti pretepači po poklicn huje bali ko meča in kopja.
In Hirpin je imel eno slabost — bal se je borbe z mrežo —.
Nekoč je nastopil v amfiteatru kot secu-tor . oborožen s samim mečem, — proti reti-ariju \ ki je nosil trizob in mrežo — in imel je nesrečo.
Zapletel se je v pogubno mrežo, in bil na milost in nemilost izročen svojemu nasprotniku. Gledalci so mu sicer prizanesli, po-največ zaradi njegovega* imena in njegove spretne olirambe — toda Ilirpin ni mogel pozabiti svoje sramote. Pogumni, silni mož se je bal mreže in je pri sami tej besedi žcpre-bledel.
Tudi to pot se je plašno in proseče ozrl na llipijo, kakor pes na svojega gospodarja, in bil očividno prepričan, da bo neizprosni mojster takoj izpolnil svojo grožnjo.
"Potrpi malo!" se je opravičeval^ "do. bro vem, kje ga je lahko najti, tistega mladeniča. Dobim ga, kadarkoli ga je treba.
Pripeljem ti ga v šolo! — Cisto hripav sem že bil sinoči, tako sem mu prigovarjal! — Dva meha kislega sabinskega vina sem izpil z njim do zadnje kaplje, samo da bi ga spravil v družino. — Saj vendar ne boš mislil o meni, da sem tako neroden in bi ga bil izpustil, preden da sem zvedel za njegovo stanovanje! — Ivlient je ali pa suženj pri —."
"Pst! Molči —!" ga je ustavil Hipija.
Damasip in Oarses sta se primuzala in vlekla na ušesa, da bi kaj novega zvedela. Hipija pa je hotel Hirpinovo novico sam in o-sebno sporočiti tribunu.
"Takih reči," ga je pokregal, "ni treba razkričati po mestu. Če bi ti imel tudi" možgane tako velike, kakor so tule tvoje mišice, bi že razumel zakaj ne! — Ne izgubi mi fanta izpred oči in predvsem — drži jezik za zobmi!"
Orjaški gladiator je mračno pa pokorno pokimal, klienta pa sta se pridružila borcem z globokimi pokloni in z vso spošljivostjo, ka-koršno so zaslužili taki odlični možje.
"Pravijo, da dvesto gladiatorjev bo obenem nastopilo v anifiteatru," je začel Damasip in namigaval na bližnje igre, "in da ne bo niti koščeka jekla dovoljenega v areni razen meča in čelande —. Pa seveda, spoštovani Hipija, ti najboljše veš, koliko je na tem resnice —!"
*	Izg. sekutor je zasledovalec.-
*	Retiapus je mrežar.
"In tri nove leve bodo hkrati izpustili v areno," je pridjal Oarses, "in pastirji pri ognju in ovce sem čul, da bodo postavili v am-fiteater, in travnik da bodo napravili in skale in grmičje in iz njega bodo planili levi--
Tvoj okus, prejasni Hipija, je dovršeno izobražen, pravijo ljudje, in očividno so tebe vprašali za svet."
Hipija se je skrivnostno in nekoliko prezirljivo nasmehnil.
"Enega libijskega leva imajo pripravljenega," je rekel. "Toliko vama smem razodeti. Sam sem ga videl včeraj, ko so ga krmili."
"Je velik —? Je močan —? Krvoločen — ?" sta oba v eni sapi popraševala. "Je popolnoma dorastel — ? In — saj mu ne bodo dajali mesa pred nastopom? In seveda, pastirji ne smejo biti oboroženi! — Ali bodo za tole vlogo vzeli obsojene hudodelce ali samo plačane gladiatorje? — Ne da bi bilo to posebno važno, če je le lev močen. Lani, saj ves, smo imeli tigra, Štiri etiopske sužnje je raztrgal, četudi so ga vsi obenem napadli!"
"Pa so bili brez orožja!" je pripomnil Euhenor, ki je vidno pobledel med razgovorom. "Dajte mi primerno orožje, pa se ne bojim nobene zverine, kar jih plazi po zemlji."
"Seveda — brez orožja!" je ponavljal Damasip. "Tudi tiger je bil brez orožja! Nisem še videl lepše živali! Se še spominjaš Oarses, kako je mahal z repom, kako si je gladil lice s svojimi šapami, — kakor maček, pre-dno se začne igrati? In ko je planil, je vrgel prvega črnca v zrak, kakor žogo! Sedel sem v peti vrsti, prijatelji, pa sem čul, tja gori v peto vrsto sem čul, kako so mu pokale kosti!"
"Škoda za tistega tigra!" je dejal Oarses z otožno mehkobo v glasu. — "Ne bili bi ga smeli spustiti nad slona! Ko sem zagledal njegova silna okla, sem že vedel, kako se bo boj končal in takoj sem stavil"proti tigru. Rad bi .bil izgubil svoje sestercije —, pa za lepo žival ni bilo rešitve —!"
"To naredi teža, prijatelji, teža, vam rečeni!" je razlagal Hirpin. Najsi bo človek ali žival, teža mora vedno —."
Škrlatni zastori so se odgrnili in Placid se je prikazal pri vratih, svež in smehljajoč se, pripravljen, da sprejme svoje Številne obiske.
Eno dobro lastnost je imel tribun, važno za človeka, ki potrebuje za udejstvovanje svojih načrtov vedno svežo moč in čuječnost
—	ponočevanje in popivanje mu ni škodovalo.
Četudi se je sinoči večerja izprevrgla v pijančevanje, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur, četudi je čaša krožila brez presledka in so bili gostje pijani do nerazsodnosti — danes je stal tribun pred svojimi obiskovalci spočit, zdravega lica In blestečih se oči.
—	In ko je pogledal krog sebe po množici svojih klientov in častilcev in znancev, v
snežnobeli, z zlatom pretkani tuniki, v vijoličasto obrobljeni togi, z lasmi skrbno negovanimi in namazanimi z dišečim oljem — takrat je v množici zašumelo priznanje in celo robati gladiatorji se niso mogli vzdrževati pohvalnega občudovanja.
"Živeli, prijatelji!" je pozdravil tribun in prijazno pogledal po svojih častilcih.
"Živel naš patron!" mu je odgovoril zbor najrazličnejših glasov, od krotkega, ponižnega Oarsesovega pa do debelih, zapitih in hripavih gladiatorskih basov.
Placid je stopil med zbrane svoje obiskovalce, z vsakim je govoril, za vsakega je imel prijazen smehljaj, seveda različen po značaju in vrednosti, za katero ga je ocenil računajoči tribun.
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slav-nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri
A. S. & EDINOST
CLEVELANDCAN JE 1
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p ripe ljam na dom. Prevažam pohi* stvt ob času selitev in vse kar spada v to stroko. ' Pokličite ms po telefonu I ' 2018 W. 21st Flace CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
JUST KIDS— s*u.Hay Morning
m
»T U CwMr
Srce automobila je baterija!
here's j a new onto fulljU Pep/-* "
Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri.
Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spra-* vili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage.
FIDELITY ELECTRIC CO.
FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Foflttano bUgo tudi izven Chicjgc. »Sit« po
Clevelandeanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI KROJAČNICA.
«*217 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO

Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in groccrijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 —57th STREET,	PITTSBURGH, PA.
..........................................................j'.............................................^'^^wWrVWaMaaay
PISANO POLJEj^!
-_-J. M. Trunk. -—	B
...............................—..........................
"Malo, malo, malo dela i-mam za kruhek," meni žarko-met. Ledvilčanje mi dajo pošten kos kruha, slava jim. Možje so in bodo sami najbolj znali soditi, če je moje delo "malo" ter mi pokazali duri, ako delo ne odgovarja kruhku. Vsakemu rad pripustim mesto v tem mining campu, kjer dostikrat zmanjka celo sape. Se-ve Časa pa potrebujem, ker vas je šest — Prosveta, Glas Sv. Proletarec, Del. Slov. Glas Nar. Enakop. — — ki secirate mene, jaz sem proti vsem popolnoma sam. Zato pa treba delati 6 (po novi pisariji) delati 6 do delati 10, reci delati, od šeste in delati — do desete. * * *
Avellski premogar (Prosv. št. 131) mi ponuja $500 za u-ganko, ko "sem modra glava." Thanks. Nisem potreben. Cesar Kaligula je pobiral davke o nekih naprav . . . Ko so mu to očitali, je dejal: Non olet ... ne smrdi. Sem radoveden, kako dolgo boste tako bogoskrun-
sko prešerni.
* # *
Mr. Grdina pravi v "Glasilu K. S. K. J. štev. 23," da je tudi S. N. P. J. dobra, ko bi le njeni uradniki ne dalali krivic katoličanom s svojim svobod-njaštvom . . ." Podpišem. Pa bodo kričali, da Mr. Grdina napada jednoto. V Proletarcu štev. 925 čitam, da sem jaz v velikih skrbeh za S. N. P. J. in bi jo rad priklopil K. S. K. J. Budalost. Zastave našega leadvilskega društva S. N. P. J. sicer nisem jaz blagoslovil, ste se u rezal i, a bi jo, ko bi dru-
sem jaz zapisal dolgo, dolgtf, dolgo storijo: . . ker imam dosti, dosti, dosti časa in malo, malo, maloi dela. . Kaj bi rekel o taki pisavi naš Prešern ? ? Bržkone: Nova oslarija. . .? Pri tem bi se pa čutil tudi jaz prizadetega. Malo me ta pisa-rija celo mika. Nekaj novega je, in novi časi potrebujejo — nove pisave. Morda postaneva s Prosvetarjem še celo slavna slavista ? ? ? Sam "bog,? ve. Ker pa je res time money in škoda papirja, bi jaz proponiral, da se nova oslarija ja — rečem pi-sarija. . . nekako skrajša, saj bo žarkometar poznal aritmetične kratice. Toraj mesto malo, malo, malo. . . naj velja malo — reci malo do treje. . — i. t. d. Da bo stvar bolj jasna, naj sledi uzorec: slama, slama, slama, bi se glasilo: Plitvi 3 žarkometar in njegova slama 5, ali vsaj plitvi do tretje žarkometar in njegova slama do pete. Živela nova osi. . .a pisanja.
* * *
Žarkometar meni, da bi bilo logično ? ?, ko bi papež prokla-miral kakega lumpa za hudiča. Lucky dog, da ima Časa do pete. . za take skrbi. Ni logično, niti potrebno. Ključe peklenskega kraljestva ima nekdo drugi. Počakajte malo, šlo bo po logiki, saj sv. Janez pravi: "Kdor dela greh, je iz hudiča." Vse ob svojem času, tudi glede logike.
# * *
Znani zdravnik Dr. Mayo je izjavil, da je postopanje proti učitelju Scopes glede evolucije — smešno. . . "the whole performance is ridiculous. . ." Pri-
štvo to zahtevalo od mene, saj I, j. V. , . • - L*-* ,
tn r	J » trdim. Evolucija je eminentno
prt. (.i se i i u>- znastven problem, toraj ne spada pred kak zakonodajni zbor, niti pred sodišče. Smešno je tudi, da debatirajo o znanstvenem problemu — šuštarji, brivci. . . odvetniki. Enako je glede sv. pisma. Protestantizem je izločil cerkev, zdaj imajo sv. pismo in razlaganje v rokah Šuštarji. . Res smešno. Najmanj zanimivo je tudi to, da Scopes izjavlja, da on ne veruje na e-volucijo človeka iz — opice. Tega tudi Darwin nikoli ni u-čil, kakor izjavlja njegov sin major Leonard Darwin, ki pravi : "Mv father was subject to a certain amount of abuse when he published his work. He took it quiet calmly. The attacks died down." Mož se moti. Gotovi slovenski "znanstveniki" še zmiraj "atakirajo" Darwina. Tudi smešno.
Stvar je treba obdelavati zelo resno, ker je problem težaven, kakor pravi profesor biologije na vseučilišču v Cam. bridgu, kajti "the particular and essential bit "of the theory of evolution which is concerned with the origin and nature
ravno za to gre, ! tvom S. N. P. J. ne brani, ako ' hočejo zastavo imeti blagoslovljeno ali iti z njo h kaki — procesiji. Gospodje mešajo pojme, imenujejo napad, kar je le obramba katoliško mislečih članov.
* * *
Škrat v Enakp. štev. 130 navaja "gola" fakta. Ne tajim, ako imate vi dokaze. Vojna je tudi v jjasih vrstah pustošila,, žal. A čemu letate vedno v fa-rovže in h kuharicam? Kaj bi vi počeli, ko bi teh ne bilo? V Beljaku je general Rolir nenadoma posetil "vojaško družbo" v Park Hotelu. Ženo iz najboljših družin so bile poleg. Pustil jim je kikle privezati nad glavami in jih gnati pri belem dnevu domov. Vi vidite samo farovže. Gotovi ljudje imajo izredno veselje tudi z "nagimi" fakti.
Lucky dog. Tako meni Prosveta. Zakaj? "J. M. Trunk i-ma dosti, dosti, dosti časa in malo, malo, malo dela za vsakdanji kruhek . . . Lucky dog. Pa kaj, ko bi bil žarkometar
ROJAKI V SO. CHICAGO
ALI ŠE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK
9476 — Ewing avenue
v zalogi vedno najboljše procerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v posetl
of species remains utterly mys-na fajmoštrijo študiral???? terious. . Evolucija je še sa-Morda je začel, pa ni šlo, ni mo teorija, in še kot teorija je
zagonetna. . . mysterious.
iiiiaiiiuHUiuciitumimiainiini •
Phone: ROOSEVELT 2586
SLOVENCI!
Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotografist, ki izdeluj- prav tako fine slike, če .še ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je:
M. Arbanas
SLOVENSKI FOTOGRAFIST
1147 — W. 18th St., Cor. May St

CHICAGO.
. ■ i.Vx
šlo, ni šlo . . . kakor pri mnogih?? Unlucky dog. Sicer mu pa povem na uho, da tu v koloradskih hribih solnce vso zimo in leto ob 6. vzhaja in ob desetih zahaja in po amerikan-skem reku: Time is money . .. delam jaz na dan 16 ur z malimi presledki. Ali žarkometar tudi ? ? Kaj potem z o-semurnim delavnikom? Unlucky dog, ki ima toliko, toliko, toliko dela.
* * *
Naš France Prešern je pisal o "Novi pisariji." Skoda, da ga ni več med nami. Pa tudi dobro. Morda bi bil celo hud, ko mu mešamo nekako njegov "kšeft" in smo začeli z — novo pisarijo. Poglejte, ljudje božji. Prosveta je zapisala o meni, "da jaz čitam, čjtam, čitam. . .V Na to sem repliciral, "da urednik piše, piše. . . "Zdaj pride zopet Prosveta1, In pravi, , "da
Seve, če kdo hoče biti od opice, temu je vse jasno. . . sic volu-mus, tako hočemo, stat pro ra-tione voluntas. * . mesto razlogov naj velja naša volja. Je tudi smešno.
Filozof Dubois Raimond, ki se ni prišteval med zarukan. ce, je odkrito pripoznal: "Ignoramus — ne vemo. . . et ig-norabimus. . . ne bomo nikdar vedeli. . šuštarji in brivci vse vejo. . . vse umejo, enako gotovi "znanstveniki," ki pa niti spodnje gimnazije niso mogli preklesati. Ridiculous — smešno.
* * »
Millions and millions of years . ne samo 10,000 let, Glas Svobode, se je razvijala zemlja. . . Magari. Sv. pismo mma zapreke proti miljonom, niti cerkev, ako tako dokaže paleotologija ali geologija.