Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V SObOtO, dne 2. julija 1927 St. 145. Posamezna številka * Dir Naročnina Dnevno Izdaja za državo SH3 mueCno 20 Din polletno 120 Din c*?lololno 240 Din ze inozemstvo metečno 33 Din pedel|sl*a lalttla celoletno vJugo-slavili »O Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I siolp. pelll-vrsta innll oglasi po 130 ln2D,veC|l oglasi nad 43 mm vkSlne po Din 2-30. vellld po 3 In 4 Din, v urednllkcmdelu vrstica po 10 Oln o Pri večiem □ norožllu popual Izide ob 4 zjufrravem it pristnemu narodnemu edinstvu, priznali s strogo centralistično ustavo nadoblast Jelgrada nad vsemi pokrajinami, sedaj pa >roglašajo pravo pristno slovenstvo, gospodarsko in kulturna samostojnost Slovenije. Radi 'blasti so pozabili na slovenstvo in slovenski larod, glasovali za centralistično ustavo, češ, ®ieeno, kakšna je ustava. Ko jih jo pa radi Sega neodpustljivega greha slovensko ljudstvo 1 vseh volitvah pošteno našeškaio, so začeli centralistični režim pri nas dolžiti druge. Potem je zopet kazalo pisati in demagogirati i republiko. Era hrvatske republike je že prešla, a eden glavnih pisavcev o pokvarjeni go-odi je menil, da se je ta zlata doba v Sloveli približala. Vso javnost so napolnili z re-^bliko jn se javno in tajno pridušali pred ljud n"0tm, da dajo dušo in telo za republiko. lUdstvo jim je dalo pri volitvah batine in ta l'dma gospoda, ki se je prej grizla in jedla za j ve in mrtve, se je prijateljsko objela in skupno odjadrala v okrilje gospoda Radioa, izpre-•»•bmjenega in spokornega Radiča, ker je tam zopet svetlikala oblast. Požrli so vse, izdali vse in 18 mesecev ruroo sedeli na vladi. Naredili za ljudstvo niso % pa prav nič. Naprtili so mu s proračunom 'travnost brezmejna bremena, uganjali par-tanstvo, podpirali svoje ljudi, a niti z enim 'ikonom — ponovimo — niti z enim zako->m niso priskočili ljudskimi potrebam na po->č. Pod njihovo vlado je zastalo vse gospo-lrstvo, brezposelnost se je pomnožila, boben e pel po kmetskih domovih, davki so rastli n se neusmiljeno iztirjavali. To je bil facit njihove vlade Ko jih je srečen slučaj Radičeve brezglavosti vendar vrgel iz vlade, so začeli v strahu in trepetu pred ljudsko sodbo ^oznanjati, da niso bili na vladi nego samo pri vladi. Strahopetci in neznačajneži, ki so se bali prevzeti nase odgovornost za svoja dela! Hoteli so imeti zopet oblast, odgovornosti pa .očejo sprejeti. Oznanjajo skrb in trud in brigo za kmet-|ako ljudstvo. 25 let to že govore po Hrvatskem njihove sluge pri nas to ponavljajo za nji-ii. Ko so pa na vrhuncu svoje moči, ko imajo tbo oblast v rokah, ne znajo, in ne zmorejo biti trohice koristnega napraviti za to ubogo kmetsko ljudstvo. Snejo vse obljube, pljujejo rij>. vse svetinje ljudstva, a imajo še drznost, da luge napadajo, grde in obrekujejo. Zakaj ne 'ide ta armada, ikd je nabrala pol milijona lasov, s svojimi pozitivnimi deli na dan? Za-! ne imenuje svojih pozitivnih uspehov v d kimetskega ljudstva? Zakaj se ne ponaša z '<6-1 i. zakaj se samo brani z obrekovanji, podtikanji in psovkami? Pozitivnega niso še ni-kjjkve, a pred narodom in v listih se progla-aj) sedaj zopet za edino pravoverne brani-telB Cerkve! V eni številki ti en tak junak ma)iše, da je vseeno, ali izpolnuješ verske (doposti ali pa tudi ne, v drugi številki ti zo-po! prikoraka v pozi krščitnskega mučonika. A!i sto že videli večjo grdobijo in gnjusobo? V tesnici, ta gospoda govoriči nekaj o pokvarjeni gospodi, a težko bi bilo na svetu dobiti poivarjenejšo družbo kakor jo predstavlja »samostojnokmetijska« buržuazija. Cinično se norčujejo iz kmetskega ljudstva, Cerkve, vere, Borba med vlado In pašičevci. r Belgrad, 1. jul. (Izv.) Po priliodu Ace Stanojeviča v Belgrad se je snoči pozno ponoči sestal izvršilni odbor radikalne stranke, ki je imel danes sejo ves dan in razpravljal o vseh volivnih pripravah. Tekom današnjega dne so na tem sestanku obravnavali pritožbe radikalnih organizacij iz notranjosti Srbije, Vojvodine in Bosne, kjer so pašičevci v večini. V teh pritožbah ~btožujejo radikali sedanjo vlado neznosnega terorja. Pristaši radikalne stranke, pašičevci, se zapirajo, predvsem se zapirajo strankini funkcionarji, da bi se jim na ta način odvzeli akti in pečati, da bi se jih mogli po-služiti vladi prijazni radikali, in da bi se jim onemogočila vsaka akcija med ljudstvom. Pritožb je toliko, da glavni odbor danes vseh še pregledati ni mogel. Zato ni sklepal o končno-veljavnih korakih, ki jih bo glavni odbor pod-vzel proti tem vladnim nasiljem. Pašičevci so proti vladi skrajno ogorčeni. Gotovo je, da bo borba od dne do dne le še ostrejša, kolikor bolj se bližajo končnoveljavni odločitvi glede kandidatur v posameznih okrožjih. Kar se tiče samih kandidatur pašičevcev, so ti obdržali dosedanje postojanke. Ni dvoma, da bodo voditelji kandidirali v istih okrožjih, kakor dosedaj. Na drugi strani je vlada v vseh teh in drugih okrožjih odredila kandidature, pred- vsem ministrov. Večina ministrov, tako radikalnih, kakor demokratskih kandidira v južni Srbiji in Vojvodini, kjer se zdi, da so najugodnejša tla za pridobivanje mandatov za vladne stranke. To dejstvo je zelo očividno, niti sami vladni stranki ga ne prikrivata. Zanimivo vlogo igra vlada napram nekaterim pašičevcem, tako proti Lazi Markoviču, o katerem se zdi, da ga vlada namerava podpirati proti drugim radikalom v Hercegovini. Današnje »Novosti« poročajo o gibanju SLS v Sloveniji in istočasno poročajo, da je v Sloveniji položaj samostojnih demokratov zelo slab in da je zelo problematično, ali bosta pri sedanjih volitvah izvoljena oba dosedanja poslanca. Tudi ostalo časopisje beleži vesti o slabih izgledih samostjnih demokratov pri prihodnjih volitvah. r Belgrad, 1. jul. (Izv.) Kakor smo izvedeli 17. krogov članov glavnega izvršilnega odbora radikalne stranke, se je sklenilo, da se v najkrajšem času izdela obširen proglas, v katerem bodo pašičevci, ki imajo večino v tem odboru, odločno zavzeli ostro stališče proti vladi in vsem disidentom, češ da rušijo edinstvo radikalne stranke, ki se mora otresti vseh tujih vplivov in ostati zvesta tradicijam najmočnejše srbske stranke. SET51 OMLOVSKA POD2VEZA SComp llkacija spora med Jugoslavijo m Albaniio. r Belgrad, i. jul. (Izv.) Albansko-jugoslo-vanski spor je stopil v novo fazo. Že poslednje dni smo javili, da bi v slučaju odpora albanske vlade proti izvršitvi formalnosti, ki so jih predložile velevlasti za poravnavo spora, moglo priti do novih komplikacij. Kakor se zdi, je albanska vlada pod vplivom inozemstva dejansko pričela v tem pogledu delati sitnosti, ki bi mogle privesti do novih sporov. Pri tem je zanimivo dejstvo, da se v tukajšnjih krogih zatrjuje, da se koraki, ki so jih velesile istočasno izvršile v Tirani in Bel-gradu, niso izvedli na isti način povsod, niti z isto odločnostjo. Zastopniki velesil v Belgra-du so od naše vlade dobili natančen odgovor. Ta odgovor so tudi sporočili merodajnim krogom. Zdi se pa, da zastopniki velesil v Tirani niso zastopali tako solidarnega stališča mirne poravnave tega spora, kakor v Belgradu. Vsled tega je prišlo do novih zapletljajev, ki so tudi dali albanski vladi povod, da postavi celokupno vprašanje na nov temelj. Tako se nam iz poučenih krogov dajejo v tem pogledu informacije, da je albanska vlada na tozadevne korake zastopnikov velesil v Tirani odgovorila, da ne more od naše vlade sprejeti rešitve, ki jo je sporočila, dokler se zveze med obema državama ne vpo-stavijo. Albanska vlada je namreč mnenja, da je naša zahteva, da se šele po izpustitvi izvrši poprava note, v toliko neizvršljiva, v kolikor nimamo mi v Albaniji lastnega zastopnika. Popravka dotičnih mest naše note ne more izvršiti francoski poslanik v Tirani kot sedanji zastopnik jugoslovanskih interesov v Albaniji. Zdi se, da je francoski poslanik v Tirani pristal na to stališče albanske vlade in da je pod tem vplivom tudi tozadevno poročilo poslanika na Quai d'Orsay. Vsled tega so nastopila nova pogajanja in zavlačevanje poi-av-nave tega spora. Naglasiti je treba, da sta se v celokupnem sporu za našo stvar najbolj zavzela tukajšnji, kakor tudi tiranski nemški poslanik. To odločno stališče se komentira v naših krogih z zadoščenjem. Kolikor smo izvedeli, je naša vlada odločno vztrajala na natančni izvršitvi predlogov, ki jih je stavila ob priliki prijateljske intervencije velesil in katere je celokupna evropska javnost sprejela s simpatijami kot skrajno pomirljive in miroljubne. Naša vlada je v tem pogledu naročila zastopnikom naše države v Berlinu, Parizu, Rimu in Londonu, da oliveste velesile o tem stališču in jih ob-| enem opozore, da vztrajamo pri svojem pr-i votnem stališču, sicer bi naša vlada morala | storiti korake za zaščito dostojanstva in inte-I resov naše države. Misija dr. Korošca v Sofiji. r Belgrad, julija. (Izv.) Današnje ^Novosti« prinašajo na prvi strani pod velikim naslovom: »Misija g. dr. Korošca« — »Ko-mentarji tujega časopisja« — »Za> zbližanje Bolgarije z nami« — sledečo vest: »Inozemsko časopisje poroča, da je g. dr. Korošec, načelnik Slovenske ljudske stranke, potoval v Sofijo v posebni misiji iz Belgrada. Kakor trdijo poročila, je imela njegova misija namen urediti potovanje in prihod carja Borisa na obisk v Belgrad. Pri tej priliki bi se morala urediti številna vprašanja o medsebojnih nalogah Bolgarije in Jugo- TELOVADNI NASTOP NA STABiOKU v Ljubljani, dne 3. julija 1927. SPORED: Dopoldne: Oh 8 sprevod od Ljudskega doma na Stadion. Ob 9 sveta maša na Stadionu. Popoldne: Ob pol 4 lavna {telovadba. 1. Članice: rajalni pohod in proste vaje za 1. 192& 2. Claui: orodna telovadba. 3. Člani: lahka atletika. 4. Članice: vaje s kiji. 5. Člani: rajalni pohod in proste vajo za 1. 1927. Po telovadbi s sodelovnnjam godbe Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom višjega kapelnika gosp. dr. Čerina. Vstopnina: sedeži po 15 in 10 Din, stojišča po _______ 5 Din, mladina po 2 Din. ______ ŠOLSKA AVTONOMIJA ZA NEMCE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 1. jul. Minister za nauk in ljudsko prosveto dr. H o d ž a je včeraj v parlamentu časnikarjem podal izjavo, da se na podlagi upravne reforme za Slovaško ustanovi lasten deželni šolski svet V okviru deželnih šolskih svetov na Češkem in Moravskem se pa v sporazumu z nemškimi vladnimi strankami uvede za Nemce šolska avtonomija. UPRAVNA REFORMA V ČEŠKOSLOVA& KEM PARLAMENTU. Praga, .1. jul. Parlament je s 125 proti 10 glasovom prešel v podrobno razpravo zakonskega načrta o upravni reformi. Grški zunanji minister obišče Rim. Rim, 1. julije. »Tribuna« poroča, da obišče grški zunanji minister Michalocopulos na svojem povratku iz Londona in Pariza tudi Rim. Imel bo z Mussolinijem važne pogovore o novih gospodarskih konvencijah med Grčijo in Italijo. — »Giornale d' Italia« pripisuje sestanku Michalokopulosa in Mtissoli-nija veliko politično važnost, tembolj, ker se bo ob tej priliki govorilo tudi o albanskem vprašanju. elavije. Obenem bi se uredila vsa vprašanja, ki so tudi preje služila kot temelj za jugo-slovansko-bolgarsko zbližanje: trgovinska pogodba, prometni tarif, poštna konvencija, obmejni carinski svobodni promet, zgraditev dvojne proge Belgrad—Odrin itd. Poleg teh vprašanj so se razpravljala vprašanja politične narave na temelju gesla: »Balkan balkanskim narodom!« Poročila listov o tem so izzvala veliko vznemirjenje v Atenah, Rimu in Budimpešti. V Pragi in Bukarešti pa so bila nasprotno zelo dobro sprejeta.« Dogodks v bolgarskem sobraneu. Sofija, 1. jul. Sobranje je pozorišče ljute borbe med vlado in opozicijo. V seji 29. m. m. je govoril voditelj demokratske stranke Mali-nov, ki je ostro napadal vlado. Ugotovil je, da so se vršile volitve v znamenju nasilja in da je dobila vlada večino mandatov, opozicija pa večino glasov. Odrekal je vladi vsak uspeli v zunanji politiki, na kar ga je zavrnil Ljapčev: »Tisti, ki so v tem času vodili zunanjo politiko, so toliko dosegli, da sedaj opozicija zahteva, da naj se reparacije enostavno —i minuroa—ro— naroda in poštenosti: edini lek za tako pro-palo gospodo so batine pri volitvah! In te pridejo sigurno dne 11, septembra. ukinejo.« — V nadaljnjem govoru je Mali-nov naglasil, da ni treba iskati avantur in da mora voditi Bolgarija politiko mini. Ljapčev je zaklical: »Pa saj smo za mir!« Malinov mu je odgovoril: »Ta izjava bi me pomirila, ako se ne bi bilo v preteklosti s tega mesta isto-tako govorilo o miru, pa so potem Bolgarijo vendar pognali v vojno. Oficijelno se trdi, da so bolgarski odnošaji s sosedi dobri, a vsi vemo, kako se z našimi sosedi ravna. V včerajšnji seji je večinski poslancc Kjamilov navajal nasilja, ki jih je zagrešila kmetska stranka, ko je bila na vladi. Opozicija je viharno protestirala ter ie došlo med njo in večino do krvavega pretepa. Sejo so morali prekiniti, odnosno zaključiti. ftarotaite .Slovenca'! Nenadni sestanek ZARADI ALBANIJE ? Pariz, 1. julija. Semkaj je nenadoma prispel angleški zunanji minister Chamber-lain, ki je imel tekom včerajšnjega dneva dolgotrajna posvetovanja z Briandom. V di-plouiatičnih krogih izjavljajo, da sta ministra med drugim razpravljala o novih, nepredvidenih ovirah, ki so nastale pri likvidaciji albanskega spora. Po splošnem vtisu se pripravljajo novi pomembni dogodki. Borba za vošim sred v FrandJL v Pariz, 1. julija. (Izv.) Danes se je pričela v parlamentu debata o spremembi votiv-nega reda, katere se vse stranke udeležujejo z velikim zanimanjem. Notranji minister Sarraud ima od vlade nalog, da siaino posega v debato. Za generalno debato je jav-ljenih 9 oficielnih in 20 netoficielnih govornikov desničarske opozicije. Pri generalni delati o volivni reformi je govoril poslanec V e r 1 o t v imenu desničarskih strank ln se izjavil načeloma proti nameravanemu povišanju sedanjega števila poslancev in senatorjev. Vsa javnost bi tako zvišanje ostro kritizirala in to tembolj, ker so se poslanske diete zvišale na 48.000 frankov le pod pogojem, da se "tevilo poslancev ne zviša, temveč da s® zniža. Govornik predlaga poimensko glasovanje. V imenu radikalnih socialistov je zagovarjal predlo;; prejšnji minister Chan-tomps. Njegov govor eo stalno motili medklici opozicije. Desničarske stranke bi lahko nastopale lojalneje in ni treba, da bi se izogibale boju z poimenskim glasovanjem. Šele potem bi bil to res boj med dvemi naziranjl. Predlog desnice o poimenskem glasovanju je bil odklonjen z 250 glasovi levice proti 223 desničarskim glasovom. Izd d glasi (»nnjn so na levici sprejeli z živahnim ploskom, dočim so iz desnice klicali: »Počakajte, kaj bo sklenil senat.« Dobata se bo v torek nadalievaia. Stran 2. »SLOVENEC«, dne 2. Juflja 1927. 9tev. 145. Byrd je srečno preletel ocean. t Paria, 1. Julija. Izv.) Silno napetost, ki Je vladala med množicami, ki so pričakovale Byrdovega prihoda, so povečala prva poročila, ki so javkala, da se je letalo »Amerika« v megli izgubilo in da je usoda Byrda in tovarišev neznana. Pozneje je dospela vest, da je Byrd pristal 200 metrov od normanske obale v provinciji Calvados. Letalci niso mogli splavati na obrežje, kakor so to javila prva poročila, temveč so dosegli obalo s pomočjo kavčukastega zložljivega čolna. Zadnji dogodki poleta so se odigrali sledeče: Ob 10. uri zvečer je prišlo poročilo, da so videli »Ame-rikoc nad krajem P.enn s hitrostjo 100 km na uro pluti v smeri proti Parizu. Kmalu po 10. uri pa so radiopostaje v Cherbourgu, Le Bourgetu in Chantillonu sprejele signale z aeroplana »Amerika«, naj povedo najkrajšo pot proti letališču Le Bourget. Na svoja navodila pa niso prejeli nikakega odgovora. Ob 11. nri 3 min. je postaja v Chantillonu zopet sprejela signale »Amerike« za pomoč. Ob 12. uri 85 min. je Iste klice slišala tudi postaja Le Bourget. Ob 12. uri 45 min. je postaja v Chantilonu prejela poročilo, da Byrd išče prostor, kjer bi mogel pristati in da smeri proti letališču Le Bourget ni mogel najti. Odredili so takoj, da se je začelo obsvetljevati ozračje z reflektorji. Čuti je bilo ponovno klice za pomoč in da išče primernega mesta, kjer bi mogel pristati. Ob 1. url 10 min. je z Byrdovega letala prišlo zadnje sporočilo, da bo moralo letalo pristati izven Pariza in da ima goriva za stroje samo še za tri ure. Bilo se je bati, da se jc Byrd vsled goste megle v temi izgubil, ko so naenkrat desettisoči ljudi, ki so na letališču Le Bourget pričakovali Byrdovega prihoda, za-čull brnenje propelerja, katero je očividno prihajalo od letala »America«. Množica je v hipu izbruhnila v tako divjem veselju, da je vzkli-kanje takoj preglušilo brnenje motorja in da »o morali ljudi pozvati, naj se zadrže mirno. Obenem je množica udrla na letališče in je bila nevarnost, da zrakoplov radi vsesplošnega navala sploh ne bo mogel pristati. Pozneje letala ni bilo več slišali in je dospela vest, da je moralo letalo pristati na odprtem polju, pri čemer se je aparat močno poškodoval. Prenehali so zato z obsvetljevanjera in signaliziranjem, ko je kmalu za tem bila ta vest deman-tirana in so vse varnostne naprave zopet pričele delovati. Toda o zrakoplovu ni bilo več nobenega sledu. Ob pol 5 je zopet prispela vest, da je Byrd pristal v Chartersu. Tudi to so kmalu demantirali. Šele ob pol 6 zjutraj je prišla v Pariz telefonska vest, ki je javila, da j« letalo moralo pristati 200 metrov od normanske obale v pokrajini Calvados. Takoj, ko je prispela vest, da je moštvo letala »Amcrica« na varnem, je francoska vlada po ameriškem poslaniku v Washingtonu iz- rekla svoje čestitke k uspelemu poletu. Pre-fekt pokrajine Calvados se j« po naročilu vlade takoj podal na kraj, kjer so letalci pristali, da jim čestita v imenu vlade. Izdali so takoj povelja, da se aeroplan spravi na varno. V koliko jc aeroplan poškodovan, dosedaj še ni natančno ugotovljeno. Srednji motor ne fukcio-nira več, polomljena so krila in pri pristajanju se je poškodoval tudi propeler. Iz Le Havre in Cherbourga so takoj odplule vojne ladje. Letalci so bili močno utrujeni in so podali samo izjavo, da radi silno goste megle niso videli niti neba niti morja. Radi silne teme ni bila mogoča sploh nikaka orientacija. Byrd in Nevilla sta bila od letalcev najbolj utrujena. Kljub temu, da je deževalo, sta se vlegla v pesek in takoj zaspala. Acosta in Balchin sta se podala k bližnjemu svetilniku, da poročata o rešitvi posadke. Letalci so porabili gorivo skoro do zadnjega. Popolnoma izmučeni so se podali k počitku in naročili, naj jih pred četrto uro popoldne nihče ne budi. Za nocoj zvečer je napovedan v Parizu velik banket, katerega se bosta udeležila tudi v Parizu navzoča letalca Chamberline in Le-vine, kakor tudi Byrdov manager Wanamacker, ki je snoči prispel iz Londona v Pariz. Napovedana je že cela vrsta slovesnih sprejemov. Pariško časopisje označuje ta polet kot zelo velik uspeh. »Petit Parisienne« pravi, da znaša po tem poletu razdalja med Ameriko in Parizom samo še 36 ur. O francoskem letalstvu pravi, da je v primeri z ameriškim daleč zaostalo, ker še vedno uporablja predvsem le dvokrovnike. Letalec Nungesser zdaleka ni razpolagal s takimi tehničnimi prednostmi kot ameriški prekooceanski letalci. Francosko letalstvo je za več let zaostalo. Pariško časopisje je tembolj nezadovoljno, ker se je zopet ponesrečil polet letalca Dagneauxa, ki je na poletu iz Madagaskarja v Francijo že takoj na prvi etapi Tananariva-Mosambique ponesrečil. Moral je pristati vsled defekta na motorju 60 kilometrov od Tananariva z močno poškodovanim aparatom. Govori se, da se Byrd sedaj bavi z mislijo, da bi poskušal izvesti polet na južni tečaj. v Newyork, 1. julija. (Izv.) Navdušenje za Byrdov polet v Newyorku ni nič manjše, kakor je bilo pri prvem prekooceanskem poletu Lindbergha. Uredništva vseh časopisov so oblegana od množic. Vznemirjenje, ki so ga bile povzročile prve posebne izdaje listov z velikimi naslovi: »Byrd se je v megli zgubil«, se je spremenilo v navdušenje, ko so kmalu za tem prišle vesti: »Byrd je srečno pristal«. .Vse mesto odmeva od navdušenja, vse radio-poslaje in kinopodjetja so razglasila veselo novico. »Amcrica« je s svojim poletom jasno dokazala, da je zračni promet vsaj v poletju preko oceana popolnoma izvedljiv. Volivno gibale. ( KANDIDATURA DR. KOROŠCA V SOJIBORU. r Belgrad, 1. julija. (Izv.) Današnje »Norosti« poročajo, da bo dr. Anton Korošec naj-brže kandidiral tudi v Somboru na bu-njevački listi. VOLIVNE PRIPRAVE DEMOKRATSKE STRANKE, r Belgrad, 1. julija. (Izv.)' Demokratski Izvršilni odbor je imel danes sejo, na kateri so se potrdile posamezne kandidature. Prispel je material za okrožje Virovitica (Osi-Jek), kjer kandidira bivši skupščinski predsednik dr .Ribar in za okrožje Subotica, kjer kandidira poslanec Milan Grol. Ti dve listi sta se potrdili. Istočasno se je potrdila tudi lista poslanca Sečerova za Veliki Bečkerek. Nadalje so razpravljali o sodelovanju z muslimani v Bosrri in Hercegovini. Sklenilo se je, da se priporoči vsem demokratskim organizacijam, da gredo v vseh okrajih skupno z JMO kot demokratska organizacija. Krajevnim zastopnikom je pripuščeno, da se med seboj o podrobnostih sporazumejo. Nato so razpravljali o kandidaturi v Belgradu, o čemer pa niso napravili končnoveljavnega sklepa. MADJARSKA STRANKA, r Belgrad, 1. julija. (Izv.) Danes so se tukaj nahajali zastopniki takozvane madjar-ske stranke, da bi se z radikali pogajali glede skupnega nastopa v Vojvodini. Ker jih od merodajnih radikalov ni nihče sprejel, so zopet ogorčeni odšli iz Belgrada. Najbrž bodo poskušali stopiti v stik z drugo vladno stranko, z demokrati. HRVATSKA PUCKA STRANKA V MED,IIMURJLJ. Cakovec, 30. junija. V Medjimurju, oeobito v okrajih Čakovec in Prelog, se opaža živahno gibanje za Hrvatsko pučko stranko (HPS). Delavni in vztrajni borec oblastni poslanec dr. Ivo K očke5 je sklical za dne 29. junija dva velika shoda v Dolnje Med j i mu rje. Prvi zbor se je vršil pod milim nebom na obširnem vrtu Hrvatsko čitalnice r Prelogu, lepem trgu, kateri šteje nnd 600 MS. Zbor je otvoril in vodil dr. Kočkeš. K<;t gov mika sta nastopila narodna poslanca Franjo Zebot in Andrej Bedjanič. Govornika sta bila navdušeno pozdravljena z vzkliki »Živeli bratje Slovenci! Živela Slovenska ljudska stranka! Živijo dr. Korošec!« Zbo-rovalci so pazno sledili govornikom in so živahno odobravali njih izvajanja. Medjimurci so izražali svoje veselje nad obiskom slovenskih poslancev. Bridko so so pritoževali, kako so radičevci zanemarjali Medjimurje in so se brigali le bolj za svoje osebne in Radičeve koristi. Značilno je, da so istočasno kot HPS zborovali v Prelogu tudi radičevci in samostojni demokrati. Ali na obeh zborovanjih niti biten ni bilo toliko ziborovalcev kot na našem. Prihodnjo nedeljo so občinske volitve v Prelogu. Kakor izgleda, bo izšla HPS kot najmočnejša stranka iz volivne borbe. Razpoloženje za HPS je v teh krajih res ugodno. O oblastni skupščini in delu za HPS je navdušeno govoril dr. Kečkeš. — Nato so govorniki in glavni zaupniki odšli v sosednjo veliko vas Cirkovljane, kjer se je zvečer vršil istotako veličasten shod HPS. Govorili so poslanca Zebot in Bedjanič ter dr. Kečkeš. Delavcem je spregovoril nav-duševalne besede g. Medvešček iz Maribora. Tudi tu je množica prirejala prisrčne ovacije Slovencem in njenim predstavnikom. ZVEZA MED SDS IN SKS v mariborski oblasti ne obstoja, kakor so to pred nekaj dnevi po skupnem zborovanju zastopnikov obeh strank nekateri neinformirani raztrosili po mestu. SDS se ne veže in gre samostojno v boj. DAVIDOVICEVCI POSTAVIJO LASTNO KANDIDATURO? Kakor izvorno, bodo davldovičevci v mariborski oblasti postavili lastno kandidatno listo. DVE RADICEVSKI KANDIDATURI V MARIBORSKI OBLASTI. Doslej je sklenjeno, da bosta naMopfla kot radičevska kandidata za ptujsko-ormoški okraj dr. Vekoelav K u k o v e c, za šmarski okraj pa dr. Anton N o v a č a n. RADICEVSKI SIIOD V NOVEM MESTU. Radiča ni bilo, pač pa je poslal brzojavno sporočilo, da mora ostati v Zagrebu, radi napada njegovih poslancev v Srbiji. Na novomeškem shodu so govorili Pucelj, Bukovec in Sancin. Začetkom shoda je bilo zbranih na glavnem trgu, kjer se je vršilo zborovanje, kakih j.20—150 ljudi. Med Pucljevim govorom s® je zbralo toliko ljudi, da Je Stel zbor takrat, ko |je bila udeležba največja, 450-500 ljudi, vttevši ženske in otroke. Pucelj Je govoril: SLS Je svoj program 7. decembra 1926 zavrgla. Korošec je nasve-toval kralju v avdijenci, naj se poveri vlada Pašiču. S tem je postavila SLS svoj program na glavo. S tem bomo v sedanji volivni borbi šli med pristaše SLS po vseh vaseh in jim bomo to povedali. — Dr. Kulovec je po poročilu »Slovenca« pri zadnjem shodu v Rokodelskem domu v Novem mestu delil »zos« za železničarje. Kdor voli radikale, pljune na slovensko ime. Oni so danes v popolni desorijentaciji. Dr. Voja Marinkovič je naj-tipičnejši predstavnik velesrbstva. Slovenska politika mora iti za tem, da si ne odtuji Hrvatov. Pucelj Je govoril kakor navadno brez vse logike. Radiča samega ni omenil niti enkrat, kar je zelo značilno. Samostojnih demokratov ni omenil niti z besedico. To so si tolmačili nekateri tako, da bodo nastopili pri prihodnjih volitvah Kmetijci in SDS skupno, večina je pa bila prepričana, da si jih ni upal privošči ti iz strahu, ker ve, da je Novo mesto demokratska domena In bi ga bili potegnili z govorniškega odra. Shod ni prinesel za Puclja nobenega uspeha; dve tretjini ziborovalcev je bilo na zborovalnem prostoru v medsebojnem pogovarjanju In se za govor splob ni brigalo. NOV DNEVNTK HSS. v Zagreb, 1. jul. (Izv.) Vaš dopisnic je zvedel, da namerava HSS v kratkem pričeti izdajati velik dnevnik z naslovom »Narodni val«. Glavni urednik lista bo osebni tajnik Štefana Radiča, g. Milostislav Bartulič. V kolikoT je ta vest že znana v Zagrebu, je povsod napravila veliko senzacijo. Sprašujejo se, od kod imajo radičevci denar za financiranje tako velikega lista. RADIČ PROTI ZAGREBČANOM, r Zagreb, 1. Jul. (Izv.) Današnja seja oblastne skupščine je potekla brez posebnih dogodkov. Neugoden vtis je napravil le govor Radičev, Id je vehementno napadel zagrebšiko inteligenco in zagrebške gospodarske kroge. Zagrebškim gospodarskim krogom je očital, »da so hajduška banda«. KANDIDATURE SRBSKE NARODNE STRANKE, v Sarajevo, 1. jul. (Izv.) Srbska narodna stranka bo postavila svoje liste v vseh krajih Srbije in Macedonije, kakor tudi v Bosni in Sremu. V Bihaču je vložila prvo kandidatno listo Zemljoradniška stranka. Nosilec je Čedo Ko- kanovič. V Subotici je vložila listo SDS. Nosilec je bivši veliki župan Dobanovačkl. Črnogorska federalistična stranka je imela sejo svojega glavnega odbora, ki sta se je udeležila tudi odposlanca HSS Košutič in Kežman. Glavni odbor je razpravljal o voliv-nih pripravah in kandidaturah. Radikali so tudi v Črni gori razcepljeni. Liste hočejo postaviti dr. Stojadinovid, Milutin Tomič in Gav-rilo Cerovič. Najresnejši kandidat za nosilca liste je pa Toma Oraovac. Tudi med demokrati še položaj ni razčiščen. Kandidata sta Risto Jojič in Andrija Radovid. Zavijanja radii volivnih Včerajšnje »Jtitro« nehote priznava, da piše o delavskem davku le radi 20.000 delavskih kroglic. To srno mi že davno vedeli in tudi trdili. SDS so delavske kroglice dobre le do volivnega dne, potem pa na nje pozablja ter delavce pita s svinčenkami, če je na vladi, in s tiskanim papirjem, če je v opoziciji. Tako sedaj, ko so gospodje v opoziciji, pitajo delavce z dolgimi kolonami o delavskem davku, hoteč odgovornost za ta davek prevaliti na tiste, ki so se proti njemu borili. Nepobitno dejstvo je in ostane, da se je delavski davek pri nas prviž uvedel b podpisom dr. Žerjava, ko je bil on na Tladi v Bolgradu. Verjamemo, da se je voditelj SDS upiral, da bi se ta davek začel takoj pobirati, posebno, ko je zaslutil, da bo morda kmalu treba iti iz vlade. To se je res kmalu nato zgodilo. Nova vlada je potem izdelala pravilnik o pobiranju tega davka. Tu se je posrečilo poslancem SLS, ki so tudi napram novi vladi bili v opoziciji, da so v novem pravilniku dosegli nekatere določbe, katere so trdote cd SDS sklenjenega davka malo omilile. V tem ožini se je trudil v imenu Jugoslovanskega kluba posebno dr. G o s a r. Če bi Jugoslovanskega kluba ne bilo, bi bil delavski davek še vse drugače trd in neznosen, kakor je. In sedaj se taisti ljudje, ki so ta davek uvedli k nam, zgražajo nnd ljud-' mi, ki so se temu davku upirali! Ko bi SDS-arski Jutrovci leta 1925, ko so v Pašičevi vladi bili jeziček na tehtnici, vsaj del te energije, ki jo danes kažejo v borbi proti SLS, pokazali proti davku na ročno delo, bi tega davka ne bilo. Tedaj so imeli moč v rokah, da ga preprečijo v principu. Oni so leta 1925 glasovali za princip, da imajo delavci plačevati davek od svojega zaslužka Da se sedni te odgovornosti otresajo, je umljivo: boje se 20.000 delavskih kroglic! Deložacija ljubljanske univerze. Pod tem naslovom poroča »Narod«, da »e govori, da bo ljubljanski oblastni odbor deložiral univerzo iz deželnega dvorca ta. Jo nastanil v poslopju državne realke, realko pa postavil menda na cesto. »Narodove« poročilo je pisano sicer v mirnem tonu, gornji naslov pa je proračtmaa na lažnivo demagogijo. Mi moramo ugotoviti, da o selitvi ljubljanske univerzo ii dvorca ni nobenega govora, dokler se n« bodo našli »anjo drugi primerni prostori. Ravno tako kakor vest o selitvi univerze jo zlagano tudi poročil« o deložaciji realke. Te »Na rodove« vesti imajo čisto drtt;; naj men. »Narod« po nalogu SDS hoče preprečiti, da bi Kranjska hranilnica prešla v last ob-lastnega odbora. Vsa storija o selitvi aniverze v poslopje realke, ki je last Kranjske hranilnice, je prosto izmišljena samo zato, da ti gotova klika onemogočila srečen uspeh pogajnnj oblastnega odbora s Kranjsko hranilnico lil to svojo intrigo zakrila pod firmo univerze to realke. Za danes naj ta ugotovitev zadostuj^. Odločna prepoved. Z notico, v kateri smo razgalili »Jutrov gonjo proti eminentnim interesom države dinastije, smo »Jutro« zadeli v živo. Sedaj iri jasna vsa državotvornost slovenske SDS in \/f njeno razumevanje za zadeve, ki jih narek i/| ugled države in njenih najvišjih predstavi! kov. Včeraj se skuša »Jutro« oprati z odlol nim prepovedo vanj am in nam očita denircufl antstvo. Mi ugotavljamo, da smo javnosti tal jasno in odločno naslikali stvar Šele potei| ko »Jutro« na vse prejšnje milejše opozorit ni molčalo in šele potem, ko so mnogi drvi listi v državi utemeljili in pojasnili zadevi tako kot smo jo potem mi. »Jutro« se »kil cuje tu na zetsko skupščino. Prepričani ara i da bi »Jutro« zahtevalo takojšen razpust ljul ljanske skupščine, če bi bila nastopila takti kot sedaj nastopa »Jutro«. Ugotavljamo, j) od dalje, da »Domovina« hujs/kanje nadaljuje nas tako sili, da bomo pri prvi prilo udarili še huje. Volivci si manejo oči. Dr. Gregor Žerjav je za svojo »Domo' no« napisal uvodnik o volitvah, v katerem s bere tudi ta-le lep stavek: »Volivci si mencajoči.« To je enkrat dobro povedano. Ni pa d bro povedano, da ti volivci volijo SLS že leta 1920. Tedaj je večina teh volivcev, ki j danes dr. Žerjav vidi, kako si mencajo oči, v lila dr. Žerjava in druge napredne velikan] rumenega, zelenega in rdečega kalibra S p. močjo teh kalibrov je leta 1920 zmagal cenfc lizem, ki danes tako žuli slovensko Ijuds-tv da si je po preteku šestih let res že zadnji najbolj zabiti »napredni« volivec začel mene oči ter proklinjati tisto »naprednost«, radi k: tere> je leta 1920 prodal svoje slovenstvo in njim svoj gospodarski obstoj. Če je dr. jav sedaj ugotovil, kako si volivci m< oči, je to znamenje, da bodo končno tudi mencajoči se »napredni« volivci spregledali tej dr. Zerjavovo SDS postavili pod kap. To >L bila še mila kazen za neštete central i stičij ' grehe, ki jih je ta stranka od leta 1920 dal zagrešila nad slovenskim narodom! Zato mi to »mencanje oči« toplo pozdra ljamo! j Kdo vleče Slovence za nos. V že omenjenem članku svoje »Domov ne« piše dr. Žerjav, da SLS z avtonomijo vlc če Slovence za nos, »a »o jih zapeljali le v go spodarsko propadanje«. Mi le ugotovimo, di je gospodarsko propadanje Slovencev notori na posledica centralizma. Dr. Žerjav je od leta 1920 dalie obljuboval, kako bodo Slovenci »ri ni v centralizmu in kako bi avtonomija bila ? Slovence nesreča. Leta 1920 so ljudje bolj p slušni i dr. Žerjava, ki jim je ponujal centrai lizem, kot pa SLS, ki je šla v boj za avton mijo. Posledice so se kmalu pokazale. Dana že vsak kravji pastir vidi nesrečne sadove ? bolj nesrečnega centralizma ter uvideva tu kdo je Slovence vlekel za nos. v Praga, 1. jul. (Izv.) Danes se je pri'« v parlamentu specielna debata o upravni H re-formi države. Prijavljenih je bilo 13 goNa delo k novim zmagam!« zaključil svoje poročilo, je zavladalo med zboro- valci, ki so burno odobravali govornika, veliko navdušenje za svojo organizacijo. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen na>-slednji odbor: Predsednik: Jože Petrovčič, podpredsednik: Skobec Jakob, tajnik: Ojsterc Ludovik, blagajnik: Benčič Franc, gospodar: Šenica Jože. Namestniki: Rihar Anton, Kralj Jože, Golob Franc, Kaučič Franc in Pajenk Maks. Nadzorstvo: Zatler Ivan, Zirovnik Franc in ^tajnjko Ludovik. Po kratkem razgovoru o bodočem delu za vedno večjo in močnejšo strokovno organizacij, je predsednik tov. Petrovčič zaključil lep ustanovni občni zbor, ki je pokazal moč in lepoto naše organizacije. Ostalim, ki še niso člani, kličemo: Pridružite se nam vsi, da skupaj korakamo v borbi za pravico! KEMAL PASA V CARIGRADU. v Carigrad, 1. jid. (Izv.) Kemal paša je odšel iz Angore na prvi obisk v Carigrad. K njegovemu sprejemu diplomatski zbor ni bil povabljen, ker turška vlada njegov prihod popolnoma ignorira. Albansko-jusoslovanski spor. HUJSKAŠKA IZJAVA ALBANSKEGA DRŽAVNIKA. v Rim, 1. jul. (Izv.) Prejšnji albanski ministrski predsednik Hasan beg Priština je izjavil zastopniku »Giornale dltalia«, da Jugoslavija neprestano povzroča nemire na Balka^ mu in da je z zadnjim nastopom proti Albaniji na svojem ugledu veliko utrpela. Srbija je že leta 1914 povzročila svetovno vojno in sedaj znova poskuša zanetiti nemire. Položaj pa je sedaj drugačen, ker ni več nobenega carja, ki bi prišel na pomoč v boju proti drugim balkanskim narodom. On da je sicer sovražnik Ahimed bog Zoguja, priznati pa mora, da se j« v tem trenutku obnašal dobro. Glede balkanske federacije je i'javil, da je teoretično za tako zvezo. Ta zvev.a pa ni možna toliko časa, preden Albanija ne dobi nazaj onega ozemlja^ ki ga je imela pred vojno. IZJAVE ALBANSKEGA MINISTRA 0 ODNOŠAJIH Z JUGOSLAVIJO. Rim, 1. julija. >Giornale d' Italia« objavlja pogovor svozega posebnega) poročevalca z albanskim finančnim ministrom Fejki begom Alizotijem, ki vodi tudi zunanje ministrstvo. Minister je rekel: »Mislim, da se po umaknitvi žaljive note odpravnika poslov Sakoviča in po osvoboditvi Gjuraškoviča dejanska obnova odnošajev ne bo zavlekla. Zadostoval bo enostaven materialni čas, ki je potreben, da se povrne na svoje mesto poslanik Jeftič, naslovnik jugoslovanskega poslaništva, ki se je začasa incidenta, mudil na dopustu v Belgradu.« Albanija hoče dobre odnošaje z Jugoslavijo. Prišedši na vlogo Italije v akciji za poravnavo spora, je minister rekel, da je Albanija posebno hvaležna Italiji, ki ji je ob tej priliki stala na strani z nasveti in navdihi, jo nagibala k zmernosti in obnovi odnošajev 6 Kraljevino SHS. Potem je rekel minister: >S skorajšnjo rešitvijo incidenta je Albanija zadovoljna- Ni v našem interesu, da bi si pokvarili razmerje z Jugoslavijo. Sosedi smo, možnost je dana za medsebojni promet na sever in vzhod in končno se ne sme pozabiti, da je več stotisoč Albancev srbskih državljanov. Ti naši soplemenjaki bi imeli od politične napetosti med obema državama le škodo. Isto velja za Grčijo. Zato Vas prosim, da vpoštevate, da more voditi Albanija samo politiko, ki more utrditi stara prijateljstva in ustvariti novai« Fejzi beg zavrača vesti o jugoslovanskih vojnih pripravah. Na vprašanje, kaj misli minister glede fcaldnjih vesti o jugotelovanskLh vojnih pripravah v zapadni Macedoniji, je Fejzi beg odgovoril, da so mu te vesti znane, da pa nikakor ne veruje vanje in ne misli, da bi bila Jugoslavija kanila ali da liani kak vpad v Albanijo. Glede albanskih emigrantov je rekel minister, da je likvidacija spora z Jugoslavijo podrla vse njihove nade na notranji preobrat v Albaniji. Vse emigrante, ki se kesajo svoje zmote, je albanska vlada pripravljena sprejeti in jim dovoliti vrnitev na njihove domove. Trdno pa je odločena preprečiti po-vratek elementov, ki bi utegnili biti kakorkoli nevarni redu in miru. Ob zaključku je Fejzi beg slavil Musso-linija kot najboljšega prijatelja Albanije. Krediti iu prizadevanja družbe Svea in italijanske vlade kažejo, da nad napredkom Albanije ni prav nič dvomiti. 12 Rogaške Slatine. 30. junija. Kot mravelj v mravljišču nas je. 2e zjutraj v zgodnjih urah nas je oelo zdravilišče polno, okrog vrelcev je gneča, včasih kar ne prideš na vrsto, da izpiješ predpisano število kozarcev zdravilne pijače. Ze ob 7 zjutraj nas zbudi godba, ki igra do 9, tako da izvabi tudi najhujše zaspanete v prijazno jutro. Pa jih imamo, katerih ne spravi iz postelje niti godba niti solnoe, ki menda nikjer drugod tako lepo ne sije kot v tem, od Boga blagoslovljenem kraju. Kar nas je pravih bolnikov se držimo točno zdravniških predpisov — zjutraj slatina, potem zrak v gozdičkih, ki tako ljubico obkrožajo celi kraj, nato kopelj, po kosilu pa malo podremljemo. Drugi, ki prihajajo sem radi zabave, dopoldne prespe, so pri športu, popoldne se solnčijo, plavajo in kopljejo. Starejši, komodnejši gospodje se zbirajo pri partijah kvart, dame pa pri kavi na terasi zdra- ; viliške kavarne, opravijo svoje običajno dnevno delo — več ali menj dobrohotno kritizirajo ubogega bližnjega. Od 3 do 5 zopet godba, zvečer ob 7 nov koncert, ki traja do 9. Naši vrli godci od Dravske divizije so res neumorni. Sedaj jih je 24, od 1. julija naprej jih bo 32, vodil pa bo oseb- | tio sam višji knpclnik dr. Čerin iz Ljubljane. , Pri večernem koncertu oživi šetališče. Sli- j »iS vse mogoče govorice: mažarsko, nemško, 1 srbohrvaško, francosko, angleško, vse se meša med seboj kot v Babilonu. Zvečer nas zabava kino, ples, v kratkem se nam obetajo najrazličnejši koncerti. Z ne- I strpnostjo pričakujemo dogotovitev novega ' kina na prostem, kd bo kmalu gotov. Zraven ! bo moderna kavarna s plesiščem in originalnim jazz-band orkestrom Cvirn et Kom p iz Ljubljane. Zabave je dovolj, dolgočasi se menda prav nihče. Zaenkrat nas je okrog 700 gostov iz vseh vetrov sveta. Največ je naših bratov Srbov in Hrvatov, predn.ačita Zagreb in Belgrad, pa tudi Baoka je dobro zastopana. Slovenci se tudi dobro poslavljamo, zlasti Ljubljančani. Zelo veliko je tudi inozemcev. Od odličnih gostov se mudi med nami pravoslavni metropo-lit Letica iz Sarajeva. Pred par dnevi je vzbujal splošno pozornost finančni minister g. dr. Markovič. Bil je senzacija za novinarje, ki so prispeli iz Zagreba interwievat ga. Naša go-stinja je tudi markiza Gavotti, soproga generalnega konzula Italije v Ljubljani. Na praznik v sredo nas je obiskal oblastni predsednik g. dr. Leskovar v družbi oblastnega zdravstvenega konzulenta g. dr. Dernovšika. V kratkem pričakujemo naše stare korenine, Spitzerja iz Krapine, ki je stalen gost v Rogaški Slatini že nad 50 let, dalje Schreya iz Ljubljane in don Buliča iz Splita — oba že skoro 40 let zdraviliška gosta. Vseh gostov v zdravilišču nas je sedaj za 150 več kot lani ob istem času. Za prihodnje dni pa je že vse rezervirano, tako da bo beležilo zdravilišče letos rekorden obisk. Ravnateljstvo računa s 1500 do 2000 gosti. To bo sezona, kot je Rogaška Slatina še ni videla! Od inozemcev je največ Mažarov. Imajo zelo ugodno zvezn, zjutraj ob 8 se v sede v Budimpešti na b/zovlak, popoldne je že v Ro- I gašiki Slatini. Uprava zdravilišča jih zelo pri-! jazmo gleda, pengo je imeniten gospod, vre-1 den svojih 10 Din in taki gosti nekaj zaležejo. Nemci »o iz Avstrije in iz Rajha, največ Du-najcanov, veseli in prijazni obrazi. Nekaj Angležev imamo tudi, par Amerik aneov, kadar pa pride sem Fordova kolonija iz Detroita, s katero se sedaj uprava pogaja, bo pa tu mala Amerika. Vsi inozemci so brez razlike silno zadovoljni, polni hvale za vse: zdravilišče, okolioo, podnebje in vodo. Vidovdan smo zelo slovesno praznovali. Zvečer so bila poslopja razsvetljena, v parku pa je bil krasen umetni ogenj, katerega je izvajala tvrdka PjTota iz Celja. Niti vedeli nismo prej, da imamo v naši domovini take strokovnjake. Zabavno življenje sem že omenil. V bližnjih dneh se nam obeta koncert < p ornega tenorista g. Rijavca, ki se mudi tu že dalje časa. Obljubljajo se nam gledališke predstave ljubljanskega dramskega ansambla (Skrbinšek, Kralj, Šaričeva, Debeljakova itd.) in neke dunajske gledališke družbe, ki bo priredila turnejo po celi državi. Raznih dobrodelnih in drugih koncertov in predstav bo tekom sezone dovolj. Zdraviliška uprava skrbi za nas naravnost vzorno. G. ravnatelj dr. Šter je priznan strokovnjak. Nov razmah se cbeta Rogaški Slatini, odkar je prišlo zdravilišče v last oblasti. Celo g, Markovič, finančni minister, je priznal, da je zdravilišče s te-m mnogo pridobilo. Izjavil je zagrebškim časnikarjem, da smo Slovenci konstruktivni. Uprava se peča z novimi gradbenimi načrti. Zgraditev novega kina sem že omenil. V načrtu je zgraditev novega veli- kega hotela, prezidava trafike med Tržaškim in Ljubljanskim domom, preureditev gasilnega doma v stanovanjsko hišo, kjer bo tudi moderni bar, katerega nekatera gospoda tako zelo pogreba. V kratkem namerava uprava sklicati ko-misijo strokovnjakov, v kateri bo zastopana oblastna gosposka, inženerji gradbenega ravnateljstva in umetniški krogi. Komisija bo določila enoten gradbeni in olepševalni načrt za celo Rogaško Slatino. Zdravilišče bo potem dobilo povsem nov izgled. Predvsem upamo da odpadejo ramo zastarele in neprimerne zgradbe, ki so sredi takega zdravilišča kot je Rogaška Slatina naravnost nemogoče. Omeniti moram predvsem Bizjakovo tovarno keksov, ki spada s svojim; dimniki daleč proč iz zdravilišča. Čudimo se, kako je nekdanja uprava mogla dovoliti, da se kaj takega zgradi sredi zdravilišča. Cene so primerne; v splošnem se ne živi tu nič dražje kot doma. Čudno je zato, da jo Rogaška Slatina baš od Slovencev tako zanemarjena. Hodimo raje v druga, inozemska zdravilišča, biser, ki se nahaja doma, so nam pa morda odkrili šele tujci. Opažati pa je, da zanimanje za Rogaško Slatino tudi pri nas stalno narašča. Vidi se to na nedeljskih gostih, ki prihajajo ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane in Maribora v čim daljo večjem številu. Brez dvoma pa bo od sezone do sezone boljše. Rogaška Slatina bo postala tudi za nas to, kar je za inozemce že davno — eno najprijaznejših in najlepših zdravilišč v Evropi. J. G. Dnevne novice •k Zaupnike SLS prosimo, naj bodo pozorni na spremembo zborovališča dne 3. julija. Radi popra ril ne bo zbor v »Unlonu«, ampak v Ljudskem domu v Ljubljani (Stre-Iiška ulica). Opozorite na to one, ki ne bi tega v »Slovcncu« brali. ^r Prijatelje orlovstva prosimo, da se ju-trajšnje prireditve v najobilnejšem številu udeleže ter tako pokažejo naši idealni mladini priznanje za njeno delo. Naša kmetska in delavska mladina, ki tvori ogromno večino orlovskega članstva, bo šla z novim navdušenjem na nadaljnje prosvetno in vzgojno delo, če bo videla, da ima v vseh slojih prebivalstva veliko število prijateljev. k Duhovniški orlovski tečaj v dneh 4.-6 uilja se bo vršil. Gospodje, ki so se priglasili, naj se javijo dne 4. julija zjutraj ob devetih v semenišču. Pridejo naj pa še drugi gospodje, zlasti ljubljanski, ki se še niso priglasili, da bo obisk tem častnejši in uspeh tem večji. -k Državni izpit iz glasbe za srednje šole in učiteljišče je, kakor zvemo, položil na kr. Muzički Akademiji v Zagrebu dne 25. junija znani slovenski cerkveni skladatelj g. Karlo Adamič, kapelnik v Koprivnici na Hrvatskem. O Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima dne 2. t. m. ob 20 redno odborovo sejo v kleti I. del. konzumnega društva, Kongresni trg 2. Prosimo polnoštevilne udeležbe! — Tajništvo. •k Velesejem do 19. ure zvečer odprt. Uprava velesejma je sklenila radi dolgih julijskih večerov podaljšati vsakodnevno zatvo-ritev sejmišča do 19. ure zvečer. S tem bo ustreženo zlasti uradnikom in delavstvu, ki je. do 17. ure popoldne zaposleno in bo tako za-moglo pohiteti še malo na velesejem. Razstavni paviljoni se bodo začsli zapirati od pol 19. ure naprej, tako, da se bo sejmišče do 19. ure polagoma izpraznilo. k Na Rožniku bo jutri 3. t. m. cerkveno Žegnanje. Ob 9 bo sv. maša s pridigo, popoldne ob 5 pete litanije z blagoslovom. Obakrat darovanje za cerkev. k Na državno gluhoncnmico v Ljubljani bodo sprejeli nove gojence in gojenke za šolsko leto 1927.-28. Prošnje za sprejem je vložiti pri ravnateljstvu zavoda do 31. julija t. 1. Pogoji sprejema v razglasu v »Urad. listu« od 17. junija t. 1. št. 65. k Dobava premoga za centralno kurjavo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razpisana v št. 69. Uradnega lista z dne 27. junija t. 1., na kar opozarjamo vse interesente. k Poročilo o učnem uspehu na drž. realki v Ljubljani. Z odličnim uspehom so izdelali 3 učenci (+- 2 učenki) 0.7%, s prav dobrim uspehom 26 (+ 4),4.5 %, z dobrim 152 (+ 12), 24.78%, z zadostnim 177 (19), 29.61%. Izdelalo je torej v celoti 358 (-j- 37) učencev, 59.66 odstotkov. — Razredni izpit iz enega predmeta ima 72 (4) učencev, 11.48%, razr. izpii iz dveh predmetov ima 89 (6) učencev 14.35%. Ponavljati mora razred (padlo je) 66 (2), 10.27 odstotkov, neocenjenih je 27 (1), 4.24%. Vseh učencev in učenk je bilo na zavodu 662. k Ljubljanski in mariborski lokalni redni naročniki »Slovenca« dobe z današnjo številko dostavljene vprašalne karte. V interesu cenj. naročnikov kakor tudi v interesu lista samega je, da se cenj. naročniki čimpreje po-služijo teh kart ter tako omogočijo upravi, da največ mogoče v vsakem oziru ustreže upravičenim željam vsakega posameznika. k Letalskega mcctinga druga plat. Upoštevajoč veliki pomen letalstva in zato tudi pomen letalskega meetinga kot važne propagandne prireditve, nismo hoteli motiti razpoloženja tik po meetingu. Danes pa moramo pribiti, da je občinstvo zlasti tedaj, ko je drlo za Eggrom, pomandralo ondotnim posestnikom žito čisto v tla. Razumljivo je, da se posestniki sedaj pritožujejo, in Aero-klub, ki je kot prireditelj za škodo odgovoren, jim jo bo pač moral povrniti. Upamo, da bo vzel stvar resno. — Na letalce je pa zopet napravilo zelo slab vtis, da je v ponedeljek Aero-klub popolnoma pozabil na podčastnike, ki so na letališču bili brez preskrbe za — želodec. k Enoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo šolsko leto 1927-28 dne 1. oktobra t L S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po dovršeni šoli doma na posestvu. Na zavod se sprejme 30 gojencev, in sicer 20 na prosta mesta kot drž. gojenci in 10 na plačujoča mesta kot privatni gojenci 10 državnih gojencev je iz Ljubljanske, 10 pa iz Mariborske oblasti. Mesečna oskrbnina za plačujoče kmečke sinove je 150 Din. Plačujoči naj vpošljejo prošnje do 15. septembra direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, oni pa, ki hočejo dobiti državno mesto, pristojnemu okrajnemu glavarju do 1. septembra. Lastnoročno, na celo polo pisane prošnje morajo biti kolko-vanc (5 Din in 20 Din). Prošnji je treba prilo-litži: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpust-nico ali zadnje šolsko izpričevalo, 4. izpričevalo nravnosti pri prosilcih, ki ne vstopijo neposredno iz kake druge šole, 5. obveza star-lev, da ostane sin doma, 6. zdravniško spričevalo, 7. premoženjski izkaz pri onih, ki prosijo za prosto mesto. Za sprejem je potrebna ttarost najmanj 16 let. Pred končnim spreje- mom morajo napraviti prosilci sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Tega izpita so oproščeni absolventi najmanj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče učence zdravnik zavoda. O sprejemu se obvešča pismeno. — Ravnatelj Andrej Zmavc. k Promocije. V četrtek, dne 30. junija je bil na zagrebškem vseučilišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Maks Žgur iz Trsta. k Oblastna skupščina v Mariboru ne zboruje dne 4 julija, kakor so to javili nekateri časopisi. k Točne številke. K včerajšnji notici o sokolskem sprevodu se nam pojasnjuje, da je bilo po natančni štetvi v sprevodu 1046 Sokolov v kroju ter 452 Sokolic, skupno 1498 krojjv. Pri prostih vajah je nastopilo 576 članov in 482 članic. Obvezna je bila udeležba za vseh petero žup v Sloveniji ter za zagrebško in sušaško župo. k Potres. V petek 1. julija zjutraj ob 0 h 2 m 10 s je seizmograf v zavodu za geo-dinamiko na univerzi zabeležil šibak potres. Sledil mu je drugi jako močan ob 9 h 21 m 38 s predpoldne, oba na razdalji 730 km od Ljubljane. Maksimalno gibanje zemlje pri drugem je znašalo 140 mikromov. k Belgrajski diplomatični zbor na Bledu. Belgrajski diplomati so skoraj polnoštsvilno odpotovali na Bled, kjer ostanejo nekaj dni. Med njimi so poslaniki: nemški g. Olshausen, češkoslovaški g. Šeba, rumunski g. Emandi, italijanski g. Bodrero, ameriški g. Prince, turški g. Ismed beg in madžarski g. baron For-ster. Stanovanje so si gospodje naročili deloma v vilali deloma v hotelih Toplice in Pe-tran. Zunanjepolitična delavnost se za nekaj dni osredotoči na Bledu. k Naplavljeno truplo, V četrtek je Drava naplavila pri Sv. Marku niže Ptuja truplo mladega 15—16 letnega fanta, oblečenega samo v plavalne hlače. Najbrže bo utopljenec identičen z dijakom Lorberjem, ki je pred 14 dnevi utonil v Mariboru. k Uradne ure pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani so od 1. julija 1927 naprej od pol 8. do 14. ure. Vložišče je odprto od 8. do 13. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure in o praznikih od 8. do 12. ure. — Predsedaištvo deželnega sodišča v Ljubljani. k Rogaška Slatina. Gospod M. Pejčino-vič, zobozdravnik iz Belgrada, je dospel v Rogaško Slatino, kjer otvori zobni atelje. Or-diniral bo skozi celo dobo kopališke sezone. k Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Jo-sef«- grenčicc. Zdravniška poročila iz vojnih bolnic dokazujejo, da tudi težko bolni radi jemljejo »Franz-Josef«-vodo, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Naznanilo, Izšlo je poročilo o »mednarodnem kongresu verske etnologije«, ki se je vršil 1. 1925. meseca septembra v Milanu. Poročilo podaje 30 referatov prvih strokovnjakov na polju primerjevalnega veroslovja (Schmidt, Pinard, Lindworsky, Wunderle, Koppers, Gahs itd.) v raznih jezikih in obsega 374 strani. Kdor se hoče brzo in lepo poučiti o sedanjih problemih primerjevalnega veroslovja in etnologije, naj seže po tej knjigi; cena je zelo zmerna: 80 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni. k Na naslov poštne uprave bodi povedano, da potrebuje brzojavka z Bleda v Št. Vid nad Ljubljano polnih 52 ur (t. j. pot, ki jo opravi pešec v 11 urah), ako je bila oddana 22. junija ob 14. uri 16 min. in vročena 24. junija ob pol 7. uri zvečer. Kje je krivda? k Sislemizirano stanje poštnih usluibenccv v Sloveniji. Ministrstvo je izdalo seznam odobrenih delovnih mest pri poštah v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Ravnateljstvo ima 53 uradnikov I. kat„ 86 uradnikov II. katM 35 uradnikov III. kat., 20 zvaničnikov, 32 služabnikov in 24 dnevničarjev. — Celje 18 uradnikov II. kat., 19 uradnikov III. kat., 19 zvaničnikov in 13 služabnikov. Ljubljanska gl. pošta 41 uradnikov II. kat., 110 uradnikov 111. kat., 55 zvaničnikov in 55 služabnikov. Ljubljanska kol. pošta 25 uradnikov II. kat., 14 uradnikov III. kat., 39 zvaničnikov in 26 služabnikov. Maribor 1 27 uradnikov II. kat., 43 uradnikov III. kat., 35 zvaničnikov in 23 služabnikov; Maribor 2 40 uradnikov II. kat., 33 uradnikov III. kat, 32 zvaničnikov in 57 služabnikov. Bled 1 3 uradnike in 5 nižjih uslužbencev. Brežice 6 + 7; Beltinci 2 + 3; Boh. Bistrica 2 + 2; Cerknica 2 + 3; Črnomelj 3 + 4; Dol. Logatec 2 + 2; Dol. Lendava 5 + 3; Domžale 3 + 3; Gor. Rad-pona 5 + 5; Grobelno 2 + 1; Hrastnik 2 + 2; Jesenice na Gor. 4 + 4; Kamnik 4 + 4; Kočevje 6 + 6; Konjice 3 + 4; Kranj 9 + 9; KrSko 3 + 5; Laško 3 + 4; Litija 3 + 3; Ljubljana 3 6 + 2; Ljubljana 4 5 + 1; Ljubljana 52 + 1; Ljubljana 73 + 5; Ljutomer 4 + 6; Metlika 2 + 3; Mokronog 2 + 2; Moste 2 + 2; Murska Sobota 7 + 7; Novo mesto 10 + 10; Ormož 3 + 4; Poljčane 2 + 8; Prager-sko 2 + 4; Frevalje 3 + 3; Ptuj 15+15; Radeče 2 + 3; Radovljica 2 + 4; Rajhenburg 2 + 2; Rakek 5 + 3; Rečica na Taki 2 + 2; Ribnica na Dol. 2 + 4; Rog. Slatina 3 + 7; Rogatec 2 + 4; Sevnica 2 + 2; Slatina Radenci 2 + 3; Slovenjgradec 3 + 4; Slov. Bistrica 3 + 3; Sodražica 2 + 2; Sv. Jurij ob juž. žel. 2 + 3; Sv. Lenart v Slov. gor. 2 + 5; Št. Vid nad Ljubljano 2 + 2; Škofja Loka 5 + 8; Šmarjo pri Jelšah 2 + 3; šoStanj 3 + 3; Trbovlje 1 4 + 0; Trebnje 2 + 2; Tržič 4 + 4; Velenje 2 + 3; Vel. Laščo 2 + 2; Vič 2 + 2; Vrhnika 2 + 4; Zagorje 2 + 3; Zidani most 6 + 12; Žalec 2 + 3; Žiri 2 + 8. — Ostale pošte imajo samo po enega uradnika in do 1. 2 ali tudi 3 nižie uslužbenca. k Tretje tekmovanje jadrnic na Krka. Odbor za tekmovanje jadrnic javlja pristašem tega lepega športa, da se vrši tekmovanje jadrnic letos 24. julija. Nagrade in ostale podrobnosti se bodo objavile naknadno. Pojasnila daje ustmeno in pismeno odbor, kateri prosi tem potom vse športnike, da obrnejo pozornost na to redko prireditev in da sodelujejo v čim večjem številu. — Odbor, k Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične dne 5. julija t. 1. za vse upravičene invalide ljubljanske in mariborske oblasti. Obsega radioemanacij-ske kopelji, po potrebi tudi mehanoterapijo; za ves čas zdravljenja pa brezplačno popolno oskrbo (hrana in stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo oa osnovi določil čl. 10. invalidskega zakona pretežki in popolni invalidi, izmed lahkih in težkih pa samo oni, ki plačujejo manj nego 20 Din neposrednega davka, odnosno oni, ki so radi revmatičnih in sorodnih bolezni proglašeni za vojne invalide. Prošnje je nasloviti na velikega župana ljubljanske oblasti. Prošnji mora biti priloženo: 1, uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, 2. zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da je zdravljenje potrebno, po potrebi pa še; 3. potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka in 4. invalidsko uverenje o zadnjem pregledu. Dobo zdravljenja določi v posameznem primeru kopališki zdravnik povodom prve preiskave. Opozarja se končno na to, da je nastanitev le skupna v Invalidskem domu, ker dosedanji ločeni prostori ( v baraki) niso na razpolago. kr Predrzna tatvina, V noči od srede na četrtek je bila izvršena pri posestniku in gostilničarju g. Adolfu Grogl v Breznu ob Dravi predrzna tatvina. V gostilni so bedeli do 2. urz v posebni sobi, dočim je bila prva soba prazna. Ko so končno odhajali iz gostilniških prostorov, je natakarica opazila, da ji je med tem časom zmanjkalo iz blagajne pri točilni mizi 5000—6000 Din. Tat je vlomil v sobo skozi okno, na katerem je zvil železno omrežje. Skozi okno je po izvršeni tatvini neopa-ženo izginil. Dosedaj je bilo poizvedovanje orožnikov zaman. * Aškerčeva klet, nasproti tehnične srednje šole, se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori-udobno urejeni in prijetno hladni. Mrzla jedila prve vTste na razpolago. Ne bo vam žal, ako se o tem sami prepričate. 4760 k Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelo3ti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijsliem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od .1. maja do 30. septembra. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon. k Mariborska koča na Pohorju 1080 m je najmirnejše in najcenejše letovišče za počitka potrebne. Leži sredi gozdov na solnčni strani. Krasen razgled, razgledni stolp, solnčne kopelji senčni sprehodi, 10 m odd. slap, igrišče za otroke. Na razpolago 23 lepo opremljenih sob s 50 posteljami, kopelj v hiši. Izvrstna kuhinja. Najugodnejši dostop s postaje Hoče 2 uri in pol. Dnevni pension 45 do 55 Din. Natančne informacije daje oskrbnik Makso Reš v Mariboru, poštni predal 68. •k Pisalni stroj »Continental« na Ljubljanskem vclescjmu. Obiščite paviljon E 18— 20. Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska ul. 30, tel. int. 434, k Dunajska vremenska napoved za 2. julija. Pusto vreme, nevihte, hladneje, močni zapadni vetrovi. 10°|0 popusta v Času velesejma nudi modna in (Samska bonfeftciia LJubljana O Praznovanje Vidovega dne, Z ozirom na notico v »Slovenskem narodu« z dne 1. t. m. smo naprošeni, da ugotovimo sledeče: Da naj bodo trgovine na Vidov dan razen med službo božjo odprte, je Greraij trgovcev sklenil na zadnjem občnem zboru in je to zopet objavil tik pred Vidovim dnevom. O Marijina kongrcgacija za gospode in Meščanska Marijina kongregacija pri sv, Jožefu imata v nedeljo, 3. t. m. ob pol sedmih zjutraj v kongrcgacijski kapeli skupno sveto mašo in sv. obhajilo. Večerni shod meščanske Ikongrcgacije odpade. O K rižanska moška in mladeniška Mari-s jina družba ima v nedeljo 3. t. m. zvečer ob 6. uri redni mesečni shod, v ponedeljek, dne 4 julija pa zjutraj ob pol šesti uri pa sv. za-dušno mašo /.a vse umrie družbenike. O V sredo, 6. julija, ob 20. uri priredi akademski pevski zbor ljubljanske univerze v Ne razstavljamo letos na vciescimn zato pa bomo v lastnih lokalih, Dvorni trg štev. 2 razstavili našo zalogo najmodernejših moJkih in damskih oblačil, ter jih prodajali ves čas velesejma po izredno znižanih cenah. Prago Sclmaft, Ifisiiljina dvorani Filharmonične družbe (Kino Matica) vokalni koncert pod vodstvom g. Fr. Marolta. Izvajali se bodo najlepši slovenski moški zbori, ki so jih komponirali: Foerster, E. Adamič, Ravnik, J. Pavčič, R. Savin. Na sporedu je sedem umetnih in šest narodnih zborovskih pesmi. Narodne pesmi odlikuje mehka melo-dika, ki se je posrečila obema harmonizator-jema: E. Adamiču in Fr, Maroltu. Solistične vložke v zborih in nekaj slovenskih samospevov zapojejo: g. Zupan (operni pevec) ter akademika J. Likovič in M. Rus; pri klavirju spremlja akad. P. Šivic. Zadnji trije so odlični gojenci ljubljanskeoa državnega konservato-rija. — Ljubljančani I Obiščite koncert ljubljanskih akademikov v obilnem številu in s tem pokažite tudi zanimanje za našo univerzo. Podprli pa boste s posetom koncerta turnejo ljublj. akad. pevskega zbora, ki namerava v juliju pohiteti s slovensko pesmijo med bratski bolgarski narod. O Odlični gosti na velesejmu. K otvoritvi VII. ljubljanskega veles?jma so prišli sledeči odlični gosti: Gg. dr. Jovan Dučič, naš poslanik v Kairi, Gustav Krklec iz Belgrada, švedski konzul iz Zagreba Viktor Akset Unanvet in madžarski konzul v Zagrebu G. Sabo. O Abstiaentski kongres. Posebni vlak z gosti in udeleženci Jugoslovanskega absti-nenčnega kongresa prihaja ob pol 11. Na kolodvor vabimo vse člane in prijatelje absti-nenčnega pokreta. Stranke, ki bi rade prišle v stike z udeleženci II. Jugoslov. abstinenč-nega kongresa in jim dale na razpolago stanovanja, naj se zglase v kongresni pisarni. O Dr, Mihael Kamin, specijalist za notranje bolezni, ordinira Mestni trg 5 (Bernatovi-čeva hiša) od 9 do 11 in od 3 do 4. O Vrtni koncert v soboto zvereč ob 8 v hotelu Lloyd. Vsi uljudno vabljeni. O Štirikrat se poskušal zastrupiti. O Ivanu Bakšiču, ključavničarsksm pomočniku iz Sp. Šiške, smo že poročali, da se je trikrat poskušal zastrupiti z lizolom. Včsraj ob pol petih popoldne je poklicala šišenska stražnica rešilno postajo, da se je Bakšič zopet zastrupil z lizolom. Bakšiča so našli sosedje nezavestnega v kleti, poleg njega pa prazno steklenico lizola. Bakšiča so nezavestnega prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. O Prva jabolka na trgu. Na ljubljanskem trgu so se včeraj pojavila prva letošnja jabolka. Pripeljal jih je neki prekupec iz Banata. Jabolka so zelo draga — po 12 Din kg. O Vlom v barako. V noči od sreds do četrtka so neznani vlomilci vlomili v barako branjevca Petra Piclja na Dunajski cesti in odnesli večjo množino sladkarij, mesa, sardin, piva in malinovca. Peter Picelj trpi skupno 1091 Din škode. O Voz povozil pomefača. Včeraj, okoli pol desetih dopoldne je neki vojaški voz podrl na ovinku Bleivveisove in Dunajske ceste 771etnega mestnega delavca, cestnega pome-tača Petra Mohoriča. Mohorič se vozu, ki js zelo hitro vozil, ni mogel izogniti. Konji so Mohoriča poteptali, voz je pa zavozil kar preko trupla. Mohorič si je pretresel pri padcu možgane in dobil po vsem telesu težke telesne poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico, kjer so zdravniki takoj izvršili potrebno operacijo. O Nesreča, Akademik Kazimir Modic je prišel včeraj dopoldne iz Celja po nzkih opravkih v Ljubljano. Ko je zavil s svojim tovarišem od univerze po Vegovi ulici, mu je pred hišo Glasbene matice nenadoma postalo slabo. M. je padel na tla in se s čelom tako težko ranil ob robu tratoarja. M. je začasno sprejela neka usmiljena stranka, dokler ni prispel rešilni avto, ki ga je prepeljal v bolnico. Modic je star 22 let in kakor pripoveduje, je bil dosedaj vedno popolnoma zdrav. Ce ne nastopijo kake težje komplikacije, je upati, da ozdravi. O Predavanje o Mehiki V aaši državi se že dalje časa mudi trgovski ataše pri mehi-kanskem poslaništvu v Rimu gospod Salvador Prieto, ki ma nalogo, da proučava naše gospodarske razmere in možnosti za poglobitev trgovskih stikov med našo državo in Mehiko. V kratkem pride tudi v Slovenijo in bo predaval dne 8. julija t. 1. ob 10. uri v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Na to predavanje opozarjamo gospodarske kroge in jih vabimo, da sa spričo zanimive teme v čim večjem številu udeleže. O Radio-klub sporoča, da je svoje klubovc lokale začasno, dokler traja velesejem, opustil. Redno poslušanje radiofonskili prireditev bo V četrtek 14. t, m. O Stanovanjski urad velesejma (tslefon št. 2720) posluje v pcrmancnci do 12. t, m. na glavnem kolodvoru v stranskem poslopju poleg carinarnice. Stranke, ki so stavile zu čas velesejma na razpolago prenočišča za po-setnike velesejma, se opozarjajo, da se za vse informacije obračajo le na ta urad in da v slučaju odsotnosti pritrdijo na vrata listek z označbo, kdaj se vrnejo. 0 Gasilska slavnost v Mostah pri L|ub- | ljanL Iz krogov članstva gasilnega društva v I Mostah srno prejeli: Prostovoljno gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani praznuje v ne-dsljo 3. t. m. dvojni jubilej: 30 letnico svojega obstoja in 25 letnico delovanja svojega požrtvovalnega člana g. Franca Zupana, ki je vstopil v društvo kot delujoči član 1. 1902. ter je L 1911. postal njegov načelnik. V tem času si je društvo postavilo gasilni dom ter letos novo motorno brizgalno. V proslavo tega dvojnega jubileja priredi društvo na predvs-čer bakljado po cestah občine Moste, kakor tudi jubilantu podoknico. Na dan proslave dne 3. julija bode ob 9 v cerkvi pri Karmeli-čankah slovesna služba božja, nato blagoslav-ljanje nove motorne brizgalna. Popoldne ob pol 15 pa bode pred gasilnim domom v Mostah velika javna tombola, nato poleg istega doma velika vrtna veselica, kjer naj bode slavljenec v krogu gasilcev ter prijateljev naj-prisrčneje pozdravljen in počaščen. — Član- ; stvo. O Glas konsumontov. Prejeli simo iz občinstva: Presenetilo nas je neupravičeno povišanje krušnih cen. Merodajne oblasti prosimo pojasnila! O Zopet kolesarska tatvina. Frideriku Kemetru, sinu slaščičarskega mojstra na Celovški cesti, je neznan tak ukradel kolo izpred Bizjakove trgovine na Gosposvetski cesti. Kolo je črno pleskano in vredno 1200 Din. O Na ljubljanskem trgu so se zopet pojavili žepa rji. Dvema ženskama so ukradli iz žepov listnici s 100, oziroma z 120 Din gotovine. O Nezgoda. Na Ižanski cesti je neki voznik povozil petnajstletno Olgo Janežičevo, ki je dobila lažje poškodbe na levi nogi. Deklico je spravil njen oče v bolnico. © Bolnike okradol. Trem bolnikom na očesnem oddelku deželne bolnice je neznan tat v noči na nedeljo pobral hlače, čevlje in nekaj denarja. Skupna škoda znaša 700 Din. Tat je splezal najbrž skozi pritlično okno ponoči v sobo. O Državni namoščenci dobijo pri tvrdki >Voika« nasproti Mestnemu domu znane Voi-ka čevlje na obroke. 5064 G Špecijalna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristolič-Bučar, Stari trg. L. urar v LjubBjanl se je preselil iz Dunajske ceste na Sv« Pe*ra casto 36 (pri Zmajskem mostu). Maribor □ Proslava 50 letnico osnovne šole v Studencih se vrš; ob vsakem vremenu po že objavljenem sporedu dne 2. julija z bakljado in igro in 3. julija popoldne z ljudsko veselico pri deški šoli. Samoobsebi je umevno, da so vljudno vabljeni ne samo starši učencev, ampak vsi nekdanji učenci in učiteljstvo. Posebna vabila se ne razpošiljajo. □ Upnikom Slavonsko banke, podružnica Maribor! Rok za prijavo terjatev poteče dne 15. julija. Neprijavljene terjatve ter take, ki niso prijavljene popolnoma po predpisih hr-vatsl ega konkurznega reda. se ne bodo upoštevale in ne pridejo do izplačila. Zato pozivamo vse upnike podružnice Maribor, da nemudoma pridejo ali pišejo po obrazce za prijavo, ki je brezplačno na razpolago v Tatten-bachovi ulici 19, ali v Aleksandrovi cesti 16. — Odbor upnikov Slavenske banke Maribor. □ Slovesna posvetitev katoliških organizacij. V nedeljo dne 26. t m. je praznovalo vseh petero katoliških organizacij v župniji Matere Milosti v Mariboru posebno slavnost. Vsa društva so se slovesno posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Posvetitev se je vršila dopoldne v cerkvi Matere Milosti. Popoldne se Je proslava po slovesnih večernicah končala s slavnostno akademijo v GOtzovi dvorani. Velika dvorana je bila nabito polna in med občinstvom smo opazili tudi mariborskega g. župana dr. Leskovarja. Spored akademije je bil sestavljen zelo zanimivo in privlačno, posamezne točke so bile vse brez izjeme izvajane prvovrstno. Godbene točke je oskrbela godba Katol. omladine, pevske pa cerkveni pevski zbor od Magdalene. Udeleženci niso štedili s priznanjem, katerega so pa godci, deklamatorji, pevci, zlasti pa še organizatorji cele proslave upravičeno zaslužili. □ Reklamacijska statistika za Maribor. Za letošnje skupščinske volitve je bilo vloženih za Maribor v celem 227 reklamacij in sicer: za vpis 88, za izbris 45, za razne poprave 18. Zavrnjenih je bilo 76. Reklamacij je vložila S1,S 100, socialisti 75, SDS 32, Nemci 20 in radikali nobene. Ze iz zgoraj navedene statistike je razvidno, da »o volivni imeniki za Maribor v redu in da je bilo za zadnje volitve vloženih reklamacij nad 600 in se je sedaj to število zmanjšalo na eno četrtino. □ Akademski pevski zbor ljubljanske univerzo priredi v ponedeljek 4. julija ob 20 v veliki dvorani Goetz vokalni koncert, na katerem bo zbor petdesetih akademikov pod vodstvom g. Fr. Mamila zapel izbrane slovenske zborovsko skladbe. Izvajala se bodo zborovska dela Foerstorja, Risto Savina, Emila Adamiča, J. Pavčiča in Ravnika. Solistične vložke v zborih in nekaj slovenskih samoepe-vov bodo zapeli gg. Drago Zupan in Janko, operna pevca, in akademik Marjan Rus. □ Nova tiskovna tožba. Advokat dr. Reis-man je vložil proti volivni »Straži« tožbo. Zastopa ga dr. Klemenčič. □ Služba božja pri Sv. Arehu se bo odslej vršila vsako nedeljo in zapovedan praznik ob 10 v cerkvi sv. Areha. Službo božjo oskrbuje Aljažev klub duhovnikov v Mariboru. □ Pri Mostni hramilniei v Mariboru so odložili svoja mesta v upravnem odboru gg. dir. Veble, dr. Juvan in občinski svetnik Oz-vatič. □ Mariborska orlovska srenja ima občni zbor 3. julija ob 9 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Odseki, pošljite svoje zastopnike zaradi raznih prireditev, ki se vrše v tem me-seoul Prinesite seboj statistike in poročila, posebno o udeležbi in sodelovanju na teh prireditvah. — Srenjeki odbor. □ Kje jo resnica. Današnji »Slovenec« in včerajšnji >Večernik< poročata o kandidaturi v Ljubljani. Poročili se ne ujemata. Kako vendar to, saj je SDS-časopisje vendar nezmotljivo dobro informirano?! Tudi »Marburgerzei-tung« je prinesla kot prvo senzacijo isto notico kot »Večernik«. Bi si pač lahko prihranila to blamažo! Oni pa, ki so demokratskim listom verjeli, pa svetujemo, naj to opustijo; mi bi imeli preveč dela, če bi hoteli redno popravljati, da ni res, kar pišejo demokratski listi. □ Zasačen vlomilec. V noči na petek je bil v Vetrinjski ulici zasačen v neki gostilni Franc'Lis, doma iz okolice Laškega, katerega zasledujejo trboveljski orožniki že od leta 1923 radi velikih vlomov in tatvin v Trbovljah. Lisa je policiia oddala sodišču. □ Zamenjan klobuk. Na zadnji seji zaupnikov SLS na Koroški cesti 1 je bil zamenjan klobuk, ki se naj odda v našem uredništvu. □ Srebrna nra se je našla. Nahaja se v Pristanu 11. □ Delo ob praznikih bi naj počivalo! Tako smo videli, da »o na praznik sv. Petra in Pavla zidali na onih malih vilah proti Kamilici, postavljali streho na novih mestnih hišah itd. Proti temu odločno protestiramo! □ Nevaren skok iz vlaka. V nedeljo popoldne je zamenjal usnjarski pomočnik Jakob Verdel iz Konjic vlak ter se vsedel mesto v ljubljanskega v koroški vlak. Šele v trikotu, kjer zavije koroški vlak proti zapadu, je spoznal svojo zmoto ter jo hotel popraviti s skokom iz vlaka. Skočil pa je tako, da si je zlomil levo nogo, imel pa je pri tem še srečo, da je le za las ušel smrti pod kolesi. Njegov skok in nesrečo so takoj opazili ter poklicali rešilni oddelek, ki ga je prepeljal v bolnico. □ Najden ie bil moški dežni plašč, ki so dobi na očesnem oddelku javne bolnice v Mariboru. □ Poudarka vredno stavbeno gibanje na Pobrežju. Letos dobi občina Pobrežje 37 novih hišnih številk in se je pozidalo in se še bo 37 novih enodružinskih stavb. □ Potrebna namestitev in nabava. Radi zadnje smrtne nesreče, ki se je pripetila pred kratkim pri kopanju v mestnem kopališču, je mestni svet nastavil posebno blagajničarko v kopališču. Doslei je bil plavalni mojster obenem tudi blagajnik in ni mogel vedno paziti na plavalce. Za mestno kopališče se je nabavil nov rešilni čoln in dva rešilna pasa. □ Nova obrtno-nadaljevalna šola. Doslej so obiskovali mariborsko mestno obrtno nadaljevalno šolo tudi vajenci iz okoliških občin. Šola je bila prenapolnjena, in sedaj so sklenile občine: Pobrežje, Tezno in Studenci, da se otvori za okolico ua jesen obrtno-nada-ljevalna šola pri Magdaleni. Za vzdrževanje učiteljstva na šoli bodo prispevale omenjeno občine na leto 15.000 Din. □ Studenci. Dne 26. junija je bila pri nas običa;na procesija sv. Rešnjega Telesa. Udeležba vernikov je bila ogromna. Godba Kat. omladine je igrala prvovrstno. Grajati pa moramo, da so prišli gotovi radovedneži, ne da bi pokleknili pred Najsvetejšim. Prav slabo zastopan je bil občnski zastop. manjkal jo tudi predstojnik, kateri je že parkrat izrazil željo, da bi rad sodeloval, a mu večina zastopa tega ne dovoli. □ Motorno kolo, malo rabljeno, znamke i DKW, 4 PS, se ceno proda radi lastnikove bo-I leznl. Naslov v uredništvu »Slovenca« Mari-j bor, Koroška cesta 5, 1. BRE^KOMURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. Cel fe & II. okrajna tajniška konferenca za krajevne organizacije SLS v celjsko-vranskeni okraju se vrši v ponedeljek, dne 4. julja ob 8 zjutraj. Krajevne organizacije naj poskrbijo, da se konference njihov tajnik prav gotovo | udeleži. 0 Polovična vožnja za orlovsko prireditev v Celju. Za poset celjske orlovske prireditve 10. julija je dovoljena polovična vožnja. Vsak udeleženec te prireditve si kupi na vstopni postaji celo vozovnico do Celja. Na vstopni postaji prosi ob nakupu dnevni mokri poštnini žig. Pri prihodu v Celje te vozovnice ne sme oddati, ker velja skupno s potrdilom o udeležbi za brezplačno vožnjo domov. Potrdila o udeležbi se bodo v obliki posebnih izkaznic pro- S)ob ooer večer polepša R/as ELI DA CREME DE fH CHAOUE HEURE Ta krema medle barve daje telntu nežni Izgled alabastra. Ona je tajnost vsake kraljice lepote. Rabi jo vsako uro, ker je ztjieraj nevidljiva/ toda vedno deluje. Se ne sveti, ne m a ž E 1 i d a Creme de Chague Heure dajala na telovadišču in bodo stala za člane in članice 50 par, za nečlane pa 1 Din. Te izkaznice se dobe tedaj šele v Celju in jih na naročilo ne bomo nikomur doposlali domov. •0" Zbirališča orlovskega članstva za sprevod po mestu 10. julija so sledeča: Člani ma-riLorsko ekspoziture se zbirajo pred poslopjem Hrvatske štedionice, člani celjske ekspoziture pred poslopjem okoliške šele, vse članice pa se zbirajo na dvorišču okoliške šole. Članslvo naj se takoj po prihodu vlakov nemudoma poda na ta zbirališča. Za eventuelne informacije naj se članstvo obrača zgolj na službene reditelje, ki jih bo poznati po posebnih znakih. Kres na gori Oliki. Celjski katoliški dijaki zažgejo na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda kres na gori Oljki. Odhod iz Celja h kresovanju je v ponedeljek 4. julija z vlakom ob pol 2 popoldne. Kres na Starem gradu. CMD v Celju zažge v ponedeljek zvečer na Starem gradu običajni kres in vabi svoje prijateljo ta večer na Stari grad. V torek dopoldne se vrši po mestu cvetlični dan v namene CMD. -0" Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. — Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v Celju in celjski okolici, da uraduje referent zbornico v torek 5. julija med 8 in 12 dopoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da se zglase pri njem v gori označenem času. 0 20 letnico maturo so praznovali v torek 28. junija maturanti celjske gimnazije, ki so položili zrelostni izpit leta 1907. Sestanka v Celju so se udeležili sledeči gimnazijski tovariši: Dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju; Juri Vuga, železniški uradnik v Celju; dr. Vladimir Vrečko, zdravnik v Ptuju; dr. Martin Ogorevc, zdravnik v Rogatcu; g. Skaza, bančni uradnik v Mariboru; Januš Goleč, časnikar v Mariboru; Josip Šmid, sodnik v Laškem; Medvešek, uradnik TPD. Izmed profesorjev, ki so takrat že poučevali na celjski gimnaziji, so se jubilejnega sestanka udeležili gg. Anton Cestnik, Josip Kardinar in Josip Kožuh. Na Vidov dan so imeli jubilanti skupno kosilo v hotelu Evropa, popoldne pa so porabili za izlet v zdravilišče Dobrna. 0 Novost za Celje. Od danes dalje svira v hotelu »Balkan« dnevno do 3 zjutraj priljubljeni jazz-band Borisov. Vsako nedeljo in praznik dopti 'ne zajtrkovalni koncert. Prilika „mv> l — Drago Bernardi, hotelir. Žeflnnnje. V mfnoritskl cerkvi so prav slovesno obhajali praznik župnega patrona Sv. Petra in Pavla. Dopoldne je celebriral ponlifikalno službo božjo mestni prost dr. Žagar. Med službo božjo je pel cerkvcni zbor Cecilija s spremljevanjem orkestra pod taktirko pevovodje č. g. Mirka Godine.-Izvajanje jo na nekaterih mestih prav posebna ugajalo in priča o znatnem napredovanju Cecilije, 7.a kar predvsem zahvala g. pevovodji. — Popoldno so priredili nbsolventi orgljarske šole pod vodstvom g. Bervarja cerkveni koncert. Z ozirom na nepoznavanje registra I ure orgelj od strani absolventov, mo, ramo prezreti nekatera dejstva, ki so kvarila celoten utis izvajanj, ki jih moram označiti kot dober uspeh šolo. G. K. Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju nas jo s svojo precizno in izredno toplo igro dvignil in vdihnil svoji vijolini pobožno molitev »Ave Marija«, — tudi g. Peršuh je s svojim prožnim tenorjem ugajal. No, in mojstru Bervarju kličemo samo s hvaležnostjo »Hvala in na svidenje«! Udeležba žal pičla, bil jo lep popoldan in čaa nekoliko nerodno izbran. Vlom. V noči od 27. na 28. junija je tat vdrl v izložbeno okno trgovine Mahorič,in iz njega izdeval osem bal platna v vrednosti 3000 Din. Močan dež mu je pomagal pri poslu. Ko so jo stražnik Štrucelj približal je tat pobegnil in pustil plen. Ako bi se mu načrt, izropati izložbeno okno posrečil, bi bil trgovec Mahorič oškodovan za 20.000 Din. Smrt. Dne 20. junija je umrl po dolgem bo-lehanju g. Fr. Pavlic, brivski mojster v starosti 54 let: Mož je trideset let iz.vrševal v Ptuju svoja obrt in je bil radi svojo mirno in pošteno naravo splošno priljubljen. Naj v miru počival Isti dan je umrl v Gradcu brivec Komer, ki so je šele pred nekaj leti izselil v Gradec. Slednji jo bil predvsem v tukajšnjih nemških krogih priljubljen. — Na liregu pri Ptuju pa je umrl župan občine g. Fijan. Tri*® vil P/u/ h seje meslne/ja sveta. Kot člani reklnmaoij-skega sodišča so bili določeni sledeči odborniki: dr M. Senčar, dr. S. Fichtenau in 1. Hupar, v volivni odbor za dve volišči pa niažek in A. Kos. V okrajni šolski odbor so bili izvoljeni: dr. Fer-mevc J., Šerona V,, Fras F., Steudte sen. in Segida Ivan. V domovinsko zvezo so bili sprejeti: Ana Strmšek, kuharica, Franc Petek, trafikant in Gašper Hriberšek, hlapec, sprejem v dom. zvezo so jo zagotovil Karlu Kunstu, ako do«eže prej državljanstvo RUS. V tajni seji se je obravnavala predvsem zadeva M. Menoni, ki jo bil odslovljeu iz službam Poln v n; sena Sel (rez vn;nika. Iz rudniške ekonomije na Podmeji so vozili seno. V bližini Gaberskcga je konj, ki se je otepal muh, udaril , voznika Vidic Franca, ta je padel pod voz naložen s senom, ki je šel črez njega. Zlomilo in zmečknlo mu je nogo in dobil jo Se druge poškodbe na telesu. 5Čx Zabavni večer invalidov. Invalidi prireda v nedeljo, 3. julija, popoldan v Delavskem domu zabavni večer. Vprizori se opereta, razni kupleli itd. Nastopila znana ljubljanska tenorista gg. Dre-novec in Tome. Na glasovirju jih spremlja ga. Treo. Po igrt veselica s šaljivo pošto. Igra Kuharjev šramet. Čisti dobiček je namenjen za zidavo Inva-* lidskega doma. Občinstvo se vabi. Reklamiraj se je vložilo na občinskem uradu v zadnjih dnevih nad sto. Interali ta iSlorenea«. Kdor hočo v i-SIch venca« inserirati, ali kaj drugega priobčiti, odda tozadevno notice lahko v koa^umu na Vodah aH pa poročevalcu lista. Pokojnina občinskih nameščencev. V kratkem se bojda izvede službena pragmatika za občinske nameščence. Težave ima občina pri vprašanju pokojnin in se namigava, da bi bili nameščenci še nadalje zavarovani za slučaj onemo« glosti pri Pokojninskem zavodu ali celo pri De-lavski zbornici. Dobro je, da se o tem javno razmišlja in se glas sliši tudi od druge strani. — Pokojninski zavod je zelo kulanten, česar ne more nikdo odrekati, vseeno pa gre tu za polagoma narasli fond, ki bi jja občina laliko sama upravljala in imela tudi dobiček. Če bi Pokojninski zavod v resnici izplačal občini 125.000 Din kakor se govori, ter bi občina pridala tej glavnici fe onih' 30.000 Din, ki se sedaj vplačujejo, bo narastel fond v kratkih letih, ko bi šli sedanji mlajši nameščenci v pokoj, te na vsoto, iz katere bi se za' vpokojence črpal potrebni denar iz obresti. Komaj dva ali trije starejši uslužbenci so pa itak zavarovani pri Pok. zavodu in bi občina prispevala malenkostno vsoto. Da se službena pragmatika izvede, je tudi že čas. Obljubljena je bila že od vseh gerentov in od župana, a še dane« ni? ve nameščenec , kaj ima pravico zahtevati, vprašati ali A kje se pritožiti. ™ i Poravnajte naročnino! Btor. 1«. Katoliški dan za Trebanjsko dekanijo se vrSi 10. julija na Mirni. Prosimo vse organizacije in župne urade za pridno agitacijo. Dan je posvečen Kristusu Kralju in Ciril-metodijski ideji. ................»m................... Vič Nesreča r motornim kolesom. Včeraj se je blizu Višnje gore, ko je vozil po nekem klancu, ponesrečil posestnik in gostilničar na Viču g. Fer-do Pavlic, katerega so težko poškodovanega prepeljali z rešilnim avtom v ljubljansko bolnico. Nova maša. Priprave za čim slovesnejšo proslavo za našo občino neobičajne slovesnosti, ki se vrši jutri, so končane. Nova maša, katero bere domačin g. Mozetič, se začne ob 9. uri. Slavnostni govor bo imel č. g. dr. Ciril Potočnik. Občinsko volitve. Priprave za občinske volitve so v polnem teku ter bomo imeli kar šest list. Poleg liste SLS, ki je že sestavljena in katero je potrdil zbor zaupnikov, bodo skušali vložiti liste še sledeče stranke: Lista socialistov in neodvisni, SDS, radikali, narodni socijalisti in pa lista, ki jo sestavljajo bivši demokrati, ki s sedanjim vodstvom in delom SDS niso zadovoljni. ešice ob Savi Nov trotoar (hodnik, pločnik). Te dni so začeli odstranjevati ostanke popolnoma razdejanega pločnika pred okrajnim sodičem. Zadnji čas je že bil, da se je mestna občina odločila iz svojih sredstev napraviti nov hodnik. Državna uprava, ki bi kot lastnica poslopja bila dolžna to storiti, se namreč ni zmenila za večkrtno tozadevno drezanje občine, češ, da za to ni predvidenih nikakih kreditov. Nov hodnik bo izdelala tvrdka TSnies d. d-, kot najnižja ponudnica. Preselitev trgovine. Znana veletrgovina Fr. Lipej se je preselila v lastne, moderno urejene prostore. Novozgrajena hiša g. Lipeja je najlepša in največja trgovska hiša v Brežicah in bo dala trgu pred sodiščem dokaj prijazno lice. Žalec Stavbno (jibanje v Žalcu. Hmeljarna bo do Kmeljske sezone že dograjena. Na Grabnu je dozidana uova družinska hiša, ki je last posojil-niškega uradnika g. Vošnjaka. » Novo mehanično delavnico je otvoril pri gostilni Rud. Hrovata Iv. Pepel iz Št. Jurij ob Taboru, kar je za žalsko občino, ki ima okoli 120 koles, prepotrebno. Meztišlza dolina Strela je udarila dne 22. t. m. v tok električne naprave v Podklancu, vsled česar je ostal trg, kolodvor in okolica dalje časa brez elektr. luči. Zaprt jc most pri Kultererju proti Preva-Ijam in dalje v mežiško dolino. Dolgo že kriči most, po velikih povodnjih hudo prizadet, po neobhodno potrebnem popravilu, a nihče se ne gane. Naj se ga usmili vsaj oblastna skupščina.^ Ravno ob tukajšnji meji so take razmere nevzdržne! Zlata poroka. V črnečah pri Dravogradu se je vršila na Alojzijevo v tainošnji, krasno okin-čani župnijski cerkvi sv. Andreja gmljiva cerkvena slavnost. Ob' zelo veliki udeležbi sorodnikov in drugih gostov sta obhajala svojo zlato poroko g. Franc Kogelnik, p. d. Klančnik star. iz Podklanca, in njegova žena Ana, roj. Strmčnik iz Podgorja. Poročal ju je slovesno domači župnik g. Jos Rozman. G. F. Kogelnik je vzoren, nesebično delaven narodni mož. Bil je med ustanovitelji dravograd-ske posojilnice ter že 40. leto neumorno in požrtvovalno deluje pri njej. Nad 50 let je cerkveni ključar pri župnijski in romarski cerkvi Sv. Križa. Dolga leta je bil župan občine Tolsti vrh bi občinski odbornik, ustanovitelj in duša živinorejski zadrugi za Tolsti vrh in okolico itd. Bil je vedno vzor katoliškega, slovenskega moža. Iskreno prijateljstvo ga je družilo z rajnim Dominikom Kotnikom. Pred dvema letoma je zlatoporočencema umrl nad vse dragi sin Ivan Kogelnik, župnik v Trbonjah. Prezasluženemu zlatoporočenemu paru kličemo od srca: Še na mnoga leta, zdrava in srečna! Slovenslca ter a fina Prvi maturantje ginrn. t M. Soboti. Na II. realni gimnaziji v Ljubljani so položili zrelostni izr Eit prvi osmošolci gimnazije v M. Soboti: Janez ejek in Jožef Ferenčič iz Kroga, Franc Horvat iz Tumišča in Jožef Kuzma iz Bogojine. Nemila usoda ni dovolila, da bi na domačih tleh dovrSili svoje študije. Ko jih narod ob tem slovesnem dogodku pozdravlja, izraža srčno željo, da se gimnazija v M. Soboti spopolni, tako da njegovim sinovom v bodoče ne bi bilo treba zapuščati domačih tal Smrt t rodi V Ledavi je utonil N. Zganjar iz Bokreča. Z drugima domačimi je bil na travniku ob Ledavi blizu M. Kobote. Ker je bilo zelo vroče, se je hotel po končanem delu v vodi ohladiti. Oče mu kopanja v začetku ni dovolil. Naposled se je dal preprositi. Veselo se je podal sdn v vodo. Komaj pa se je drugič potopil pod vodo, je za vedno izginil. Ker se dolgo ni prikazal na površju, so ga začeli iskati. Našli so ga šele čez dve uri — mt tvega. Smrt je povzročil močen krč. Lepa starost. Dne 17. t m. je umrl Jurij Iva-nič v visoki starosti 85 let. Umrli je bil dolgo časa bolan. Požar. Posestniku in trgovcu Pavlu Kotezi v Selu je zgorela hiša z gospodarskimi prostori vred. Zgorela je tudi perutnina, škoda se ceni nad 50.000 dinarjev. Novi mostovi. Gradbena sekcija je dogotovila veliki betonski most na cesti med M. Soboto in MartjancL Graditi je začela že drugega, istotako iz betona. Betonski most je zgrajen tudi v Zenkov-eih. Dogotovljen je bil neverjetno hitro — v treh dneh. Delalo se je pač noč in dan. Ako bo šlo tako naprej, polagoma ne bomo imeli prilike, se pritoževati nad slabimi mostovi. Osebna vest. V bolnici v Radgoni je bil operiran g. Drago Oberžan, kaplan na Cankovi Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja. 80 letni startek-tihotapec. Finančna kontrola » Martinju (Prekmurje) je zalotila dne 27. junija Db pol 1 zjutraj blizu jugoslovansko - madžarske meje leta 1847. rojenega starčka Karol-a Pšivoda Iz Mnrtinja v Prekmurju, kateri je nosil iz Gornjega Senika na Madžarskem v našo državo 378 zavojev madžarskega pipnega tobaka. Čez mejo je hodil Ive uri daleč popolnoma sam, brez luči in večinoma po gozdu. Tudi svoje vrste rekofd! NaSe obzorje eakrožujejo gorski vršaci od K uma do Triglava in pod nami pa je raziproetrto ljubljansko, kamniško in gorenjsko polje Ako bi bila vsa ta slovenska zemlja ta večer ožarjena s kresovi, kako blagodejen užitek bi bil to za vneto, domorodno srce, našega najboljšega sina matere Slovenije. Vidovdanska svečanost v obmejni Jarenini bo 3. julija. »Jugoslovanska Matica« in šolsko vodstvo se vzajemno vrlo trudita za čim impozant-nejši potek, šotori na prostem se že pripravljajo, na odru v vedrem zelenju nastopijo šolski malčki kot z.-.earani palčki itd. »Glasbena Matica« bo vso prireditev zalivala s pesmijo, njej ob strani se bo oglašal jareninski pevski zbor, tamburico »Obmejnega zvona« pa bo glasila tožne glase o našem, hvala Bogu preteklem Velikem petku. Pridite se z nami povedrit v idilično Jareninol Kamna gorica. Na praznik sv. Petra in Pavla se je poročil g. Ivan Kalan, čevljarski mojster z gdč. Barbko Špendal. Poročil ju je nevestin brat g. prefekt Ivan Špendal. Obilo sreče 1 Ii Corknice. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo se z veliko vnemo pripravlja, da dostojno proslavi 401etnico svojega obstoja, združeno z žup-no prireditvijo. Proslava bo v nedeljo dne 8. juL, in sicer na senčnatem vrtu g. Ivana Žumra. Ves obširen program je razviden iz plakatov. Ker bo ob tej priliki gotovo velika udeležba zunanjih gasilnih društev in tujcev, upamo, da jih bo trg Cerknica dostojno pozdravil z razobešenjem zastav. Dobračeva. Prostovoljno gasilno društvo na Dobračevi je slavilo na praznik sv. Petra in Pavla, svojo 251etnico. — Ob zaključku šolskega leta je priredilo učtteljstvo razstavo SolaraMh izdelkov. Ugajajo posebno nekatere risbe in ročna dela. • * • Iz Bevk pri Vrhniki se nam poroča: Prejšnjo nedeljo je utonil v Ljubljanici pri kopanju Janez Tratnik, doma iz Raven pri Zireh, hlapec pri posestniku Perkotu. — V soboto, dne 25. junija zvečer je med hudo nevihto strela užgala podstrešje hiše, last Štefana Oblaka (vulgo Japelj). Na podstrešju je v senu spal triletni sinček Francek. Oče je planil takoj ponj, a bilo je prepozno. Ni mogel več do njega. Ubogo dete je zgorelo. Čez nekaj časa so dobili trupelce, popolnoma pečeno. Oče sam pa je dobil hude opekline po glavi in rokah, tako da je moral iskati pomoči v bolnici. Škoda je velika, tem večja, ker niso premožni. Pogorela je skoraj vsa obleka, a ostalo je vse uničeno. Na srečo je dež lil kakor iz škafa, ki je ugašal iskre, ker bi se sicer ogenj lahko razširil na sosedna poslopja. Domači gasilci so bili seveda takoj na mestu, kmalu pa so prišli na mesto nesreče gasilci iz Blatne Brezovice s svojo motorno brizgalno. — Zadnjo nedeljo pa je utonil v Ljubljanici v voz vprežen konj. Gospodar, doma iz borovniške okolice, je prišel na senožeti, da pregleda travo. Konj pa se je počasi pasel, prišel do brega, voz pa ga je potegnil s seboj v Ljubljanico, kjer se je utopil. — Nesreča nikdar ne počiva. Dopisi S r. Gregor. Na predvečer praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in M»tnHn bo bival naš slovenski apostol škof Anton Bonaventura Jeglič oa naših gregorskih višavah. Naša župnija bo ža-jela kresov slovanskima in slovenskemu apostolu. Zakaj se pSeniio slovenski listi. Poročali smo že, da je prejšnji četrtek tržaški prefekt zaplenil kar tri slovanske liste. Naslednjega dne je bil vnovič zaplenjen neki slovenski list, v soboto pa je goriški prefekt zaplenil »Goriško stražo«. Za nekoga morajo biti te zaplembe simptomatičnega značaja. Listi so bili zaplenjeni radi nedolžnih dopisov z dežele, v katerih tožijo kmetje in delavci o svoji bedi, Jri je danes menda na vrhuncu. »Goriška straža« je v članku »Na pomoč« v imenu kmetov prosila vlado, naj radi gospodarske krize razdeli plačo "anje davkov za leto 1927 na prihodnje leto, v dopisu iz Idrije, ki je bil tudi zaplenjen, se popisuje beda idrijskega rudarja. Vse je pisano v tako blagem, da, naravnost prosečen tonu, da milejše sploh ni mogoče pisati. Še manj razumljiva je siplemba »Pučkega prijatelja«. Zaplenjen je 73.1vod »Ju-rina in Franina« o Lindberghovem poletu iz Amerike, nadalje dopis Lastova, iz G občane in Moščenioe. Golčanski do; lik ni zagrešil nič drugega kakor da je grajal moderno modno norost med istrskimi punčarami, ki čedalje bolj opuščajo lepo narodno nošo! Ali je to niperjeno proti vladi, proti zakonom, proti fašistovski stranki ali je nemoralen? Ali si moremo mi to tolmačiti drugače, kakor da je to overtura v poostrenju režima napram slovanski narodni manjšini v Ila-liji? Ni morda slučajno, da se vrsti zaplemba za zaplembo v istem času, ko fašistovski tajniki v navzočnosti gospodov prefektov, ki plenijo liste, napadajo na zborovanjih po deželi sloi"«i9ke in hrvatske časnikarje in jih imenujejo »korstolovce, koritarje«. Mislimo, da tako postopanje :'n aelo prav v trenutku, ko se s trudom išče širša baza za sporazum med nami, nikakor ne ustvarja ugodnega razpoloženja med našo javnostjo. Oblastnik.' na Primorskem naj vedo, da je spDrctum min,o glav 600.000 Slovanov v Italiji nemogoč. Nek mlad inžener. Fafijo v Prvačini, M ga sestavljajo po večini italijanski železničarji, je dobil preteklo nedeljo nov prapor. Isti dan se je vršila blagoslovitev šolske zastave v Dornbergu. Slovesnostim sta prisostvovala inž. Caocese, tajnik fašistovske stranke za goriško pokrajino, in goriški prefekt CassinL V Prvačini je šk) za razvitje prapora fašistovske stranke, torej za čisto strankarako-politično slavnost, medtem ko se je v Dornbergu razvila zastava ljudske šole, t j. državne institucije Kljub temu, da danes javnost v Italiji identificira stranko z vlado, oziroma z državo, je tre>ba poudariti, da bi se morali slovesnosti v Prvačini in Dombeiigu formalno ločiti; kajti formalno eta stranka in država v Italiji še vedio strogo ločeni, prefektovo področje se n. pr. popolnoma loči od področja faš is lovskega tajnika. Potek obeh slovesnosti pa je pokazal, da se na Goriškem ne dela več razlika med stranko in državo. Kako to da je imel inž. Caccese, torej tajnik stranke glavno besedo v Dornbergu? Ljudstvo sploh ni vedelo, da pride tajnik fašistovske stranke, podestat je v svojih razglasih pred cerkvijo ljudstvo vabil, naj pride sprejet prefekta, t j. zastopnika vlade in države. Vipavci so politično prezreli, da bi ne razlikovali državnih oblastev od političnih strank in njihovih predstavnikov. Ljudstvo jo prišlo, kar ga je prišlo, naproti prefektu in ne političnemu tajniku. Radi tega je bilo silno razočarano, ko je uvidelo, da je šlo na led. K sreči, da ni nikdo razumel netaktnega govora inženera Cacceeeja; Vse se je povpraševalo, zakaj je gospod prefekt 1 dopustil, da tajnik v njegovi navzočnosti tako govori, in s svojo navzočnostjo dal tajnikovim besedam še veljavnejši pomen. Ta mladi mož, ki o I slovenskem ljudstvu in njega duši ničesar ne ' razume, se je silno razkoračil zlasti nad slovensko | inteligenco iz Gorice, češ da so to »mazači«, »hujskači« itd., se je razkokodačil tudi na slovenske učitelje in nekaj žugal; tudi državo onstran meje je nekaj apostrofiral; skratka zelo slabo se je uvedel med Slovenci, ki ne ljubijo fraz in se jih tudi ne ustrašijo, najmanj pa se da pridobiti s hujskanjem prvi! svoji inteligenci, ki je zrastla iz ljudstva in ga dvignila na stopnjo visoko kulturnega naroda. Sicer pa kmetje Demaitaaa iz Gorice niso razumeli in šele pozneje zvedeli, kaj je pravil ter ga seveda primerno komentirali. Prefekt je nato izpregovoril par besed, duhovnik pa je blagoslovil zastavo. Tedaj je zadonela Iz krepkih grl Gregorčičeva »Planinski svet« (Na vasi fantje pojejo). Ljudstvo se je instinktivno obrnilo proti zboru, ki je stal bolj vstran, slovenska pesem ga je prebudila; fašiste so silno neprijetno dirnili slovenski glasovi. Ob koncu pesmi so kmetje prvič ploskali ta dan, ploskanja ni hotelo biti konec. Čez par minut jn zbor udaril drugo »Tonko krave pasel« (Mama »Tinico«); zabava se je kmalu ločila, kmetje so se postavili okoli zbora, fašisti so se tiščali zastave. Prefekt in gospoda so se podali v občinsko dvorano k bogato obloženi mizi, kmetje so se polagoma razhajali in modrovali svoje. Otroci in matere so odšli k šolski veselici v društveno dvorano. Na sporedu je bilo tudi nekaj slovenskih točk, ki jih je občinstvo pozdravilo z močnim ploskanjem. V dvorani bo kmalu ostali sami Slovenci, ostala družba je silila bolj v občinsko hišo. Gostije so se udeležili fašisti (večinoma železničarji) f svojimi ženami in miMca iz Gorice, podestati in •>&-telji. 0 prebogati pojedini so se udeleženci v sa-kem oziru pohvalno izražali; rekli so, da se v Dornbergu ne pozna revščina. Seveda je .-oje lino plačala občina, ki ji načeluje podestat. Tudi slavolok je plačala občina, edino zastave 60 razdslili kmetom goriški fašisti. Slavnost je imela žalostni epilog. Karabinerji so aretirali kovaškega pomočnika F. Kralja, ki ga dolžijo, da se je izrazil proti Mussoliniju, ko se je peljal mimo prefekt. Tudi več deklet je pod obtožbo. Vpeljana je preiskava. Splošno mnenje je, da je fant žrtev podlega ova-duštva. Ljudstvo pričakuje od podestata, da mladeniča reši. Kakor se vidi, postaja tajnik goriških fašistov čedaljebolj bojevit, prepričani smo, da se bo tudi on ohladil, ko bo videl, da se pri slovenskem ljudstvu na ta način čisto nič ne oprav„ Gospodu prefektu pa svetujemo, naj bolj posluša lastno pamet ko Caocesejevo, ki je mlad in neroden, in naj med Slovenci med državno avtoriteto in fašistovsko stranko potegne vedno primerno 'jieio. Nov tržaški župan. V soboto, 2. julija, zasede svoje mesto . vi tržaški podestat Cario Arch. Ozadje 'menovanja sedanjega podestata je velezaniraivo. Saj je J il prejšnji podestat general Nobill imenovan koiiaj pred 14 dnevi in ni niti nastopil svojega . > +a, ko je bU nenadoma imenovan novi. Dosii je biio kandidatov za to mesto: Salata, dr. Brocchi, Arch, Banelli i.dr. Mussolini je precej časa izbiral, končno je vzel seznam upokojenih generalov '.n imenoval generala Nobilija. Trst je sprejel imenovanje hladno in celo v listih ni bilo težko zaslediti, la je bil Trst razočaran. Mar! nima Trst v svoji sreli moža, ki bi bil sposoben voditi upravo m&jia? Mari je bilo treba Iskati generale? Maji se R m še ni otresel predsodka, da je Trst avstrijakant-ski? Vicekomisar Banelli je v znak protesta podal ostavko »iz zdravstvenih ozirov«. Mussolini je takoj potolažil Tržačane. V nedeljo so tržaški listi priobčili pod naslovi, kakor »Trst ima svojega podestata«, vest, da je vlada imenovala za podestata Tržačana Archa, »ker je general Nob:li določen za drugo mesto«. Carlo Arch je 66 let star; v mladih letih je bil izvrsten trgovec z lesom, pozneje je bil izvoljen večkrat v mestni svet Ko je izbruhnila vojna z Italijo, je predsedoval odboru mestne plinarne, danes se v Trstu prišteva med njegove najlepše čine, da je ob napovedi vojne od strani Italije zavrnil zahtevo tržaškega namestnika, da se menjajo nameščencem v mestni pL-narni čepice, ker so podobne čepicam italthnske armade, teS farji bo treba enkrat pomesti.« G. brigadir je postal v vsakem oziru zelo podjeten. Sedaj zahteva kar na lastno pest, da mora Kmetijsko društvo odstopiti dvorano, ki jo ima v najemu domače društvo, otroškemu vrtcu raznarodovalnega društvo Lega Nazionale. Njegovo postopanje vsekakor ni legalno in poživljamo g. prefekta, da ga opomni, kaj je njegova kompetenca. Ciubljanslto gledišče OPERA. Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 2. julija: ORLOV. Gostuje g. Majhenič. — Red D. Nedelja, 3. julija: CARMEN. Goetuje g- Goepod*. nov. Izven. Ponedeljek, 4. julija: Zaprto. Torek, 5. julija: MADAME BUTTERFLY. Gostuje g. Darian. Red A. Šport * Maribor: A team : B team. MOLNP je odredil za prihodnjo nedeljo izbirno tekmo med A in B teamom, ki bi se morala vršiti že pred 14 dnevi, pa je bila nenadoma odpovedana iz neznanih vzrokov. A in B moštvo bi se moralo sestojati iz najboljših igralcev Maribora. Predvsem A moštvo. MO bi moral že za nedeljo sestaviti moštvo, ki bi bilo najsposobnejše zastopati barve mesta Maribora na zelenem polju. Le v nujnih slučajih bi smele biti spremembe dopustne. Kakor pa je razvidno iz postav obeh moštev, MO na to ni mislil. Gotovo zgrešeno je sestavljeno A moštvo. Mernik ne spada v goal. Za to sta sposobnejša Pelko in Geuer. Tudi obrambna dvojica se ne sklada. Bolje bi bil Bar-lovič s Kuzmannom, ali pa Koren s Kuzmannom. Tudi krilska vrsta ne odgovoraja, zlasti kar se tiče Stauberja. Bergant je mnogo boljši. Vodeb bi bil boljši na krilu, ker se na zvezi že dolgo ni obnesel. Tako sestavljeno moštvo bi gotovo doseglo boljši rezultat kakor ga je sicer, ko se je že pripetilo, da je B moštvo občutno porazilo boljši team. V B moštvu bi bilo umestneje, ako bi šel Kirbiš v obrambo, ker ni za krilca. Tudi Laznička ne bi bil slab v obrambi. Bergantovo mesto bi zavzel Stauber. Notranji trio je zelo nesrečno sestavljen. Kopčič in Polak sta izrazita solista, ki pokvarita vse ugodne šanse svojih partnerjev. Rezervni ISSK Maribora in SD Rapida imate več igralcev, ki bi mogoče bili boljši. Borba sama ne bo ravno nezanimiva, ker bo gotovo vsak skušal predvesti čim boljšo igro, dvomimo pa, da bomo videli pri sedanji sestavi lep nogomet Medmestni tennis-lumir Maribor : Ljubljana Dne 3. t. m. se vrši na igriščih S. K. »Hirije« pod Cekinovim gradom medmestni tennis-turnir Mari-bor:Ljubljana. Maribor zastopajo večinoma igralci SD »Rapida«, ki ima najjačjo tennis-sekcijo v Sloveniji. Maribor nastopi v sledeči postavi: gdč. Ster-gar (ISSK Maribor), ga. Rosenberg (Rapid), gg. Hitzel, dr. Blanke, Felber (vsi R.), Bergant (M.), Holzinger, Wiestaler (R-), rez. Leyrer (R.). Za Ljubljano pa nastopijo: gdč. Ravnihar (Atena), gdč. Kosler (Ilirija), gg. Miron Bleiweis-Trsteniški, ing. FrBier, dr. Gros, ing. Novak, Lado Zaje, Pretnar in rezerva Dacar (vsi I.). Šanse so na obeh straneh skoro enake morda ima Maribor malo več izgleda na zmago zlasti pri gospodih, pri damah pa Ljubljana. Igralo se bo šest iger gospodov posamezne, dve tgii dame posamezno, tri igre gospodje v dvoje in dve igri dame in gospodje v dvoje. Začetek turnirja ob 8. uri. Vstopnina za ves dan 10 Din. VELIKA STRELSKA TEKMA V MARIBORU. Na Vidov dan in Petrovo je priredila S. L. D. sekcija Maribor na vojaškem strelišču v Mariboru strelsko tekmo v evropskem štilu, ki je potekla nad vse pričakovanje dobro. Protektorat nad tekmo je imel Nj. Vel. kralj sam. Tekmo je otvoril v navzočnosti odbora S. L. D. sekcija Maribor njen načelnik primarij dr. Robič, ki je pozdravil odposlanca gospoda ministra za šume in rude višjega nadzornika in prof. belgraj-ske univerze inženirja Vojka Koprivnika. Gospod višji nadzornik Koprivnik mu je odgovoril z lepim govorom. Z banketa so je poslala vdanostna brzojavka našemu najvišjemu strelcu in protektorju Nj. VeL kralju, ki se je za pozdrav prisrčno zahvalil. Po večurnem računskem trudu strelskega odseka se je okoli polnoči razglasil izid tekme, katerih splošne uspehe smo prej navedli. V posameznosti pa so dosegli I. dr. Lovrenčičeva tarča na stoječega srnjaka gospa Gorjup iz Zagreba G0, fotograf Vla-šič 59, Quido Sparovvitz 59, podpolkovnik Krpan 58, učitelj Dominkuš 57; II. 20 krožna tarča: Domin-kuš 91, Quido Sparovvitz 88, Caf 87, gospa Gorjup 86, Vukmanič 85; III. izginjajoča tarča lisica in srnjaka: gospod Gorjup 49, dr. Kovačec 48, dr. Robič 45, major Sparovvitz 44, podpolkovnik Krpan 44; IV. tarča pojočega malega petelina dosegljivih 25 točk so dobili: major Sparowitz, dr. Kovačec, dr. Robič, Jezovšek in pp. Krpan; V. na 20 bežečih zajcev so dosegli: pl. Rosmanith 20, (Juido Sparovvitz, dr. Robič, Vlašič in Caf po 19; VI. serija 10 golobov: najvišje število Kranjc, Vukman, Vlašič, Starešina, Derenčin; VIL veliko tekmovanje v streljanju na 100 golobov za posebno častno darilo: major Sparovvitz 70, pl. Pongratz 55, dr. Kovačec 54, Klobučar 51, dr. Robič 44. VIII. Pri veliki bra-kadi se je priznalo prvenstvo: starešini Vlašiču, Klobučarju, Godcu, majorju Sparovvitzu, dr. Čer-niču po 5. IX. Pri streljanju na spominsko tarčo, ki ni imela označene sredine, se je sredtni najbolj približal strel dvornega svetnika dr. Stareta. ILIRIJA: SAND. V nedeljo 3. julija se odigra predzadnje (IV.) kolo državnega nogometnega prvenstva. — Srečalo se v Ljubljani Ilirija in Subotičko Atletsko i Nogometno Društvo, v Zagrebu HAŠK In BSK, v Splitu Hajduk in SAŠK. Tekmam IV. kola je pripisovati odločilno važnost; najbrže se sicer ne bo še odločilo. kateri klub si bo letos priboril prvenstvo, pač pa bosta dva kluba neizbežno zavzela čelno pozicijo v prvenstveni tabeli ter prehitela preostalo četvorico. — Ilirija in SAND se sestaneta v nedeljo prvič tekom svojega obstoja. Moštvo subotiških Madžarov se jo doslej z lepimi uspehi borilo v državnem prvenstvu, zlasti treba poudariti njegovo senzacionalno zmago nad splitskim Hajdukom v razmerju 5:1. Tudi v mednarodnih srečanjih z znanimi budimpeštanskimi in dunajskimi klubi je dosegel SAND letos izredno dobre rezultate Podrobnosti še poročamo. Gospodarstvo fr. Kramar. Nekaj misli o GJubljanskem velesejmu. Ljubljanski velesejem jo gospodarsko-1 'nična organizacija, ki jo je poklicala v življenj® vitalna potreba. Mnogokrat se je že pisalo, na Ktiko velike ovire jo naletela mlada naža ini'Mtrija po osvobojenju in kako veliko nalogo vrše ljubljanski velesejmi Ti niso zamišljeni kot vzorčna prireditev samo za slovensko industrijo, temveč kot mednarodna prireditev, na kateri pa mora biti v prvi vrsti zastopana naša domača jugoslovanska industrija. Po vojni so se te vrsto prireditev zelo bitro množile. Deloma so bile samo kopfranje tujih, v največji meri pa so bile res samo izraz nujne potrebe. Povojne posledice so razlrlo in deloma tudi onemogočile prejšnje poslo/ne zvezo. Trebr. je bilo najti potov, da se zopet oživi in omogoči zaostali izvoz. Naš velesejem pa ,o imel izpolniti predvsem še drugo važnejšo naloge, namreč omogočiti racionelno notranjo trgovino potom medsebojnega spoznavanja in zbliževanja. P.o prejšnjih veleeejmih doseženi uspehi so čfis'ni, na predek pa se kaže v vsako leto močnejši udeležbi na velesejmu, tako razstavljalcev, kakor tudi kupcev. To znafi ne samo povečano zanimanje za velesejem, ampak tudi, da velesejem tvori znatno silo v naši industriji in trgovini. Uspeh je razviden tudi iz tega, da so mnoge domače industrijske firme pokazalo od svoje udeiežbe pr/em velesejmu tak napredek, da jo vzbuial naravnost začudenje. Mnogo Je k temu splošnemu napreiUu pripomogla tudi smotrena propaganda velesejm-skega urada. Znano je namreč, da si je uničilo več stičnih prireditev svoj renome ravno z nc-sm itreno reklamo, s katero so pričela nekatera taka podjetia, še predno je bila izvršena notranja organizacija in še predno so bili dani vsi predpogoji za uspeh. Nepravilna kričeča reklama uniči takoj ves. ugled In onemogoči vsak uspeh »»elest-.j ia, *e se Izkaže, da je bila pretirana, da nohtki '-» mi.'o količkaj strokovnega trgovskega znanji, to lahko v razmeroma kratkem času prekoir -jlinijo. ?' r-beti se mora za to, da sta v polni meri zastopana povpraševanje in ponudba. Kadar vso to prt skrbljeno, tedaj šele je umestna obširna reklama. Ljubljanski velesejem se je ! >ga načela t dr o držal. Zato tudi ne izostajajo usp^iii in prt priči ni smo, da bo ostala velesej nslca riroii(ov lo, ker mora biti in da bodo njeni uspehi od leta do kta večji, 'bi s temi uspehi bo od leta do 1 • a tudi večja ^korist cele države, kar aledi že samo v° sebi Iz doeedaj navedenega. Dobro zaposlena industrija snači zaposlenost prebivalstva, večanje narodovega premoženja in s tem gospodarske moči države. Nafla industrija se je v par letih izredno rarvila. Industrijsko-lzvozma država, kakor n. pr Češkoslovaška, naša država Se dolgo ne bo. Pač pa bi »e dalo s smotrenim delom v kratkem Basu omogočiti, da naš« država ne bi več izvažala v taki meri ,kakor do sedaj surovin, temveč gotove produkte. To bi bilo za naše gospodarstvo važno. Koliko izvaža naša agrarna država surovin, ki se predelajo šele v inozemstvu 1 In dokaj teh surovin, izvoženih v inozemstvo za nizko ceno, se tamkaj predela ter se potem v predelanem stanju vračajo v kraje prvotne produkcije, ki jih pa morajo seveda drago plačati! Če samo pomislimo, da bi ostal ves zaslužek pri predelovanju teh surovin, ki jih sedaj izvažamo, našemu podjetniku in našemu delavcu, torej v državi, potem nam mora biti takoj jasno, koliko narodnega premoženja gre po nepotrebnem v tujino In koliko večje bi moglo biti naše lastno narodno bogastvo in naša gospodarska moč! In ravno tu vrfci nai Ljubljanski velesejem zopet narodno gospodarsko delo ogromne važnosti. Velesejem pokaže producentu, Česa potrebujemo, kje bo naj-koristneje in najuspešnejo zastavil svojo industrijsko podjetnost. Pokaže mu vire, kje naj išče surovine, obenem pa mu pokaže kbnzumente. Kon-zument tako domačin kakor inozemec, pa se zopet sam prepriča, kje kupi najsolidneje in najceneje. Kadar pa bo pokrila naša industrija domačo potrebo, tedaj bo pričela misliti na intenzivnejši izvoz. Dela bo mnogo in mnogo marljivosti in požrtvovalnosti bo treba, toda končni uspeh ne bo izostal. Ravno velesejem pa bo to delo olajševal, ker mu omogoča, da napreduje v posameznih etapah odgovarjajočo ostalemu razvoju, potrebi, povpraševanju itd. Pri tej nalogi bo morala seveda izdatno pomagati tudi država, kajti končna korist bo državna korist. Obrt se je začela v Sloveniji zelo rano razvijati in njeno sledove najdemo v najstarejših časih. Današnji položaj obrti dokazuje, da je niso mogla udušiti niti v onih strokah, v katerih mora tovarniška industrija uničiti mali obrt. Naš narod, obdan od vseh krajev z gozdovi in gorami, se ni mogel razen s samo majhnim odstotkom posvetiti poljedelstvu. Ostal je navezan na obrt in tu je pokazal, da je priden in sposoben delavec. In to stroko moramo smatrati kot osnovo za našo industrijo in zato jo moramo podpirati povsod, a zlasti v Sloveniji. Tudi v obrtništvu pospešuje velesejem razvoj, ker mu nudi sredstva in pota, po katerih se zamore dvigati. Imeli smo priliko gledati, kako se dvigajo tvrdke, ki so na prvem velesejmu razstavile še kot obrtniki, do tovarnarjev in kako postanejo zelo dobri podjetniki in lastniki industrijskih podjetij, služeč za primer drugim ustvarjajoč našo industrijo po potih one, katera je prišla v našo pokrajino iz tujine. Vsak trgovec jo interesiran na tem, da nabavlja najboljše blago, da zamore zadovoljiti svoje odjemalce in da bo cena temu blagu kar najmanjša in kupni pogoji kar najugodnejši. Kakor so producenti med seboj v neprestanem tekmovanju, pa obiskujejo trgovce, ki zamorejo njihove proizvode nabavljati, tako jo čisto naravno, da vsak producent hvali svojo blago in skuša dokazati, seveda samo z besedami, da so njegove cene z ozirom na kakovost blaga zelo umerjeno. Trgovec pa, ki ne more ali ki se noče oddaljiti iz svoje poslovnice mora na koncu konca verjeti, kar mu dotični producenti ali njihovi zastopniki pripovedujejo. Včasih pa so, in največkrat prepozno, prepriča, da je napravil slab posel, ker ni kontroliral niti kakovosti blaga, niti vzporedil ponujeno blago v cenah s cenami ostalih producentov. Zato se mnogokrat opaža, kako uspeva trgovina najbolj onim trgovcem, ki pogosto potujejo, ker imajo priložnost, da blago raznih producentov primerjajo in kontrolirajo, ter da izpovedo za razlike v ponudbi in povpraševanju gotove vrste blaga na raznih mestih. Tako se jim dostikrat posreči, da izvedejo neko vrsto arbitraže in da sami spravijo dobiček iz take operacije. Zato so se mnogi trgovci naučili, da redno obiskujejo industrijski center, kjer se proizvaja blago, za katero se zanimajo. V t altom industrijskem središču pa ima poleg tega trgovec tudi še priložnost, da izve za najmodernejše proizvode in da tako kupuje samo stvari, ki se bodo njegovim odjemalcem dopadale. Takih industrijskih središč je v Evropi zelo mnogo in to onemogoča trgovcu, da bi vse te centre redno obiskaval, ker bi potem moral biti več na potovanju nego doma. Poleg tega pa v takem industrijskem središču ni koncentrirana prav vsa industrija dotične vrste, ampak samo manjši odstotek, medtem ko se velik ali večji del producentov nahaja izven tega industrijskega centra čestokrat v mestih, ki niso na roko ter Imajo slabe železniško zveze, tako da bi bil njih obisk zvezan z veliko izgubo časa in z velikimi stroški. Ravno zato se pa priporoča trgovcem obiskovanje velesejma. Tu najde trgovec vse kar ga zanima, mnogokrat celo v enem samem paviljonu. Tu zamore primerjati produkte raznih podjetij medseboj, tu zamore videt' tudi produkte iz onih tovaren, katere bi sicer težko obiskal, ker vsak razstavljalec gleda, da razstavi tisto, kar je najdovršenejšo in kar odgovarja najnovejšim tehničnim izumom in zadnji modi. Konkurenca med posameznimi producenti na velesejmu ima za posledico, da V3ak Izpopolnjuje svoj proizvod in revidira kalkulacijo svojih cen, Čo trgovcu, ki je prišel na velesejem, no konvenirajo pogoji, ki mu jih ponuja eden razstavljalec, moro takoj povprašati v sosedni razstavi, če ne bi morda bili kupni pogoji tukaj zanj ugodnejši. Posledica vsega tega bo, da bo dotični trgovec zamogel naročiti potrelbno blago v najboljši kakovosti pri najnižjih cenah na podlagi najboljše izbire ter razmerno z najmanjšimi stroški in z najmanjšo časovno izgubo. Zato tudi vidimo, da obiskovalci velesejma nabavijo, vse kar potrebujejo, dostikrat že v enem ali dveh dneh, na vsak način pa v mnogo krajšem času, kakor če bi morali v ta namen obiskovntl posamezne tovarne, bodisi v istem, bodisi v raznih mestih. Kaj pa nudi velesejem javnosti sploh? Navzlic občutni gospodarski krizi, ki greni življenje celi državi, uprava velesejma ni zgubila poguma, ampak je še z večjo agilnostjo šla na delo. Uspelo ji je, da bo letošnji velesejem odlična razstava vseh panog tehničnega poljedelskega in trgovskega napredka ne samo v Sloveniji — Jugoslaviji, ampak tudi v ostalom kulturnem svetu. Vsakemu bo velesejem nudil svoje, vsakdo bo doživel zadovoljstvo: gospodar in gospodinja, trgovec, obrtnik, ravnotako tudi naš kmetič in še celo naša deca. Z ljubeznijo je prirejen ta velesejem in to z ljubeznijo do ekonomskega procvita Slovenije in države. Z ljubeznijo naj se torej vežejo na velejojem vsi od deteta do starca in pazijo na ekonomska pridobivanja, lci jih ustvarjajo potrebo v ku! irni nujnosti. Slovenci smemo biti ponosni na uspešno delo, ki ga vrši naš Ljubljanski velesejem, ki je že radi geografske lego Ljubljane, njenih prometnih zvez, če ne vpoštevamo prav ničesar drugega, najbolj poklican, da dovrši velike gospodarske in patriotične naloge, ld si jih je zastavil itT-IR fi Sad slavi drevo lin priznano odlično delovanje Jo vzrok, da so in?1 lin«; Si*'' 3 postale znane In priljubljene. Zafo I naj zahteva, kdor se hoče čuvett | raznih lznenndenj, Izrečno pravo IPyramldon tablete v origl-jjnalncm zavoju z rdečo disketo In zaščitno znamko M. L. 5.1 Izkaz o stanju Narodne banke z dno 22. Jani 1927. (Vso v milijonih Din; v oklepajih razlik* napram stanju z dno 15. junija.) Aktiva: kovin« ska podloga 495.G (— 5.3), posojila: na menic« 906.8, na vrednnostne papirje 178, skupaj 117-1.9 (— 19.7), saldo raznih računov 1537.9 (— 57.1); pasiva: bankovci v obtoku 5250.9 (— 84.7). drž. terjatve 421.0 (+ 72.9), obveznosti: po žiru 10191, ]>o raznih računih 457.1, skupaj 1476.2 (— 70.4), bil. svota 9735.6 (— 92.2); ostale postavke neizpremenjene. Službeni tečaji za julij 1927. Napolcondor Din 218.50, turki funt 247, angleški funt 276, dolar 56.80, kan. dolar 56.-10, marka 13.46, zlat 6.36, šiling 8, belga 7.90, pengo 9.90, 100 fr. frankov 228, 100 švic. franr.ov 1095, 100 lir 316, 100 goldinarjev 2275, 100 lejev 34, 100 levov 41, 100 danskih kron 1518, 100 švedskih kron 1521, 100 norveških kron 1468, 100 pepet 9976, 100 drahem 76, 100 Kč 168 Din 20 p. Konltnrz Je razglašen o Imovini Franca Re-nierja, trgovca v Podčetrtku. Roki: 14. jul., 1. sept. in 14. sept. — Nadalje je razglašen o imovini Franca Cvilaka, svečarja in mecličarja v Slov. Bistrici. Roki: 2. jul., 4. a v g. in 18. avg. Trgovina s prtrolejem. Na svoji zadnji seji jo odbor drž. monopolske irprave sklenil opustiti trgovino e petrolejem in jo oddati družbam, ki bodo plačale takse. Položaj lesno industrije v Avstriji. Te dni se je v Salzburgu vršilo zborovanje avstrijske lesne industrije. Vsi govorniki so ugotavljali, da so ima Vremensko poročiSo MeteoroloSki zavod v Ljubljani, dne 1. julija 1927. Višina baromefra 308*8m Opazovanja Baro-metei 1 oploln » C' K ti. vi apo Veter In brzino v m Oblačnost 0—in Vrsto padavin 11 m 5 . Čl K 13 krni foj ob opazovanju »m™ da 7x 7 757-7 18-9 75 E 1 0 23-6 14-2 L|ubl|ana (dvorec) 14 754-6 27-2 56 SW 8 8 21 755-6 22-0 63 W 8 3 Maribor 756-0 24-0 61 SW 6 5 28 17 Zagreb 757-5 23-0 58 N 4 10 31 18 Belgrad 8 759*3 230 37 mirno 3 33 21 Sarajevo 7fc0"9 21-0 88 mirno 10 32 17 SNopUe 762-5 26-0 45 mirno 1 36 16 Dubrovnik 761-2 24-0 37 mirno 3 2« 13 Split 760-4 27-0 49 ESE 6 10 31 24 Praga 7 753'0 18-0 SSW 2 10 28 14 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm)' prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Nikolaj Ljeskov: Začaran? Niso imeli nobene sličnosti s tistimi, ki jih imajo dandanašnji recimo za častnike pri konjenici. Mi smo rekli tem častniškim konjem — lakaji, saj nima z njimi človek nobenega veselja, še častniki jih znajo jahati. Oni naši konji pa so bili naravnost zverine, zmaji in kače, vse skupaj. Kakšne strašne glave so imeli in kakšne zobe, ali recimo kakšne noo;e in kakšne razcefrane grive ... kratkomalo, strah jih je bilo pogledati! Trudni niso bili nikoli, lahko so tekli kakih osemdeset, ali celo sto in stopetnajst vrst4 od vasi do Orla ali nazaj, in to brez počitka. Čo so se razvneli, je moral človek gledati, da mu ne zdrvijo mimo cilja naprej. Takrat, ko so me posadili za predjezdeca na prvega desnega konja, sem imel šele enajst let. Tudi glas sem imel prav takšen, kakor se je spodobilo po takratnih pojmih za plemiškega predjezdeca: jako visok, doneč in tako vztrajen, da sem lahko sprožil in pol ure vlekel kakor - zvonček tisto svoje »dddidi-i- i -tttl - oo«B. Vendar še nisem imel v teh letih pravih pravih telesnih moči, tako, da nisem vselej zdržal dolgega potovanja v sedlu. Radi tega so me še privezali na konja. To se pravi, pritrdili so me z jermeni na sedlo in podprego in so me vsega obvezali, da ne bi padel. Strašno me je treslo. Večkrat sem omedlel in izgubil zavest, a kljub temu sem moral v sedlu vztrajati in ko sem se omotice naveličal, sem se zopet zavedel. Ta moja služba ni bila lahka. Ti napadi so me večkrat motili med potjo: zdaj sem oj)ešaI, zdaj se zopet popravil. Doma so me odvezali od sedla vselej kakor mrtvega, vlekli so me in mi dali duhati hren. No, pozneje sem se takega jahanja navadil in nisem prav nič več trpel. Zabaval sem se še celo s tem. da »cm oplazil med potjo kakega kmeta s bičem po hrbtu. ' vrsta = približno nnš kilometer'. ■ Pojdil to je: stran s ceste! Saj imajo vsi predjezdeci to razvado. Peljali smo torej nekoč grofa na obisk. Bilo je krasno, poletno vreme. Grof sedijo s psom v odprti kočiji. Oče vodi četvero-vprego, jaz pa se tresem spredaj. Na tem kraju se odcepi pot od državne ceste in začne se kakih petnajst vrst dolga pot k samostanu, ki se imenuje P .. ski rao-nastir. Menihi so to pot uredili, da bi ljudje k njim rajši prihajali. Državna cesta je bila seveda umazana, ob njej so rastle same grčave, metlaste vrbe. Samostanska pot pa je bila snažna, lepo uglajena in pome-tena. Ob straneh so rastle zasajene breze. Bile so vso zelen,e in dišeče in odpiral se je širok razgled po polju. Kratkomalo, tako lepo je bilo, da bi bil spričo tega kar vriskal. Upiti po nepotrebnem pa seveda nisem smel, sem se torej brzdal in jahal naprej. A kake tri ali štiri vrste pred samostanom se je nagnila pot navzdol in nenadoma sem pred seboj zagledal neko majhno piko ... nekaj leze po cesti kakor ježek. Razveselil sem se te prilike in sem zapel na ves glas: »ddd-i-i-t-t-t-i-o-o« in sem tako vlekel vso vrsto. Dohiteli smo ta dvovprežen voz, na katerega sem kričal, in sem se tako razvnel, da sem se dvignil v stremenih. Vidim, da leži vrh voza človek na senu. Solnce ga je menda prijetno pogrelo na svežem vetriču. Mislil je, da je na varnem, pa je trdno zaspal: sladko se je zleknil na trebuh in še roke razpel, kakor da je voz objemal. Videl sem, da se ne bo ognil, pa sem zavil stran. Ko pa smo prišli do njega, sem zaškripal v stremenih stoječ z zobmi, prvič v življenju in sem ga z vso močjo oplazil z bičem po hrbtu. Njegova konja sta se splašila in sta zdirjala z vozom po klancu. On pa se je vrgel sunkoma kvišku. Bil je že zelo star. Na glavi je imel prav takšen kalpak (špičasto kapo) samostanskih novincev, kakor ga imam sedaj jaz. Obraz je imel tako jokav kakor kaka stara ženica; vrhutega se je bil se prestrašil in tekle so mu solze. Pričel se je zvijati na senu kakor ribica na ponvi. V zaspanosti ni menda videl, kje je rob voza, nenadoma je štrbunk-nil pod kolesa in vleklo tra ie v prahu za vozom: za- motal se je z nogami v vajeti... Meni, mojemu očetu in celo grofu se je zdelo od kraja smešno, ko je tako štrbunknil. Nato pa sein takoj zagledal, da sla zadela njegova konja spodaj pri mostu s kolesom ob hlod in obstala. Starček pa se ne dvigne in ne gane ... Prišli smo še bližje. Vidim, tla je ves siv od prahu, na obrazu pa niti nosu ni več, zija samo razpoklina in iz nje teče kri... Grof so rekli, naj se ustavim, stopili so ven, pogledali in rekli: »Ubit«. Zagrozili so mi, da bom zato doma tepen in rekli, naj pohitimo v samostan. Odlod so poslali na most ljudi, grof pa so se zmenili z igumenom1. Jeseni je odšla od nas tja eoln karavana z darili: z ovsom, moko in s suhimi ribami Mene pa jo natepel oč? v samostanu za skednjem z bičem, a še hlač nisem slekel. Preveč me pač niso kaznovali, ker sem moral na povratku zopet takoj nazaj v sedlo, sicer ne bi bil mogel opravljali svoje službe. S tem je bila zadeva končana, a že isto noč, se mi je prikazal v sanjah oni menih, ki sem ga bil z bičem udaril. Slal je in se zopet po babje kremžil. Rekel sem mu: — Kaj pa hočeš od meno? Poberi sel On pa je odgovoril: — Vzel si mi življenje in sem umrl brez pokore. — No, marsikaj se zgodi, — sem mu odgovoril, — kaj pa zdaj hočem s teboj? Saj te nisem nalašč. Pa kaj ti je zdaj tako hudo? Umrl si in vso je končano. — Končano je res — je dejal in zalo sem ti hvaležen. Zdaj pa pridem od tvoje matere, da te vprašam, ali veš, da si njen i z m o 1 j o n i sin? — Menda vem, — mu rečem, — slišal sem o tem. Babica Fedosja mi je to večkrat pravila. — Ali veš tudi lo, — mi reče— da si z a obljubljeni sin? — Kako lo? Tako, — de, — da si Bogu objubljen. — Kdo pa me je obljubil Bogu? — Tvoja mati! 1 Igumen (grško) opat. IIIESli a as o v a a 3 t" i & 1 cr »i tf ? w g rr a 2- W p > a ' W Z§ s t1 CO O | O fl> M. l/t N -h d "B tO ? 9> o . r/> m r* A OD N) N tO tB F O p? i-, -i | S 5 0 !-• S W — S-3 I * 1 HI o " S O 5' N 2. 3 pi sff I * i O 3. » H C W H a u O. M o B B< -— 2 š 3 a S" pj P M a O a 3 oi -i ® — * D M ^ IO 23 3 I " H s a Z 2 a rS 1 N o- o '<3 = IH~II1 lesna industrija boriti i ogromnimi teikočami. Tri Betrtine lesne industrije stoji. Na Tirolskem na pr. ne obratuje 740 poloojarmemikov z letno produkcijo 1.4 rnilij. kub. m v vrednosti skoro 100 milijonov šilingov. Med ukrepi, ki jih predlaga industrija vladi za sanacijo, so: priključitev Avstrije k Nemčiji, znižanje carin za izvoz v Italijo in Bvico, znižanje carine na izvoz okroglega lesa, izvozne premije ter znižanje soc. dajatev. Horsza Dne 1. julija 1927.^ Danes je začela poslovati v Ljubljani devizna In valutna borza. Navzoči so bili vsi ravnatelji in arbitražerji deviznih oddelkov vseh ljubljanskih bank ter podružnic izvenljubljanskih zavodov. Kako velika je bila potreba ustanovitve devizne in valutne borze v Ljubljani, kaže veliki promet. Promet je znašal okoli 3 in pol'milijona dinarjev. To |e izredno visoka svota, ki dokazuje gospodarsko važnost Slovenije. Saj ima stara zagrebška borza v sedanjih časih, ko trgovina ni živahna, le približno še enkrat toliko prometa. Borzni sestanki za devize in valute se vrše od 11.20 do 11.50. DENAR. Ljubljana. Lira ima čvrsto tendenco, blaga ni dosti; zato je kurz v teku borznega sestanka stalno naraščal. Kurzi (prvi je povpraševanje, drugi ponudba) : devize: Berlin 13.475—13.505, Curih 10.935—10.965, Dunaj 7.9975—8.0275, London 275.99 do 276.79, Ne\vyork 56.70—56.90, Pariz 221.825 do 222.825, Praga 168.20—169, Italija 313.50—315.50. Zaključki: Berlin 13.49, Curih 10.95, Dunaj 8.0125, London 276.375—276.4, Newyork 56.8, Praga 168.6, Italija 314.50; valute: dolar 56.05—56.25, šiling 8.01—8.04, KS 166.85—167.25. Zagreb. BerUn 18.4875—13.5175 (13.485 do 13.515), Italija 314.775-316.775 (312.13-314.13), London 275.98—276.78 (276-276.80, Newyork 56.70 do 56.90 (56.70—56.90), Pariz 222.125—224.125 (221.93—223.93), Praga 168.20—169 (168.20—169), Dunaj 7.998—8.028 (7.994—8.024), Curih 10.935 do 10.965 (10.933—10.96), Amsterdam 22.78—22.84. Curih, Belnrad 913 (913), Pešta 90.50 (90.50), Berlin 123.13 (123.08), Italija 28.75 (28.68), London 25 2325 (25.2275), Newyork 519.625 (519.50), Pariz 20.345 (20.34), Praga 15.39 (15.38), Dunaj 73.08 (73.05), Bukarešta 3.13 (3.15), Sofija 3.76 (3.76), •Varšava 58 d. (58), Amsterdam 20S.15 (208.15), Madrid 89.05 (88.65). VREDNOSTNI PAPIRJL Ljubljana. Z otvoritvijo devizne borze je upati, 'da bo tudi trgovina z efekti oživela. 7% invest. posojilo 84.50 den., vojna odškodnina 340 den.. Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Mer-kantilna 98 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 137 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den. Zar/reb. 7% invest. posojjlo 84—84.50, vojna odškodnina 342.50—343.50, avg. 344—346, agrarci 49.25—50 50, Hrv. esk. 94, Hipobanka 58, Jugo-banka 92, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 150 do 155, Eksploalacija 510, Slavonija 16—18, Vevče 135-142, Trbovlje 455. BLAGO: Ljubljana. Tendenca za les mlačna. Zaključek les: trami merk. 11/11 in 11/13, glasom note fko meja 1 vag. 300—300, zaklj. 300, trami merk. gl. note fko nakl. postaja 2 vag. 250—250, zaklj. 250. Lesni trg ni nič kaj živahen. Prehajamo vedno bolj v mrtvo sezono poletnih mesecev. Kupčija z Italijo, o kateri bi se dalo sklepati, da se je z dvigom lire okoristila je slaba. Italijani so stornirali mnogo naročil, kar občutno oškoduje našo trgovino z lesom. Kako težak je položaj lesne industrije, kažejo bilance lesnih industrij n. pr. v Hrvatski, kjer je največ bilanc zaključenih z milijonsko izgubo, kateri morajo slediti tudi milijonski odpisi. — Tendenca za dež. pridelke neizpremenjena. Zaključek 2 vag. nove koruze, 1 vag. stare in 2 vag. nove pšenice- Danes 2. jislija 1927 Nova otvoritev trgovine s špecerijskim in koloniialnim blagom t_____ icnsv 11 B SOSlg Ljubljana, Vodnikov trg. (semeni) Šofer-ldjučavničar vojaščine prost, išče primerne službe. Naslov v upravi pod številko 5036. 50.000 Din l Parni kotel do 1 milijon VRTNAR priden, pošten, zanesljiv, se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod šifro »vrtnar« St. 5057. se išče v svrho povečanja obrata, proti sigurni garanciji in najboljši obrestni meri. Po dogovoru tudi služba, delež na dobičku ali družabništvo. Spe-cijalno podjetje. Visoka rentabilnost. Cenjene ponudbe na Efektna banka, Ljubljana. 5134 stoječi, mali, ceno naprodaj. Ponudbe na Poštni predal 102, LJUBLJANA DVE PLETILKI za nogavice z lastnim strojem, dobita takoj delo Stanov, in hrana v hiši. Naslov: M. KRONOVIČ, Banija 130 B, Karlovac. ORLOVSKI KROJ naprodaj. Naslov v upravi lista pod številko 5131 Trgov, učenca iz poštene hiše — sprejmem takoj. Ponudbe s spričevali je poslati na: ANTON LAVRE, trgov, meš. blaga, Slovenjgradec UČENCA sprejmem v svojo špecerijsko trgov., kateri mora imeti 2 razr. srednje šole šolske izobrazbe in vso prehrano pri svojih sta-riših. I. Krivic, Ljubljana. Čebelarji, pozor! Prodam po nizki ceni več panjev novih A.-Ž. in tudi drugih sistemov, več izgotovljenega satovja in satnic, trčatnico za med, omaro za satnice in vse drugo čebelarsko orodje. Naslove na upravo »Slovenca« pod: Čebelar 5110 Vodarn sfelaže za trgovino. Ogleda se v skladišču »Balkan«. Cena izve: Rožna ulica 21. Iščem dobro pošteno starejšo, morda upokojeno ki bi proti prostemu stanovanju čez dan nekoliko jomagala gospej pri delu. Delo lahko. — Naslov v upravi pod št. 5139. Orel Dijaški orlovski tečaj v Stični. Prihod v Stično v ponedeljek 4. julija zvečer. Iz Ljubljane se odpeljemo z vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 18. uri. (Ta vlak v voznem redu ni na-mačen, ker je pozneje vpeljan.) Bratje z dolenjske strani naj pridejo z vlakom, ki pride v Stično ob 20.03 uri. — Eno popoldne si ogledamo tudi rojstni kraj Jurčičev in Krko (kopanje). Konec tečaja v petek opoldne. Kaka kitara ali mandolina dobrodošla. Bog živil VAJENEC z zadostno šol. izobrazbo se sprejme v špecerijsko trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5136. jKnjige in revije Izpremembe v zakonu o taksah in pristojbinah in v tozadevnem pravilniku. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala v ponatisu izpremembe in dopolnitve, in sicer v zakonu o taksah in pristojbinah, ki jih navaja finančni zakon za leto 1927/1928, in v taksnem in pristojbinsliem pravilniku izza dne 31. decembra 1923, ko je izšel ta pravilnik v »Ur. listu«. Vsa tvarina je natisnjena na listih, to je Bomo na eni strani papirja, tako da lahko vsakdo posamezne nove odstavke odreže in prilepi v knjigo Izpremembe in dopolnitve so izšle v dveh snopičih, katerih oba skupaj veljata Din 6.—, s poštnino pa Din 6.50. Naročila sprejema Tiskovna zadruga Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. Prosvetna szvessa Druitvo sv. Barbare za Slovence v Ilambornu praznuje v nedeljo, dne 3. julija svoj srebrni jubilej ali 251etnico 3vojega obstoja. Redka so društva v domovini s tako dobo, kaj šele slovenska društva v tujini. Rojaki so se obrnili na Prosvetno zvezo, da jim preskrbi slavnostnega govornika. Prosimo zato financielno boljše situirane institucije, da po možnosti pošljejo dobrega govornika za to priliko v Hamborn. Delavska zbornica bi storila plemenito delo, če financira pot enemu izmed naših delavskih voditeljev. Poduino potovanje v Miinchen. Kdor želi v prijetni, maloštevilni družbi obiskat krasno bavarsko mesto Miinchen, ogledati si njegove bogate zbirke, muzeje, galerije, kdor želi videti kraj, kjer je bil krščen prvi slovenski knez na Kimskem jezeru, kjer je prekrasen grad ala Versailles, ta naj se oglasi pri Prosvetni zvezi v ponedeljek 27. junija, ko je zadnji rok za priglasitev. Izlet se vrši od 4. do 8. julija. Stane vožnja v brzo-vlaku tja in nazaj, ter hrana in stan 1000 Din, Obenem naj izroči priglašeni polni list, da se mu preskrbi avstrijski in nemški vizum, za katerega se plača pozneje. žensko šivalni stroj »Afrana«, močan in trpežen, pogrezljiv s 4 predali, še zelo malo rabljen je za 2500 Din naprodaj. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5085. V najem se odda meblovana soba z 1 ali 2 posteljama. Kje, pove upravništvo lista pod št. 5132. UIČ A s prostim stano SlIOH vanjem, velikim vrtom, 10 minut od tramvaja, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5106. Išče se 1,000.000 Din posojila proti hipoteki na prvem mestu, na tovarniški objekt. Ponudbe pod »Sigurno štev. 5068« na upravo lista Več vrat ' dobro ohranjenih in kopalna peč, se proda 3. julija 1927 ob 9. uri v Ljubljani, Bohoričeva 5. Živinsko krmilno sol oddaja na debelo A. Volk Ljnbljana, Resljeva c. 24 Gospodične ki si hočejo šivati perilo, se sprejmejo zopet pri M. Alešovec, Cankarjevo nabr. št. 1. Učna doba poljubna. ŽUPNIŠČA POZOR! Oglejte si na velesejmu razstavo umetnih slik in pozlatarska dela za cerkveno opravo. Se priporoča ANTON KOS. Znana trgovina v prometni ulici, središče Ljubljane, se proda. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro: »Kapital Din 200.000«. 5101 Patent Lucifer trajno z a t r e stenice in ščurke: Prodaja trgovina ZUPAN, Sv. Petra c. 35. NopavicT VEZENINO, samoveznice, naramnice, sukanec, svilene trakove, čevljarske potrebščine, krtače, motvoz (špaga), razni papir ter galanterijsko in kratko blago nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC Ljubljana, Pred Škofijo 15. Pohištvo nudim za časa velesejma po izredno nizkih cenah, tudi na obroke in vabim na ogled. Matija Andlovic zaloga pohištva Vidovdanska cesta 2. Priporočam vsakovrstno llCnlP posebno močno U3IIJC za delavne in boljše vrste čevljev ter vse ostale predmete za napravo čevljev, ter tudi že izdel., posebno močne delavne in boljše vrste ČEVLJE domačega izdelka. Sprejmem ČEVLJAR. VAJENCA, ki se je že učil in je bil oproščen z upravičenim vzrokom. — i IVAN JAMAR, Bled L, Martinova ulica 23. šlBš pohištva Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. tovarniSka zaloga pohištva SI. VID nad Ljubljano (nasproti Kolodvora Vižmorje) ,J3 Pjredno nastopite potovanje zahtevajte od svoje banke B. C. L TRAVELLERS' COEQUE§ Potovalni čeki BANKA COMMERCIALE ITALIANA v lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih so najenostavnejše in najsigurnejše sredstvo, da se ob vsakem času in v vsaki deželi lahko razpolaga s svojim denarjem. STAROZNANA RESTAVRACIJA V LJUB&JANI NA DUNAJSSCB CESTi © se priporoča cenj. občinstvu iz mesta in dežele tudi ob času velesojma. S spoštovanjem REZ* ZALAZNIK _ ■ Prostovoljna javna dražba tobne in kuhinjske oprave, obleke, perila, kuhinjskega orodja ter stenskih slik, se vrši v sredo, 6. julija ob 9. uri dopoldne na Grajski planoti št. 1, soba št. 40. Z« Jugoslovansko tiakuAO v Ljubljani: Karal C*Bt Najboljše HcC^I L ^^ in šivalni stroj . v materljalu in konstrukciji je samo G&ITZNER, adleb m phonix Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u s? ljubljeni ob vodi blizu Prešernovega spomenika Hemicno pralnica tn barvanje oblek v najrazličnejših barvah irvrfiujc dola v najkrajšem času pri najnižjih cenah flKTOH BOG Šelenburgova ulica 6/1. Tovarna Vič-Glince »RIMSKE TOPLICE« ' SLOVENIJA radioaktivno termalno kopališče izbomo proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo. 2959 Priporoča se trgovina t žeteznino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. SOLNČEVO strojno pletenje izdeluje vse vrste moder, blaga iz najfinejše volne, kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal-garniture, čepice itd. Najtočnejša postrežba — nobeno sejmsko blago! Separat. naročila se sprejemajo dnevno. Ljubljana, Pogačarjev trg, trgovina »PRI SOLNCU«. LJUBLJANA, MESTNI TRG 15 1Z0EL0VSTELJ DEŽN1KGV »A DROBNO 1 N« DEBELO t ZALOGA SPREHAJALNIH PALIC STARI DEŽNIKI SE NANOVO PREOBLEČEJO ASkcrtcva Met —— ■miiiMiiiii ii —— ————— podaljšan Cojzov graben nasproti Tehnične srednje šole toči izborna naravna ljutomerska, haložka, bizeljska in dolenjska vina. V prijetnem, hladnem lokalu nudi se Vam hvaležen užitek. — Prvovrstna mrzla kuhinja. Za obisk se najtopleje priporoča. PRI ŽUPNI CERKVI IN ŽUPNIŠČU V LOŠKEM POTOKU je oddati naslednja dela: 1, Naprava 210 m' suhe škarpe iz lomljenega kamna, proračunjeno na 18.250 Din. 2. To škarpo pokriti z betonsko ploščo 40 m2, proračunjeno na 4000 Din. 3. Vzidava raznih novih oken in okvirov pri cerkvi, proračunjeno na 800 Din. 4. Mizarsko delo, naprava 20 različnih oken iz mecesna, proračunjeno na 7400 Din. 5. Mizarsko delo, popravilo 18 različnih oken iz mecesna, proračunjeno na 1500 Din. 6. Preložitev 3 peči v župnišču, proračunjeno na 1350 Din. 7. Poprava svinjakov, naprava strehe iz opeke itd., proračunjeno na 14.000 dinarjev. — Zglasiti se je osebno pri župnem uradu, kjer se izvedo natančnejši pogoji, do 15. julija 1927. Tuji reflektanti morajo položili 30 odst. kavcije. Odbor za popravo cerkve in župnišča v Loškem potoku. Ifrall. angleško paroftrodna llnlta POYALN/UlfiJNE za JUŽNO AMERIKO Drazlllto - Uruguau - Argentlnljo in KUBO - CHILC - PERU. Informacije se dobe brezplačno pri zastopnika: LJUBLJANA. Kolodvorska ulica 26 , Izdajatelj: dr. Fr, Kulove«, Urednik: Frana JcneOkT«