Uto 1X1. itev. 54 V LjoDlliml v ponrtcljrt 5. rnorcn 19Z8. ceno Din r uLUluilijnl flAHUD Uhaja rtak dao popoldoe, izvzemli oedelje in praznika. — Inserati do 80 petit | 1— Din. do 100 vrat 250 Din, vetfjf tnaeratt petit vr«U i.— Dio. Popust po dogovoru luseratni 4avek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 24a« Din, sa ioozematvo 420 — Din. UpraTtriitvO: Knaflova uHca St 5, pritnčfe. — Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova ulica it 5. L nadstropie. — Telefon 2034. Sijajna manifestacija Vojvodine za KDK Nad 15.000 Vojvodine ev odobrava politiko KDK Impozanten shod v Novem Sada. — Pomembni govori gg. Radića, Pribičevića in dr, Kramerja. — Včerajšnji shod KDK je bil največja manifestacija v Vojvodini« — Novi Sad, 5. marca. Na včerajšnjem Bianifestaciiskem shodu Kmečko-demokrat-ake koalicije v Novem Sadu je Vojvodina Javno pokazala, da odobrava politiko, ki jo vodi KDK in da hoče aktivno sodelovaii pn uveljavljenju enakopravnosti vs-eh držav-ijanov in vseh pokrajin, za kar se v giav-ntm bori KDK. Impozantni shod predstavlja tako po svoji vsebini, kakor po svoji formi, jdasti pa po terenu, na katerem se je vršil, impazaii-tnio manifestacijo klej KDK. Udele-đtenci, ki so prisosivovali že marsikaten manifestaciji in največjim politič. shodom, kar jih dosiej poznamo v državi, shodom nekdanje HRSS, *o zatrjevali, da je bii včerajšinji shod edem največjih in najlepših. kar so jih kdaj videli Shod je na najma-nifes tantri ej ši način pokazal pomen in na-vdušenje, s katerim je narod sprejel ideje fcn program KDK. Radikali so se sicer pripravljali, da shod razbijejo ali vsaj povzro-čijo incidente, da bi na ta način zmanjšali njegov poment veadar pa so se previdn-o umaknili, ko so spoznali, da tu ne gre za običajni politični shod, niti trenutno vzhi-Čerrje mase, podžgane od plaćanih agitator-jev, marveč da je to izraz volje naroda, ki se bori za svojo eksistenco, naroda, ki vidi ta čuti, da je sedainji hegemonistični režim pogubonosen za narod in državo. Vlada je sicer v Novem Sadu koncentrirala policijo ih žandarmerijo, da pri prvem najinanjsern incidentu razžene shod, ker pa ni bilo izzi-vačev, so izostali tuđi incidenti, ki bi bili gotovim krogom ćelo dobrodošli. 2e v soboto je narod navdušeno po-rđravtjal voditelie KDK, ki so dospeli z ve-fcernim beograjskim vlakom. Intimna ve-cerja, prirejena za 30 oseb, se te kmalu »premenila v lep shod, ker Je priš!o okrog 300 ljudi, da pozdravijo voditelje, od kate-ril pričakujejo rešitve in izboljšanja svojega težkega stanja. V nedeljo pa so že v zgodnjih iutranjih urah začeli prihajati iz Jližhije in daljne okolice pristaši vseh srrank da se odeleže shoda in tako izrazi jo svojo solidarnost s KDK. Poedine organizacije so prišle z godbarrri in zastavami, na vozovih in kozjih, tako da so novosadske ulice oži-vele, kakor dosiej ob redkih prilikah. Z vsakim vlakom, z vsakim parnlkom so pri-hajale nove množice. 2e mnoso pred napo-vedatio uro je bil prostrani Ribji trg. kjer Ie bil v orzadju postavljen gnvorniški oder, napolnjen do zadnjega kotička tako, da so nepregledne množice napolnile tuđi vse so-iw?dne ulice Po nepristranski cenitvj se je slioda udeležilo nad 15.000 ljudi Med vJharnimi ovaciiami in navdtišenhn vzkUkanjem, ki je odmevalo po mestu kakor orkan, so ob 10. prišli na shod voditelji KDK z gg. Radićem in Pnbičevičem na čelu. Trajalo je več minut, predn-o se ie nrno-fica pomirila, nakar je predsednik novosad-jke organizacije dr. Moč otvoril s kratkim pozdravom shod. Vedno znova ga je pre-kinjala množica, ko Je pozdravi! posamezne voditelje Med nepopisnimt ovaciiami je koneno povzel bes**do g. Radić, ki je v eno-urnem govoru opisal politični položaj in pojasnjeval program !n politiko KDK ter povdaril, da KDK ne bo odnehata, predno n« bo korakalo pod njeno zastavo vse, kar v tej državi misli dobro in pošteno. Za ffjim je prav tako frenetično pozdravljen govoril g. Svetozar Pribičević, ki je ob&rno govori] o zadnji vladni krizi in o načinu borbe, s katero hoeejo veikosrbski hegemonistj proprečiti zmagovit p-ehod KDK, ki bo zfcrala vse sile in pokazala, da predstavlja v na&i državi tako važen faktor, da preko nje in proti nj ej ni mogeče vladati G. Davidović je zapustil skupno fronto demokracije, ker se je ust-rašil, da bi imeli prečani većino. S tem je jasno pokazal, da ni mč boljši od ostalih hegemo-nistov, kl ne prirnavajo prečanom nikakih pravic. Na nas samih je ležeče, da pridemo tuđi prečanj do besede Tzbolj^anje seda-njega stanja bo nastopilo sele takrat, ko bo mo enakopravni. KDK bo zato zbrala pod svojo zastavo tuđi vse one Srbe, ki so se ie naveličali sistema glavnjače G. Pribi Cević se Je v s\-oiem govoru dotaknil tuđi imenovanja dr. Korošca za notranjega ministra ter povdaril, da Je dr. Korošec prav rad sprejel to mesto Združ la sta se poli čija m jezuitizem m pod talarjem se bo kmalu občutila še hujša inkvizicija Prave-ca Jezuita se je pokazal dr Korošec o prih-ki razprave o glavnjači v Narodni skipSči-ni. kjer se Je izognil vsakemu direktnomu odgovoru. Danes vladajo v naši državi iz-redne prilike kakor nekoć v Avstro Ogrski. Naš složen nastop pa nam daje garancijo. da bo tega kmalu konec. Skupno s KDK bo šla v ofenzivo proti sedanjemu policijskemu režimu tuđi Srbija »u Makedonija 2e danes, ko ima KDK komaj 85 poslanene. je reži-movcev strah. Ko jih borno imeli 150. jim bodo popokale kosti Svoj govor je gosp. Pribičević zakljucil z izjavo. da bi bilo najboljše, če bi se Narodna skupščina raz-pustila in razp-isale nove volitve, kajti naj pridejo volitve kadarkoli, KDK bo vselej napredovala, Končno je govoril ?e dr. Kramer, kl Je v svojem govoru povdaril. da čuti Slovenija rsto, kar čuti Vojvodina, čuti potrebo poštenega režima, ki ne bo delal razlike med Srbijanci in prečani in ki bo poznal napram vsem enake pravice in enake dolž-nosti (Poduobnejše poročilo o govorih glej v današnjem »Ponedeljku«) Množica je vse tri govornike neprestano prekinjala s pT'trjevalnim vzklikanjem in jvm prirejala ovacije, ki so dosegle visek, ko je predsednik dr Moč zaključil zboro-vanje Omladinci so dvignili gg. Radića in Pribičevića na ramena in Jih v triumialini povorkj nesli med kostim špalirjem nepregledne mntižice, ki je prirejala voditeljem KDK neprestane ovacije. Stjepana Radića so nosili njegovi nekdanji najhujši nasprot-niki, jugosloven>ki nacijonalisti, g. Pribičevića pa bivši r-idićevci Množica se Je spontano formirala v impozantno povorko z godbami in zastavami na čelu. Poslanski klub KDK z voditelji na čelu je stopal v začetku povorke. Z vseh oken, z vseh hiš in v vseh ulicah, koder je korakala povorka, so jih navdušeno pozdravljali. Povorka se je ustavila končno pred stanovanjem g. Nenadovića. kjer ie bil nastanjen g. Pri-bićević Manifestanti so ponovno zahtevali, naj jim še spregovorita gg. Radić in Pri-bićević. Raz okno ie imel nato g. Radić kratek nagovor na rrrno/Jco, povdarjaioč. da je manifestacija dnkiz, da stopa Vojvodina v kolo KDK in da režtmovce ne spreietava zaman mrzlica Sedanjemu režimu mora slediti vlada narodne volje. Nato je imel kratek nagovor tirdi g. Pribičević, ki je povdaril da nihče ne more uničiti tega, kar zgradi Ijubezen. In KDK sloni na Ijubezni naroda do države. Vojvodini bo kmalu sledila tuđi Dalmacija, Crna gora in Srbija. Na splošno željo je govoril tuđi še znani tiaciionalisr g Jevdjević, ki je v svojem temperamentnem govoru oštro ob<=odil beo-grajski režim, kojega politika vodi izključ-n-o Ie beograjska čaršija, P< pnldne ob 14 se ie vršil v hotelu »Svoboda« banket, na katerem so se vr-stili razni govorniki, ki so vsi pozdravljali odločen nastop KDK za pravice prečanskih krajev. Pred hotc'om se je zbrala ogromna množica, ki je nato spremljala voditelje \or zaupnikov iz Zagreba in zapadnega dela Hrva Iske. Zborovanje je otvori] bivši minister dr. Živko Petrieič, nakar je skoraj dve uri erovoril dr. Ansjelinovic o političnem položaju. V svojpm govoru ie kritmral ustvar-janje političnih front 8 strani Stjepana Ra-<1iča in Sv^tozarja Pribičevića. Dalje je na-slašal. da se bo nad eedanjo rlaHo m»Š^e-ralo. kpr ni ▼ njej nob«n»ea Hrvata ter t»-k Iju čil svoj eovor s povđarkom potrebe revizije notare ▼ d vtisom strahovitih razkritij posl. Suteja o razmerah v generalni direkciji šum, sprejela predlog za izvoli-tev parlamentarne anketne komisije, ki naj revidira vse dosiej sklenjene pogodbe o eksploataciji državnih gozdov, na kar se je nadaljevala proračunska raz-prava. Pred pričetko^n proračunske razprave je KDK v smislu svojega sklepa, da pri proračunu ne sodeluje, zapustila dvorano. Po kratki debati je bil nato proračun tega ministrstva sprejet, na kar je bil izvoljen anketni odbor v smislu predloga dr. Šuteja. Včeraj je vladalo v Beogradu popol-no mrtvilo, ker ni bilo skupšćinske seje. Ministrski predsednik Vukičević je dopoldne konferiral s poedinimi ministri, nato pa je telefonicno poroćal kralju o situaciji. V avdijenci v Topoli se je mudil namestnik zunanjega ministra dr. Šumenković. Veliko zanrmanje pa je vladalo za današnjo sejo Narodne skupščine. Vladni krogi so tuđi danes pod poraznim vtisom včerajšnjih manifestacij KDK v Vojvodini, ki so presenetile zlasti radi-kale, ker nišo računali s tem, da bi voi-vodinski Srbi tako enodušno odobrili politiko KDK. Današnja dopoldansfca seja je priče-la od 10. đopoldne. F red prehodom na dnevni red je posl. Vilder zahteval. da se v zapisnrku zadnj« seje konstatira, da je KDK pred pričetkom proračunske razprave zapustila sejo, ker nikakor noče nositi odgovornosti za ta proračun Po rešitvi nekaterih formalnosti je prišel v razpravo nujrri predlog KDK glede ukinitve obednskih komisarjev m postavitve zakonitega zastopstva. — Predlog se glasi: Kraljevska vlada se poziva: 1. Takoj, najkesneje pa v treh dneh, naj ukine vse obemske komisarje in to tako v podeželskih kakor v mestnih občinah. Ta'm. kjcr so že izvršene občinske volitve, na> se uprava izroči novo izvolje-nim občinskim odborom, dnigad pa naj-starejšemu obč. uradniku. 2. Vlada naj naroči vsem podrejenim organom, da takoj potrde že izvršene volitve, v ko-likor se to še ni zgodilo, vse eventuel-ne pritožbe proti volitvam pa morajo reševati upoštevajoć zakonito določene roke najkesneje tri dni po sprejeinu. 3. Vsi oni. ki bo kršili to uredbo, naj se takoj pozovejo na odgovor in najstrožje kaznujejo. Pasi. Predavec je v daljšem govoru utemelji! ta predlog In zahteval zanj nujnost. Uvodoma je obširno razprav-Ijal o pomenu občinske avtonomije in o občini kot najbližji samoupravni edini-ci, pri kateri lahko narod rešuje vse one probleme, ki se ga neposredno tičejo. S tem. da vlada s postavljanjem komisarjev onemogoča narodu sodelovanje v občinski samoupravi, krši temeljno do-ločbo ustave. Vse kulturne države po-lagajo na občine največjo važnost, ker je občinska samouprava obenem pod-laga državne uprave. Govornik se je nato podrobno pečal z razmerami. ki vladajo zlasti na Hrvatskem in v Bosni, kjer je malo občin, ki ne bi imele komi-sarja. Občinske volitve so deloma že davno izvršene, deloma pa se bi takoj izvršile, če bi jih ne zadrževala vlada sama. Radikaft srx>znavajo, da so izgubili med narodom vse zaupanje. Že občinske volitve, ki so se vršile v poedi-nih pokrajinah. so pokazale, da jim narod vc-č ne zau-pa. Zavedajcč se, da tako vedno bolj izgubljajo na terenu, sku-šajo radikali potom nezakonito postavljenih komisarjev in z izigravanjem občinske samouprave ostati na krmilu. Predlog KDK prav za prav ne potrebu-je nikake utemeljirve. Za njim je govori 1 zenVjoradnFk Di-mitrije Vujić, ki se je v polnem obsegu pridružil izvajanjem preipovornika in zahteval, da se temu predlogu prizna nujnost. Nato je povzel besedo sr. Stepa n Radić, ki je uvodoma zelo oštro napadel nas'lne -metode vlade, ki hoće potom nezakonitosti ostati na krmilu, dasiravno med narodom ne uživa nika-kega zaupanja. G. Radić ob 13. še govori. Pop irski nrpad na poštna omiiulonco đolenlslieaa ulaKa pojasnlen Senzacijonalna arelacija v Kocevju. — V zapore Ijubljanskcpa deželnega sodišča je bil pripeljan restavrater Ivan Klemenčič. — Velik uspeh ljubljanske policije. — Tuđi orožništvo je marljivo sodclovalo. Po LtuMJsmi 90 se že t soboto popoldne kljtib prikrivanju preiskovalnih oblasti razsirile prve govorice, da se je končno posrećilo var-nostnim obla&tem prijeti drzneza roparskeza na-padalca na poštno ambtrlanco do!eir>skega vlaka. UanaSnjri »Poneddjek« priobčuje neka-tere p-odatke 0 tej aTe-taciii ia 0 razkriirkaTTJu napa-dalca v ose bi koievske«a restavraterja Ivana Klemenčiča. To poročilo i2ipoipolnij'UJeinio Se z neka ter imj drugiira zantmrvuni podatki. Pol. nailzorruk g. Zapela, kateremu Je bila poverjena preiskava, je v četrtek 1. marca zve-5er pTJsoet s tremi policijskim« agenti v Ko-čevic. Mirno iu neo^paženo so že »večer pričeli s prjpravami za pretekavo v hotelu »Trst«, ki ga Je Ime-1 v najemu bivSj želerniSJ« premiJta^ Ivan Klemenčič- V spremstvu dveh koče\r»kih arožmkov so detektivi okoli 7. zijrtraj nas!ed-njega dne potrkali na vrata KlemertčiČeve spal-ne sobe. Kratko 90 ma naz-namli nameo rn pomen svojesa prihoda, pTed vsc«i da smajo od preiskovalneza sodišSa na lozo bvT^ita pri njem hiSno preiskavo. KlemenčiČ )e vstal, ne da U protestiraj proti preisfcavi. Bil J« xck) mireai in molčeč. Prei^kali so vso Bjes^>vo korespon-denco in vse »mare. Oko li 11. dopoldne pa sta dobila oroinika naloj. da Ivana KJamenčiČa od-peljeta 1 vlakom v LJubljano v preisfco-valjii za-por, kjer Je proti njemu zbran zelo o-btež-ilen materijal, ki za dolži, da fe on t»vr5U dne 26. avgusta napad aa poštno ambulanco doleniskega vlaka m sicer v trenutka, ko je vlak vozil sko-z4 predor pri Skofeljci. Pred hotekmi »Trs«« »e Ie vse doootdne 2. trn. zbfraia velika množica Uudi. ki so ne-strfHK) pri ča kov ali, kaj se bo tzođilo s Klemen-tičem, kj je drafačc v mestu ki okolici nživaJ splo^en ogled Hi je bil man dalrč naoko li po ko£evsk> ta ribniSki dolini. Dobro }e Ie vsem v aooiiw»u. kako te&r dnevne mvkt )e moral lani prestati poStni pod-uradnik Brau Bratovi, ka )e apremljal osodne noći ambnlanco dolen|skeia vlaka, i so p ni MH. kolodvoru naSli v ambulanci na tleh sveza-neza na rokab m norah. a čez flavo vreto. za-drjrnjen« okori vratu. Vlak je takrat prispel na Slavni kolodvor ob 21.33. Fran Bratovi je tako) policijski komisitr m z3Sto^n:Vom poSrne đfrelc-ci;e poja&nil, kako je l>il v p-redoru pri Skofeljci napaden. Poštna komisija je tuđi ugotovila, da je rapar odnese! nad 183.000 Din, veomoma v tisočakih, kater;h serije pa so bi!e tvčrm rnzna-movane v po§tn:h knjigah. Najprei so osamili poduradnjka Bratovža ter ga začasno obdržali v r'Doru NadaLjn-i komisijonelni ogledi ainbu-lančnega voza najstarejŠega sistema pa &o uzo-tovili, da je Bratovž nedolžcu ter je bila proti njemu preiskava u^tavljena. Kritninalni oddelek ljubljanske policije, skupno s poštno direkcijo ni mirova!, nvar« več je s potnočjo našetja orožništva, ki je tuda marljivo opazovalo kretanie gotovih osumljencev, nadaljeval poizvedbe in zbi* ral ves materijal, ki h'\ lahko prišel v po* §tev. Ljubljanska policijska direkicija je potom svojega «Pol. dne\*nika» ot>vestila vse banke, denarn« zavode, razna, velika podjetja in nara\*no tuđi orožniške postaje o soznamu ukradenih tisočakov z navedbo natančne serije dotičncjja bankcr\ca. Kmalu je bilo u gotov lj eno, da je največ označenih bankovcev v pro-metu v kočevskem okraju, pojavili pa so se tuđi v LjuMjani in na Go* rcnjskenL Nedavno je imel neki ugleden ljubljanski trgovec neprilike, ker je irme* njal tisočak s serijo, ki je bila tuđi v post« ni vrećici. Vprašan, kje je dobil bankovec, je povedal. da pri Ljubljanski kreditni ban« ki. Ta pa ic nato poiasnila, da je banko* vec prišcl \x Kočevja. Poizvedbe so se stro« go tajno nadaljevale. Končno so prišle na dan še druge važne okolnosti, ki so pripo* mogle, da se je sum roparskega napada koncentrira! na Klemenčiča Prvotno so sumničili tuđi druge osebe v kočevskem okraiu. katerih suin pa je bil brez stN'arne podlage. Ivan Klemenfic1 je bil deset let Železnt* m v Radovlji* ci. Sa.m KJemen^ič pa je zapustil Le».ce ter vzel v najem hotel *Trst» v Koćevju. Nekaj tednov pred napadom na pofttno amhulanoo je njeg >*> a žtma Josipina napo« vedala konkurz svoje trgovine. Kmalu po izvršenem napadu pa je takoj ponudila up* nikom 20 % poravnavo. Zas-topnik irpnikov jt: v njih imenu sprejel poravnavo. Kletnen« ćičeva je nato irplačala poravnalni mc»ek, nara\*no rudi s tisočaki, ki so bili v sezna* mu policijske direkcije. Se mnoge druge, na videz malenkosrna okolnosti sn> kazale, na to, da je moral biti nan-adalcc Ivan Klemenčič, ki je pač k<»t železničar poznal vse manipulacije, kako je treba odpirati staro amhulanco. Klemcnćič do danes še ni priznaj, da bi bil on i7vršil napfd. ^roti njemu s« mrzlio* no nadaljuie preiskava v KoJevju ir» dnj» 0^x1. PriČakovati je v kratkern senzacijom nalnih razkritij. Skladatelj Vilhar umri — Zogreb, 5. marca. Včeraj ob M ni 3. popoldne je umri po dalj$i bolezni v visoki starosti 75 let znani komponist Franjo Serafin Vilhar. Pogreb se bo vršil v tarek ub pol 4. popoldne. w Pokojnik je bil rojen 1. 1852. v Seno» žečah. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, na kar se je posveti! glasbenemu itudiju na konzenatoriju v Pragi. Njegm Sv Save IV. »topnje. * redom Belejra Orla V. stopnje in z Danilo-vim viteškim križeem. Pokojnik zapušča vdo\*o ArKX Njegov« hčerka Bt^gumila je mana gledališka umet/ nica. Pred obnovitvijo angleško-ruskih odnošajev — London, 5. .Tarca. Ženevski porobe* valec »DaJly Chronicfe« poroda, da s© bo* sta Litvinov in Chamberlain rotovo sesta-fa v Ženevi. Pri tej prilikl bo Litvinov stavi! konkretne pređloire za obnovo diplomatskih odnosaiev med AnjcIFio In Rusijo. Rusi so baje uvide!!, da ie nadatjevatije i^ta-c»;e za svetovno revolucijo brezpomembno. Kot dokaz odkrltosrčnosti rtove ruske politike se zlasti potidarja dejstvo, da je sovjetska vlada poslala Trockega, Rakov-ske^a, Radeka in druge boritelie za sve* tovno revolucijo v prognanstvo. Neuspeh Anglije v Egiptu London, 5. marca. Glasom poro^H Iz Kaira je egiptovska vlada izrodila vče-rai ansleškemu komisariu noto, v kateri obvešCa angleško vlado, da je egip-lovski parlament odklonH nacrt pogodbe, ki jo ie predla^ila Anjjliia slede ure-ditve odnošajev med Anglijo in Egiptom. Ob priliki razprave o tej pogodbi j« prišlo v parlamentu do zelo viharnih prizorov. Ciovorn'ki opozicije so nam-reč u^otovili, da bi pogodba ne veljala snmo za dobo 10 let. kakor se ie dosiej zatrjevalo. marveč, da je predviđena 7a nedoloČen čas, kar bi pomenilo. da bi prišel E^ipt za vedno pod angleško nadvlado in bi bila njegova samostojnost Ie navidezna. Radi odkionitve predlagane pogodbe |e vlada izvajala konsekvence ter podala demisij Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize; Amsterdam 0—22.**9, Ber!in 13.5725__13.6025 (13.5S75), Bruseli 0—7.929, Budimpešta 0—9.9385. Curih 10.93.5— U963 (1095), Dunaj 7.90S5—S.02fi5 (8.0135). Lor»don 277.13—277.03 (277.53). Newyork 0 -56.86. Pariz to-223.*2. Praga 168.2-169 (168.6). Trs! 299.45-301.45 (300.45). Efekti: Celjska 164—0. Ljubljans-Vt Kreditna 135—0, PraStediona 8S0—0, KTe-ditni zavod 155—0, Vevče 135—0, Stavtma 56—0, šešir 125—0, Ru$e 265— 290. Les ni trg: Tendenca iivahneiSa. Za-k!ji*Čeni so hili 3 vagoni in sicer 1 vajson bukovih plohv, ostrorobih. očeljenih. 70% L M>% IT, fco \3LZcm meja po 750; vagon bu-kovega oglia vilancga, fco vagon nakl. p. po 75 za 100 kg in 1 vagon desk. 24 mm, STnreka-ielka. 1, II, III., fco vagon mejt po 4"0. ZAGREBŠKA BORZA. Devi te: Dunaj 801.35. Berlin 13 5875, Ml-tan 30045. London 277.53. Newyork 56 87. P»-nz 223.S5. Praga 16^60. Curih 10 05. 1NOZEMSKE ĐORZE, — C«rtk: Beoerad 0 13375. Puna! 73 ?f\ Berlin 124 12. Prajra I5.3Q. Milan 27 42. Puii 20.43» London 25.3425. Ncwyork 519.60. Strni 1 ■SLOVENSKI N A R O D» đne 5. mirca 1928. *«*str* 54^ Ogromen deficit naše trgovinske bilance Deficit naše trgovinske bilance znaša za preteklo leto 886 mi-lijonov dinarjev, đočim fe bila naša zunan|a trgovina leta 1926. aktivna za 186 milijonov dinarjev. Generalna re-iskavo. Deček je sprva trdil. da so ga zvezali in pretepli vlomilci ki so hoteli oropati hišo in jih je ropot na cesti prepodil. Na policiji je pa kmalu nato priznal, da se je na dvorišču igral z žogo in razbil gospodarjevo okno. Da bi ne bil kaznovan si je izmislil prizor, kakor ga je večkrat videl v kinematografu. Zvezal se je sam in si okrvavil obraz s krvjo, ki mu je tekla iz majhne ranice na roki. Zanimiva je tuđi pusto-lovščina mladoletnikov, ki so kradli slaščice iz cestnih avtomatov »Drava*. Trgovci so namreč opazili, da iz avtomatov neznani zlikovci kradejo demir, bonbone in čokolado. O tatvini je bila obvesčena policija, ki ie ujela Hletnega stolarskega pomoćnika Edvarda Han-ga. Ta ie pri zasllšanju priznal. da je ukradel svojemu očetu šop ključev i*n od teh ie eden slučajno odoiral avtorna-1e. Pri njem so našli še 90 Din. Ne ve Se pa še, koliko je mladi vlomilec pokra-del. Hang je na policiji izdal tuđi svojega komplica, 13letnega ključavničar-skega učenca Antona ViŠnjića. Ta je delal iz svinca dinarje in z njimt dob]-val čokolado iz avtomata. Te pustolov-ščine so vsekakor značilne za psihozo današnje mladine. ¥ Na Miramarski cesti v Zasrrebu se je včeraj odigrala pretresljiva rodbin- Va trazedija. Lastnik hiše št 16 ie ia- vil redarstvu, da je v njegovi hiši umrla najemnica Rozalija Kovacić ki ie poieiiaia že 6 let na otrpnjenju teiesa. Zadnje case je zboiel še njen 6O.etm mož Veceslav. Umrla Rozalija je bila stara 68 let in je bila poLtih 36 let de-lavka v tobacm tovarni v Zagrebu. Ker sia oba zbolela. se tima je godilo zelo slabo. Ležaia sta v postelji v siromas-nem delav^kem stanovanju in caka.a smrti. Starka je menda tuđi stradala n je tuđi to povzroćilo njeno smrt. Polnih šest -et se ie starka mučila v posteji, kamor to je spravi a težka boleztn. Dokler je bil mož še Dri močeh. ie skrbel za svojo bolno ženo kakor ie vedel in znal. Nekaj ie zaslužil, nekai so mu pa dali dobr Ijudje. Velika beda je pa nastala, ko je tuđi starec zbolel Včeraj zjutraj je na vrata siromašnih zakon-cev potrkala smrt Starka ie izd hniia brez zdravniške pomoči ob strani svojega ležko bolnega moža. Starec se ie prebudil in vprašal- »Stara kako ti je?« RozaPja mu ni odgovorila. Spi. si je mislil starec Če2 nekai časa je zo-pet vprašal svok) mrtvo ženo: »Ali še spiš? Zopet ni dobil odgovora Tedaj je zaslutih da je Rozalija umrla. Ker se ni mogel dvigniti. je začel kričat-' na pomoČ. Prišel ie hiŠni gospodar in ko je videl da starki ni več Domoči. ie obvestil porcijo, ki je ugotovila da je starka že pred urami umrla Starec je omahnil na posteljo in od žalosti kmalu nato umri. ¥ *'- '' Pred dnevi sta bila v Daruvarskem Brestovcu aretirana seljaka N kola Obradović in Julii Pofek. Aretiran bi moral biti tuđi seljak Adolf Ca.ibrt, ki ie pa pobegnil. Aretacija seljakov je vzbu-dila v Daruvaru in okolici veliko senzacijo, ker sta osumljena. da sta izvršila razboiniški napad na 651etnega seljaka Ivana Dokovića. Napad je bil izvršen že lani v mesecu avgustu. Na-padalca sta bila oborožena s samokresom, tretji pa s karabinko. Razbojniki so prišli k starcu oonoči in ga zbudiH. Starec je vstal in pogleda! skozi okno ter takoj spoznal nevarnost Spustil se je v beg. razbojniki so se pa spustili za njim in oddali več strelov. Sum ie oa-del na omenjene seljake in Obradavić ter Pofek sta priznala razbojniški napad, rzjavila pa sta. da ju je pobegli Cajbert prisili] k napadu. Leto nato so neke noči razbojniki obkolili hišo istega seljaka. Starec se ie skril na podstrešje in zlezel še na streho. Nesreča je hotela, da je seljak zdrknil s strehe na tla. Tedaj so ga razbo}niiki napadH z nozi in težko ranili. Nato so vdrli v hišo in od-nesli 13.000 Din. Starec je o napadu obvestil orožnike. ki so aretiraK seljake Savića, Lalića. Drlića, Martinelija in Lončarja. Pri njih so našli skrito oraž-je. Z ukradenim denarjem so si razbojniki kupili par volov, ki jih je orožni-štvo zaplenilo. Aretirane seljake so orožniki izročiH sodtšču v Pakracu. — Koturaški savez SHS. »Pododbor Ljubljana mesto«. Z razp s >ai z dne 31. Jan. t. U št U. 1899/TII, ie potrdilo vel:ko žu-panstvo ljubljanske oblasti pravi'a »Pođod-tK>ra Ljubljana mesi-M. Na i»sian«ivnem obČ-nem zboru dne 4 t. ni. Je hi] zvoijen sle-deči x>dbor: Pr.*fUedi k Zalokar Ri-oV^f Motokolesarska Ilirija: po*?redsediiik Riko Vospemik, ASK ^riinorie. T. :ajnik Stanko TuiiJ. Kol. druStvo »Šora«; TI tain* Snti-K(yvec Stanko. S K. I^isk; blajrsjnik Breuil Krik, ASK. Primorfc: tehni&ii referent: Oerin Pranc. motokolesarski Pirila: na-mestn:k: Kasmatin Ivan. ASK. Primorje. 1 Delegat Saveza ostace obenem predsednik pododbora. Glede dirkalnega programa za leto 1928 je bilo sklenjeno upo&evati in odobrrti edino Ie strogo sportne priredit ve in bo pododbor Ljubljana mesto ravnal točno po sportfiem koledarju, ki «a bo Koturaški Savez doloćil na občncm zfcoru dne 18. marca l 1. Doloćen! termini izbi mili dirk za olimpijado in za državno prvenstvo se razdeie v izvršitev posamezfl.m klubom, včlarjenim v Pododboru. Skienjeno je biio prt-dlagat* Savezu, da razpise sein'fijialne m fina'ne tekme do vzorcu olimpijskih d:rk s posameznim izžrebanim startom. Z ozi« rom na deistvo. da imamo v Sloveniji za večje tekme v Jugoslaviji najboIjSe in tud' terensko vsakemu strogo sponnemu raz-pisu najboH us^rezafo^e in vsem Savezmm khrbom fflede oddaljenosti najusodnejš« le-že^e ceste, ie sklenil Pvxlodbor predlagati Savezu da se semifinalne in fnaln-e dirke za državno prvenstvo in za izbirne ohmpij-ske dirke razpi5eio na eni krovnih orog na Do'enjskem s startom in ciljem v Novem mestu Motoko!csarsVa H"rMa prazmuie le-tos 15-letnico ustanovitve kl. ba in ie zaprosila Pododbor za termn v avgustu v svrho Drireditve mednarodne kolesarsVe dirke.— Vsled spreinenit*tiib p«ravil ie Koturaški Savez SHS decentraliziral svoi de-lokro« In zagotovil posameznm pododbtr-rom pooolno avtnnomiio ;n enakopravno sode'ovanie v upravi in vodstvu Saveza. Splošna žensko društvo (obči rbor.) V?eraj, 4. t. m., s<» je vršil v društvenih prostorih ob obilni urteležbi oboni zbor Spi ženskegn društva v Ljubi in ni Otvorila ga je predsednica era. Franja Tavcarjeva. izrekla zahvalo najmarljivej^jm odbornii^m in čla-nicam ter sp spominjala umrlih Iz obširne^a porocila tajnice ge Vide Lapajnejeve posne-mamo. da se ie odbor tekom leta mno^o ba-vil s prenovo «svoje javne knjižnice. Nabavil je veliko število najnovejSib kniig. Spomin pok Zofke Kvedrove ie poČ.istil s» Stirimi ifvnimi predavanu o njenem delovanju, živ l?enju in trplieniu. ki iih je priredila ga Minka Govekarjeva. TiHi je na prošnjo (^ibora >Liub Zvona« iz^Ial kot svojo pri I^po sliko Z Kvf^liove. Dm5tvo se je ude-lrževalo larrih rroslav. sodolovalo je z uspe hem pri r.'z'ir'nili kultitrnib in dobrodelnir rodietjih tpp pri ^odih in manifestacija^ zn žensko volilno pravico Priredilo ie v leto? nji zimski ^f^z^ri s^fMofa iavna predavnnjn na univTf»rzi • 7"rv?ovinn f»stp>Mke — pr**<1ava-la £ra Hr. A 9rv^nikovi O^rn^ko vnr^Sonu* v sodobni Rusiji prednval vseuč. prof g Maklecov. O ženi v Češki zffodovini in literaturi je prediva! ?. dr. Tvan Lah. Vseucil. r»rof dr M^'o«! TVVnc: Ž^nn ob mozu. prav Tir-z^odovin^ke slike Dr Preebraženskij Mnri?a B^ki-^^vo in niVni dnevniki. daljf- 0 novi niski ženi Pre^vfite'fpm se je iz reV^a to^i^ z°hvnla. Drv^tvo je korfno na hr?*lo 18 040 pin 7.1 Dečii d^.rn Franje T»v-fnrjeve. Odlikovani ?ta bili z redom sv Sa ve dn^stvenn nre^sednVn ^t Fr. TavfanV va in mnocrolftm tPin'Vn M Ciovekarieva [z blanajniškejjn portnila ge. Iv. LeskoviČeve je rrzvi?no, da ie imelo društvo tekom leta 3^.179^6 Din .!^ Hkrv, 27..C6 Din izdat kov Soldo 2 3~~0 40 Din Pri slučajnostih ic* Mbor obrnvnnv?' r^zne nre 4lo2"e m delnva nje v bodopem d'i^lvrnom !evu V ore«ivs;em /e:iskam imlrebno in kr>n?*no kn;i?n'co. Oibor se rad czira nn želje sv^iih kniifn'ćtch i^^'emalk in "o od \\ ie o^vjsno, da se knjižnica čim naibol? pc-mn-■/.; in obarati Svoji k svojim! 1 f- veliai tuci! z<: z?nstvo. Zborovunjs Ijublj reskih inva- lidcv Raskrinkan kl rikalni a^ent-provokator. V dvorani Meivun-egu doma se ie vČeraj d-op'i!dne vr^i! dve uri '.rajajoji občnt zbor Vrajevne or>;anizoc:ie liubDanskih vojnih inva idov. Ob^ni zho.r je potekei m rno. te prid zakijuZknm b ra je pr šio do enačii-nega tnc-K3entaf ki je razkrnka] znanega klcrikalr«Ka provokatćrja Občni zhor te otvoril predsedivk krajevuega odbora g. dr Kodre , na kar ie bil za preus^dti ka 2b.;ra izvoljeti g. Stanko Tome. Na o sta padala kratko porobio 0 p slavanju in delovanju kraie\Ti€Ra odbora predsednik g. dr. Kodre itembersidh skupštinskih volitvah skušat i>ovsod napraviti iga&o. Tako je mscenira! ?o velikem shodu SOS v Kazini napad na svojo osebo na Konzresnem trsu Takrat je Slovcnec« r debeli™ črkami prinesel, kako so demokratie napadi] oekega vojnega tn-vaiida. Q Vinko Hrovat je na občnem zboru javno in vpr io vseb vojnih invalidov oznaci Antona Tekavva kot zjagaria, ki sploh nt vojni nvaiid. Od svojega rojstva tla'je je boijasten m nt b:l nikdar vojak. Med vojno si Je nabavil pa£ vojaiko uniformo, preskrbel >t ie tuđi ra^li^na cxfl kovanja ter je bil konćno radi ueopravićene nošnje uniforme In odHkovanJ tuđi zaprt. To konstarac V) je vzel obini zbor z za-doščenjem na znance Slovo od predpusta Valčkov večer na Taboru. — Plesna tekina v Kazini, — Čajan ka v Mladikl« Liabljana, 5. marca. Oficijelno sVrvo od p-redpusta je bilo že na pustni torek. toda Ljun'jančani si nišo dali skaliti predpusttiega raz?3oloženja rudi v postnem časa in ker je b.Io vreme v soboto za predpustno rajanje naravnost idealno, poleg tega Je bilo v žepu §e nekoliko cvenka, je razumljivo, da ie bio druso ne-oficijelno slovo od predpusta prav prisrčno, skoraj bT rekli razposajeno in veselo. Saj so pa b:le tuđi devize plesnih pri-red ure df ure Stari in mJadi. to pot so bili stari v večini. so se u-d:ijali Tithkim n r :rr- ćnim zv<»kom nežne ga valčka, v dvorani je šumelo kakor v aanju Sukali su se pan. da je biio veselje, nukali da ie m'adim in starim zmanjkalo >ape, toda vztrajali so vsi do konca Ob treh zjutraj ie bilo na Taboru tako živahno in pestro. kakor v začetku plesa. Zivel valček? Smrt modernim plesom! je bila ~»nrola 'r da n-i ostalo samo pri vničku. kajti ni dobro, če se čk>vek ene stvari pre-bje s-o n.1. - rcrr š< tr?d c '< n Ino četvorko. oa »povštertanc« povrhu. To vam Ie bio ;pasa! In da so si žejni plesale1' lahko tuđi pri-vezali dušo, so na Taboru točili nij-no kap-Ijico, di^bro in bogato pa Je bil založen tuđi bufet ;n kar je glavno, cene so b:le imerne! V splošnem je bilo na valćkovem večeru op.ižati pubiiko. k^ Je dru^ače ni-\o.\ ne vrdis v plesni dvorani ali pa kveč->t-mu takrai. kadar ve, da priđe glede valčka na svoj račun. Valček je torej dožvel onpolno zadoićenje Drusače je bilo v Kazmi Tu se Je po več:n; zbrala mladina Šio je za prvenstvo Slovcmie kakopak za pe-no in to ćelo v •Ttt'd-er p ts:h .Moderno in da ne b bila -n'ad'i r patizeri: trt krinčn* opazuvald. če-trti so pa p:iSl; »f;rbce* past kakor pravjo Ljubljjnčani Potem s<> bili st peti To Ie oilo razso-dišče, ocenjcvjlna kornisija Dva ametn.kj • esteta. trije kore^»Kraf n plesni mojstri m seveda tuđi dva neizogibna no-v'narja Ptsm turnir se je pričei okoli 10 Tek-movalo ie 9 parov p(» w>čno predpi^anem programu in imenciiah g Tenka Absolvirali so pet plesov tn sicer kar po dve plesni 'Tiaciii naenkrai Čarlston. f.xtrot. tan-uo. vanstep. bananas - slive in k?kor se že v*e to imenuje. Na5 urednik si n» mo^el kljub dobre mu spominu zapomn:ti vsch teh prekrcanih imen. Potem, ko so vsak par ohorožiM t I:e-vilkami, se je pr,čelo tekmovanje. Komisija, kj ]e kritično opazovala vse to, je imela težko delo. kajti so bili pari presi*eto dobri, borba med njimi hudj In mora ino še omeniti. da so pari po vsakj borbi pit sifon, ne to'iko :z Jeze vn zavisti, ampak, ker jh je žejalo Nagodctov džezbend, ki mu s cer nočemo delati reklame, ie namreč £o-del neprestano, pa mafcari tuđi pol ure za en ples, dokler ni g. LX>Iet rekel: stop... Oolgo k trajalo, predno |c komisija, — da bi jo vrag, &j je mislila publika, — raz-s'asi'.a rezultat tekmovanja Palmo zmago-s'avja ie prisodila se Mari Christolovi, že-ai našega upravnika in njenemu partnerju. Dosegla sia 211 točk od 2S<> ddrnja!i nekateri nezado-voljnuži kn zlasti pro-padl1. kand dati, kajti tuđi lani Sa je priborila prvo rrtesto gospa, oziroma omožeria tt-kmovulka Sicer pa moramo priznati, da sia ztna^o zaslužila. Pokazala sta prtsenetliivo rclm.ko in rutino, dočim drža ni bila brezhibna. V tem po-glt-du m v estetskem oziru ie buij zadovo-;jeval drugi par Drugo mesto si ie priboril« gdč. ir g Skružnv ml., brat in sestra, ki tta dosegla l°5 in pol to*xke. tretje mesto in tretjo nagrado pa gdč Frida Maguša in g. Riko Mitng Vsi trije pari so prejeh v znak priznanja 'ične diplome, ki i ih je izdelal ar-hitcki g Spin^ič. Pub'.'ka je bila s proglasom ocenjevalne komisiie v splošnem zadovoljna, vsaj koncerta to pot nt bilo. Sicer so nekateri zabavljali in godrniali, zlasti so bili slabe volje nekateri propadh kandidati, toda vsem pač ni mogoče ustreči. Sicer imaio pa se vedno šanse za dru^o leto. ali pa njj se to-lažijf. s svetopisemskim izrekom da tišti, ki so b;li prvi na zemlii. bolvirala pogumno tn brez vidne treme. Gospodična ima srednje velik, lepo izšolam sopran, ki Ie prtjetno barvan \v v vseh le-gah te precei izravnan. Posebno so mi uga-iali visoki, v (davi dobro zasidrani toni ter čiste koloratuTne pasaže. Izgovarjava teksta Je bila. menda ktr ji Je jezik tirj. dovolj nejasna. Kolikor se da sklepati «z neznatne partije, bi bila gospodična sposobna tuđi za večje vloge ko'oratume stroke Njen« igre in oderske siRurnosti na temelju tega na-stopa ne moremo presojati. ker zahteva partija Ie par stereotipnih kreten) ie g bov. V ostalem Je bila zasedl>a opere običajna. Pohvalno naj omenim odlično petie «osp Banovca« ki ie bil. kakor Rnmpeli za zrcalno arijo, deležen aplavza na odprti sceni. Debutantka Je »odeč po odzivu v pu-bliki. ostajala ter preiela Sopek. Predstavo ie mirno io sigurno dirigira! g. Balatka. Za latriiaf« gostovsaj« ĆUmot dvMHkeca Borgtkcatra so razprodaac 2e vse vstocmšce razveo stojiSČa V Schonhernjevi igri »2ent — vrag« gostujeio člani Marr, ^ede!jsky in pa Huber. Odlični jrustje se pripelje-jo v Ljubfclaivo r brzo vlakom ob 17. uri r>r>i>t Idne. Mozartova opera »Čarobna pličal« •« v*pnzori v o!>t-ćajni za^eUbi v L>ub!jan^W Of>cd v sredo. dne 7. trn ld sicer za abonente re-Ja C. Uprava Narodneca gledalliča ▼ Ljubljani obveSča tem jx)tom, da se poštovanje berlinske dramske srrupe po inozemski filologi sprejeli z izrediHm priznanjem, ker izpol-niuje v moderni filologiji za-devno participa veliko \T2el. Delo je bilo rudi sprejeto v biblroteko £ole des Hautes Ctudes in ie prva znanstvena filološka študlia Slovenca na tej Soli. Znanstveno delo Ie bilo predloženo za nagrado Volnev K znastvenemu uspehu mlađemu našemu znanstveniku iskreno čestitamo. — Će§koslova£ko odlikovanje. Pren'den-t Masaryk \e odlikoval z redom Be'ega leva I. stopnje bivšega predsednika Narodne skupščine Marka Trifkovića: z redom Belega leva II stoonie bivSega podpredsednl-ka Narodne skupščine dr N'kola Subotića, poslanica Pavla Radića ta bivšega ministra in beograjskega župana dT Košta Kumanu-dija; z redom Belega leva III. stopnje univ prof&sorja in bivšega narodnega po-sianca dr. Jovana Radonića, poslanca Stepo Kobasico, poslanca in bivšega finafičnega ministra dr Slavka Šečerova poslanca Saiiha Balića, poslanca in advetnika dT. Gjuro Ba-6arička, poslanca laneza Strcina, poslanca in bivšega državnega podtajnika Vekosl.iva Vikler ja in zagrebškega župana arh VeVo-slava Heinzla; z redom Belega leva IV. stopnie bivšega vladnega komisaria na ljubljanskem magistratu Antona Mencinger-ja, župama mesta Skoplje Nikola Sapundii-ća ter odvetnika mi župana mesta Splita dr Ivo Tartaglia; z redom Belega leva V stopnje šefa kabineta predsedstva Narodne skupšcine Ranka DostaTiića in častno dvor-no damo Franjo dr Tavčarievo. — Odlikovanje Ceho^tovakov. Kralj Aleksa-nd&r je odlikoval z redom Sv. Save II. stopnje predsednika češkoslovaškega državnega kmetijskega urada dr ing lana Voženilka, z redom Sv. Save II. stopnje pa viš. svetnika istega urada ing A. Pavlova — Iz železniske službe. Premeščena sta Ing. Anton Zore iz železniške delavnice v MaTiboru k direkciii državnih železnic v Beojjrad, iz Ljubliane sđav kolodvor v Ma ribor železniški uradnik Alojzu Uran: vpo-koieni so načelnik kontrole dohodkov pri ŽelezniŠki direkciii v Liubliani Jurii Dnbo-višek, uradn;k ljubljanske direkcije Insip Princ, Vinko Pelcl in Franc Kocbek ter uradnik direkcije Saraievo Milan Gaberšek — Iz sodne služhe. Vpokiena sta oisar niski ofrciia' pri deželnem sodKču v Ljubljani Rudolf Rotter fer kanclist pri okrai-nem sodr5čn v Ptimi Leorx>ld VVallner — Tz državne služhe. V v'š'o skurjino sta pomakniena računovrvdkinja podružnice PoŠtne hranifriice v Uubliani S'arta Vidrna* fn pripravn;V Tvnn Tonia — V ns»š> d»"žav|iansrvo so sorete*!: Ruska emiErranta dr Peter Sokolov, zdrav-nik v St Jurju ob Šča vrtići, Nikola Ganža privatni uradnik v Kliučarovcih pri Liuto-meru, dalje dosedanji ital:jansk: državlian-ki Olga Čotar. učiteljica iz Zavrča. in Zora Mlekuž učiteljica iz Kroga, ter dosedanji češkoslovaški državljan Viktor Lorenc. stro je vod ia iz Slovenskih Konjic. — Spremembe v naši vojski. V general-Štabno stroko so uvrščeni artilierijski major Fran Tomše in pehotna maiorja Vladimir Gerba in Vladimir Keler: vpokoien je viSji voini svećenik Ivan Preka^ki. razre-šenf so službe rezervnih oficinev pehotnf kapftan II klase Franc Čop. artilierijski ka-pitan administravitne stroke Franc Vizjak, pehotni poročnik Otokar Zorn. Alojzii Kre-sal, Maks Palovec in Karol Princ ter pod-poročnika Alfonz Ravbar in Alojzii Fink. — Angleži In Američani v Kotoru. V sredo 29 februarja zjutraj je prispel v B«> ko Kotorsko prekooceanski parnik Cunard Linie »Carinna« s prvimi anslešk'mi in ameriSkimi gosti V četrtek 1. t m se Je pa ustavil v Bok; Kotorski parrrk »Emperes of Scotland«, s katerim je prispelo mnogo odličnih ameriških gostov, med njum tuđi neki naS rojak, američki milijonar V krat-kem prispe §e več nemških in a/ner šk;h parnikov — Proslava Zupančičeve SOIetnice v Sarajevu. Včeraj dopoldne je priredilo sara-}evsko društvo »Cviieta Zuzorič« svečano akademijo na čast SOletnice našega pesnika Otona Župančiča O rubilantovem življenju In književnem delovaniu je predaval profesor Franro Polianec — Zakon o zrakoplovstvu. V »Službenih Novinahc št 50 z dne 3. t. m. ie izšel zakon 0 zrakoplovstvu Prometni minister bo izdelal v kratkem v sporazumu s pristoj-nimi ministrstvi pravilnik o zračnem pro- J metu. Do ustanovitve zrakoplovne direkcije v prometnem mintstrstvu bo vodila v zakonu označene posle komanda zrakoplovstva v vojnem ministrstvu. odsek za civilno aviiatiko — V znamenjjti Stedenja. Trgovinsko mmtstrstvo ie ukinilo naše trgovinske agenture in njihove filijalke v Solunu, Neaplju. Trstu, Monakovem, Lipskem, Frankfurtu n. M., Hamburgu. Pragi. Bratislavi, Curihu, VarSavi, Alžiru, Aleksanddji, Buenos Aire-su in v Newyorku Namesto. da bi mini-strstvo ustanavljalo nove tigovinske agenture in skušalo na ta način zasigurati nagim pridelkom čim večii krog inozemskih odie-rnalcev. je začelo demontirati Že itak neza-dosttio organizaciio naših trgovinskih za-»topstev v inozemstvu NI tore} čuda, da naša zunanla trgovina rapidno nazaduje. — Novi sefem v SemlČu se vrši dne 16. mare« 1928 za živrno in kramarijo To ▼tQa z« vsako lefto naprei . 219n — Smrtna kosa. Včera] Ie preminula v Ljubljani posestnica ga. Marija Gro-s c h e 1, mati pomoćnika komandanta 40. pešpoljka, g. podpolkovnika Grošlia. Pokojna je bila simpatična hi značajna žena. Pogreb bo lutri ob 3. popoldne iz mrtvaSnice splošne bolnice. — Včeraj ie umri v Ljubljani po dolgi težki bolezni upokojeni ban-čni prokurist 2. Artur J a k š e. Pokojni ie bil mož dela in plemetritega značaja Poleg Številnih prijateljev ga bodo težko potresali tuai pevd, ker je bH izvrsten pevec Pogreb bo v sredo ob Z. popoldne iz mrtvačnice deželne bolnice. Blag Hma spomin! Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Družba sv. CirlU ta Metoda v Ljubljani odgovarja na razna pisma in vprasa-nia. ki jih v enomer dobiva od podružnic \n prliateliev CMD radi vžigalic sledeče: Po naredbi finančnega ministrstva v Beogradu je prevzela monopolna uprava prodajo vseh vžigalic z dne 1 ianuana !v28 leta. Zalogo vžigalic ima tvrdka I. Perdan Ljubljana — za mesto Lfubliann in okol'co. na deželi pa tobačne zaloge Tovarna raz-poSMia vžigalice z družbeno etiketo samo toliko časa. doklet ne porabl etiket Družba dobi za to dobo od tovarne neko malo od5kodnino Toliko v veđnost. da ne b' kd<> mislil. da Drufba Se vedno dobiva svoie prispevke (Opomba uredništva Tako se dela dandanes v Beogradu CMD. ki skrbi za slovensko Šolsrvo ob iez'knvrtih -rteiab in za revne bolske otroke trn"?i deluie tuđi za državo, izgubi svote dorw,dke Zdatno izgubo pa imaio tuđi trgovci, ker monnpol-na uprava dovoli ma'hen rjomist pri pro-daH Prihaiaio pa vedno tud; do nas pri-tožbe da rp d^b'ti v-Žicrabc!) _____________________________ » Balalajke? Ogromen uspeh' Petje! Publika ie enoglasna v sodbi, da so TLAC ANI ; naiKoliši ruskos*nem^ki film tt Meriie. V plavnih vlo^ih Mona Mari* H^inrich George Oskar Homnlka M»rry Hahn in drugi Trvezdm'k'" li 20 t m., da prevzame svoje p<*S!e v generalnem š'abu Oenera Ka'afatović. ki ie znnp ko-t eden na5ih najholjš h ir? naKp^ts^nnt'isih vo'^škib strnknvnjak^v s5 ie orid^b'1 med 'junlian-skim pieb'valstvom splošne simpatije in ugled —li Novi komandant dravske divizlk. Do^edanr komandam kosovske divizije v Skoplju divizijski genera' g M:lan Nedić je imerovan za komandanta dravske divizijske oblasti v Ljubi,an Novi komandant je brat vojaškesa atašeja pri našem posla ništvu v Rmu g Miljurina Ntd:ća. k: ie bil za časa generala Krste Sm.ljanća naćemik v div'ziiskem ^tabu v Ljubljani —Jj Smrt uglednoga ^ubozdravnika. V Leonišću je včeraj po kratki ^olezru premi-nul ljubljanski zobozdravnik g,. dr Hinko Dole ne Pokojnik ie bil sji pisatelja hu-monsta in lovca, sodnika Hmka Do.enca, ki je zlasti drastično znat pnpovedovati o kraški burji in ie tuđi lepo očna! love na cirkniškem jezeru Skladatelj Miroslav Vil-har je bil pokojniku stric. Fokojn je izha-jai iz ugledne notrarijske rodbine Dolenče-ve, ki ima svojo graščino in lepo posestvo v Orehku pri Postoini. Studiral je medicina na Dunaju ter se je posveti! zlasti zobo-zdravniški stroki. Najpreje se ie naselil v Celovcu. kjer Še sedaj živi njegova rodbina, a pozneje okoli leta 19us). v Trstu Tam je osta! do prevrata Radi italitanske oku pacije je bil pris.lien preseliti se v Ljub-Ijano, kjer je prevzel zobozdravniški laboratorij g. dr. Bretla v Stritarievi ulici Bil je mirnega značaja dober družabnik. a vedno odločen narodnjak in naprednjak Pokojnik Je brat univerzitetnega profesoria dr Metoda Dolenca. Pogreb blagega pokojnika se vr$* v torek ob 1630 izpred sanatorija Leonišče na pokopa'išče k Sv Kri-Žu. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! —U f Jakob Lumbar, mestni ushižbenec in vratar na klavnici, je nenadoma umri Bil ie rodom Ljubljančan. še ne 63 let star in od leta 1901. stalno v mestni službi. To-da pokojnika so poznali in visoko cenili ne Ie v Ljubljani, nego daleč okoli po domovini kot izvrstnega pevca izredno lepega in izdatnega tenoria Dolga desetletia je prepeval v »SlavČevem« pevskem zboru, v »Liublianskem Zvonu« in »Glasbeni Matici« ter bil steber našega opernega zbora od začetka slovenske opere. Odlikoval se. je z vzgledno vztrajnostk). idealno discipli-niranostio teT redko sposobnostio kot *eno-rist kakrsrii so dandanes že izieme. Dasi ]e ohranil svezi in lepi svoi glas do zadmega, dasi ie naš operni zbor težko pogrešil njegovo ogromno poznanie repertoara, je oi\ reduciran, ker se je zbor moral skrčiti. S tem je bil idealnernu pevcu prizadet uda-rec, ki ga ni prebolel. Krepak in živahen do zadnjega, ie podlegel z^vrarni pliučnici. Pevski kroRf pa ohraniif' vdno •it-r'satiC-ne^a n dobrodušnega *^varlsa Lumbardi v na.iho!?.xem spominu. Ostavim vdovo, tuđi oxJlično zbornvsko pevko altistko, in devet ot-ok —U Šentfekohska knližnlca ▼ LJnhHarH. Star? tr* gt. 11. Je fzposodila februaria 192« 3809 strankam 13 954 kniig. Knjižnica po-sl'ije vsak delavnik od 3. do pol 8. rvečet ter ixpo$oU oajleple slavenske, srbohrv*t-ske, franeoske, češke, ruske, angleške, nem-Ske, italijanske, esperantske knjige io modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Izšel je nov celoten slovensko-srbo-hrvatski in ne*nški imenik. Imeniki ostalih jezikov izidejo v desetih dne. 22\n —I] Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes točno o-b 7. zvečer kratka vaja m c -Šanega zbora za pogreb brata Jakoba L u m b a r i a. Prosim polnoštevihie in točne udeležbe. — Tajnik. 21 Sn —li Vrtnarsko predavanje s »kloptlčni-mi slikamL Podružnici vrtnarskega in sad-iarskega društva v Ljubljani se je posrećilo nabaviti si skioptikom za predavanje, ki se bo vršilo v torek 6. marca ob 20. v de-kliški meščanski soli pri Sv. Jakobu. Predaval bo g. A. La p o okrašeniu oken. Članstvo se vabi k obilni udeležbi. dobrodošli so tuđi nečlani. —li Podmladek Rdečejca križa na I. dr-žavni deški meščanski soli v Ljubljani — Prule — priredi v soboto 10 marca ob pol 4 uri popoldne in v nedelio 11. marca ob 11 dopoldne v šolskj telovadnici na Prulah akademiio, na kateri nastopi šolski orkesrnfa: Lekarna Bah vec LJUBLJANA Konzresni trt 171 Vse čctrtlctje lobavtmo šest izbranih tu« m nozemskih revij zm eeno 80.— linarjev. — Bralni krožek, l,juhhana, Selenburjfova ulica 711 Telefon 2937 33 T ----------"—"—^^~^^^.^^..^-.--.^^~ -^ Francotko knjigo fttunn IL del — kupim. — Na« siov pore uprava t«k*ma.; Fran Jcoeriek. - Za opwo In toseratni dd n*U; Ototi Omatot - Vat t Ljubljani.